glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 2. novembra 1989 številka 42 (998), cena 20.000 dinarjev
IZ VSEBINE:
3.	Pred konferenco OK ZKS
4.	Novost — videoprojekcijski center
5.	Obletnica protestnega shoda
6.	Kadrovske zagate v Gaberkah
y4u e^uJr-
Velenjski poslovni rezultati
Kako gospodarimo?
V teh dneh so organizacije združenega dela že morale oddati službi družbenega knjigovodstva svoje devetmesečne periodične obračune in kmalu bodo torej znani točni podatki o poslovanju velenjskega gospodarstva. Nekaj podatkov o tem. kako gospodarimo, pa so zbrali tudi že na odseku za družbeno planiranje velenjske občinske skupščine.
Julija nam je, gotovo zaradi dopustniškega vpliva, industrijska proizvodnja upadla skoraj za polovico, tudi avgusta je bila pod poprečno ravnijo, a kar 42 odstotkov višja od julijske. V primerjavi z lanskim avgustom pa smo naredili skoraj 10 odstotkov več, celotni fizični obseg industrijske proizvodnje v letošnjih osmih mesecih pa je za 6,8 odstotkov nad lansko višino. V septembru smo beležili spet znatno povečanje industrijske proizvodnje, naredili smo dobrih 25 odstotkov več kot avgusta.
Najbolj smo v prvih devetih mesecih, v primerjavi z lani, povečalii proizvodnjo električnih stirojev in aparatov, usnja in kcrzna, porast pa
beleži tudi grafična dejavnost. Precejšen padec beležimo v strojni industriji in proizvodnji gradbenega materiala.
V avgustu se je nadaljeval trend znižanja zalog gotovih izdelkov. Te so bile v primerjavi z julijem nižje za osem odstotkov, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa kar za 30.
Podatki o izvozno uvoznih gibanjih so silno nezanesljivi in težko primerljivi, saj slonijo na tečaju ZIS, po katerem, je obračunski dolar še vedno 5210,76 din, torej je vsako prikazovanje izvoza v številkah nesmiselno. Zato povejmo le to, da so naše organizacije združenega dela izvozile na konvertibilno področje dobrih 94 odstotkov celotnega občinskega izvoza. V osmih mesecih letošnjega leta je naš skupni izvoz presegal uvoz za 16,7 odstotkov.
Cene na drobno so bile avgusta za 28 odstotkov višje od julijskih, septembra pa 49,2 odstotka višje od avgustovskih. V devetih mesecih letos so se cene na drobno, v
primerjavi z enakim obdobjem lani, povišale za 727 odstotkov, če pa primerjamo oba septembra, so poskočile kar za 1241,9 odstotkov. Poglejmo še plače!
V mesecu avgustu je znašal povprečni neto osebni dohodek na delavca v občini Velenje 10.838.201 din in je bil v primerjavi z julijem višji za 32,1 odstotek, v primerjavi z lanskim julijem pa kar za 1365 odstotkov. V Sloveniji je znašal povprečni osebni dohodek v avgustu 9.890.092 din, v primerjavi z julijem pa se je povečal za 35,8 odsto-
tkov. Povprečni osebni dohodek je bil v občini Velenje torej avgusta 12,6 odstotkov višji od republiškega povprečja, na to pa ima vpliv izključno gospodarstvo, ki je imelo osebne dohodke avgusta za 16 odstotkov višje kot poprečno v republiki, medtem ko so bili ti v negospodarstvu celo 0,5 odstotka nižji od republiškega povprečja.
Mira Zakošek
Termoelektrarne Šoštanj
Sledijo ekološkim zahtevam
Delegati občinske skupščine bodo na prihodnjem zasedanju znova preverili, kako šoštanjske termoelektrarne uresničujejo sprejete ekološke naloge.
V tehle jesenskih dneh, ko pričakujemo poslabšanje vremena, moramo računati tudi na večje-onesnaženje zraka, tudi na prekomerne koncentracije žveplove-ga dioksida v zraku in seveda na nujno potrebno zmanjšanje proizvodnje v šoštanjskih termoelektrarnah. Že doslej stalno merimo onesnaženost zraka, sredi tega meseca pa bo po zagotovilu Inštituta Jožef Štefan pričel poskusno obratovati celoten informacijski sistem, ki bo povezoval merilne postaje Zavodnje, Veliki vrh, Graška gora, Topolšica, Velenje in Šoštanj direktno s Hidrometeorološkim zavodom, šo-štanjskimi termoelektrarnami in občinsko skupščino. S pomočjo tega sistema bo>do onesnaženost nenehno spremiljali in proizvodnjo tudi prilagajali. V poskusnem obratovanjju bo celoten sistem en mesec, potem pa ga bodo v upravljanje sprejele šoštanjske termoelektrarne, ki so investitor celotnega projekta.
Vzporedno teččejo v Šoštanju tudi številni projelkti za preprečitev onesnaženja. Mlednje sodi tudi aditivno odžveplljevanje. V juniju so izdelali anekks k obstoječemu investicijskemu programu in prejšnji mesec ttudi dosegli, da je bil sprejet v inlteresni skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva. Takcoj za tem so že sklenili pogodboo za izvedbo teh del na bloku 5, t ta mesec bodo že začeli z montažžnimi deli, priče-tek delovanja ; aditivne metode pa je predviden n za april prihodnje leto.
Sprejet rebal.Ians plana graditve objektov elefektrogospodarstva in premogovništštva (sprejet je bil oktobra), šoštannjskim termoelektrarnam tudi onmogoča, da sklenejo pogodbe šeše za preostala dela in zaključijo o gradnjo celotne naprave za adititivno odžvepljeva-nje do konca pn>rihodnjega leta.
Seveda so tudidi sredi priprav za popolnejše odžižvepljevanje dimnih plinov. Ratačunajo, da bodo izdelali investicicijski program za
blok 4 do konca tega meseca, sprejet naj bi bil decembra, v prvem kvartalu prihodnjega leta pa bi morali izdelati razpisno dokumentacijo in tudi izvesti mednarodni razpis. Do polovice prihodnjega leta nameravajo tudi izbrati ponudnika in skleniti pogodbo za opravljanje teh obsežnih del. Čistilna naprava bi morala biti končana do sredine avgusta leta 1992, ko bi se tudi pričelo poskusno obratovanje. Podobne aktivnosti potekajo tudi za blok 5, vendar s polletnim zamikom. Računajo, da bo gradnja naprave na tem bloku končana sredi leta 1993.
Še v letošnjem letu bi morala začeti poskusno obratovati tudi naprava za izločanje žveplovega dioksida. Montažno poskusne naprave izvaja Metalna Maribor, ki je tudi nosilka projekta, ki je zasnovan na tehnologiji mokrega
pranja dimnih plinov. Šoštanjske termoelektrarne imajo izdelan tudi že tehnološki del investicijskih zasnov za izločanje dušikovih oksidov za primarne ukrepe na bloku 4. Še letos bodo izdelali tudi investicijski program, naprave na blok 4 pa montirali ob remontu leta 1991, na bloku 5 pa leto kasneje.
Delavci šoštanjskih termoelektrarn se pri uresničitvi zadanih nalog otepajo s številnimi težavami, v tem času pa si prizadevajo, da bi uvrstili projekte za popolnejše odžvepljevanje dimnih plinov na blokih 4 in S v republiške letne (za prihodnje leto) in srednjeročne plane, še ta mesec pa bi morala biti ugodno rešena tudi njihova vloga za kreditna sredstva Ljubljanske banke za aditivno odžvepljevanje.
M. Zakošek
Dialog
je
potreben
Na izredni seji so se pred letno konferenco in pred kongresom še enkrat sešli člani predsedstva velenjske ZSMS. Tudi tokrat so govorili o odprtem pismu. »Menimo, da je dialog potreben, da pa do njega pridemo je treba sodelovati z Republiško konferenco in sodelovati na kongresu,« nam je po seji sporočil sekretar Zdravko Golob.
Če je s takšnim stališčem soglašala tudi torkova konferenca, potem bodo velenjski mladinci ponovno sodelovali v organih in organizacijah RK ZSMS in tudi pripravili gradivo za sejo Republiške konference.	(mkp)
Podpora o ukinitvi participacije še ni ukinitev
Najtežje šele pride
Velenjski sindikat je po letu in pol ugibanj o tem, ali bi bili delavci za ukinitev participacije v zdravstvu ali proti, to mnenje v enem dnevu izmeril z osebnim izjavljanjem. A sindikat najtežje šele čaka.
Sedaj bi moral uresničiti tisto, kar je obljubjal — če bodo delavci za ukinitev participacije, potem Jbomo to ukinitev p>o redni poti* tudi zahtevali — je ponavljal ves čas. Pa ne bo tako preprosto. Rezultat glasovanja je namreč tak, da tudi sindikat v skupščinske klopi ne bo mogel sesti brez bojazni, da se ne bo izteklo tako, kot so hoteli delavci. Bodo delegati dvignili roke kot je obkrožila baza? Tam, kjer ukinitve niso izglasovali, bodo proti ukinitvi gotovo tudi v skupščinskih klopeh. Tam, kjer so jo izglasovali, bodo za ukinitev tudi v skupščini. Vendar — znana je stvar, da so
doslej velikokrat, vse prevečkrat, odločitve sprejemali in usodo krojili tisti, ki jih zraven
Naša tema
sploh ni bilo. Če bo tudi tokrat tako, če so recimo bolj neredni udeleževalci teh sej tisti delegati, kjer jim je baza z osebnim izjavljanjem naročila, naj bodo proti participaciji in bolj resni tisti, kjer jim je baza zaokrožila, da participacija ostane?
Z referendumom stvari še ni konec, šele začenja se zares. Zato tudi ne sme biti odveč vprašanje — kaj bi za sindikat pomenil negativen izid takšnega razmerja sil v skupščinskih klopeh? GoSnik, sekretar za strokovno politično področje
pri Občinskem sindikalnem svetu meni, da bi morale biti posledice takšnega stanja odločne in radikalne — ali ponujen odstop vseh organov OS ZSS Velenje ali pa zahteva po odgovornosti delegatov in razrešnici organov in funkcionarjev Skupščine občine Velenje. V nasprotnem primeru, pravi Gošnik, bomo v velenjskem sindikatu ostali odvisni in izgubili vso zaupanje članstva.
Predsedstvo velenjskega sindikata z njegovim stališčem ni soglašalo. Bolj se je nagnilo k mnenju Republiškega sveta ZSS — da ob morebitni drugačni odločitvi sindikat sproži postopke za ugotavljanje odgovornosti pristojnih organov in delegatov in podpre vse aktivnosti v tej zvezi.
Milena Krstič-Planinc
Sindikat o evropskem delovnem času
Evropski delovni čas, o katerem resno razmišljajo v mnogih velenjskih kolektivih, še zlasti pa v sozdu Gorenje, je bil tema pogovora tudi na predsedstvu Občinskega sindikalnega sveta Velenje.
Člane predsedstva je še zlasti zanimalo, kaj tak delovni čas prinaša delavcu, kaj pomeni za njegov osebni dohodek, prehrano, družinsko življenje...
Menili so, da Gorenje samo — brez sodelovanja ob-
činskih organov in sprejetjem vrste predpisov (tudi o obratovalnem času ustanov) — evropskega delovnega časa ne bo moglo speljati.
(mkp)

Komunalna skupnost občine Velenje
Nesklepčna izredna seja
Tokrat ne bomo poročali o cvetki, ki jih v prejšnjih zapisih s sej skupščin občinske komunalne skupnosti ni manjkalo, ampak o nesklepčni izredni seji. Bila je v začetku tega tedna.
Vse kaže, da višje cene komunalnih storitev in dobrin za meseca november ter december 89, o katerih se naj bi izrekli delegati na ponedeljkovi izredni seji skupščine, niso zanimale uporabnikov. Od 65 delegatskih mest se je seje udeležilo 30. Ce nekako razumemo slednje, potem ne razumemo nezanima-nja delegatov zbora izvajalcev. Tudi ta zbor je bil namreč na robu sklepčnosti. Od 11 delegatskih mest so jih ti zapolnili le 6.
In kaj je storilo predsedstvo skupščine? V skladu s sprejetimi ustavnimi amandmaji, je sprejelo sklep, da bo o težavah na komunalnem področju seznanilo občinski izvršni svet. Ali bo ta ukrepal po svoje ali pa bodo delegati morali še enkrat sesti v delegatske klopi, pa ob zaključku redakcije nismo zvedeli. O slednjem so se namreč odločali člani predsedstva po nesklepčni seji.
—tp—
Jutri zdravstvo
Delegati Občinske zdravstvene skupnosti, ne pozabite se udeležiti jutrišnje, ponovne, seje te skupščine, na kateri boste odločali o prispevni stopnji.
CELJSKO OBMOČJE
Lahko ima voda meje
Vprašanje iz naslova ima gotovo več odgovorov, odvisno od tega seveda, na kakšne meje mislimo. Gotovo so še kako pomembne meje, ko govorimo o oporečnosti ali neoporečnosti vode, mnogi pa menijo, da voda ne bi smela poznati meja, kadar govorimo o njeni koriščenosti. Prav tako pa seveda tudi ne, kadar govorimo o zaščiti njenih virov.
Na celjskem območju smo se že večkrat srečali z »regionalizacijo« pitne vode. Pa naj je šlo za spore izpred let med šentjursko in šmarsko občino, pa med celjsko in konjiško, pa končno tudi na nekatere kritične poglede, ko so se občani nižjih občin ozirali proti Zgornji Savinjski dolini. Ob očitnem pomanjkanju širšega obravnavanja koriščenja pitne vode so se pač nekateri čutili ogroženi,
predstavniki vodstva občin, pa so se tudi bali, da bi jim kdo očital, da so »svojo« vodo oddali drugim, ne da bi prej pomislili na dolgoročno oskrbo svojega območja. Če pa je k temu sodilo še vprašanje prevelikega varovanja na »tujem ozemlju« za dobro nekoga tretjega, ob nedorečenih vseh podrobnostih, je bilo pogosto vzrokov za nerazumevanje še več.
Če te dni poslušamo opozorila, da
na skoraj polovici Celja zavod za socialno medicino in higieno staršem odsvetuje uporabo vode iz vodovoda za pripravo prehrane dojenčkov, ki še niso stari pol leta, smo lahko prepričani, da si bodo morali v Celju resno zamisliti, kaj naj naredijo za trajnejšo oskrbo mesta z zdravo pitno vodo. Prevelik »izlet« z drago vodarno v Medlogu se namreč gotovo ni izplačal in tudi pod pritiskom občanom se bodo morali vsi odgovorni resneje lotiti iskanja novih vodnih virov. Na vodo iz Stranic v konjiški občini ne morejo več računati. Ne zaradi tega, ker Konjičani trmasto vztrajajo, da jo imajo za rezervo, ampak zato, ker so
Savinjsko-šaleška naveza
tudi njim v Polenah strokovnjaki geološkega zavoda prikazali preveč lepih obetov, ki se niso uresničili. Iz zemlje je priteklo veliko manj vode, kot so jim jo na znanstveni osnovi obljubili. Pa bodo tako morali zdaj odžejati svoje občane z vodo iz Stranic.
Ostaja torej, da se Celjani znova ozrejo proti mozirski občini. Pri takem oziranju je bilo pred časom že nekaj nesporazumov, tudi hudih besed. Vendar verjetno bolj zaradi napačnih pogledov in nedorečenih načrtov. Mozirski vodilni so pred časom tudi novinarjem jasno povedali, da ni govora, da Celjanom ne bi dovolili, da bi se z njihovega območja oskrbovali s pitno vodo. Treba je le doreči nekatere stvari in v čisto oskrbo s pitno vodo ne mešati vseh raznih načrtov vodarjev in drugih.
V interesu bodoče stalne oskrbe z zdravo pitno vodo na precejšnjem celjskem območju torej je, da sedejo skupaj predstavniki vseh prizadetih občin ter se na človeški način pogovorijo o uporabi tega vira življenja.
(-fk)
O jajcu in kokoši
Spet smo se enkrat znašli pred že staro in že večkrat izpostavljeno dilemo o tem, kaj je bilo prej: jajce ali kokoš. Le da ta najnovejša dilema ne govori o tem, kaj je bilo prej, ampak zastavlja vprašanje, kaj je treba prej. Jajce tiaj bi bilo boljše delo, večje prizadevanje, večja pripadnost delovni organizaciji, kokoš pa večje plače. Ali obratno, s kakšnega zornega kota pač stvar opazuješ.
Pravijo: ob prehodu na evropski delovni čas se bodo delovni rezultati zboljšali, zalo bomo lahko delili višje plače. Drugi pa pravijo: dajte nam višje plače, pa se bomo odločili za delo po evropsko in boljši bodo rezultati
dela, več bo družinskega življenja. Kaj torej prej, je vprašanje, ki se zastavlja pred tiste, ki razpravljajo o novosti in njenih posledicah. Stvar seveda ni enostavna, saj v mnogih organizacijah nimajo kje vzeti, da bi plače zboljšali že pred novimi višjimi rezultati dela. Delavci pa imajo seveda tudi svoj prav, če porečejo, da hočejo nekaj za to, da se bodo ob »večji pripadnosti podjetju« odpovedali pomembnemu fušu, da bodo morali kositi zdoma, ko je doma vendarle cenejše, da bodo morali iskati organizirano varstvo za froce, ker bo manj možnih drugih kombinacij varovanja, kot je bilo to doslej.
Seveda je še ena možnost.
lahko bi jo imenovali, odrekanje na up. Da bi se delavci zavestno odločili, da bodo nekaj začetnih mesecev potrpeli, da se pokažejo rezultati novega načina dela in ki bodo omogočali izplačevanje višjih osebnih dohodkov. Taka inačica je seveda pri nas že dobro znana. Saj veste, koliko let so nas prepričevali, naj še malo počakamo, naj še za eno leto stisnemo pas, saj bo kmalu bolje. In tedaj bo bogato poplačano naše odrekanje: višje bodo plače, nižje cene, bogatejši družbeni standard, skratka približala naj bi se nam Indija Koroman-dija; pa se nam je žal le Indija v svoji najslabši podobi.l
Ob vseh teh dilemah sem jaz na strani tistih, ki pravijo, da moramo najprej dvigniti plače: pa makar potem sploh ne gremo na evropski delovni čas. Saj s temi plačami, kot jih imamo, res ne moremo vstopiti za stalno v Evropo. Res ne! Jaz sem po zadnjem sprejetju zakona, ki mi dovoljuje prinesti iz Evrope vendarle malo več. stvari, šel tja le dvakrat. Potem se mi je pot v Evropo zaprla na najbolj banalen način. Zmanjkalo mi je denarja. Kaj hočemo, če pa sprejmemo tak zakon, da nam pot v tujino ter nakupe dovoljuje, imamo pa tako stanje, da nam tega ne omogoča. Prav zato glasujem za višje plače. Še vedno je bolje, da tvegamo, da višjim plačam ne bodo sledili boljši rezultati, kot pa da bi tvegali, da boljšemu delu ne bi sledile večje plače, (M)
Od tu in tam
V soboto je v gradu Podsreda prijetno dišalo: po dolgih letih so namreč zakurili v prenovljeni grajski kuhinji in kot pred mnogimi stoletji so se cvrli piščanci
pa svinjske kraOc in Uiugu, taka neposredna oživitev je sodi la med otvoritvene slovesnoti, ko so po nekajletnih prizadevanjih odprli domala povsem obnovljeni grad. V raznih prostorih so odprli tudi nekaj prikazov in razstav: o razvoju steklarstva, obnovitvenih delih, v posebnem prostoru pa so tudi predstavili za-hodnonemški grad Wolfsegg. Podsreda in ta grad sta namreč
sredi leta podpisala listino o partnerstvu, to pa so v soboto še utrdili z izmenjavo grajskih ključev.
Prav gostje z Bavarske so dali sobotni otvoritvi še posebno obeležje: vsi (bilo jih je za poln večji avtobus) so namreč prišli v oblačilih, kot so jih nekoč nosili na gradovih. Tudi to srečanje pa je
TuUI--immv-lu v 2.1 Iji pu ic tesnejšem
sodelovanju. Ureditev gradu Podsreda sodi med prizadevanja za obnovo kulturnih spomenikov na območju Spominskega parka Trebče. Ta grad, ki je po mnenju strokovnjakov nekaj posebnega ne le med slovenskimi gradovi, ampak med podobnimi objekti v srednji Evropi, naj bi v bodoče pomembno obogatil ponudbo na tem območju.
Šentjur: Odstopa še ni
Petkova izredna seja šentjurskega občinskega družbenopolitičnega zbora je bila izredno živa. Razpravljali so namreč o pobudi mladinske organizacije, naj odstopijo delegati družbenopolitičnih organizacij v tem zboru, vendar se je seja spremenila v burno razpravo, kjer se niso kazali le argumenti, ..—p..i, *"vtya Ker špnt-
jurski župan sejo prekinil, zahtevanih odstopov ni bilo, je pa odstop napovedal predsednik zbora Franc Krampi. O pobudi mladih bodo seveda še razpravljali.
Štore: Nova valjarska proga
V štorski železarni so v petek začeli s proizvodnjo na novi va-ljarski progi. To je povsem avtomatiziran in računalniško voden
obrat, urejen pa je tako, da so z načinom proizvodnje zadovoljni tudi sicer strogi celjski ekologi. Z redno proizvodnjo bodo pričeli v začetku prihodnjega leta, za novo kakovostno jeklo pa že imajo kupce v mnogih tujih državah. Tako s ceno kot kakovostjo naj bi bili namreč na tujem močno konkurenčni pa si zato tudi obe-taio dober iztržek.
Nova naložba, za katero so namenili 32 odstotka lastnega denarja, 26 odstotkov pa so prispevali tudi tuji partnerji (ostalo sozd Slovenske železarne in banka) bo kar osemkrat povečala produktivnost; namesto 220 delavcev, kolikor jih je delalo v stari valjarni, jih bo na novi liniji zaposlenih le 50.
(-fk)
Bo združena opozicija vsaj gost na kongresu
Ustanovnega zbora združene opozicije, bil je pred tednom dni, so se udeležile štiri Občinske konference ZSMS — poleg Velenja še Ljutomer, Šmarje pri Jelšah in Ljubljana Moste-Polje. Vabilo na ustanovni zbor je iniciativni odbor združene opozicije poslal vsem Občinskim konferencam, Univerzitetnim konferencam in Mestnim konferencam. Čeprav je svoj prihod po telefonu, po besedah Vlada Kukavice, predsednika iniciativnega odbora, najavilo kar trinajst Občinskih konferenc so se ga udeležile le štiri. Razlog je mogoče iskati tudi v živahnih predkongresnih aktivnostih, ki so se pred tednom dni odvijale v teh okoljih.
Na tem prvem sestanku, dobili pa se bodo spet danes, so sprejeli pravila delovanja združene opozicije. Zmenili pa so se tudi, da zaprosijo Republiško konferenco ZSMS, da bi združena opozicija lahko na kongresu v Portorožu sodelovala vsaj kot gost, če že ne more kot delegat.	(mkp)
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965;od 1.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, J355-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenie
Cena posameznega izvoda je 20.000 din. Mesečna naro-• čnina 77.500 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 217.500 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 375.000 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor.
Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
November-mesec boja proti alkoholizmu
Rdeči križ namenja pomembnejšim področjem delovanja dneve, tedne, mesece.
Ze vrsto let je mesec november namenjen boju proti alkoholizmu na narkomaniji. Žal, pa vse akcije, ki jih ta pripravi, doslej še niso obrodile željenih sadov.
Čeprav, poudarjajo na občinski organizaciji Rdečega križa Velenje, namenjajo tegobam sodobnega časa skrb skozi celo leto, bodo v tem mesecu aktivnosti popestrili. V sodelovanju z zdravstvenimi delavci bodo na šolah, v krajevnih skupnostih pripravili zdravstvena predavanja na to temo, z letaki in drugim propagandnim materialom pa vsaj v tem času poskušali vsaj malo prosvetliti in opozoriti delovne ljudi in občane na škodljivosti. Aprila prihodnje leto, ob svetovnem dnevu zdravja, pa namerava občinska človekoljubna organizacija, tako kot lani tudi tokrat, organizirati kviz tekmovanje o vseh oblikah zasvojenosti za osnovno in srednješolce naše občine. Upa pa tudi, da v teh prizadevanjih ne bo osamljena, ampak da se bodo v akcijo vključili tudi drugi odgovorni.
XIV. simpozij jugoslovanskega društva kmetijske tehnike
Mehaniziranje usmerjenih kmetij
Od 24. do 27. oktobra je bil na Bledu XIV. simpozij Jugoslovanskega društva kmetijske tehnike, na katerem so govorili o mehaniziranju usmerjenih kmetij. Simpozij so pripravili Jugoslovensko društvo za poljoprivrednu tehniku, Društvo kmetijske tehnike Slovenije in Kmetijski institut Slovenije, geleralni pokrovitelji pa so bili Gorenje SOZD, Gorenje Muta in Gorenje Fecro, Zadružna zveza Slovenije in Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V častnem odboru je bil tudi Marko Rutar, direktor Gorenje Muta, v organizacijskem odboru pa Marjan Žagar, pomočnik PO Gorenje SOZD.
Strokovnjaki Gorenja so na XIV. simpoziju Jugoslovanskega društva kmetijske tehnike o mehaniziranju usmerjenih kmetij sodelovali z dvema referatoma. Ob obravnavi govedorejsko usmerjenih kmetij je Gorenje Fecro predstavilo sodobne optimalne tehnološke rešitve pri opremi za molžo in hlajenje mleka in tržno usmerjenih kmetijah v Jugoslaviji. Strokovnjaki Gorenje Muta pa so med razpravo o problematiki hribovskih kmetij spregovorili o strojih za pridelovanje hrane na malih in hribotivih površinah.
(P)
Emona express
Pajki
Med vozečim se ljubljanskim prebivalstvom so prav gotovo na najslabšem glasu tako imenovani pajki — prepotrebna, demokratična vozila, ki vam neznankam za visoko kazen odpeljejo vaš napačno ali pa »napačno« parkirani avtomobil. Ko so jih pred kakšnim desetletjem vrle mestne oblasti uvedle, smo bili večinoma prepričani v poštene namere izumiteljev te naprave.
Piše:
VINKO VASLE
Tudi delegati v ljubljanski mestni skupščini so veselo dvignili roke za »pajkov zakon«, saj so menili, da bosta zdaj zaradi tega na mestnih ulicah zavladala red in disciplina in da nesramni vozniki ne bodo več parkirali svojih vozil kjer in kakor jim drago.
Figo, da veste! Pajki so namreč anarhijo v mestu samo še povečali. Najprej so imeli specialno politiko (ki se ji lahko reče tudi privilegiji) in je direktor komunale svojemu kadru ostro zabičal, da ne sme rovari-ti proti legalnim institucijam sistema. Zato se pajek ni smel pojavljati v bližini tistih prostorov in objektov, kjer so kdaj pa kdaj opazili, da je svoj avto nepravilno parkiral kakšen pomemben tovariš. Ker pa je v Ljubljani pomembnih tovarišev kot gob po dežju, je to pomenilo, da bo pajek praktično ostal brez dela in s tem nerentabilna naložba. Jok, so rekli na županovini in komunalcem zabičali, da morajo delati po kapitalistični profitni logiki: plačani boste po učinku, se pravi od tega, koliko avtomobilov boste odpeljali. Nakar se je po ljubljanskih ulicah začel divji lov za zločinskimi avtomobili in ker en sam pajek vsega ni mogel opraviti, so komu-nalci kupili še drugega, nato pa še trfetjega.
In so se v glavnem lotili najprej avtomobilov z inozemskimi registracijami. Verjetno zato, da bi bil hec večji, ker tujcem pač ni bila najbolj jasna ljubljanska prometna in parkirna politika (če pa še rojenim Ljubljančanom ni). In potem smo lahko uživali ob pogledu na nesrečnike, ki jim doma, v tujini, avto izgine samo takrat, kadar ga kdo sune. Da so rabili vsaj pol dneva do ugotovitve, kaj se je zgodilo in kje je avto, sploh ni treba posebej pisati. Naslednji pajkov kriterij je bil (in je še) — odpelji avto z ne-ljubljansko registracijo, kar je bilo storjeno iz varnostnih razlogov, ker je nekaj posebej zagretih legalnih tatov avtomobilov (ukrep je namreč neustaven, pa kaj zato!) nekajkrat končalo na urgenci, ko so si privoščili Ljubljančane. Dopisnica beograjske Politike Duša Damjanovič je zagotovo zaradi pajkov najbolj nesrečno bitje v mestu — doslej so ji ga namreč že enajstkrat odpeljali in Duša
vam bo rada potožila, da je to zaradi nacionalističnih vzgibov, čeprav pajke vozijo razviti Bosanci. Ampak v nesramni Sloveniji.
Že več kot leto dni pa je komunala svojo politiko drastično spremenila: pajki namreč ne odstranjujejo več avtomobilov, ki dejansko motijo pešce in promet, ampak takšne, ki nikomur nič nočejo. To pa je v glavnem za Ljubljanico in v nekaterih slepih ulicah našega mesta. Še posebej pa uživajo na Miklošičevi in v bližini hotela Slon na Titovi cesti! Sredi najhujše prometne gneče najmanj dva pajka opravljata svojo državljansko dolžnost in pri tem za kakšne pol ure popolnoma blokirata promet na teh dveh zelo prometnih cestah.
Število besnih in prizadetih Ljubljančanov je čedalje večje, zato ne čudi, če je vrla ZSMS v teh predvolilnih časih ostro napadla politiko pajkov in pri tem mestne oblasti razglasila za nesposobne kakšne bolj normalne prometnocestne ureditve v mestu. Kar je čista laž!
Mestna oblast se hudo trudi, samo nekako ji ne gre od rok in zlobneži pravijo, da je vsega kriva mati županja, ki ima tako in tako posebno nalepko, s katero lahko svoj avto parkira kjer se ji zahoče. In takšnega privilegija so deležni še nekateri pomembneži. Zato smo zdaj v Ljubljani dočakali prve cestne demonstracije po letu 1968. Takrat so študenti zasedli bučno cesto pred filozofsko fakulteto, prejšnji teden pa Dalmatinovo ulico z grožnjo, da bodo lepega dne blokirali ves ljubljanski promet. Pa še to bodo zahtevali, da mora mestna oblast nepreklicno odstopiti.
Zdaj že teden dni v Ljubljani pajkov ni videti in zaradi tega parkirna anarhija ni nič večja.
Zato ni čudno, če hočejo Ljubljančani končno izvedeti ime in priimek izumitelja pajkov in zanj zahtevajo najstrožnjo kazen. Baje gre za pomembnega moža, ki je trenutno na začasnem delu v Beogradu in ki je pred tremi leti napravil grozen škandal, ko mu je pajek odpeljal nepravilno parkiran avto ... Takrat je skoraj odletel direktor ljubljanske komunale, če ni vse skupaj izmišljotina, ker je možakar šel samo v zasluženi predčasni pokoj.
Muzej na velenjskem gradu je od 1. novembra dalje zaprt, razen za obiskovalce, ki se bodo najavili upravi muzeja. Muzejska vrata se bodo spet odprla t. aprila 1990.
DRUGI KRAK KOLEKTORJA - Po izgradnji primarnega kolektorskega voda od Nazarij do čistilne naprave v Mozirju, dograjeni prav tako letos, v Nazarjah nadaljujejo z gradnjo drugega kraka, ki bo s čistilno napravo povezal industrijsko in obrtno cono na Pri-hovi. Trenutno polagajo cevi v smeri proti Modni konfekciji Elkroj. (foto: j. p.)
^ i*
o<
V E !L E n i E
Pred konferenco
Velenjski komunisti se v tek dneh aktivno pripravljajo na svojo občinsko konferenco, ki bo 11. novembra dopoldan v dvorani skupščine občine Velenje. Na njej si bodo prizadevali, da bi kar najbolj usposobljeno odgovorili aa izzive, ki jih prinašajo spremembe v naši dražbi, nove izkušnje in spoznanja.
Iz pripravljenega poročila veje določena mera zadovoljstva nad opravljenim delom, pa tudi skrb zaradi marsikdaj preskromnega odziva v posameznih okoljih.
Nadaljnja uspešnost delovanja občinske organizacije ZK in njenih članov je precej odvisna od razpleta notranje krize v ZKJ, seveda pa tudi od lastnega programa in ciljev, ki si jih bodo zastavili na novembrski konferenci. Osnova bo prav gotovo tudi v prihodnje dograjevanje sprejete razvojne filozofije v smislu večje kakovosti dela, življenja in odnosov v naši skupnosti. To pa konkretno pomeni, da si bodo komunisti prizadevali, da si zagotovimo kakovostno in ekološko primerno bivalno okolje. Podpirali bodo preobrazbo gospodarskega sistema in samostojnost organizacij združenega dela ter spodbujali uveljavljanje drobne-
ga gospodarstva.
Med naloge sodi tudi večja skrb za razvoj inovativne dejavnosti. Z vso pozornostjo bodo velenjski komunisti sodelovali tudi pri dograjevanju družbenih dejavnosti ter storili vse, da bi bile naložbe v ljudi kar najbolj smiselne in sicer tako, da bi zagotavljale zdravo življenje, izobrazbo in razširitev znanj.
Seveda se bodo na konferenci s svojimi razmišljanji ozrli tudi vase, na svojo organiziranost in uspešnost, na uveljavljanje novih metod dela, ki naj bi zagotovile še večjo demokratičnost odnosov in omogočile, da bi se nove dobre ideje tudi hitreje udejanile.
Na konferenci bodo velenjski komunisti opravili tudi volitve. Na predlog osnovnih organizacij naj bi sekretar predsedstva OK ZKS Velenje še naprej ostal Drago Blagus, izvršna sekretaija pa Drago Seme in Ivan Sotošek. Za predsednika pa bosta na volitvah kandidirala dva kandidata in sicer Drago Bahun in Srečko Meh. Izvoljen bo tudi nov 35 članski občinski komite, na kandidatni listi je 41 kandidatov in drugi organi ter kandidati za kongresa ZKS in ZKJ.
ZSMS ZSMS ZSMS ZSMS
Z S M S ZSMS ZSMS ZSMS
Razmišljanja kandidatov za predsednika OK ZKS Velenje
Drago Bahun
Prepričan sem, da nezadržno prihaja čas sprememb, kot rezultat globoke družbene krize, v katero smo padli in za katero gotovo nosi velik del odgovornosti tudi Zveza komunistov. Vsaka stvar pa ima tudi pozitivno stran, če se lahko tako izrazim. Pozitivnost v tem primeru je prav gotovo dozorelo spoznanje, da demokracije ne moremo predpisati, ampak jo je potrebno zgraditi v realnem življenju. Zveza komunistov kot organizacija spoznava to dejstvo, spoznava nujnost preobrazbe celotnega družbenega in političnega sistema, še posebej pa svojega mesta v njem. Spoznava dejstvo, da jo je ravno njena »avantgardna vloga« odtujila od realnega življenja, od realnih problemov, ter jo obdala s samozadostnostjo.
Prave demokracije ne moreš predpisati z zakonom o demokraciji. Družbenega razvoja ne moremo doseči z zavezujočimi sklepi, ki jih je potem potrebno dosledno izvajati po načelu demokratičnega centralizma.
Vsa ta spoznanja so po mojem mnenju tudi rezultat sedanje aktivnosti Zveze komunistov Slovenije in so nenazadnje vključena tudi v osnutek programskega dokumenta za 11. Kongres.
Za njega je predvsem značilno, da je mnogo enostavnejši, konkretnejši in razum-ljivejši od mnogih dosedanjih. Predvsem pa brez sra-
SREČKO MEH je rojen 8. avgusta 1943 leta. Po poklicu je rudarski inženir in je zaposlen v DO RLV kot vodja jamo-merstva. V ZK je bil sprejti decembra 1960 leta in je deloval oziroma deluje v ZSMS, SZDL, sindikatu in ZK. Bil je član komiteja ZKLS, član OSZSS in predsedstva OS ZSS, deloval je v republiškem sindikalnem vodstvu, sedaj pa je član predsedstva ZS Jugoslavije.
DRAGO BAHUN je rojen 2. novembra 1955 leta. Po poklicu je diplomiran sociolog in zaposlen v DO Gorenje gospodinjski aparati na delih in nalogah člana KPO delovne organizacije. V ZK je bil sprejet aprila 1974 leta in je aktivno vključen v različne organe v Gorenju in Gospodarski zbornici. Deluje tudi v organih OK SZDL in skupščinskih organih.
mu odpira vrsto novih tegi, kot so: politični pluralizem, preverjanje legitimnosti na volitvah v enakopravni in »fair« borbi z ostalimi strankami in gibanji, ekologija, kvaliteta življenja, itd.
Seveda pa bodo tudi ta programska izhodišča ostala samo dober namen, če se njim ne bo prilagodilo tudi vse naše delovanje po kongresu. Na temeljih prenovljenega programa moramo zgraditi nove metode in oblike dela, ki bodo omogočile večjo vključenost vseh članov ZK, kakor tudi ostalih ljudi. Spremeniti moramo tudi organiziranost ter dati mnogo večjo vlogo interesnemu povezovanju.
Preprosto bi lahko rekel: imamo prenovljen program, vemo torej — kaj kot organizacija hočemo, sedaj je čas, da za ta program pritegnemo čim več ljudi, predvsem pa, da občutimo aktivnost komunistov samih. Če tega ne naredimo takoj, bomo kot organizacija resnično (tudi upravičeno) zamudili še zadnji vlak.
Kaj je o pismu rekel Jože Školč?
Srečko Meh
Dokumentov, zapiskov, člankov in ne nazadnje akcij, ki V osnovi omogočajo spremembo (vsebine in s tem oblike) delovanja komunistov je, lahko bi rekli, dovolj. Mislim, da v uresničevanju akcij komunistov na občinskih ravneh (seveda to velja tudi za našo komuno) preveč zaostajamo (ali pa so naše aktivnosti premalo odmevne) za vodstvom republiške organizacije komunistov.
Prepisovanje ali razlaganje teh dokumentov ne bo pomagalo pri njihovem uresničevanju. Naše srednje in bodoče naloge dobro opredeljuje misel iz gradiva za konferenco komunistov, ki bo 11. novembra: »demokratičnost, ustvarjalnost, racionalnost, odgovornost, uspešnost in prožnost.«
Hočemo pa tudi: svobodo, politični pluralizem, ekonomsko učinkovit sistem, Jugoslavijo, Evropo in dobro družbo.
Ker pa smo že iz preteklosti znani kot družba z najbolj nadrobno in »dobro« zapisanimi dokumenti, je čas, da nekaj tudi naredimo. Z akcijami komunistov na občinski ravni moramo:
— dogovoriti temeljno ra-
V statutu določiti starostno mejo
Komisija za pripravo na kongres ZSMS, ki jo vodi Bojan Kon-tič je obravnavala tako osnutek kot predlog statuta ZSMS in tudi na osnovi posveta s predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij izoblikovala nekaj predlogov za spremembo predlaganega besedila.
Eden od predlogov, ki so jih izoblikovali je, da bi bil lahko član ZSMS vsak, ki je starejši od 15 let in mlajši od 35 let (predlog sam zgornje starostne meje ne opredeljuje), ki sprejme njen program, statut in ki plačuje članarino in podpiše pristopno izjavo (plačevanje članarine v predlaganem statutu ni izrecno zapisano). Smiselno predlagajo potem tudi
spremembo vseh tistih členov statuta, kjer je govor o starosti.
Komisija za pripravo na kongres predlaga tudi spremembo oziroma dopolnitev 20. člena statuta, kjer je v predlogu opredeljeno, da lahko mandat organov in nosilcev individualnih funkcij v ZSMS traja dve leti. Velenjčani predlagajo možnost ponavljanja tega mandata do 35. leta starosti (za profesionalne naloge). Če pa bo sprejeta nemejena zgornja starostna meja, potem je njihov predlog mandat dve leti z možnostjo enkratne ponovitve. Po enkratni ponovitvi pa bi moralo spet poteči dve leti, da lahko posameznik ponovno kandidira za opravljanje individualnih profesionalnih funkcij.	(mkp)
»Zgodba okoli Odprtega pisma se vleče tja v Bohinj. Prepričan sem, čeprav se iz Odprtega pisma to ne vidi, da gre za nekaj zamer, ki so vezane na neizvolitev v tem primeru Bojana Kontiča, še prej pa Bogdana Gregorina v organe mladinske organizacije.«
• Predsedstvo RK ZSMS je odgovorilo na vprašanja iz Odprtega pisma na seji, v Ljubljani, 24. oktobra, ki so se je udeležili tudi nekateri člani P OK ZSMS Velenje. Kakšni so bili odgovori, ki ste jih pripravili?
»Prvo vprašanje je bilo, komu je odgovorno Predsedstvo RK ZSMS. Odgovor je bil — Predsedstvo je odgovorno tistemu, ki ga izvoli. To pa je Republiška konferenca. Republiško konferenco pa predstavljajo Občinske konference, predstavniki družbenih organizacij in društev in tako naprej.
Drugo vprašanje je bilo, koliko članov Predsedstva je članov ZSMS in ZKS in katera stališča zastopajo. V odgovoru smo navedli, da vseh teh podatkov pač nimamo, smo odprta organizacija, ki nikogar ob tem, ko kandidira za neko mesto ne vprašamo ali je član ZK, član Zelenih, je veren ali ni, je take ali drugačne narodnosti. To ni vprašanje, vprašanje so običajno programi oziroma prtljaga, ki jo kandidat v svoji mladinski karieri nosi za seboj. Ker je bilo vprašanje tako kot
je bilo, pa smo izvedli anketo med člani P RK in dali tudi te podatke.
Tretje vprašanje je bilo o stroških kongresa. Povedali smo, da stane 100 milijonov di-naijev, da je to predračun, ki je bil izdelan na začetnem kongresnem odboru in da se bodo glede na inflacijo te stvari povečale. Del denarja dobivamo iz proračuna, del pa seveda s tem, da nam različna podjetja pomagajo izpeljati določene akcije.«
• Predstavnika OK ZSMS Velenje ste povabili na sejo Predsedstva v Ljubljano. Tam ste predstavili te odgovore, prinesli pa ste zapisane, tako kot so Velenjčani terjali, s seboj sem, v Titovo Velenje.
»Predstavili smo odgovore. Z njimi se je z molkom strinjalo vse naše Predsedstvo. Predstavniki OK ZSMS Velenje pa niso imeli nobenega, niti dodatnega vprašanja in zato je bilo na nek način pričakovati, glede na to, da se imamo voljo pogovaijati, da je stvar razrešena. Mi smo iste stvari povedali danes tukaj in paradoks je v tem, da nihče nima nobenega vprašanja, hkrati pa gre za neko kljubovalnost, ki očitno nima razlogov v teh treh vprašanjih. Danes so isti ljudje, ki včeraj niso imeli vprašanj, ves čas govorili. Govorili pa so o drugih stvareh.«
M. Krstič-Planinc
Jože Školč, predsednik RK ZSMS, ki se je 25. oktobra udeležil letne konference OK ZSMS Velenje, je odgovori! tudi na nekaj naših vprašanj v zvezi s pismom.
ven dogovarjanja komunistov v naši komuni in delovanje komunistov v podjetjih in krajevnih skupnostih;
—	ustvariti široko bazo pri zagotavljanju stališč o vseh aktualnih problemih naše okolice in izpeljati sistem dogovarjanja v skupščinskem (tudi političnem) sistemu;
—	na področju ekologije in bivalnega okolja, pričeti z aktivnostmi za osveščanje de-lavcev-občanov in akcijami za odpravo posledic;
—	zagotoviti pogoje za produktivno zaposlovanje z novimi programi in ustanavljanjem novih podjetij.
V nobenem primeru pa ne odstopamo od demokratičnih usmeritev, ki nas peljejo v Evropo.
Želimo živeti boljše, kvali-tetneje in v okolju, kjer nas ne bo strah živeti.
Letno konferenco O K ZSMS Velenje prekinili
ki ne bo namenjen najosnovnejšim stroškom kongresa preusmeriti v reševanje problemov mladih ljudi.
O tem pismu so mladi tudi glasovali, rezultat glasovanja pa je pokazal podporo Občinske konference ZSMS Velenje Odprtemu pismu. Jože Artnak član P RK ZSMS je za tem, po predstavitvi odgovorov na postavljena vprašanja iz Odprtega pisma predlagal, da konferenca glasuje tudi o odgovorih na ta vprašanja. Od 51 delegatov, z odgovori ni bilo zadovoljnih 28, osem se jih je z njimi zadovoljilo, medtem ko se je 13 delegatov vzdržalo. Vendar kakšnega podvprašanja
na postavljena vprašanja ni bilo slišati, čeprav bi jih pričakovali.
Konferenco so mladi sklicali spet za prejšnji torek, vendar nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti, ali so bili sklepčni, pa tudi tega ne, kakšna stališča v zvezi s predlaganimi kongresnimi dokumenti so sprejeli. Ker pa je kongres pred vrati — kot že rečeno poteka ta teden, začne se jutri in konča v nedeljo, bomo velenjske delegate za pogovor zaprosili po prihodu s kongresa.
(mkp)
Na začetku so bili še sklepčni, potem pa jih je nekaj odšlo in delo so morali prekiniti. (Fotografiji: B. Mugerle)
Le o Odprtem pismu, o kongresu ta teden
Letna konferenca Občinske konference ZSMS Velenje se je v sredo končala, ne da bi se prav začela. Predsedstvo je na dnevni red seje, pred obravnavo kongresnih dokumentov, namreč uvrstilo tudi razpravo o Odprtem pismu OK ZSMS Velenje Predsedstvu RK ZSMS. Seje sta se poleg velenjskih delegatov udeležila tudi Jože Školč, predsednik RK ZSMS in Jože Artnak, član predsedstva RK ZSMS. Odprto pismo je povzročilo približno dve urno razpravo. Ko pa bi mladi morali začeti razpravljati o kongresnih dokumentih — kongres ZSMS bo od 3. do 5. novembra v Portorožu, so ugotovili, da niso več sklepčni. Sejo so prestavili za teden dni in delo, vsaj upamo, opravili v torek.
Že dan pre;j, v torek, 24. okto-	vili Predsedstvu RK ZSMS nasta-
bra so se člaini Predsedstva OK	lo zato, ker je na zadnji seji Repu-
ZSMS, devet jih je bilo, udeležili	bliške konference v Bohinju ve-
seje Predseidstva Republiške	lenjski delegat povedal nekaj
konference ZISMS, kjer so dobili	mnenj, ki pa jih je predsednik P
odgovore na postavljena vpraša-	RK ZSMS dojel kot obtožbe in
nja iz Odprtefga pisma. Te odgo-	zahteval, da Velenjčani v štirinaj-
vore so lahko i slišali tudi delegati	stih dneh utemeljijo svoja mišlje-
konference, | prebral pa jih je	nja, v nasprotnem pa bo RK
predsednik Predsedstva OK	ZSMS ustrezno ukrepala zoper
ZSMS Velenjje Milan Kopušar.	OK ZSMS. Vprašanje glede
Bojan Kontič: pa je podal dodat-	predračuna stroškov kongresa v
no pojasnilo ; glede Odprtega pi-	Portorožu pa je bilo po besedah
sma. Med dragim je povedal, da	Bojana Kontiča postavljeno zato,
je vprašanje, pprvo, ki so ga posta-	ker menijo, da je treba ves denar,
Izmenjava
mj pred začetkom konference
Glavno besedo bodo imeli nacionalni programi
Ustavni zakon, sprejet ob koncu prejšnjega meseca v slovenski skupščini prinaša med drugim tudi novosti na področju družbenih dejavnosti. O temeljitih spremembah se v krogih, ki se nanje pripravljajo, prevladuje mnenje, da je to ena od akcij, ki jo je treba izpeljati v zelo kratkem času. Že do srede prihodnjega meseca naj bi namreč delegati republiške skupščine obravnavali usklajen predlog o tem, kaj bo s sisi v prihodnjem letu.
Po 18. amandmaju se bo interesne skupnosti združevale na temelju načela prostovoljnosti in enakopravnosti.
Kratek čas za spremembe terja temeljite priprave na dogajanja po 1. januarju prihodnje leto, pa četudi velja to obdobje kot prehodno. V naši občini sta v tem trenutku v ospredju dve usmeritvi, in sicer celovita prenova področja javne uprave, katerega del so tudi družbene dejavnosti, druga pa je izvršitev aktivnosti in nalog, ki so neposredno povezane z uveljavitvijo ustavnega zakona, po katerem se 1. januarja, leta 1990, začasno — do uveljavitve področnih zakonov na to po-
dročje življenja in dela, prenese v delokrog izvršnega sveta oziroma v našo občinsko skupščino. »Če hočemo te stvari izpeljati,« poudarja predsednik komiteja za družbene dejavnosti občine Velenje Janez Zore, »moramo pogledati štiri generalne-sklope nalog. Interesne skupnosti morajo v skladu z ustavnim zakonom imenovati odbore, ki bodo skrbeli za uresničevanje politike in dajali mnenja izvršnemu svetu. Pri tem gre za vpliv pri pripravi predlogov programov, vpliv stroke na tem področju in končno tudi za javnost dela. S tem naj bi se namreč izognili občutku, da zgolj upravni organi odločajo o posameznih dejavnostih. »Ob bojazni, da skupščine ne bodo sklepčne, ostajajo še nekatera druga odprta vprašanja glede vključevanja interesnih skupnosti na regijski ravni v sistem državne uprave. V zadnjem času pa ne manjka tudi teženj, da bi kultura in telesna kultura ostali izven domene izvršnih svetov oziroma občinskih skupščin. Gotovo pa ne bo tako enostavno izpeljati tudi prehoda strokovnih služb sis družbenih dejavnosti v državno in bodoče organizirano-
sti, seznanitev z nalogami in še marsikaj drugega, kar sodi zraven.
Ena od vsebinskih zadev, ki se pojavlja ob vrsti nejasnosti, je gotovo tudi ta, koliko oblikovati to področje v prehodnem obdobju. V »igri« sta v naši občini dva predloga. Po enem naj bi ob prenosu izvedli tudi obsežnejšo reorganizacijo in ločili področje financ ter planiranja od ostalega, vezanega na družbene dejavnosti. Stališče drugega pa je, da naj bi v tem prehodnem obdobju ohranili celovitost delovanja družbenih dejavnosti in to prenesli v državno upravo ter tako zagotovili njihovo normalno delo naprej.
Kakorkoli bo že, nacionalni programi, ki naj bi prinesli novo kakovost na tem področju, bodo tisti, ki bodo imeli pri vsej stvari najpomembnejšo vlogo. Ti bodo namreč narekovali bodočo organiziranost družbenih dejavnosti oziroma občinske uprave. Po besedah sogovornika se bomo lahko v občini kar najbolj umno organizirali šele takrat, ko bo dovolj jasno začrtana meja med na-
cionalnimi in občinskimi programi in izvajanje le-teh. Dokler pa te meje ni, je še najbolje počakati na leto 1990, v katerem naj bi temeljito reorganizacijo povsem izpeljali. »Če že govorimo o tem, je pomembno tudi, kako se bodo nacionalni programi uresničevali, kako se bodo zagotavljali pogoji za to.«
Trditev, da sisov po 1. januarju prihodnje leto ne bo več, še vedno ne stoji na povsem trdnih temeljih. Kajti, iz določil 18. člena in načela prostovoljnosti bodo imeli delovni ljudje in občani vso pravico za kar najbolj umno organiziranost. »Če bodo ti ugotovili, da je najprimernejše mesto uresničevanja hotenj in želja v samoupravnih interesnih skupnostih, bodo te ostale. Gotovo pa jih ne bo toliko kot jih je sedaj. Osebno pa menim, da sisov v naši občini vsaj v prehodnem obdobju ne bomo imeli. Dovolj odgovorno in celovito bo gotovo pokrivala to področje naša občinska skupščina. V njeni domeni naj bi bilo tudi dogovarjanje o občinskem programu, ki bo temeljil na interesnem dogovarjanju.«
Ker gre za temeljne spremembe na področju, ki zadeva slehernega od nas, kaže o njih prav tako temeljito premisliti. A ne le o obliki organiziranosti, ampak tudi o vsebini dela, saj je bila prav ta v sedanjih sisih tarča mnogih kritk.
r. p.
Izvršni svet Sob Mozirje
Vsi vedo, da jim ni nič jasno
Na svoji zadnji seji so se člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje spopadli tudi s točko z »zvenečim« naslovom: reorganizacija javne uprave s smislu izvedbe ustavnega zakona za izvedbo amandmajev k ustavi SR Slovenije. Razprava je bila sicer pestra, rodila pa je ugotovitev, da v resnici nihče ne ve kaj in kako bo po novem letu. Vzrok so zamude in velike nejasnosti tudi in predvsem na republiški ravni. In posledica: še več nejasnosti v občinskem me-rilu in skoraj v celoti onemogočeno dogovarjanje z izvajalci. Zani-
smo vse preveč pozornosti usmerili v sprejemanje amandmajev, zanemarili pa vse drugo, saj sicer ustavni zakon v sedanji obliki ne bi bil sprejet.
Kakšna bo reorganizacija danes ne ve nihče, kako se bodo interesne skupnosti organizirale v občini tudi ne, niti ni jasno kaj bo po novem letu organizirano na republiški ravni. Kaj bo z zdravstvom? Jasno je, da se bogati z nižjimi stopnjami upirajo republiški organiziranosti in tudi na drugih področjih se ne nameravajo kar tako odreči centrom
del, kaj nadgradnja in do konca leta tudi ne bo, kdo bo pokril izgube in še veliko je vprašanj. Veliko je nejasnosti v šolstvu, kjer so kriteriji izredno ostri in bodo močno prizadeli prav mozirsko občino in njene osnovne šole, tudi v interesnih skupnostih materialne proizvodnje je nejasnosti več, kot kaže na prvi pogled, čigavi bodo vodotoki, ceste, kaj bo s preskrbo, stanovanjsko gospodarstvo je pred infarktom in še in še. Skratka, izhodišč ni.
Jasno je le, da v nobenem pri-meru ne smejo le zamenajti napi-
mivo je bilo mnenje v razpravi, da moči; ni jasno kaj bo zajamčen sov na vratih, opredeliti je treba
vsebino in zagotoviti vsaj osnove za prehod na novo organiziranost. Toda — na čem zgraditi te osnove? Vsekakor nobena stvar ni tako slaba, da v njej ne bi bilo tudi nekaj dobrega. Nerodno v tem trenutku je to, da smo vrgli ob tla vse kar je bilo slabega in dobrega, zdaj pa gradimo nekaj novega. Naenkrat vsekakor ne bo možno plačati računov za nazaj in naprej, pa še tekočih povrhu. Nedvomno je rok za spremembe (pre)kratek, če bi ga podaljšali denimo za leto dni, znova ne bi nič pridobili. Začaren krog torej, ki ga bo treba razrešiti, ob tem pa še mnenje iz razprave, da nam bo »svetel cilj za prihodnjih dvajset let organiziranost izpred dvajset let«.
J. P.
Gostinsko podjetje Turist
Sveča je dogorela, kaj pa novo rojstvo?
Ni dolgo tega, ko smo pisali o Gostinsko—turističnem podjetju Turist Nazarje in se spraševali kdo bo bolniku upihnil svečo. Gre očitno za neozdravljivo bolezen, saj so razmere več kot kritične in iz ure v uro slabše, sveče pa ne bo treba upihniti, ker je sama dogorela. Pogoji za ukrep družbenega varstva so praktično neuresničljivi, saj se v današnjih časih čudeži v obliki več kot tisoč (starih) milijard ne dogajajo prav pogosto.
Vodstva podjetja ni več, delavci so prepuščeni samim sebi (menda ne bodo »kaznovani« zato, ker so ostali), precejšen dolg dopolnjujejo obresti, ki slehernega zaposlenega mesečno obremenjujejo s staro milijardo dinarjev, veča se izguba, prodaja v letošnjem prvem polletju je dosegla le 41 odstotkov lanskega enakega obdobja (razmislek o vzrokih ne bi bil odveč), žiro račun je blokiran od 25. oktobra naprej, sozd Mera se obnaša kot da Turist ni v njegovi sestavi (lep primer sozdiranja ali drugih oblik samoupravnega združevanja), z muko sestavljena komisija izvršnega sveta, ki NAJ bi bila začasni poslovodni organ v primeru ukrepa družbenega varstva, sicer pridno dela, nima pa nikakršnega zagotovila, da bo njeno delo uspešno... Se bi lahko naštevali, pa je nemara dovolj.
Ukrep družbenega varstva bi imel smisel vsaj leto dni nazaj, pa zanj ni bilo pravega navdušenja. Danes je prepozno. O tem so si bili člani izvršnega
sveta skupščine občine Moziije (skoraj) enotni na zadnji seji prejšnji četrtek. Pogoji za ukrep v tem trenutku so naslednji : pokritje stroškov za začasni poslovodni organ; Mera mora odpisati dolg, ki ni majhen; polno jamstvo za minimalna brezobrestna obratna sredstva (okrog 2 milijardi za 4 mesece); zagotovitev sredstev za najnujnejše vzdrževanje objektov (po oceni posebne komisije preko 7 milijard); zagotovilo, da bo takšnega Turista nekdo po I. marcu v celoti ali po delih prevzel.
Pogoji so (pre)hudi in v njihovo urešničitev ni veijel noben član izvršnega sveta, počakati pa bo treba do jutri, 3. novembra, ko naj bi se sestali vsi, ki so z usodo Turista kakorkoli povezani. Na seji je bilo sicer slišati mnenje, da ne bi odločali o stečaju, če z ukrepom družbenega varstva niti poskusili niso, vendarle pa je odgovornost le prehuda, saj bolnika po ukrepu družbenega varstva, brez izpolnitve omenjenih pogojev, izvršni svet ne namerava vzeti v svoje naročje. Kakorkoli že, izvršni svet skupščine občine Moziije se bo v prihodnjih dneh moral dokončno odločiti. Kot kaže je edipi izhod stečaj z vsemi posledicami, pred katerimi ne kaže zatiskati oči. Boleče bo, dejstvo ob tem pa je, da del Turistovih objektov lahko dobi nove lastnike. Zanimanje je, vendar brez bremena sedanjih obveznosti. Z njimi vsekakor ne.
Janez Plesni k
Iskrica
Ljudje mislijo preveč zgodovinsko. Vedno živijo na pol na pokopališču.	Aristide Briand
Gorenje Mali gospodinjski aparati
Turistični nagelj ljubljanske TV
Gorenjeva tovarna malih gospodinjskih aparatov že leta slavi kot kolektiv, ki resnično zgledno skrbi tako za urejenost proizvodnih prostorov kot za zunanji videz tovarne. To sožitje še posebej izstopa po dograditvi novih prostorov pred dvema letoma. Zlasti pomembno pa je, da tovarna prav z ničemer ne onesnažuje okolja.
Ljubljanska Televizija je Go-renjevi tovarni malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah pretekli petek podelila TURISTIČNI NAGELJ. »Ker je tovarn, ki bi jih lahko v deželi, ki želi postati
turistična, postavili ob bok tovarni v Nazarjah zelo malo, so pa še kako zaželjene, če hočemo naša mesta in vasi narediti vsaj malo prijaznejše«, je bilo poudarjeno v oddaji ljubljanske TV »Naše akcije«, »podeljujemo kolektivu Gorenjeve tovarne malih gospodinjskih aparatov TURISTIČNI NAGELJ. Ne nazadnje tudi zato, da bi njihovemu zgledu sledil še kdo«.
Slavko Bobovnik, ki je pripravil omenjeni prispevek, je uvodoma poudaril, da Gorenjeva tovarna malih gospodinjskih apa-
ratov v Nazarjah nima niti enega samega dimnika, energetsko se namreč oskrbuje iz sosednjega Gorenja Glin, še pomembnejši pa je podatek, da tehnološka voda, ki zapušča tovarno, prav z ničimer ne onesnažuje Savinje. »Naslednje, kar pritegne pogled, še tako v svoje misli zazrtega popotnika, pa je več kot urejeno in čisto okolje tovarniških dvoran, ki takšno sliko, kot na zunaj, ponujajo tudi potem, ko stopiš vanje.« Čeprav je tovarniških hal, v katerih dela več kot 500 delavcev, za več tisoč kvadratnih metrov, skrbe za čistočo le 4 delav-
ke. Kajti zaposleni so že kdaj opazili, da je v prijetnem okolju mnogo mnogo laže delati, pa zato tudi sami skrbe za urejeno podobo svojega delovnega mesta in tovarne nasploh.
Podobno, kot za lastno okolje, pa so zaposleni v Gorenju Mali gospodinjski aparati v Nazatjah pripravljeni poskrbeti, vsaj z denarno pomočjo, tudi za lepši videz kraja, ki pa zaenkrat vsaj še za dva koraka zaostaja za podobo tovarniškega dvorišča, je bilo še poudaijeno v prispevku ljubljanske TV.
(ek)
Gorenje Elektronika široke potrošnje
Barvni TV sprejemniki za Evropo tudi po letu 1992
Zabavna elektronika sodi med tista specifična področja elektronike, kjer potrebujejo izdelki (televizijski sprejemniki, videorekor-derji, različni kasetniki in hi-fi tehnika, pravzaprav vsak zase kompleksno elektronsko rešitev in uporaben proizvod. Tudi na tem področju se v Gorenju že ponašajo s prenekatero lastno rešitvijo, ki jo je mogoče primerjati s podrobnimi rešitvami nekaterih svetovnih firm. Letošnja predstavitev na mednarodni razstavi avdio in video tehnike IFA v Berlinu je, med dragim, dokazala, da izdelki Gorenja ne zaostajajo za drugimi tujimi proizvajalci na področju zabavne elektronike.
Prvi, resda črno beli, televizijski sprejemnik so v Gorenju izdelali že 1970. leta, dve leti zatem pa tudi že prvi barvni TV sprejemnik. Lani, na primer, so v Gorenju Elektronika Široka potrošnja naredili 85.000 barvnih TV sprejemnikov, za letos pa načrtujejo proizvodnjo 120.000 barvnih TV sprejemnikov, 15.000 videorekorderjev in 10.000 kasetofonov ter glasbenih centrov. V tej Gorenjevi tovarni so zdaj pred nadvse zahtevno nalogo — v najkrajšem času kar najbolj povečati izvoz. Brez prodaje na teh-
nološko najzahtevnejše tuje trge si namreč ni več mogoče zamišljati razvoja in dolgoročnega obstoja. Zato je njihov osnovni cilj, da bi na tuje prodali najmanj 30 % vse proizvodnje barvnih TV sprejemnikov.
V Gorenju Elektronika Široka potrošnja so pred dvema letoma osvojili nov, stereo design televizijskih sprejemnikov, nedavno tega pa so tudi obogatili ponudbo monitorsko izvedbo barvnih
TV sprejemnikov s tremi diagonalami (55, 63 in 71 cm). Na že omenjenem sejmu IFA v Berlinu pa so prikazali barvne TV sprejemnike, ki jih bo ta Gorenjeva tovarna tržila v prihodnjem, to je 1990. letu (SUPER LINE), in ki se vse bolj približujejo zahtevam zahodnoevropskih in japonskih proizvajalcev barvnih TV sprejemnikov. Največji dosežek nove generacije 1990 pa je barvni TV sprejemnik Ekskluziv, diagonale 83 cm in s 6 zvočniki, pri čemer sta dva nizkotonska, v podstavek pa je mogoče namestiti videore-korder, glasbeni center in video-kasete.
Z začetkom razvoja novih barvnih TV sprejemnikov z novo diagonalo ekrana, prejšnje je bilo 4:3, novo pa je 16:9, pa se v tej Gorenjevi tovarni že pripravljajo na Evropo po letu 1992. V nove barvne TV sprejemnike bodo vgrajevali tudi digitalno šasijo po izbranem sistemu firme ITT, opremljeni pa bodo s satelitskim tunerjem.
Televizijski sprejemnik postaja zaradi svojih tehničnih lastnosti vse bolj središče povezav video, računalniških, informacijskih in avdio naprav. Zato so vsi Gorenjevi barvni TV sprejemniki
opremljeni tudi z 21 polno SCART (EURO) vtičnico.
V Gorenju Elektronika Široka potrošnja posebej poudarjajo, da so v vse njihove izdelke vgrajene elektronske komponente, v barvne TV sprejemnike, ki so njihov nosilni program, pa tudi mikroračunalnik. Le ta povezuje digitalne in analogne module v sprejemniku, kar zagotavlja kakovostnejše in zanesljivejše delovanje aparata. V Gorenjeve barvne TV sprejemnike je vgrajen kabelski kanalnik za sprejem programov kabelske TV, sicer pa je mogoče vanje vgraditi dekoder tele-teksta in stereo dekoder za sprejem televizijskega sporeda v stereo tehniki. Zaradi vgrajenih polprevodnikov in integriranih vezij visoke integritete (LSI) pa porabijo Gorenjevi barvni TV sprejemniki izredno malo električne energije.
Cilj Gorenja Elektronika Široka potrošnja je letna proizvodnja 150.000 barvnih TV sprejemnikov večjih dimenzij ter po 30.000 prenosnih barvnih TV sprejemnikov, videorekorderjev, glasbenih centrov, dvojnih kasetofonov in videokaset.
(vš)
''IMF	I
Prvikrat je Gorenje Servis predstavil širši javnosti video-
projekcijski center na sejmu Sodobna elektronika '89.	I
Pred tem pa so si to novost ogledali v Titovem Velenju	I
predstavniki nekaterih največjih slovenskih zdraviliških	■
Lin turističnih krajev.	_
(Foto: H. J.)	I
r
Gorenje Servis
Novost: video -projekcijski center
Razvoj radiodifuzne, telekomunikacijske in satelitske tehnologije terja tudi od delavcev Gorenja Servis poglobljena znanja in zasledovanje najnovejših tehnično—tehnoloških dosežkov doma in v svetu. Zadnja novost Gorenja Servis na tem področju je program celovite ponudbe (projekt in izvedba) telekomunikacijskih in informacijskih sistemov v najrazličnejše namene.
Industriji, kulturi in turizmu nudijo celovit informacijski sistem v obliki videopro-jekcijskega centra. Gre pravzaprav za večnamenski prostor za vse vrste avdio in vizualnih projekcij. Glavni element tega videoprojekcijske-ga centra je projektor TV slike z visoko ločljivostjo. Projekcijski pult je prirejen za projekcijo videoposnetkov iz običajnih videorekorderjev,
tipa U matic, prav tako pa tudi za projekcijo iz grafičnih kartic računalnikov. Na sistem je mogoče priključiti vse zemeljske TV in radijske programe, prav tako tudi lokalne oziroma interne študije in pa satelitske programe iz več satelitov. In ker je projekcijska površina natančno obdelana, so mogoče tudi vse druge projekcije iz običajnih medijev (grafoskop, diaprojektor ali neposredno predvajanje iz snemalne kamere).
Te različne, na enem mestu zbrane in z enega mesta di-stribuirane informacije in programe, pa je mogoče z ustrezno kabelsko povezavo posredovati tudi v druge prostore; mogoča je celo povezava večih hotelskih kompleksov oziroma počitniških nase-lij.
V Gorenju Servis pa zatrjujejo, da je videoprojekcijski center primeren tudi za strokovno usposabljanje in izobraževanje delavcev. (vš)
Obletnica protestnega shoda proti uničenju okolja
Šaleško ekološko društvo javnosti in naslovljencem posreduje drugo skupino vprašanj:
IZVRŠNEMU SVETU SKUPŠČINE OBČINE VELENJE:
1.	Ob sprejetjih družbenih planov občine smo različnim organom in delovnim organizacijam naložili številne zadolžitve s področja varstva okolja in za njihovo realizacijo postavili roke. Zakaj sedaj IS in Skupščina ne nadzirata realizacije svojih sklepov? Zakaj ne zahtevata njihove uresničitve v postavljenih rokih?
2.	Zakaj OS ne oblikuje in predlaga bolj zavezujočih sklepov za zaščito ekološko najbolj prizadetih prebivalcev naše občine?
3.	Kakšne pobude in zahteve so organi Skupščine občine Velenje posredovali IS in Skupščini SR Slovenije za rešitev naših najbolj perečih ekoloških problemov?
4.	Ali je IS že dal pobudo za razpis oblikovanja predlogov za prestrukturiranje gospodarstva v naši občini?
KOMITEJU ZA PLANIRANJE, GOSPODARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
1. Kolikokrat je KPGVO že ukrepal zaradi nespoštovanja
lovnih mestih ter po specifičnih področjih onesnaženosti, kar bi pokazalo prave vzroke za zdravstveno prizadetost prebivalstva?
Posredovane odgovore bomo sproti objavljali, da se bodo lahko oblikovala podrobnejša vprašanja. Po enomesečni razpravi pa se bomo ponovno zbrali ter oblikovali zahteve in pobude, ki jih bodo delegati prenesli v samoupravne organe in skupščine.
Šaleško ekološko društvo
določb občinskega odloka o varstvu zraka?
2.	Zakaj ne skrbi za resno objavljanje meritev onesnaževanja zraka?
3.	Ali je že oblikoval pobudo za najboljši način odstranjevanja komunalnih in industrijskih odpadkov?
4.	Ali je že oblikovan občinski sanacijski program, ki ga je naša občina dolžna sprejeti po republiškem odloku o varstvu zraka?
5.	Kakšne predloge oziroma zavrnitve je v letošnjem letu predlagal v smislu izboljšanja varovanja okolja?
REPUBLIŠKIM IN OBČINSKIM INŠPEKTORSKIM SLUŽBAM
1.	Koliko ukrepov za zaščito voda v naši občini so v zadnjih dveh letih izdale?
2.	Koliko ukrepov za zaščito zraka so izdale v tem času?
3.	Kolikokrat so posredovale ob izključitvi oz. okvarah elek-trofiltrov na dimnikih TEŠ?
4.	Kakšni so njihovi ukrepi za zaščito prebivalstva pred ionizirajočim sevanjem?
5.	Kakšni so njihovi ukrepi za zaščito prebivalstva pred hrupom?
6.	Kolikokrat so inšpekcijske službe delovale samoiniciati-
vno v okviru predpisov, da jih ni aktivirala pritožba od zunai?
ZDRAVSTVENEMU CENTRU VELENJE
1.	Ali je že izdelana analiza zdravstvene ogroženosti prebivalstva naše občine? Če ni, zakaj je v zamudi? Če pa je že, zakaj še ni bila predstavljena javnosti?
2.	Ali zdravstveni dom prejema posebna sredstva za natančnejšo primerjavo obolelosti prebivalstva po posameznih delovnih organizacijah in de-
Onesnaženost zraka
Odprto pismo P OK ZSMS Velenje
Cenjenim tovarišem mladincem v P OK ZSMS Velenje. Odprta pisma so danes v modi, pa ga tako pišem tudi jaz in tokrat je naslovljeno na vas dragi člani predsedstva OK ZSMS Titovo Velenje. Do pisanja takšnega pisma so me prisilili vaši zaključki na vaših silnih sejah.
Dolgo obdobje je bilo, ko vaše seje sploh niso bile seje, ker je na sejo prišlo le par zagnanih mladincev. Zdaj, ko pa je bil že skrajni čas, da nekako pokažete rezultate svojega dela, za katere so nekateri celo plačani, pa ste si zaželeli boja z izrazito močnejšim nasprotnikom. In vse to ste se odločili ob »strašni« podpori vaše baze.
Kako le morate sami odločati o tako pomembnih odločitvah, da prekinjate odnose z RK ZSMS Slovenije. Kdo od vas je vprašal mene ali še želim sodelovati z RK ZSMS ali ne. Ali vi spoštovani člani predsedstva veste kaj baza misli in hoče, brez da bi se z njo posvetovali. Očitno je, da ste pozabili, da plešete na glasbo, ki bi jo morala igrati baza in ne obratno. Še dobro, da je prišla ta aferi-ca okrog vašega kandidata, tako vas je baza po letu dni le spoznala.
Vse skupaj pa diši na vašo nesposobnost vodenja demokratičnega dialoga. V obdobju, ko imamo vsi skupaj polna usta, da moramo med seboj vzpostavljati dialoge demokratičnega značaja, se vi odločite da ne mislite sodelovati z
RK ZSMS in tako želite preprečiti dialog. Po kratkem časovnem obdobju pa se odločite, da pismo začasno prekličete. To, da se najprej odločite, da prekinjate sodelovanje potem pa le klonete, ni to, da se sedaj želite pogovarjati in problem rešiti, pač pa spoznanje, da se z glavo skozi zid ne da. Toda kam bi prišli, če bi se vsi obnašali tako kot vi.
Zame je bilo to dejanje vse prej kot nekaj naprednega, za kar pa mislim, da si moramo mi mladi prizadevati.
V času, ko je to pismo objavljeno se začenja kongres in ne rešujte probleme na tem kongresu na tak način kot ste začeli. In, ko boste govorili o raznih vaših sklepih in o vašem delu imejte pred očmi naslednja dejstva, da ne prihajate na kongres s stališči, ki ste jih skupaj izoblikovali v bazi, ker ne morete, zaradi baze, ki spi. Kdo pa je kriv, da baza spi, je znano.
Pismo sem vam napisal, da vas malo dregnem, da bi videli, da bo boj za oblast malo težji, kot si mislite. Niste bogovi in zato niste večni.
Mimogrede, res se bo počasi treba odločiti, kateri partiji ali zvezi pripadati in to velja tudi za vas — spoštovani člani P OK ZSMS Velenje.
Ob koncu pa vam želim uspešno delo na kongresu v Portorožu.
član ZSMS Peter Šile
Na osnovi podatkov Hidrometeorološkega zavoda nam je komite za planiranje,
gospodarstvo in varstvo okolja posredoval podatke o onesnaženosti zraka na me-
rilnem mestu v Zavodnjah.
Od 26. septembra do 18. oktobra so bile maksimalne dovoljene polurne koncentracije žveplovega dioksida (0,75 mg na kubični meter zraka) prekoračene trikrat in sicer 6. oktobra ob 12.30
(0,75 mg), 14. oktobra ob 7.00 (0,75 mg) in ob 11.00 (0,80 mg).
Poprečne dnevne koncentracije (0,30 mg žveplovega dioksida na kubični meter zraka) pa niso bile prekoračene.
Kako bomo odhajali
Mama je težko bolna. Diagnoza rak. Uporablja kostome, kar je sprejela kot ponižanje. Leto in pol bodrenja, tolažbe, nege, strahu pred bolečinami, upanja in obupa, čakanja zadnjega slovesa, spremljanje počasnega propadanja telesa, naraščanje nebogljenosti, sprijaznenje z bližajočo se smrtjo, kratkotrajne nege v bolnišnicah, povratki domov, spet upanje ...
Tako je priišla zadnja noč. Najbrž jo je sllutila, ker me je prosila, naj ostanem pri njej. Dovolili so mi. Billa je sama v sobi. Njena živo ruimena barva telesa je izdajala metastaze raka na jetrih. Neprestamo je povračala, skušala se je brisati sama. Papirne krpe je hranijevala v razporek nočne srajce ma prsih. Vedela sem, da je to naajina zadnja noč. Sedela sem olb njeni postelji. Med njenimi drremeži, vsaj mislila sem, da je diremala, ko je za nekaj časa zaprlla oči, sva spregovorili nekaj vfsakdanjih besed. Hitro je dihal.la. Svoja čustva obupa sem zattajila. S strahom sem iskala sledi trpljenja na njenem obrazu. NMisem je odkrila, tudi njen obraz : je izražal skrajno zbranost. Želelda sem si vtisniti vsak njen delčček obraza, vsako njeno gubo gleoboko v spomin. Tako blizu sva s si najbrž bile le še ob mojem rojstitvu, kar je lahko podoživljala sanmo ona. Iz otro-
štva pa so mi ostale najbolj v spominu njene roke: roke pri delu, počitku, slovesih ali pozdravih. Sedaj sem se jih rahlo dotikala, kot da bi kradla še zadnji delček nežnosti, ki mi jo še lahko dajo.
Odmaknila sem se od postelje in jo pustila počivati. Opazovala sem njeno še vedno lepo in gladko čelo, ki me je še spominjalo na njen obraz iz mojega otroštva. Lica in ustnice pa so izdajale njeno starost in trpljenje v bolezni. V meni ni bilo misli temveč samo čustva, nežnost, usmiljenje, zbranost, zbližanje.
Spet je odprla oči, me prosila za vodo, kar je vzpodbudilo še močnejše in pogostejše bruhanje. Še vedno se je skušala sama obrisati, toda njene roke so mi izdale, kako ji vse bolj pešajo moči. Desnico je lahko dvignila le do ust, z levico si je še lahko pogla-dila svoje srebrne lase. Toda čez nekaj časa jih ni mogla dvigniti niti do ust. Postala je nemirna. Želela je vstati in oditi na stranišče. Nič ni pomagalo prigovarjanje, da ima vrečke, da ji ni potrebno vstajati. Hotela je pozvoniti sestri. Popustila sem, da je pritisnila na zvonec. Prišla je nočna sestra in jo skušala umiriti.
Bližalo se je jutro. Vstala sem in se sprehodila po sobi. Presenetila me je z vprašanjem, kam grem. Potolažila sem jo, da ne
bom šla nikamor in sedla nazaj k postelji. Nekako sem otrpnila. Vzdramilo me je njeno stokanje. Videla sem njene odprte oči, ki so prazno strmele. Tiho sem jo poklicala: »Mama, mama«! Ni me več slišala. Umirala je, njeno dihanje je bilo vse počasnejše. Nenadoma me je preplavilo spoznanje, da sem jo za vedno izgubila. Izginil je občutek bližine, ki me je grel vso noč, vsa toplina ob slikah iz otroštva, ki so mi jih pričarali njeni tako znani gibi, besede, deli obraza in rok. Popustila je zbranost, predala sem se žalosti in obupu. Poklicala sem sestro, ki se je tudi zmedla ob njenem umiranju. Stekla je iz sobe, da pokliče še koga.
Prenehala je dihati. Njeno mrtvo telo mi je nenadoma postalo tako tuje, nobenih čustev ni več vzbudilo v meni. Stala sem ob postelji, toda nje ni bilo več. V tako kratkem trenutku me je pustila samo. Zmedena sem stekla iz sobe. Tolažili so me, da je imela mirno smrt. Zbežala sem v mrzlo jutro.
Že nekaj let je minilo od njene smrti. Pogosto obujam spomine na najino zadnjo noč. Še mi uspe priklicati vsaj delček topline, ki sem jo takrat čutila ob njej, senca bližine, po kateri bom hrepenela do svojega slovesa.
Spominjam pa se tudi besed, da je imela mirno smrt. Kako pa
Poslcnvilna vežica končrno bo
Gradnja p prepotrebne mrliške vežice z novim pokopališčem se je v Nazarjajah po precej letih prizadevanj le pričela. Razlogi za zamudo so b bili objektivne narave (prostor), sedaj pa so dela v polnem zamahihu in vežica bo do zime vsaj pod streho. Denarja krajevna skupnpnost seveda nima v izobilju, zato bo treba sredstva dopolniti s prisrispevki krajanov. Akcija zbiranja denarja ali lesa je tekla v minunulih dnevih, v Nazarjah pa z veseljem ugotavljajo, da krajani s svtsvojo solidarnostjo in pripravljenostjo pomagati pri razreševanju p< perečih problemov kraja, tudi tokrat niso zatajili, (foto: j. p.)

Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja
Dovolili odstranitev
potem umirajo drugi? Koliko topline in bližine jim lahko ustvari preobremenjeno medicinsko osebje ob njihovih urah trpljenja in slovesa? Namen našega zdravstva ni samo preprečevati bolezni ali jih zdraviti, je tudi lajšanje trpljenja na smrt bolnih. Naša doba pa je dala pečat tudi človekovemu umiranju. Vzrok smrti naših staršev ali nas samih je le še rak ali infarkt. Včasih so umirali za nalezljivimi boleznimi, pljučnico ali vodenico, njihova agonija je trajala le nekaj dni. Danes za rakom umirajo tudi nekaj let. Strah nas je našega lastnega konca, ko gledamo umiranje naših staršev, vse pogosteje pa tudi naših vrstnikov: počasno razkrajajoče, moreče za njih in za njihove drage. Za rak, to kugo našega stoletja je vzrok le eden, tehnični razvoj, ki je prinesel s seboj zastrupljanje okolja in sevanje. V našem življenju je vse več neprostovoljnih tveganj zdravja in življenja ob našem industrijskem »napredku«.
Nismo stroji brez čustev, zato nam ni vseeno, kako odhajajo od nas naši najbližji in naši prijatelji ali kako bomo odšli mi sami. Naš standard so tudi razmere v bolnišnicah. Samo občutek varnosti bo dal ljudem veselje do dela, smisel življenju pa le plemenitost, medsebojna pomoč in spoštovanje vsakega človeka oziroma živega bitja. Mi pa smo začeli barantati celo s človeškim trpljenjem.
M. Š.
topolov
Anonimna pisma običajno vsakdo vrže v koš, na Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, pa so na tistega, ki so ga dobili v zvezi z odstranitvijo topolov ob Koroški cesti vseeno reagirali, da bi se tako izognili nejasnostim in morebitnim delegatskim vprašanjem. Takole pojasnjujejo.
Na Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja se je s posebno vlogo obrnila delovna organizacija Rudnik lignita Velenje, tozd Zunanja dejavnost in prosila, da jim dovolijo odstranitev starih topolov, ki so zaradi lomljivosti in posušenosti ogrožali parkirišče in Koroško cesto. Posebna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki pristojnega upravnega organa, upravljalca oziroma lastnika zemljišča in strokovnjaka hortikulturne dejavnosti (Vekos) si je primer predhodno ogledala in ocenila, da je odstranitev dotrajanih dreves potrebna. Hkrati je
naložila komisija upravljalcu zemljišča, da nadomesti odstranjena drevesa z drevoredom Tilia platyphyllos (lipa) in živo mejo Spyrea humalda (grmovnica medvejka). Investitor je tudi zagotovil, da bo zasaditev opravil v sadilnem času letos. Komisija je tudi ugotovila, da so topoli industrijsko drevo za hitro predelavo lesa, nikakor pa niso primerni za hortikulturno urejanje naselij. S tega vidika je bila pobuda delovne organizacije RLV za nadomestitev topolov z ustreznejšimi vrstami zelo dobrodošla.
»Na koncu naj še poudarim,« je zapisal predsednik komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Jože Mraz, »da smo doslej uspeli ekološke in urbanistične probleme v krajevni skupnosti Stara vas reševati brez nesramnih in žaljivih kritik, zlasti pa brez anonimnih pisem.«
Lovski družini Smrekovec
Ohranitev miru v lovišču
Sprejeli smo Vaše pismo z dne 16. 10. 1989, v katerem očitate prirediteljem vsakoletnega avto rallyja motenje miru v lovišču in zahtevate od odgovornih ljudi v občini prepoved te dejavnosti.
Sporočamo Vam, da se je neposredno pred letošnjo izvedbo rallyja na inšpekcijske službe obrnilo tudi Šaleško ekološko društvo in zahtevalo prepoved izvedbe prireditve.
V odgovoru Šaleškemu ekološkemu društvu je Avto moto tu-ring klub podrobno obrazložil okoliščine in priznal, da pri izbiri proge ni toliko razmišljal o vprašanjih varovanja okolja, kot o atraktivnosti. Ob morebitnih naslednjih tovrstnih prireditvah bodo upoštevali tudi Vaše pripombe in progo po potrebi spremenili. Odgovor Avto moto tu-
ring kluba in Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Vam prilagamo.
Ne glede na navedeno pa nas čudi, da doslej niste opazili in očitali gozdarjem gradnje številnih gozdnih cest, ki so zarezale trajne rane v vaša lovišča in na katerih so bili gradbeni stroji prisotni več mesecev, ampak ste se lotili rallyja, ki moteče vpliva na gozdno favno en dan v letu.
V pričakovanju uspešnega sodelovanja za ohranitev in varstvo
Predsednik Komiteja za planiranje, gospodarstvo
in varstvo okolja Jože MRAZ, ing. strojništva
KERAMIČNE PLOSCICE MORAJO BITI LEPO IN TRAJNO POLOŽENE
^ mvedur
. V|||//NIVEDUR odlil(uieta Preprosta priprava in nanašanje. _ Če želite dodatna pojasnila, izpolnite • i\'lil|j|r Nanašamo ga na izravnalne mase, ki jih tudi izdeluje HH kupon in qa pošljite na naslov: oJijUHTCINKARNACELJE.	I ■■ CINKARNA CELJE, 63000 CEUE,
\\\Wlllr NIVEDUR uporabljamo za lepljenje:	I	^ .. .
.A««y)r — na zunanje fasade	I SH Želim informacij in jvetovan|e
\\V\W-notranjefasade	] ■■ ime in priimek ..............
\\\uii® — y P'0*0'"'"1 bazenih
\Vi'\\lE	' IH organizacija ...............
NV AhBS Z NIVEDURJEM boste ploščice in druge obloge zagotovo I I \ '»^ffll^J^ lepo in trojno položili.	naslov................tel.
Z jesenjo, ko je naš zrak zaradi vremenskih razmer bolj onesnažen, smo bolj pozorni in kritični do onesnaževalcev. Prepogosto samo do tistih najbolj velikih, na manjše, ki jih tudi ni malo, pa kar pozabimo.
Pa so zaskrbljujoči tudi v Titovem Velenju, kjer imamo sicer toplotno ogrevanje. Pa se iz nekaterih dimnikov kadi tudi tako močno kot kaže posnetek. Kdaj bomo ukrepali tudi proti njim?!
L. O.
Tudi iz dimnikov se
kadi
Krajevna sk
Gradbeni odbor za kabelsko ni sistem krajevne skupnosti Titovo Velenje sporoča kraja lahko posamezne motnje pri s signalov javij ob delavnikih
Krajevna skupnost Mislinja praznuje
Ko so se pred približno dvajsetimi leti pričele ustanavljati krajevne skupnosti kot osnovne celice samouprave občanov, je prišlo v navado, da VSAKA KS praznuje svoj praznik. Treba je bilo izbrati pomemben dogodek, ki je pomenil premik v nadaljnjem razvoju KS, ali pa praznovanje KS povezati z dogodki iz NOB na tem območju. Za krajevno skupnost Mislinja je tokrat obveljalo, da takšen pomemben dogodek predstavlja požig Pergerjeve papirnice v Mi-slinjskem jarku. Danes seveda z nekoliko drugačnimi očmi gledamo na te dogodke, zato je med krajani prevladalo mnenje, da našega praznika ne bi povezovali s tem dogodkom. Težko je namreč oceniti, ali lahko ta požig štejemo za pomembno zmago v času NOB, ali pa za napako, ker bi sicer tovarna lahko delovala še danes. Zato smo se na svetu KS odločili, da naš praznik ne povezujemo z nikakršnimi dogodki iz preteklosti, ampak ga enostavno praznujemo takrat, ko so za to najprimernejši pogoji. Letos smo se odločili, da bo to praznovanje v času od 06. do 12. novembra, v prihodnjem letu pa naj bi bil praznik že prej, nekje v času med pomladjo in poletjem, ko so za to dani tudi najprimernejši vremenski pogoji.
Naša KS šteje nekaj nad 3 tisoč krajanov, kar predstavlja 15 odstotkov vseh občanov v občini Slovenj Gradec. Po številu prebivalcev smo na tretjem mestu, smo pa po velikosti daleč spredaj. Po površini meri naše področje 82,5 km1, kar predstavlja dobro tretjino občine Slovenj Gradec. To seveda pomeni, da je na takšnem območju tudi veliko problemov od urejanja okolja, do vzdrževanja cest, komunalnih objektov in objektov družbenega standarda nasploh. Lastne industrije skorajda nimamo, zato se velik del krajanov vozi na delo v občino Velenje, od koder pa za urejanje kraja skorajda ni nikakršne finančne pomoči.
Kljub kroničnemu pomanjkanju denarja smo si v KS zastavili obsežen načrt dela. Od marca letošnjega leta, odkar deluje svet v novi zasedbi, smo že izpeljali številne akcije, med katere štejemo zaključek izgradnje telefonskega omrežja, oskrbo lokalnih cest z gramozom, s pomočjo komunalne skupnosti dograjen akumulacijski rezervoar za pitno vodo, ureditev nekaterih asfaltnih površin, skupaj z Intesom ureditev novega preskrbovalnega objekta — slaščičarne, pričetek gradnje prizidka k osnovni šoli, postavljena bo avtobusna čakalnica v Doliču, izvedli pa smo tudi obsežno anketo o izgradnji kabelske televizije itd. V Dovžah smo sodelovali pri urejanju okolice gasilskega doma, v Završah pa smo skupaj s krajani pričeli razmišljati o izgradnji skupnega vodovoda. Nekatere akcije nam niso uspele zaradi nepripravljenosti posameznikov v kraju, da bi odstopili del lastnega zemljišča za potrebe urejanja nekaterih pre-potrebnih komunalnih objektov. Tako nismo mogli pričeti gradnje pločnika vzdolž magistralne ceste v centru Mislinje, ker lastnik zemljišča ob cesti ni pripravljen na nikakršne razgovore in rešitve, enako pa je tudi z ureditvijo kanalizacije v centru Šentilja. Oba objekta bosta morala počakati na naslednje leto, v tem času pa bomo izvedli postopek
razlastitve. Ne smemo pozabiti še na pomemben objekt, ki ga je v tem letu predala svojemu namenu Tovarna usnja iz Slovenj Gradca. Gre za proizvodno halo tehničnih tekstilij v okviru Miko-na. Takšnih objektov, ki so v ekološkem smislu neoporečni, si v Mislinji samo še želimo.
Velika želja krajanov, predvsem v ožjem delu Mislinje je, da bi rešili problem onesnaževanja zraka, ki ga povzročajo individualna kurišča v stanovanjih. Zaradi tega smo se skupaj s predstavniki Tovarne usnja, žage Mislinja, komunalne skupnosti in Izvršnega sveta občine pričeli pogovaijati o izgradnji skupne kotlovnice za daljinsko ogrevanje z možnostjo izkoristka lesnih odpadkov pri žagi Mislinja. Ustrezna študija je v izdelavi in upamo, da bomo lahko že v prihodnjem letu prišli do odločitve o gradnji takšne kotlovnice. Z njo bi rešili 'ogrevanje tako v industrijskih objektih, kot tudi v stanovanjskih ter drugih objektih družbenih potreb.
In kaj naj bi ob koncu poudaril ob našem prazniku?
Predvsem to, da bi ostali složni in enotni, ker lahko le v slogi izpeljemo pomembnejše akcije krajevne skupnosti, želimo pa si tudi to, da bi se krajani v čimveč-jem številu odzvali prireditvam, ki bodo organizirane v okviru praznovanja. Mirko TOVŠAK
Občina Mozirje
Krajevna skupnost Gaberke
Bo tajnik rešil kadrovska vprašanja?
Praktične vaje in preventiva
Oktobru — mesecu varstva pred požarom — namenjajo veliko pozornosti tudi gasilci mozirske občine. V tem času so obiskali vse večje delovne organizacije in opravili preventivne preglede, pregledujejo in popisujejo ročne gasilne aparate po gospodinjstvih, nadaljujejo z akcijo 200.000 preventivnih pregledov, ki je v zadnjem obdobju zares opravičila svoj namen, po osnovnih šolah pripravljajo predavanja z ogledom gasilskih domov in opreme, kar vse skupaj sodi v njihova nenehna prizadevanja za pridobivanje vse več mladih članov v gasilske vrste. Vsa društva so opravila praktične vaje na svojem področju, seveda pa so bile tudi sektorske vaje. Pet društev spodnjega dela doline je svojo sektorsko vajo namenilo »gašenju« požara v delovni organizaciji Gorenje — Mali gospodinjski aparati, kjer je zlasti v skladiščih požarna ogroženost precejšnja. Vaja je bila v sredo popoldne.
J. P.
Člani G D Gorica ob Dreti so prejšnjo nedeljo popoldne »gasili« usmerjeno kmetijo r Kokarjah
Prizadevnosti in volje krajanom krajevne skupnosti Gaberke pri snovanju letošnjega dokaj obsežnega in zahtevnega delovnega programa ni manjkalo. Pravzaprav tudi kasneje, do letošnjega polletja ne. S sredstvi samoprispevka, z lastnimi prispevki, ob pomoči širše družbene skupnosti in udarniškim delom so dokončali izgradnjo javne razsvetljave, dela pri razširitvi skladišča pri tamkajšnji trgovini, uredili prostore družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti. V tem času so v polnem zamahu priprave na razširitev telefonskega omrežja. Omenimo pa naj še aktivnosti pri izgradnji nadomestnega gasilskega doma, pri rekonstrukciji ceste skozi naselje Gaberke. Med letošnje delovne naloge pa so med drugim zapisali še urejanje dela kanalizacije, izgradnjo garderob pri večnamenskem igrišču in .balinišče, vzdrževanje krajevnih cest ter skupno reševanje vprašanj lastnikov vodovodnih zajetij na območju Pristave in Velunje.
Čeprav so delovni program že v precejšnji meri uresničili, nedokončana dela sedaj bolj ali manj stojijo. Vzrok ne tiči toliko v pomanjkanju denarja kot v kadrovskih težavah, katerim namenjajo v krajevni skupnosti že od do-pustniških dni dalje vso pozor-
nost. »Razprtije okrog razlastitve zemljišč ob sprejemanju zazidalnega načrta, ki so nam vzele precej časa in moči, in ki jih pravzaprav ne bi bilo treba, če bi se znali prej pogovoriti in uskladiti svoje želje ter zahteve, so se med krajani sedaj polegle. Odlok o zazidalnem načrtu naše krajevne skupnosti je zaenkrat umaknjen z dnevnega reda zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine. Žal, pa so ostale dokaj globoke brazde v vodstvu našega kraja,« pravi predsednik skupščine krajevne skupnosti Gaberke Mirko Vrhovnik. Trenutno so v kraju namreč brez predsednika sveta, tajnika, odstopila sta predsednik ter sekretar krajevne konference SZDL in delo ne teče kot bi moralo. Mrtvilo so tisti, ki so kljub najrazličnejšim obtožbam sokra-janov še vztrajali, sicer poskušali preseči vsaj s sejami skupščin, na katerih so obravnavali kadrovska vprašanja, prepričevali enega in drugega, vendar: »Ljudje nočejo delati v organih, se izpostavljati, saj človek težko ustreže vsem dovolj dobro. Sestavili smo nov seznam nosilcev nekaterih dolžnosti v kraju, pridobili nekaj novih ljudi za delo. Toda, nastalo vrzel bomo lahko zakrpali le, če bomo uspeli pridobiti nekoga, ki
Invalidi Šmartnega ob Paki
Ocenili delo
Letos praznuje velenjsko društvo invalidov 20-letnico nadvse uspešnega delovanja. V splet prireditev ob tem jubileju sodi tudi krajša slovesnost, ki so jo pripravili prejšnjo soboto člani poverjeniškega odbora tovrstnega društva iz Šmartnega ob Paki.
Približno 110 invalidov krajevnih skupnosti Gorenje in Šmartnega ob Paki je vključenih vanj. Ko so na sobotni slovesnosti ocenili in pregledali delo v treh letih, odkar poverjeniški odbor deluje, so ugotovili, da so prednostne naloge v celoti uresničili. Mednje sodi'predvsem skrb za težko prizadete invalide, nudenje strokovne pomoči za njihovo lažje premagovanje vsakdanjih življenjskih ovir. Poskrbeli pa so tudi za dokaj pestro kulturno-rekreacijsko dejavnost. Bodisi so tovrstna srečanja organizirali sami ali pa se vključili v aktivnosti matičnega društva.
Že dalj časa so si prizadevali, da bi za organiziranje raznih prireditev dobili tudi potrebno opremo. Potrkali so na vrata nekaterih delovnih organizacij in obrtnikov na področju krajevne skupnosti ter z obilico prostovoljnega dela naposled rešili tudi to vprašanje.
Poleg sprejetja delovnega programa v prihodnje, kjer bo znova v ospredju skrb za težko prizadete invalide, so podelili najzaslužnejšim še priznanja.
Gasilci iz Avstrije, Slovi
Še poglobiti sc
V četrtek 19. oktobra je bil« skem domu v Titovem Velenju gasilskih delegacij iz Avstrije,! in Jugoslavije. Gasilsko zvezo so predstavljali podpredsednik ni komandant Štajerske Karel deželni gasilski komandant Kc okrajni gasilski poveljnik Celov sko zvezo Jugoslavije njen pod nik Teodor Friski, slovensko zv predsednik Vili Tomat, sodelov tudi predstavniki občinske gasi ze Velenje. Kot je povedal pod nik slovenskih gasilcev Vili Titovo Velenje ni bilo naključi
O potrebnosti trgovine vi smo veliko pisali v Našem tel več pa je bilo različnih razpral jevni skupnosti in tudi v občil ganih. Vse to pa vsaj zaenki obrodilo sadov, saj trgovine nimajo in žal tudi tega še i vostjo ne moremo zapisati, di kmalu imeli.
In krajani so odvisni od tal
Kruh je —4
bo opravljal tajniška dela. Ce ne, potem ...«
Do konca leta, ko se nadejajo, da bodo kadrovskim oviram kos, sta ostala dva meseca. Do takrat pa ne bodo poskušali >spraviti z dnevnega reda< samo nedokončanih potreb, zapisanih v iztekajočem se programu četrtega samoprispevka, ampak se temeljito pripraviti še na volitve. »Upamo, da nam bo uspelo vse spraviti v stare tire, in da bo delo teklo tako kot do letošnjih dopustniškib dni,« je optimistično sklenil pogovor Mirko Vrhovnik.
slavije
Občina Mozirje
za to srečanje na najvišjem nivoju, al je, da so gasilci v Velenju po tra-ji dobro organizirani, da imamo tu to 1600 gasilcev, da je v teh vrstah ko mladine in žena. Končno je ivo Velenje blizu meje, mnogo ob-nih gasilskih društev pa že sedaj ešno sodeluje z avstrijskimi kolegi, e dodal podpredsednik GZ Sloveni-
lamen četrtkovega srečanja je bil še lobiti in razširiti sedanje dobro šolanje med gasilci z obeh strani me-
(B. M.)
IHHNHHHi
me pa m
kruha, ki jo vidimo na sliki. Upa-, da s tole objavo ne bomo izzvali |iektorjev, da bi jim to prepovedali.
je je tako kot pa nič, se pa seveda tavlja vprašanja: kako dolgo še bo š turistično najbolj perspektiven ij takole životaril. Gotovo je edin-n primer, ki nam nikakor ne more v ponos.
st Šmartno
853-916 ali 854-229 od 6. do 14. ure. b dela prostih dnevih pa lahko večje ake javijo na telefonske številke, ki h uporabljali doslej.
Zdravko Golob
Vse več malih elektrarn
Izgradnja malih hidroelektrarn se je v zadnjem času predvsem v Zgornji Savinjski dolini krepko razmahnila, zanimanje še raste, zato bi o tem veljalo obširneje spregovoriti, za danes pa le nekaj zanimivih številk. Konec lanskega leta so bile v Sloveniji 103 male elektrarne, od tega pri Elektro Celje kar 43. Po številu je naše področje v republiškem udeleženo z 42 odstotki, po proizvodnji pa kar z 62. Od teh 43 jih je na področju mozirske občine 21, kar pomeni v Elektro Celje 49 odstotkov, v republiškem pa 20. Povejmo še, da je trenutno vsaj še dvajset krajanov, ki se pripravljajo na izgradnjo.
Kolektivne pogodbe
Znano je, da je letošnjega maja pričela veljati dopolnjena kolektivna pogodba, ki ureja vsa področja iz delovnih razmerij med samostojnimi obrtniki in pri njih zaposlenimi delavci. Tudi v mozirski občini je med zaposlenimi pri obrtnikih velik interes, da bi se določila pogodbe čimprej uveljavila v praksi. O vsem tem je bilo veliko sestankov in posvetovanj, zdaj pa med drugim velja dogovor o skupnem nudenju strokovne pomoči. Tako lahko kolektivne pogodbe uskladijo ali sklenejo nove vsako sredo na pristojnem organu skupščine občine Mozirje.
Težave z imeni ulic
Ob uvedbi uličnega sistema in poimenovanja ulic je bilo v preteklih mesecih v Mozirju veliko hude krvi. Prebivalci dveh »novih« ulic se namreč niso strinjali z imeni svoje ulice. Na sestankih je bilo očitno dvoje: prebivalci so trdili, da niso bili dovolj informirani, vodstvo krajevne skupnosti pa (upravičeno), da so imeli možnost soodločanja kar nekajkrat, pa je niso izkoristili. Med drugim na zborih občanov, kako je z udeležbo na njih pa vemo. Zdaj so vendarle našli skupni jezik, težave pa naj bodo v poduk ostalim krajem, ki se pripravljajo na ulični sistem.	J. P.
Zagorelo v gozdu v Starem Velenju
V mesecu oktobru, ki je posvečen varstvu pred požari, seje večkrat slišalo zavijanje siren. Ob tem, da so nekajkrat naznanjale gasilsko vajo, je šlo nekajkrat tudi zares. Razumljivo, kajti ogenj ne izbira časa in kraja. Nazadnje so velenjski gasilci morali posredovati v petek, ko je zagorel gozd v Starem Velenju nad vodovodnim rezervoarjem. Točneje je požar na tem mestu nastal že dan prej. Takrat so ga gasilci pogasili, vendar se je v petek znova pojavil na istem mestu. Nič drugega jim ni preostalo kot da so celotno požarno površino temeljito poškropili z vodo (na sliki).
Kolikšna je škoda je težko reči, zagotovo pa imajo gozdni požari velike posledice. Na omenjenem pogorišču so
miličniki našli škatlo vžigalic. V četrtek, ko je prvič zagorelo, so imeli tod učenci ali dijaki športni dan. Zato je v tem času, ko so gozdovi suhi z veliko listja, potrebna še
posebna pozornost in previdnost, da v gozdu ne odvrže-mo cigaretnega ogorka, ali celo kurimo v njem in njegovi bližini.
B. M.
PLOČEVINA, KI VAS BO PREŽIVELA
□UMkJEDIKJKL
PLOŠČE - SVITKI - STREŠNI ELEMENTI
<llf/f TITANCINK ima vse lastnosti bakrene pločevine in
'všiil
»M Milili/
— odlično kljubuje vplivom industrijskega
Če želite dodatna pojasnila, izpolnite KIDRIČEVA 19
Želim informacije in svetovanje ime in priimek
Opto
meter
/
Bi, ne bi, bi, ne bi
Velenjski mladinci se ne morejo in ne morejo zmeniti — bi ali ne bi. Sodelovali z organi in organizacijami v RK ZSMS. Pred osmimi dnevi so to, da ne bodo sodelovali potrdili na konferenci, pred šestimi dnevi so na izrednem predsedstvu rekli, da bodo sodelovali. Kaj so odločili v torek na ponovljeni konferenci, pa še ne vemo.
Enostavneje bi bilo — cifra mož, ali pa marjetica, morda pa najdejo še kakšno zapoznelo pa bi. ne bi, bi, ne bi...
Predsednik bo že vedel
Sindikalno izjavljanje o participaciji je pokazalo tudi, koliko kak predsednik sindikata pozna svojo bazo. Rudniški jo ima v malem prstu — ves čas je odločno zatrjeval, da so rudarji za ohranitev participacije. Ves čas mu je skušal kdo dokazovati, da temu ni tako. Pa je imel predsednik prav — le trije rudniški tozdi so bili za ukinitev, deset jih je bilo proti. Proti ukinitvi participacije seveda.
Nesklepčnost zaradi neprimernega časa ali...
Dnevni red četrtega četrkovega zbora delegatov zveze kulturnih organizacij naše občine ni napovedoval tako skromne udeležbe. Poleg delovnega in finančnega poročila za preteklo leto naj bi na njem slišali, kaj se je dogajalo na tem področju v prvih šestih mesecih letos.
Zakaj se zbora niso udeležili, lahko samo ugibamo. Jih morda ni zanimalo, kako so se trudili biti čimboljši na gostovanjih doma in v mnogih krajih domovine tudi druge naše skupine? So morda vedeli, da tako kot sami. nameravajo storiti tudi nekateri drugi: ali pa so morda celo pozabili, da so delegati za zbor zveze kulturnih organizacij občine Velenje? Prehodna seja je bila namreč maja. preteklo leto. Lahko tudi neprimeren čas zanje vključimo med vzroke?
Kakorkoli že, zagotovo pa se bodo oglasili takrat, ko bodo znova potrebovali denar za organiziranje svoje prireditve.
Kdo koga omejuje?
Veliko je že omejitev posegov v prostor Zgornje Savinjske doline, nekaj jih prihaja, tudi nove že grozijo. Vse skupaj postaja kar rezervat in že predstavlja veliko oviro za nadaljnji razvoj, saj ni posega, ki ne bi bil deležen vsaj nekaj omejitev. Problem prostora je dejansko že hujši, kot denimo davčna politika in njej podobne težave. Dodatne težave so izbruhnile na dan pred nedavnim. Nastala je namreč popolna zmeda v urejanju prostora, vzrok zanjo pa je prav tako popolna neusklajenost nosilcev načrtovanja. Svoja izhodišča varovanja so pripravili tudi gozdarji- Ta in obvezna republiška izhodišča se namreč z občinskimi pokrivajo v »celih« desetih odstotkih. Za novo »presenečenje« je poskrbel zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, saj po novem sedanje meje krajinskih parkov Menina in Golte niso prave. Potrebnih bo novih 50 kart in dokumentov. Je k tej zmedi treba še kaj dodati?
Še ena »prostorska«
Črne gradnje so problem povsod in tudi v Zgornji Savinjski dolini, še posebej če gre za krajinsko občutljive predele. Podolševa nad Matkovim kotom to gotovo je. Mlad domačin si tam gradi novo hišo. Žal se pri tem ni držal načrta in dogovorov. Poslopje je večje, višje in s tem drugačno od načrtovanega. Po številnih zahtevah, prošnjah in sestankih so se sedaj odločili za delno rušenje in uskladitev s prvotnim načrtom. Pri tem se samo po sebi ponuja vprašanje hitrosti ukrepanja inšpekcijskih služb. Posredovati, ko je stavba zgrajena, je presneto zahteven posel. Do kod torej seže pristojnost teh služb, možnost in tudi sposobnost?
Semafor leta 2000?
Odpiranje v Evropo, s čemer resno mislimo tudi na nas, na vrle občane Titovega Velenja, bo terjalo nekaj več resnosti, kot jo izkazujemo vsak dan na cestah našega lepega mesta. Ne le prometni udeleženci.
Če zaman zbadamo »odgovorne«, da bi pognali semafore na križišču Kidričeve in Tomšičeve ceste (postavljeni so že pol leta), nam je tako jasno, da takšnih, dragih naprav še kmalu ne bo v križišču Jenkove in Tomšičeve ceste, kjer je nekakšen preizkusni poligon za prometne nesrečneže. Najmanj dve leti sem že zasledil v planu komunalne ali podobne skupnosti finančni projekt za ureditev dokumentacije, mogoče še za kaj več (kdo bi vedel j, za semaforiziranje tega »krča«, in najbrž planerji že pišejo novi plan za leto 1990 na osnovi tega križišča. Kam potem kanalizirajo planirana sredstva, nam ne bo nikoli jasno. Mogoče do leta 2000. ko bomo že »v Evropi«, v naših cestno komunalnih planih.
Mladinci čez Trojane po poti politike
V ponedeljek so se tudi velenjski mladinci pridružili »ustavitvi prometa« v Aiji vasi in ostalim proceduram v znamenje protesta proti polževemu reševanju primera ceste Žalec—Trojane—Ljubljana. Niso za to. da bi se mačehovsko obnašali do cest in ljudi na regionalnem območju med obema slovenskima prestolnicama, katere pa so le opremili z modernimi obvoznicami. Mladi so za varne ceste, za ceste, ki peljejo v prihodnost in ne na Oni svet. Če ne gre milo, pač s silo.
Corida v Šaleku
Počasi, a vztrajno rastejo tudi v Titovem Velenju majh-
ni lokalčki. Med njimi so tudi takšni z uslužnostno dejavnostjo, kjer so vam pripravljeni kaj popraviti. In potreb po raznoraznih popravilih imamo vsi ogromno.
Ena takšnih obratovalnic je tudi Corida v Šaleku 89. Pred ne-
davnim jo je odprl Rešad Husa-novič.
Corida je obrtna delavnica če-. vljarstva in usnjene galanterije, v njej pa boste dobili, lahko zapi-«*"šemo kar vse usluge, ki so povezane z usnjem.
V	tej delavnici ne bodo opravili le drobnih popravil na čevljih, ampak vam jih tudi zašijejo, posebnost pa je gotovo tudi preobleka ženskih pet. Koliko čevljev ženske zavržejo samo zato, ker si odrgnejo pete!
V	Coridi vam bodo popravili torbico, kovček, posili konfekcijske izdelke. Z veseljem vam bodo skrajšali predolgo usnjeno krilo, plašč ali odpravili kakšno drugo pomanjkljivost.
Corida pa ni le uslužnostna delavnica. Tudi marsikaj lepega je mogoče kupiti v njej. Pas, denarnico, poslovni kovček, torbico ...
PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE
2. NOVEMBRA
Leta 1953
je v teh dneh »politično sceno« tudi v Šaleški dolini razgibalo Tržaško vprašanje. Povsod so ogorčeno protestirali proti sklepu o priključitvi cone A Italiji. Tako so npr. v kolektivu »Gradiš« Šoštanj »odločno rekli ne, in ta odločenost se je pokazala na vseh protestnih zborovanjih in nas še bolj zbližala in razgibala kolektiv prav v času predvolilnih sestankov.« Tudi dijaki nižje gimnazije v Velenju so protestirali: »Ob 7 zjutraj stopi razrednik v razred barake. Poprej tako mirni dijaki so kakor plamen, ki se ne da pogasiti. Črna tabla je vsa popisana z besedami, v katere so dijaki izlili svoj gnev nad veliko krivico ... Še nekaj trenutkov in klopi so bile prazne. Mladina je odhitela na trg, da pokaže kako misli o dogodkih okoli Trsta. V očeh demonstrantov ni preplah, kajti račun s plašljivimi rablji ne bi bil težak ...«
Velenjski rudar, Leto I, št. 11, Velenje, 15. 11. 1989, str. 1
in 4;
Leta 1956
je Velenjski Rudar poročal, da je bila v teh dneh v Velenju ustanovljena velenjska podružnica Celjske mestne hranilnice, »da tako v kraju izboljša praktično možnost varčevanja med rudarji... hkrati s(m)o dobili v novi poslovalnici hranilnice možnost za nalaganje prihrankov v Velenju, brez zamudnih poti v Šoštanj ali v Celje.« Posojilnica je bila ustanovljena v počastitev mednarodnega dneva varčevanja 31. oktobra, ki so ga tedaj prvič proslavili tudi v Velenju. V počastitev tega praznika so v Velenju dijaki nižje gimnazije pisali tudi članke o pomenu varčevanja, Celjska mestna hranilnica pa je najboljših deset sestavkov nagradila z vlogami na hranilne knjižice v višini 2000, 1000 in 500 din.
Velenjski rudar, leto III, št. 15, Velenje 1. 11. 1956, str. 4;
Sicer pa je v teh dneh vse potekalo v ztiamenju Vseh svetih in Vernih duš — 1. in 2. novembra. Pred vojno so bili učenci prosti običajno na Verne duše 2. novembra in so se po slovesni šolski maši običajno poklonili še spominu padlih v I. svetovni vojni. Povojni »scenariji« so praznik premaknili na 1. november in so bili podobni. V prvih povojnih letih so učenci še praznovali Vse svete, po letu 1948 pa Dan mrtvih. Takole npr. so zapisali v mariborskem Večeru, ki je izšel 2. 11. 1961: »Oba pionirska odreda osnovnih šol v Velenju (stare OŠ — »konjušnice« in »nove šole Miha Pintar-Toledo) sta okrasila grobove padlih borcev in talcev. S sodelovanjem z zvezo borcev so imeli včeraj ob grobovih tudi žalno slovesnost. Prav je, da je mladina aktivno sodelovala na ta dan, saj bo tako znala bolje ceniti žrtve, ki jih je dala naša domovina v borbi za svobodo.«
Pripravil: Jože H ud a les
Razstavni prostor Gorenje — Gorenje Servis
Na ogled dela Gabrijela Stupice
Njegove fotografije v evropskem vrhu
Staneta Jeršiča iz Titovega Velenja smo na straneh našega časopisa že predstavili. Pa nič ne de, če katero o njem zapišemo tudi tokrat, saj tudi njegovo delo na področju fotografije ni ostalo tam kot je bilo pred letom dni.
Nasprotno. Krepko je »zabredel« v ta svet, v svet, ki ga dobri fotografi znajo ujeti v oko majhne priprave v pravem in neponovljivem trenutku. Ga tako oveko-večijo najprej na fotografski film, nato še na sliki. V petnajstih letih, odkar se Stane ukvarja s svetom neponovljivih takšnih *n drugačnih in morda prav zaradi tega toliko vrednih trenutkov, si je za svoja dela prislužil vrsto odmevnih nagrad in naziv mojstra fotografije. Njegovo ime najdemo med imeni tistih, ki na tem področju v svetu kaj pomenijo. Letos je pridal bogati beri še nov velik uspeh. Od 25. maja do 5. junija in nato od 7. julija do 15. avgusta so bile njegove slike na ogled v razstavnih prostorih galerije K 61, nekakšnem centru za fotografijo v Ansterda-mu in nato še v muzeju moderne umetnosti v Rotterdam Schiedo-mu. »To je ena najlepših galerij ne samo v Ansterdamu, ampak tudi v Evropi. V njej razstavljajo že bolj ali manj uveljavljeni fotografi. Midva z Barbaro sva se predstavila z okrog 50 fotografijami, katerih rdeča nit sta portret in figura v prostoru. Slike so bile podnaslovljene s teksti iz Can-
Zveza kulturnih organizacij občine Velenje
Naši amaterski kulturniki v samem vrhu
Naša občina se že vrsto let ponaša z resnično bogato bero na področju amaterskega kulturnega snovanja, pa naj si bo to na glasbenem, likovnem ali gledališkem področju. Ne samo množičnost, predvsem kakovost je tista, ki jo uvršča v sam vrh v republiki.
Pogled na poročilo oziroma bolj seznam pomembnejših prireditev v organizaciji odborov in društev, gostovanj, premier in ponovitev, nastopov ob obletnicah in še in še v preteklem letu to pravilo znova potrjuje. Kruha na področju kulturne dejavnosti v letu 1988 vsi, ki so to želeli, niso stradali.
Nič drugačna ni bila na četrtkovem, sicer nesklepčnem četrtem zboru delegatov zveze kulturnih organizacij občine Velenje, ocena za delo na tem področju v prvi polovici tega leta. Iz prej skopega kot obširnega poročila, kaj in kako so delali številni kulturni zanesenjaki Šaleške doline, je moč najti kar sedem pomembnejših prireditev, vrsto gostovanj, dve premierni postavitvi, da ne naštevamo posebej nastopov ob raznih obletnicah in druge dejavnosti Kudov, skupin, odborov,... Uspehi so seveda poglavje zase, ki bi pri tovrstnih kulturnih ustvarjalcih v drugih občinah če drugega ne vzbudili vsaj zavist.
Na četrtem nesklepčnem zboru delegatov zveze kulturnih organizacij velenjske občine ob težavah ni vzbudilo prav posebnega zanimanja še finančno poročilo za leto 1988 in predlog razporeditve denarja za letos (obravnavali so ga šele ob skorajšnjem koncu leta, ker so se menda že
lani tako dogovorili). Razlog je preprost. Kot je dejal predsednik zveze kulturnih amaterjev naše občine, je to zato, ker so se vedno znali primerno dogovoriti in velikokrat naredili še več od načrtovanega. Zaradi nejasnega načina financiranja in nerednega dotoka denarja za te namene so se tu in tam znašli v škripcih, vendar bo kljub vsemu večina želja in potreb društev, skupin, odborov uresničenih. Tudi razliko med prihodki in odhodki, slednjo so udeleženci četrtkovega zbora zaupali predsedstvu zveze, bodo namenili za dejavnost tistih uporabnikov, ki nameravajo do konca leta pripraviti še kakšno prireditev. _
Množičnost, kakovost ostajata vodili kulturnih zanesenjakov naše občine tudi v prihodnje. Prav tako krepitev stikov z društvi, organiziranje izobraževalnih oblik s tovrstnimi skupinami v sosednjih občinah. Med nalogami v prihodnje pa sodita še odgovor na vprašanje, kako v večji meri nagraditi kakovost ter možnost vključitve glasbene šole Frana Koruna s Koželjskega ter šo-štanjskega likovnega središča v strokovni svetovalni center Slovenije.
Ob koncu četrtkovega zbora pa so udeleženci čestitali vsem letošnjim dobitnikom priznanj s kulturnega področja in predlagali, da bi za slednje pripravil sprejem predsednik občinske kulturne skupnosti. Za svoje prizadevno in zagnano delo na področju amaterskega kulturnega snovanja si po njihovem mnenju to tudi zaslužijo.	j, p
lflflflWWgWWWWUWWWRWKWMWnnftWWWWi
M**.«	
j	
	■k. t Jlk.
• y	r
	
	V ►
»Tako mogočna je senca, ki gre pred njimi, da zastira samo sonce.«
Stane Jeršič
karjevih del. Požele so ugodne kritike obiskovalcev in tistih, ki se na fotografijo spoznajo. Uvrstili so jim namreč v sam evropski vrh,« pravi Stane.
Vstopnice za razstavo v prestolnici fotografije v Evropi si Stane in Barbara nista prislužila z nazivom, ampak s kakovostjo slik. Kot nekakšno zlato pravilo velja slednja tudi za fotografijo. »V svetu ni ostre ločnice med amaterskimi in poklicnimi fotografi, ampak med dobro in slabo fotografijo. In prav prve so največkrat delo poklicnih fotografov, Stane pa je zaenkrat še amater. Kakovost je odraz zahtevnega in napornega dela. Sploh na področju umetniške fotografije, ki se v marsičem loči od komer-
cialne. Kako dober si, kam sodiš ti trg, na katerem se pojaviš, takoj pove. Zelo pomembno je tudi, da vidijo tvoje stvaritve pravi ljudje na pravem mestu in v pravem času. Nekaj malega pa je pri tem potrebne tudi sreče.
Dobre fotografije tehnika sama, naj si je še tako sodobna, ne more narediti. Pa tudi sicer ta v zadnjem času ne pomeni več toliko kot je še pred leti. Fotografija se po Stanetovih besedah vrača k svoji čistosti in torej resnično postaja predmet ter delo avtorja neponovljivega trenutka samega.
Čeprav sta bila pri tokratni izbiri fotografij za razstavo v Ansterdamu z Barbaro prepričana, da imata zanjo dobre posnetke, pa nikoli nista verjela, da bosta uspela kdaj razstavljati tako »visoko«. Ob zavzetem delu njuni uspehi niso niti smeli izostati.
Skrb za vzgojo mladih fotografov Šaleške doline je bila Stane-tova druga pomembna naloga. In tudi tu je bil in je še uspešen.
Ne samo pri doseganju množičnosti, ampak tudi znova kakovosti.
In kako naprej? Z Barbaro, dekletom, s katero sogovornik uspešno sodeluje že dve leti, pripravljata gradivo za izdajo svoje monografije. Ta naj bi izšla v začetku prihodnjega leta. Okrog 60 fotografij bo v njej. Ob monografiji je eden od načrtov tudi priprava čimveč samostojnih razstav doma in v tujini, kar pomeni znova toliko in toliko ur zavzete-na dela. Omenimo pa naj še pedagoško delo z osnovno in srednješolci, ki mu bo Stane ostal zvest tudi v prihodnje.
In ob koncu: ali je ob vsem zapisanem dvom, če je prišla nagrada Karla Destovnika Kajuha ob letošnjem občinskem prazniku v prave roke, še potreben? Prav gotovo ne. Ne tudi za tistega, ki se na fotografijo prav nič ne spozna.
r. p.
\z muzeja Velenje
V razstavnem prostoru Gorenja — Gorenje servis — so odprli razstavo Gabrijela Stupice. Za širšo javnost je razstava odprta vsak delovni dan od 8. do 16. ure, odprta pa bo vse do 15. novembra. Razstavljena so najboljša dela Gabrijela Stupice, last Moderne galerije iz Ljubljane in Kulturnega centra Ivan Napotnik.
Po besedah Milene Koren-Bo-žiček je ime slikarja Gabrijela Stupice v zgodovini slovenskega slikarstva zapisano na prvi strani. Rodil se je leta 1913 v Dra-žgošah na Gorenjskem, slikarstvo je študiral v Zagrebu, kjer je nekaj časa tudi živel, vse do upokojitve leta 1977 pa je bil redni profesor in rektor na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. Njegovo ustvarjalnost najbolj za-
V petek zvečer, 27. oktobra, se je številnim obiskovalcem May-erjeve vile v Šoštanju s svojimi akvareli in monotipijami predstavila BETKA CIMPERC, dolgoletna članica Društva šaleških likovnikov.
Žirantka njenih del, akademska slikarka Terezija Bastelj je zapisala, da se je Betka Cimperc aktivno vključevala v vsa dogajanja tega društva. Na ta način je hranila svojo likovno vedoželj-nost in prižigala luči po temačnih prostorih osebnostne osamljenosti.
Zadnje čase želi Cimperčeva postati vse bolj ona sama. Njena vizija je krepka slikarska pesem, iskreno in s čistim glasom zape-
stopajo slikarstvo, grafika in ins-cenacija.
»Gabrijela Stupico smatramo kot enega najpomembnejših slovenskih umetnikov v obdobju po osvoboditvi, enako pa je upoštevan tudi v Jugoslaviji in Evropi. Stik z njegovimi deli je presenetljiv in se je nanj treba pripraviti, posebno še nepoznavalcem, zato zanj velja: razumevanje in sprejemanje njegove neizrečene iskrenosti in preprostosti je lahko zelo preprosto, vendar pa je ob tem potrebno tudi veliko gledalčeve angažiranosti. To je prepuščeno nam — ali to bomo ali ne bomo zmogli,« je ob otvoritvi razstave usmerila misel vseh prisotnih na pomembno, toda težko opredeljivo značilnost slikarja Gabrijela Stupice Milena Koren-Božiček.
razstavlja
ta. Pričujoča razstava daje slutiti, da ji za dosego cilja ne manjka veliko pomembnih reči, predvsem ne moči, veselja in poguma.
V programu ob otvoritvi razstave sta sodelovali Silva Ter-glav, ki je brala pesmi Betke Cimperc in mlada kitaristka Maroška Škoda, učenka velenjske glasbene šole.
Razstava del Betke Cimperc bo v Mayerjevi vili na ogled do 10. novembra 1989, potem pa si jo bo mogoče ogledati še v osrednjem razstavnem prostoru sozda REK v Velenju — v upravni stavbi in sicer od ponedeljka 13. novembra do petka, 8. decembra letos.
-th-
Društvo Šaleških likovnikov
V Mayerjevi vili Betka Cimperc
Petek, 3. novembra 1989 ob 19.00, v knjižnici Kulturnega centra
LJUBA TADIČ - ZNANI BEOGRAJSKI IGRALEC - GOST PETKOVEGA KULTURNEGA VEČERA
Kulturni center Ivan Napotnik bo tudi letos nadaljeval z organiziranjem pogovorov z zanimivimi gosti iz našega kulturnega, političnega in gospodarskega življenja.
Tokrat smo medse povabili znanega beograjskega umetnika in igralca Ljubo Tadiča, ki ga vsi poznamo po čudovitih vlogah tako v filmih kot v gledališču. Gotovo nam bo pripravljen povedati marsikaj zanimivega o svojem bogatem in raznovrstnem umetniškem ustvarjanju, o položaju kulture in gledališča pri nas pa tudi o tem kakšni so aktualni dogodki našega vsakdana v očeh umetnika.
Pogovor z znanim igralcem in ustvarjalcem bo vodil Tone Partljič.
Zgodilo se je . . .
^iooooonnnnnnnnnf¥vvwwwwuuuiw>ooooor
Stane Jeršič
Kultura, sodobnost,
sindikat
»Na retoričen izziv kultura, sodobnost, sindikat, ki v svojih tezah pričakuje tudi odgovor in opredelitev, je mogoče samo odgovor: da. Pravzaprav trikrat da: za kulturo, za sodobnost in za sindikat; toda: za prenovljen, neodvisen sindikat, za bogatejšo sodobnost in prihodnost in za celovito kulturno življenje,« je na jugoslovanskem posvetovanju »Kultura, sodobnost, sindikat< v uvodnem referatu poudaril Miha Ravnik, predsednik slovenskih sindikatov. Posvet je potekal 26. in 27. oktobra v Topolšici, gostitelj posveta pa je bilo tokrat Gorenje.
(B. M.)
t C i \.
ŠPORT
Najboljša gostujoča igralka Sejmonoričeva je s prekrškom zaustavila najboljšo domačo Karičevo
Zelo slabi vratarki
VELENJE:BOSNA 31:27 (19:12)
VELENJE: Lakič, Misaljevič, Karič 8, Golič 3, Topič 5, Zidar 4, Oder 4, Hudej 5, Ličar 2, Jan, Katic.
Precej živčna sta bila domača treneija Požun in Podobnik pred začetkom tekme z igralkami iz Slavonskega Broda. Gostje v letošnjem prvenstvu menda ciljajo celo na najvišjo uvrstitev. Temu ustrezno so se tudi okrepile. Med drugim tudi z najboljšo igralko druge lige Sej-menovičevo. »Izključiti njo iz igre, pa bo lažje<, sta si dejala domača trenerja pred začetkom tekme. To nalogo sta zaupala kapetanki Goli-čevi, ki je nato ves čas srečanja striktno pokrivala odlično gostujočo igralko, ki je kljub temu dosegla 6 zadetkov. Preostale igralke Bosne, vsaj v prvem polčasu ob takšnem razpletu, niso bile enakovredne domačim dekletom. Zato tudi visoko vodstvo sedmih zadetkov po prvem delu.
V drugem se je očitno Goličeva že utrudila, ostale igralke so zaigrale veliko manj zavzeto, na srečo pa gostje v soboto le niso bile tako dobre, da bi nadomestile visoko vodstvo domačink. V tem srečanju zlasti še to velja za prvi polčas, so zelo dobro zaigrale Karičeva, Zidarjeva in Goličeva, tudi Odrova in Hudejeva se nista ustrašili izkuše-nejših igralk, zelo slabi pa sta bili vratarki, kar so v drugem polčasu na srečo prepozno spoznale tudi gostje in začele metati tudi iz precejšnje razdalje. Očitno Lakičeva, še bolj pa Hrastova, nimata — ob njuni mladosti je to razumljivo — zadostnih izkušenj za drugoligaško tekmovanje.	(vos)
Tudi Voglar je bil učinkovit strelec
Razburljivi zadnji trenutki
ŠOŠTANJ:ISKRA 26:23 (13:12)
ŠOŠTANJ: Gradišnik, Ramšak, Vrečar, Krejan, Šerbec 6, Noršak 2, Plaskan 7, Požun 2, Žolger'3, Lesjak, Voglar 6 in Vajdl.
Tudi peto prvenstveno srečanje je potrdilo izenačenost ekip v drugi zvezni ligi. Rokometaši Šoštanja so'zaigrali slabše kot smo pričakovali, slabši je bil tudi sicer odlični Novšak. To je vplivalo, da je bilo srečanje vseskozi izenačeno. Gostje so dobro začeli, povedli z 0:2, domači so se hitro zbrali in zlasti po hitrih nasprotnih napadih kmalu izenačilii ter povedli. V 10. minuti s 4:1. Ob polčasu pa so bili boljši za zadetek.
Začetek drugega polčasa je pripadal igralcem Šoštanja, ki so s hitro igro že v 34.. minuti vodili s 16:12. Vodstvo 4 zadetkov so imeli tudi v 44. minuti (20:16), nato pa se je začel razburljiv konec srečanja. Igralci Iskre so zaigrali nadvse agresivno in v trenutku, ko so Šoštanjčani imeli na igrišču samo 4 igralce, celo izenačili na 22:22. Šoštanj-ska klop je bilai tudi nepazljiva, saj je Ramšak po izključitvi prehitro stekel v polje im to sta bili novi dve minuti sedenja še za enega igralca. Še slabih 5 mimut pred koncem je bil izid 23:23. Takrat pa sta odlični Šerbec z dvema in najboljši igralec srečanja Plaskan z enim zadetkom zagotovila svojii ekipi zmago.	(r0s)
Domači dosegli vse zadetke
MURA:RUDAkR 2:2 (1:1)
RUDAR: Hrast, Polanšek, Muslimovič, Doler, Golač, Zirdum, Smajlovič (Lah)), Pevnik, Murič, Brdjanovič, Boškovič (Kostanjšek).
Nogometaaši Rudarja so imeli na gostovanju v Murski Soboti precej sreče, saj so) igrali 2:2 in pri tem sami niso dosegli nobenega zadetka. Domačini S60 dvakrat vodili in obakrat z avtogoloma svojega srednjega branilca i izenačili. Točka je seveda točka, ker pa vodilni zmagujejo, Velenjčaniii za prvima dvema na petem mestu zaostajajo že za štiri točke.
V naslednjejem kolu bodo ob Jezeru pomerili moči s tretjimi Domža-
Z avttogolom ob zmago
STOL VIRTUSIS:ELKROJ 1:1 (0:1)
ELKROJ: : Janko, Janežič, Mekiš, Grobelšek, Remic, Maglica, Bolko, Božičevkvič, Turk (Kolar), Da. Ermenc (Gostečnik), Dr. Ermenc.
Na gostovavanju v Duplici so nogometaši Elkroja v zadnjih trenutkih srečanja izpcpustili iz rok zmago in še to z zadetkom v lastno mrežo. V prvem polčasasu so presenetili gostitelje z dobro igro in z lepim strelom BožičevičaSa v 30. minuti celo povedli. Vodstvo so kljub premoči domačinov obdbdržali prav do zadnje minute, ko se je žoga nesrečno odbila od Remimica in zadela mrežo.
Vsekakor d- dobrodošla točka, bero pa si lahko izboljšajo v prihodnjem kolu, ko b< bodo doma igrali s predzadnjimi Vozili.
Popolno razočaranje
ERA ŠMARTNO:DRAV1NJA 0:2 (0:1)
ERA ŠMARTNO: Magrič, Rudnik (Sluga), Drofelnik, Kopušar, Oblak, Irman, Fajdiga, Omladič, Bervar, Korber, Centrih (Praprotnik).
Nogometaši ERE Smartnega so v nedeljo na domačem igrišču povsem odpovedali in krepko razočarali še tiste maloštevilne navijače. Njihova igra je bila bolj malo podobna nogometu, od 23. minute dalje so igrali celo z igralcem več, pri rezultatu 1:0 za goste zastreljali enajstmetrovko in podobno. Zadetka so prejeli v 41. ve 85. minuti. Čaka jih seveda težka bitka za obstoj, v prihodnjem kolu pa bodo igrali pri novincu v ligi in prijetnemu presenečenju Središča ob Dravi.
L. N.
Nedorasli gostje
TOPOLŠICA :BRASLOVČE 3K)
TOPOLŠICA: Jezeršek, Nahtigal, Lihteneker, Mihaljinec, Perfe-ta, Medved, Kugonič, Sevčnikar, Araus in Žigon.
V šaleško-savinjskem derbiju so bili domači odbojkarji prepričljivo boljši od Braslovčanov v vseh pogledih. Zlasti odlično so domači igrali ob mreži, narekovali pa tudi hiter tempo igre. Dovolj povedo posamezni nizi, ki so jih domači dobili na 9,7 in 3. V soboto bodo To-polčani znova igrali doma, tokrat z Granitom.
Tesno, vendar zasluženo
TOPOLŠICA-KAJUH:CELJE 3:2
TOPOLŠICA-KAJUH: N. in J. Stevančevič, D. in M. Turk, I. in IVI. Hojak, Goltnik, Godec, Čelofiga, Korea ia Kavnik.
"Domačinke so tesno premagale vodilno ekipo Celja s 3:2 (7— 11, 12—12, 10). Srečanje je bilo izenačeno, privlačno in razburljivo, kar pove izid sam po sebi. Zmago je odločila večja zbranost domačink v odločilnem nizu. V prihodnjem kolu igrajo znova doma z ekipo Krima.
Neugodno presenečenje
LJUBNO GLIN:MISLINJA 1:3
JUBNO GLIN: Skok, Jeraj, Detmar, Doako, Rifelj, Venek, Ruš-nov, D. in O. Jezernik, Marovt in Močaik.
Igralke Ljubnega so na igrišču v Gornjem gradu neprijetno presenetile in izgubile z gostjami iz Mislinje z 1:3 (10—16, 6— 7). Domačinke so prepričljivo dobile prvi niz, tesno izgubile drugega, nato pa povsem popustile in zasluženo izgubile. V naslednjem kolu bodo gostovale v Novem mestu pri Pionirju.
Sindikalno prvenstvo
v odbojki
Komisija za rekreacijo, oddih in delavske športne igre pri Občinskem sindikalnem svetu Velenje pripravlja sindikalno prvenstvo v odbojki. Ekipe se lahko za udeležbo prijavijo še danes in jutri, 2. in 3. novembra na Občinski sindikalni svet, ker bo jutri ob 12. uri že določitev razporeda tekmovanj.
S sindikalnim prvenstvom v odbojki bodo pričeli moški, tekme bodo 8. in 9. novembra v telovadnici osnovne šole Topolšica, ženske ekipe pa se bodo pomerile v petek, 10. novembra.	(mkp)
Kegljanje
V soboto zares
Konec tedna se pričenja tudi prvenstvo v 2. republiški kegljaški ligi — vzhod. Žreb Šoštanjčanom ni bil naklonjen, saj kar v prvih treh kolih gostujejo. Že v soboto v Krškem proti glavnemu favoritu za prvo mesto. Sicer pa v tem prvenstvu načrtujejo predvsem obstanek v ligi, s tem pripraviti ekipo za naslednjo sezono, ko bo njihov cilj uvrstitev v 1. republiško ligo.
ZTKO
Občinsko in sindikalno prvenstvo v kegljanju
ZTKO občine Velenje in komisija za rekreacijo, oddih in delavske športne igre pri občinskem sindikalnem svetu pripavljata občinsko in sindikalno prvenstvo v kegljanju za moške in ženske ekipe, ki bo 13-, 15., 17. in 20. novembra na kegljišču v Šoštanju. Ekipe se na sedežu ZTKO na Foitovi 2 lahko prijavijo do srede, S. novembra.
Teden prometne varnosti
Čeprav v stiski s časom, vse od načrtovanega občinskega tekmovanja Kaj veš o prometu, do realizacije na osnovni šoli Bratov Mravljakov v soboto, 28. oktobra, se je izkazalo, da sodi to vsakoletno tekmovanje še vedno med temeljne akcije SPV Velenje ter v koncept prometne vzgoje na osnovnih šolah.
Na tekmovanje, ki je bilo izvedeno v lepem vremenu, v učilnicah (testiranje CPP), na poligonu (preizkus spretnosti) ter po ulicah (ocenjevalna vožnja), seje pojavilo sedem osnovnih šol, nekateri tudi z več ekipami. Srednješolci se tokrat zaradi prekratkega roka niso udeležili tekmovanja.
Ob tej priložnosti je šola v sodelovanju z SPV Velenje pripravila razstavo o preventivi in vzgoji v cestnem prometu, prisotnim pa so prikazovali prometno vzgojne in prometno športne fil-
Mislinja
»Kaj veš o prometu«
me. Avto moto društvo je izvedlo tekmovanje v sodelovanju z ekipo Avto moto turing kluba in članov Avto šole ZŠAM Titovo Velenje, sodelovali pa so še člani Rdečega križa, SPV Velenje, pio-
20 let taborništva
Letos taborniki odreda Mrzli studenec Mislinja praznujemo 20 let aktivnega delovanja. Kot vsako društvo smo se v teh letih srečevali z različnimi težavami, ki pa smo jih uspešno premagali s svojim trdim delom, ali pa s pomočjo vseh tistih, ki niso nikoli pozabili, da je tabomištvo družbeno koristna in vzgojna dejavnost.
Danes lahko s ponosom pokažemo na veliko republiško uspešnih rezultatov, na mnogo odlično izvedenih letnih taborov, na številne akcije in navsezadnje na hitro zgrajen lastni dom, ki nam je dal boljše pogoje za delo. Danes tabornike iz Mislinje poznajo po vsej Sloveniji.
Začetki taborništva v Mislinji segajo v leto 1960, ko se pod vodstvom mladih tovarišev Mla-dena Mrmolje in Franca Gašperja pojavila prva organizirana skupina, ki je delovala tri leta in opravila dva tabora na Rogli in v Trenti. Po nekajletnem premoru je leta 1969 na pobudo odreda Severni kurir iz Slovenj Gradca na osnovni šoli Mislinja nastala prva taborniška četa Zdravka Cebularja. V tem letu so taborniki dobili tudi prva vodnika iz
Gozdne šole na Rogli: Gregorja Fortina in Vikico Pogorevčnik. Četa je delovala vse do leta 1977, ko je iz nje nastal odred Mrzli studenec. Ne moremo pa mimo tega, da ne omenimo vseh tistih, ki so četo uspešno vodili do nastanka odreda. To so Tone Gašper, Jože Čas, Franc Gašper, Miro Pruš, Minka Perše, Jože Potočnik, Anka Gros, Milan Krenker, Drago Krenker in Jelka Jeseničnik.
Že ob nastanku odreda v odredu delujejo tri enote; družina MČ — JEŽ četa TT — Zdravka Čebularja in klub KK — Hej Zajec. Poleg taborništva v Mislinji so v letu 1983 pričeli s taborni-štvom še v Podgorju in Doliču. V Doliču v okviru šole taborniki družine Ponikva še danes delujejo, v Podgorju pa ne več. Kot prelomnico v delovanju je potrebno omeniti tudi leto 1980, ko je zaživelo vodovo delo. Od nastanka odreda in vse do danes se je zvrstilo veliko prizadevnih vodij, vodnikov in specialistov, našteti vse je nemogoče, zato omenimo le nekatere: Geč, Lišček, Pipsi, Daje, Šperta, Špela, Mravlja, Čoša, Kunta, Urša, Tanja, Trki, Špura, Julita, Simona.
Planinska sekcija Šentilj
Razvili prapor
Gotovo takrat, pred 19. meseci, ko so se ljubitelji gora in vsega lepega iz Šentilja zbrali na ustanovnem občnem zboru planinske sekcije, ni nihče slutil, kako skokovito si bodo sledili uspeh za uspehom. Seveda ne kar sami od sebe. Vse kaže, da so domačini prav čakali na človeka planinca, ki jih bo znal organizirati in popeljati v prelestne višine narave. To je uspelo v Šentilju skupaj še z drugimi ljubitelji planin Marjanu Hrustlju, ki so ga na ustanovnem občnem zboru izbrali za predsednika sekcije.
Eden med največjimi od slednjih je gotovo nedavno razvitje prapora sekcije, ki danes šteje že 328 članov. Krasi ga 168 lipovih listov, na katerih so vpisana imena darovalcev. To jc bilo za vse, ki so se tako množično udeležili prireditve v tamkajšnji dvorani doma krajanov, nadvse slovesen trenutek. Zasluge zanj imajo poleg zagnanih članov planinske sekcije gotovo še krajevna skupnost, ki je vedno znala prisluhni-
ti njihovim željam, pa nekateri posamezniki. Prireditev so s svojim nastopom popestrili domači pevci, harmonikarji, kitaristi, in učenci tamkajšnje podružnične šole. Vse pa so navdušili tudi plesi folklorne skupine Koleda iz Titovega Velenja.
Razlog za veselje je bil torej tehten. Če pa k temu dodamo še, da so planinci Šentilja izdali sek-cijsko značko, uredili oglasno desko, odprli planinsko sobo ter organizirali več kot 10 izletov, potem je mera polna. Da posebej ne omenjamo akcij krajevne skupnosti, v katerih jih ne manjka in njihove skrbi za družabno življenje v kraju.
Na slovesnosti pred štirinajstimi dnevi so najzaslužnejšim podelili priznanja matičnega planinskega društva Titovo Velenje. Predsednik sekcije Marjan Hru-stelj pa je ob tej priložnosti prejel še bronasti znak planinske zveze Slovenije.
Julijana Hočevar
nirji prometniki šole gostiteljice in SPV Velenje.
Predsednik organizacijskega odbora, sekretar AMD Titovo Velenje, Jože Zakošek je ob zaključku ocenil tekmovanje kot
dobro, ni pa bil zadovoljen z rezultati in znanjem iz cestno prometnih predpisov ter vožnje na cesti. Takšne ocene so bile prisotne že vrsto let, zato se upravičeno postavlja vprašanje, čemu sploh služi takšno tekmovanje.
Rezultati v mlajši skupini, 5.—6. razredi so potrdili, da resno delajo na OŠ Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki, na OS V. Vlahovič, Gustav Šilih, MPT ter mogoče še kje. Zmagal je Dejan VODOVNIK iz OŠ Bratov Letonje, drugi je bil Peter POLES iz OŠ V. Vlahovič in tretji Nedin SOFTIČ, Gustav Šilih.
V kategoriji 7.-8. razredov je bil najboljši Aleš ŠKOBERNE iz OŠ Veljko Vlahovič, drugi je bil lanskoletni prvak Matjaž LESJAK iz A. Aškerc in tretji Peter BALOH iz OŠ Bratov Mravljakov. Prvouvrščeni so prejeli kolajne, diplome ter praktične nagrade, Aleš Skoberne pa bo spomladi nastopil na republiškem tekmovanju te vrste.	j. M.
10. stran
OD TU IN TAM
2. novembra 1989
Sklenili teden prometne varnosti
S kakšnimi vozili vse se vozimo
Radio Velenje
V času od 23. do 29. oktobra se je v tednu prometne varnosti v občini Velenje zvrstilo več različnih akcij, ki so sodile v sklop akcije minus 10 odstotkov manj nesreč. Teden prometne varnosti je inel še en namen in sicer vse udeležence v cestnem prometu spodbuditi in osvestiti na večjo lastno varnost in s tem na večjo varnost vseh udeležencev v prometu.
Pomudimo se le pri eni akciji, ki jo je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, tako kot druge, organiziral pretekli teden. To so bili brezplačni preventivni tehnični pregledi vozil, ki so letos potekali kar štiri dni. Najprej dva dni na cesti, kjer so miličniki ustavljali naključne voznike v Titovem Velenju in Šmartnem ob Paki, avtomehaniki rekovega av-toprevozništva in servisov ter Ve-grada pa so vozila tehnično pregledali. Ustavljenih je bilo precej vozil, število niti ni tako pomembno. Pomembno je, da je bilo med njimi veliko tehnično ne-izpravnih ali kako drugače pomanjkljivih. Pri mnogih so me-
haniki odkrili napake na svetlobnih telesih, izrabljene gume, napake na krmilnem sistemu, dotrajanost pločevine, barve in podobno. Bili so tudi takšni primeri, ko je bila nadalnja vožnja za voznika ogrožena. V enem primeru recimo so se vrata komaj še držala okvira, drugi voznik pa se je pripeljal kar z dvema napol odprtima vratoma.
Prava posebnost so službena vozila. Večina ustavljenih je bila tako zanemarjena, da so se miličniki in mehaniki pošteno začudili, čeprav so pri svojem delu vajeni marsičesa. Tudi ti avtomobili so tehnično pomanjkljivi, razen redkih izjem, notranjost avtomobilov pa takšna, da se človek zgrozi: vsi mogoči odpadki na tleh in na sedežih. Službena vozila prav tako nimajo potrebne opreme, prve pomoči, trikotnika, rezervnih žamic, da o vlečni vrvi sploh ne govorimo. Vse to kar je bilo videti prejšnji ponedeljek in sredo je le še en dokaz kako malo nam je mar za družbeno lastnino. Ali drugače, da v delovnih organizacijah, vsaj nekaterih, ni
Najprej tehnični pregledi ma ctsti.
i--H-
. ..in še r prostorih APS-a
V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU
VMEOSOM&K
Pri Jfflnr - Titovo Vetenje Tet (063) 854-627.855-999
Največji VIDEOKLUB v Velenju!
Najnovejši filmi, med njimi tudi takšni, ki si jih želite tudi vi!
KONKURENČNE CENE!
Izposoja kasete 10.000 din, za člane ie 5.000 din!
VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ure, ob ponede/jskih pa od 15. do 18. ure.
odgovornega delavca, ki bi skrbel za izpravnost družbenih avtomobilov in seveda za njihovo čistočo. Skratka, slika o tem s kakšnimi vozili se vozimo po naših cestah je porazna. O tem so se najbolj prepričali mehaniki APS-a, Vegrada in miličniki, ki takrat, ko je šlo za brezplačne preventivne tehnične preglede, niso sankcionirali, razen v nujnih primerih, tudi ko je pred ekipo pripeljal vinjen voznik.
V petek popoldne in soboto dopoldne so bili brezplačni tehnični pregledi v APS-u v njiho-
vih novih prostorih za tehnične preglede. Veliko voznikov je v tem času pripeljalo svoje železne konjičke na pregled. Strokovnjaki so vozila pregledali, za ugotovljene napake pa voznikom priporočali, da jih dajo čimprej popraviti.
Ob zaključku zapišimo, da so se pri APS-u na akcijo preventivni tehnični pregledi vestno in zgledno pripravili, z olji in manjšimi rezervnimi deli pa je sodelovala tudi prodajalna Avto Celje v Titovem Velenju.
B. Mugerle
Prometni svetovalec
Preventivni
tehnični
pregledi
Poleg z zakonom določenih tehničnih pregledov motornih vozil, ki zapadejo registraciji (vsako leto), je Pravilnik o preventivnih pregledih motornih in priklopnih vozil, zavezal lastnike motornih vozil, da še natančneje poskrbijo za tehnično brezhibnost teh. Obveznost obsega dnevno preventivno kontrolo ter obdobne preglede v pooblaščenih servisih. Mimo teh pa se lahko določijo tudi izredni preventivni pregledi, katere v določenih okoliščinah odredi služba notranje kontrole v OZD, cestno prometni inšpektor, delavec prometne milice ali preiskovalni sodnik.
je v veljavi «d 1. januarja 1989 s tem, da se doloiči-la o preventivnih tehničnih pregledih izvajajo po 1. oktobru 1989, točneje, po prvem rednem tehničnem pregledu, ki ga morajo opraviti lastniki od 1. oktobra letos dalje. Določila tega pravilnika ne obvezujejo zasebnih lastnikov motornih vozil, smiselno pa bi bilo, da bi jih le ti spoštovali kot temeljno preventivno in gospodarno obnašanje.
Dnevni preventivni pregled vozila mora opraviti voznik, ki bo koristil vozilo. Če ugotovi pomanjkljivosti, jih mora obvezno odstraniti, oz. vozilo oddati v popravilo pred uporabo. Ostale ugotovitve, ki ne vplivajo na varnost vožnje, vpiše v knjigo preventivnih pregledov, ki jo mora voznik obvezno hraniti v vozilu, ki je na vožnji.
Dnevni preventivni pregled
obsega celo paleto zahtev po kontroli, odvisno tudi od vrste vozila, opreme in tovora. Za primer navedimo le nekatere:
—	vizualni pregled vozila (karoserija, kolesa, pnevmatike, svetlobna telesa in signalne naprav, idr.)
—	tahograf, instrument za merjenje hitrosti
—	otiralci šip, očiščenje šip in registrskih tablic
—	stanje svetlobnih teles, delovanje in očiščenosti (luči, kontrolke, delovanje smernikov, luči za dajanje znakov prednosti — za posebna vozila s prednostjo ter za vozila s spremstvom)
—	stanje in naravnanost ogledal
—	delovanje motoija
—	stanje in delovanje zavor
—	oprema vozil
—	tovor in spremljajoči dokumenti, eventualna oprema za nevarne snovi
Iz navedenega lahko sklepamo, da priprava na vožnjo traja nekaj več časa, kot ji ga običajno namenjamo. Nemalo-kdaj je potovanje preloženo za nekaj časa, zaradi odprave pomanjkljivosti, popravil ali celo zamenjave vozila. Zato priporočamo, da se za pot pripravimo dovolj zgodaj, po možnosti že prejšnji delovni dan.
Redni preventivni pregledi so
s tem pravilnikom določeni v različnih časovnih obdobjih, ki se ponavljajo v enakih terminih. Za osebna vozila v družbeni lasti vsake 4 mesece, za vozila rent a car, vsake 3 mesece, prav tako za avtobuse in vozila avto šol. Vsake štiri mesece kontrolirajo v pooblaščenih servisnih delavnicah tudi priklopna vozila, kombinirana vozila, vozila namenjena vlečni službi ter vozila »prve pomoči«.
Pooblaščeni servisi ali delavnice, za katere je natančno določena oprema in usposobljenost osebja, po opravljenem pregledu vpišejo in potrdijo pregled v knjigo preventivnih pregledov. Knjigo preventivnih pregledov je natisnila Zveza ZŠAM SR Slovenije v Ljubljani, Celovška 166/4, naročiti pa jo je mogoče tudi pri Združenjih šoferjev in avtomehanikov v občinah.
Cilj rednih dnevnih in obdobnih preventivnih pregledov vozil je zmanjševanje števila različnih tehničnih vzrokov za nastanek prometnih nezgod ter natančneje določena odgovornost za stanje vozila in tovora. Ta ukrep je konkreten pristop k akciji zmanjšanja števila prometnih nezgod za 10 %.
Predpis ima tudi drugo vrednost. Doslej »udomačeno« prakso, ko so se uporabniki službenih vozil izgovarjali na »nekoga« v firmi, če jih je kontrolirala milica, je zdaj ukinjena. Vsak najemnik ali koristnik vozila, ki ni njegova last, se bo moral bolj gospodarno obnašati do njega, ali pa bo »kriv«, oz. odgovoren za posledice. Tudi za to je »napočil« čas.
J. M.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občini Velenje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DEL. NČ ROK
IZK. DČ
P.
OD
ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE
CENTER SREDNJIH ŠOL
CENTER SREDNJIH ŠOL
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
profesor angleškega in nemškega jezika dipl. ing. elektronike — smer avtomatika ali elektronika (zn. računal.)
ključavničar ali monter vodovodnih naprav
— učitelj angleškega in nemškega jezika
—	učitelj strokovnoteoretičnih predmetov v elektrotehniški usmeritvi
—	opravljanje hišnih nalog in občasni prevozi z motor, vozili
dč 8 24.000.000 1
nč 8 24.000.000 1 dč 8 12.000.000 1
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 (oddajnik Plešivec) megaherca.
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse jnformacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 3. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 5. NOVEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 6. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Po nedeljkov šport; 18.00 Lestvica Radia Velenje;
SREDA, 8. novembra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (oddaja v živo, ki jo bomo namenili turističnemu razvoju v Gornji Savinjski dolini); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
I MiMoi i m
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 2. 11. ob 18. uri ter petek, 3. U. ob 18. in 20. uri DOVOLJENJE ZA UBIJANJE — ameriški, akcijski (NOVI JAMES BOND!) Vloga: Thimoty Dalton.
Petek, 3. 11. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 4. in 5. 11. ob 18. in 20. uri D.O.A. — ameriški, grozljivka. Vloga: Dennis Guaid.
Ponedeljek, 6. II. ob 18. uri U—2 — ameriški, glasbeni. Vloga: Elvis Dylan.
Torek, 7. 11. ob 18. in 20. uri SPECIALNA ENOTA — ameriški, akcijski. Vloga: John Cristi-an.
Sreda, 8. 11. ob 18. in 20. uri AVTOCESTA STRAHU - ameriški, akcijska drama. Vloga: James Russo.
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 2. 11. ob 20. uri ter petek, 3. 11. in nedelja, 5. 11. ob 22. uri LJUBEZENSKI STROJ — ameriški, trda erotika.
Sobota, 4. 11. ob 20. uri ter ponedeljek, 6. 11. ob 22. uri PARIZ, TELEFON 666 — francoski, trda erotika.
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 2. 11. ob 20. uri D.O.A. — ameriški, grozljivka.
Ponedeljek, 6. 11. ob 20. uri PRINCEZA NEVESTA - ame-
riški. Režija: Rob Reiner Vloge: Mandy Patinkin, Christopher Saradon.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 4. 11. ob 20. uri NOČNI KINO: LJUBEZENSKI STROJ
—	ameriški, trda erotika. Nedelja, 5. 11. ob 18. uri U-2
—	ameriški, glasbeni. Ponedeljek, 6. 11. ob 19. uri D.
O. A. — ameriški, grozljivka.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 3. 11. ob 20. uri D.O.A. — ameriški, grozljivka.
Nedelja, 5. 11. ob 20. uri NOČNI KINO: LJUBEZENSKI STROJ — ameriški, trda erotika.
Torek, 7. 11. ob 20. uri SUROV UDAREC - ameriški, akcijski.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
KINO »DOM« MOZIRJE
2. 11. — Johann Strauss, kralj brez krone, avstrijsko-nemški glasbeni film.
4. in 5. H. — Šola za stevarde-se, ameriški kriminalni.
9. 11. — Fantalini maturirajo, francoska komedija.
KINO »JELKA« NAZARJE
4. in 5. 11. — Smrtnonosni plen, ameriški akcijski.
8. 11. — Škorpijon, ameriški triler.
KINO LJUBNO
4. in 5. 11. — Indiana Jones, ameriški.
titovo velenje
Trgovska in proizvodna DO ERA TITOVO VELENJE TOZD VINO ŠMARTNO OB PAKI DELAVSKI SVET
PONOVNO RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTOR TOZD VINO ŠMARTNO OB PAKI.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
—	predložiti morajo koncept načina uresničevanja razvojnega programa temeljne organizacije
—	da s svojim delom dokazujejo odgovornost do razvoja samoupravnih in tovariških odnosov ter imajo razvite organizacijske sposobnosti.
Mandat za razpisna dela in naloge traja 4 leta. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave razpisa. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO ERA Titovo Velenje, Prešernova 10 z oznako: ZA RAZPISNO KOMISUO TOZD VINO Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni od zaključnega roka za prijavo na razpis.
Šahovske novice
V derbiju 1. kola v. 2. slovenski moštveni šahovski ligi so šahisti Velenja v Trbovljah Dremaeali domači Rudar s 4:2. Rezultati: Kristan :Zalokar 1:0, Matko:Drobež 0:1, Goršek:Kranjc 1:0, Brešar:Jaz-bec 1:0, Sovič:Fešlar 0:1, Voglar:Kotar 1:0.
Že 18. tradicionalno šahovsko srečanje med ekipama sozdov Gorenje in REK so letos dobili šahisti REK-a s 101:99. Srečanje je bilo vseskozi zanimivo in zelo izenačeno, zmagala pa je srečnejša eki|>a.
/rtvotL o^AL
Tel. št.: 853 451 EM
855 450
JUGO POLLY, oktober 1987. prevoženih 17.700 km prodam ali zamenjam za nov Jugo 55. © 853-925 po 19. uri. TELEFUNKEN HI FI RECEI-VER TRX 2000, prodam. •© 855-081.
FIAT 125 P, neregistriran, v voznem stanju, prodam. Informacije Novak, Velenjski grad. BARVNI TV, z daljinskim upravljanjem, Gorenje, ugodno prodam. © 854-084, popoldan. TRAKTOR FERGUSON 539, nov, prodam. © 855-181, interna 43.
V ŠMARTNEM OB PAKI prodam dve gradbeni parceli. © 855-178.
UGODNO PRODAM 50 m2
stenskih smrekovih oblog. ©(0602) 31-849, po 14. uri. PRALNI STROJ GORENJE, 1000 obratov, ugodno prodam. © 856-068.
R-18, letnik 1985, prodam. © 882-758.
JUGO 55, star 10 mesecev, prodam. © 853-615. OPRAVLJAM VSA STROJEPISNA DELA NA DOMU.
© 855-902, popoldne.
BMX, srednje velik in klasično moško kolo, prodam. © 881-243.
PRODAM KRAVO, simentalko, 8 mesecev brejo, ter prikolico 3 tone. Anton Mihelak, Klane 82, Dobrna.
UGODNO PRODAM POHIŠTVO za otroško sobo. Oglasite se na naslov Lidija VOLK, Vr-njačke Banje 1, stanovanje 66, Titovo Velenje od 17. do 19. ure.
KARAMBOLIRANO LADO
1600 prodam. Informacije po © 857-348.
VIDEO RECORDERSCHARP
VC 310, nov, prodam. © 858-810, po 14. uri.
MLADA TRIČLANSKA DRUŽINA sprejme kakršnokoli stanovanje, garsonjero ali sobo v Titovem Velenju ali okolici. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »Dobra plačnika«.
TELICO FRIZIJKO, brejo 4 mesece, prodam. © 882-311.
(.REK Termoelektrarne Šoštanj n.sol.o.
1= Šoštanj
teš
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Delavski svet DSSS
Delavski svet DSSS ponovno objavlja prosta dela in naloge
RAČUNOVODJA PROIZVODNJE
pod naslednjimi pogoji:
1.	VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri
2.	3 ali 5 let delovnih izkušenj.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov:
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Ivo Lole Ribarja 18 63325 ŠOŠTANJ
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po sklepu delavskega sveta DSSS.
Krajevna skupnost Gorica
Titovo Velenje Veljka Vlahoviča 45
K sodelovanju vabimo honorarnega sodelavca za opravljanje
ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNIH DEL
v pisarni krajevne skupnosti.
Ponudbe s primerno obrazložitvijo usposobljenosti in znanja pošljite na naš naslov od 25. novembra 1989.
Tečaj za voditelje čolnov
Zveza telesnokulurnlh organizacij občine Velenje organizira v mesecu novembru tečaj za voditelje čolnov.
Tečaj zajema teoretični del s predavanji, ki bodo v Titovem Velenju ter izpit, ki ga bodo kandidati opravili na luški kapetaniji v Slaku.
Prijavijo se lahko vsi občani, ki so starejši od 16 let, do 10. 11. 1989 na ZTKO občine Velenje, Foitova 2, Titovo Velenje. Cena tečaja je 2,300.000.- din, v ceno pa je zajeto: predavanje, literatura, izpit ter organizirani prevoz do Siska in nazaj. Predavanja so predvidena 14., 16., 21. in 23. novembra 1989 ob 16. uri v prostorih ZTKO občine Velenje, Foitova 2, Titovo Velenje.
Ostale informacije ob prijavi.
Koledar
KOLEDAR IMEN:
Četrtek, 2. november — DUŠICA, ZMAGO, JUSTIN, DU-ŠANKA
Petek, 3. november — JUST HUBERT, VIKTOR, SILVA Sobota, 4. novembra — DRA-GOTIN, KARLI, KARLINA, BORKA
Nedelja, 5. november — LIZA, ZAHARIJA, SLAVKA, TILKA Ponedeljek, 6. november — LENART, LENČ, MITO, LEN-ČKA
Torek, 7. novembra — ZDENKA, BERT, ENGELBERT, VILI Sreda, 8. novembra — BOGO, VILMA, MIRA, BOGOMIRA
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA ob boleči izgubi drage sestre, tete in svakinje
Pepce Gruber
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter stanovalcem Kersnikove 17, za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, govorniku za izrečene besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za slovesno opravljen obred.
VSI NJENI
Zjutraj nasmejan na delo si odšel, zvečer vračajoč se utrujen domov, ti lažni prijatelj življenje je vzel. Prepozni bili so klici: »Drago, pazi se!« Tvoje modre oči za vedno zaprle so se.
V cvetu mladosti je bila na najokrutnejši način pretrgana nit življenja najdražjemu zaročencu in prijatelju
Dragu Sešlu
iz Šaleka 82 rojenemu 6. 5. 1966
Tvoj vedri nasmeh bo vedno ostal v naših srcih! Neutolažljivi: zaročenka Bojana ter prijatelja Emil in Brigita.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in tatija
Viktorja Praprotnika
se iskrenno zahvaljujemo vsem sorodnikom, nekdanjim in sedanjim sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja in darovano cvetje in vence. Posebno 3 se zahvaljujemo dr. Reberniku za dolgoletno zdravljenje, delavcem nabave SOZD REK, Zddruženju obrtnikov, sekciji avtoremontnih dejavnosti, pevcem, godbi, govornikoma častni straži in duhovniku za opravljen obred.
Vsi njegovi
Dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
ČETRTEK, 2. il. dnevni dr. Kočevar, nočni dr. Popov S.
PETEK, 3. 11. dnevni dr. Pečnik, nočni dr. Renko O.
SOBOTA, 4. U. glavni dežurni dr.. Kikec, notranji dežurni dr. Popov. S.
NEDELJA, 5. U. glavni dežurni dr. Kikec, notranji dežurni dr. Popov S.
PONEDELJEK, 6. II. dnevni dr. Smonkar, nočni dr. Mijin
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK:
1. 11. dr. Darinka Šuster, 5. 11. dr. Marina Bilman
DEŽURNI ZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: Od 2. novembra do 5. novembra dr. Menih
DEŽURNI VETERINAR -Šoštanj: Od 3. novembra do 10. novembra dr. Ivo Zagožen, Jeri-hova 38. Telefon 858-704.
Mozirje
Do 5. 11. dipl. vet. Ciril Kralj, Ljubno, tel: 840-112.
Od 6. 11. do 12. U. dipl. vet. Marjan Lešnik, Ljubija, tel. 831-219.
nama
December v Nami
Vabilo
Vabilo veleblagovnice Nama je namenjeno vsem, ki želite sodelovati na decembrskih prireditvah, s katerimi bodo letos že tretje leto popestrili praznične dni!
Prijavite se osebno ali pismeno do 15.
novembra na naslov:
NAMA, Šaleška 21, Titovo Velenje
Naša želja je, da se prijavite vsi: mlajši, starejši, družine, skupine, ki se ukvarjate z glasbo, s petjem, z običaji ali dejavnostjo, ki bo obogatila praznično razpoloženje.
Delavci NAME želimo tako skupaj z vami pričakati vesel konec leta! Veselimo se vašega sodelovanja! Kolektiv veleblagovnice NAMA
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se, da tebe naš ati med nami več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega predragega
Ernesta Krumpa
Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji
poti in nam izrazili sožalje.
Vsi njegovi, ki smo ga imeli in ga imamo radi.
ZAHVALA
Mirno se je iztekla življenjska pot naši dragi mami, babici, prababici in
teti
Ani Žak
PEČEVNIKOVI MAMI iz Lokovice 78 vdovi po Maistrovem borcu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Ani Napotnik in Mariji Brezovnik, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam nudili pomoč, darovali cvetje in vence, nam izrazili sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Bogdanu Menihu in dr. Valterju Pirtovšku za skrb in zdravljenje na domu.
Hvala govornici tov. Zaleznikovi in gasilskemu društvu Lokovica za spremstvo. Zahvaljujemo se duhovnikoma, župniku Jožetu Pribožiču in nečaku župniku Francu Dermolu za opravljen obred in tople poslovilne besede.
Žalujoči: Hčerka Marija ter hčerka Ana, Matilda in Cvetka z družinami, vnuki in vnukinje ter
pravnuki in pravnukinje.
Ljudje, je to sploh mogoče!?
Njenega primera ne bomo opisali kot primer z imenom in priimkom, pa čeprav je na žalost zelo resničen. Kdo ve, za kaj bi lahko tak žapis služil njenemu bivšemu možu, ki že brez tega ne izbira sredstev s katerimi ji greni življenje. Pa ne samo njej, tudi njunemu sinu, ki že sedaj, ko še niti treh let nima, zaradi nasil-niškega obnašanja svojega očeta, marsikatero noč ne zaspi.
Ona in on sta od junija 1987 razvezana. Že naslednje leto je bil on, njen bivši mož. na sodišču obsojen zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari (vrat stanovanja svoje bivše žene se je lotil s kladivom in izvijačem) in za kaznivo de-
janje nasilniškega obnašanja, ker se je namesto vrat lotil kar nje. Zato, ker ga ni bila pripravljena pooblastiti na svojo devizno knjižico, jo je davil in grozil, da jo je pripravljen tudi ubiti. Kazen: I leto zapora, pogojno na štiri leta.
Od takrat ni minilo leto, on pa spet deluje. Ona si ne upa niti v trgovino, niti na cesto, strah jo je v stanovanju, strah, da pride in uresniči tisto o čemer govori. Njen strah ima razlog. Za upravičen se-je izkazal pred mesecem dni, ko je spet prišel. Takrat jo je pretepel. Zaradi preživnine za otroka. Ponovno je prišel v noči med 20. in 21. oktobrom in svoj prihod najavil z razbijanjem po vratih. Zadnji trenutek, predno jih je uspel razbiti in vdreti v njeno stanovanje je ušla. Z dvoinpolletnim sinom v naroč-
ju s svojega balkona na balkon sosedov. Sredi noči. Če bi padla s tiste višine?
Ker je ni bilo tam, kjer je on pričakoval, da bo, je njen bivši mož namesto na njej ves svoj bes sprostil na njenih stvareh. »Nikoli nisem imela ničesar. Vse sem si sama ustvarila, tudi s šivanjem pozno v noč, da bi vsaj sinu dala tisto, kar mora imeti. Pa sem spet na začetku. Spet nimam nič.«
Kakšno stanovanje je zapustil po divjaškem vdoru vanj, lahko vidite na fotografijah, ki smo jih posneli. Na tleh nov barvni televizor, ki si ga je kupila s težko prigaranim denarjem pred mesecem dni. Razbit. Okoli njega razdejanje . .. Kakšna bi bila ona, če bi ostala?
»Socialna delavka mi je pred časom rekla, da bi si morala
najti kakšnega prijatelja, ki bi me ščitil.«
To bi bila ena od možnosti, a kaj, ko v vsakem vidi nasilni-ške nagibe svojega bivšega moža. Enega pravi, pa je imela dovolj.
Kaj naj naredi? Kdo naj ji pomaga? Bo imela še kdaj mir? Ji lahko kdo zagotovi, da lahko mirno šiva dolgo v noč, seveda ko bo popravila šivalni stroj, in zasluži za nov televizor? Kdo ji lahko zagotovi, da njen sin ne bo imehposledic kdaj kasneje, čeprav je že danes, star komaj dve in pol leti ves nemiren? Je res treba počakati, da se zgodi, kar se je zgoditi namenilo, da se bo kdo namenil narediti kar bi moral?
Njo je pa strah. Ne toliko zase kot za otroka. (mkp, vos) Komentar k slikam (najbrž) ni potreben?
Servis za upokojence
Biro bodelo
Veliko Ijodi, veliko novosti. O eni od slednjih je ie pred dvema letoma razmajala Bojana Špegelj iz Titovega Velenja in danes svojo zamisel tndi uresničila. Prav danes je naaueč na široko odprla vrata svojega
pa dokaj mlada, nisem
o svoji ideji. Saj
veste, pokojnine so pri večini in kakšen dodatni dinar
,« pravi Boja-
Bojana Špegel: »Želela narediti mekaj ver im odprla servis za zaposktvamje upokojencev.«
Dejavnost servisa bo temeljila na prav takšni osnovi kot ostalih, že uveljavljenih servisov — mladinskega, študentskega, le da bodo tokrat stranke upokojenci.
Kot študentka sociologije se je med študijem seznanila z alternativnimi poklici, kamor sodi tudi servis za zaposlovanje upokojencev. »Ker je bila vrni na tem področja tndi v Titovem Velenja,
V svetu takšni servisi že nekaj let niso nobena novost, pri nas pa zaenkrat še. Vendar sogovornica zatrjuje, da je vredno poskusiti. Navsezadnje tudi zato, ker se tudi naša republika vse bolj odpira takim stvarem.
In kaj vse se skriva pod besedo servis? Pomoč upokojencem pri iskanju priložnostnih del za krajši čas, za nekaj dni. Z dejavnostjo pa bo med drugim segla še na področje varstva otrok. Tako bodo starši, ki ne bodo vedeli, kako bi poskrbeli za varnost svojih malčkov za dve, tri ure popoldan. ob petkih in sobotah zvečer, samo zavrteli telefonsko številko servisa za upokojence, Bojana pa jih bo rešila vseh zagat Da bi bila pri zadovoljevanju trenutnih potreb kar najbolj hitra, ji bo pomagal računalnik s seznamom vseh upokojencev, pripravljenih prevzeti delo za krajši čas. Interes je med njimi že sedaj velik. Zato se Bojana ne boji pomanka-nja strank, prej premalo ponudb za delo.
Čeprav vsaka novost rabi svoj čas, da zaživi tako kot mora, se sogovornica nadeja vsega najboljšega. Porok za to sta volja in zagnanost, pa tudi domislic in znanja ji ne manjka.
Biro bodelo je odprt od danes dalje v prostorih doma učencev v Titovem Velenju.
T. P.
Sedanji učenci vedo več, a znajo manj
Po dvajsetih letih so se preteklo soboto spet zbrali učenci šole Biba Ročk v Šoštanju, da bi obudili spomin na osemletno tovarištvo v šoli, ki ima že dvestoletno tradicijo.
V prvem razredu so imeli >učno uro<, na kateri jih je pozdravil ravnatelj Matjaž Natek in jim spregovoril o spremembah v šoli in s sedanjim sodobnim načinom učenja. Ob tem je povedal: »Sedanje generacije učencev zelo veliko vedo, znajo pa manj. Vaša generacija je vedela manj, zato pa znala več.«
Kot predsednik sveta krajevne skupnosti pa ni mogel mimo razvoja Šoštanja in obstoja šole zaradi izkopavanja premoga. Sola še dobrih 30 let ne bo >potonila<, zato jo tudi sproti popravljajo, pa čeprav ima že razpoke. V enem razredu pa se je celo vdrl strop. K sreči se je to zgodilo, ko učencev ni bilo v razredu, del strohnjenega trama pa hrani ravnatelj za spomin, ki bi lahko bil usoden, če bi bili učenci v času nesreče v razredu.
Za spomin jim je podaril Kajuhove pesmi, saj je to šolo obiskoval tudi Karel Destovnik-Kajuh. Nato jim je razkazal šolo in poudaril pomoč, ki jo dobivajo od kolektiva Termoelektrarn.
Po ogledu šole so se napotili na ekskurzijo v Rotovnikovo jamo, kjer so občudovali ta naravni biser. Srečanje pa so v prijetnem razpoloženju nadaljevali v gostišču Acman in se spominjali brezskrbnih mladih dni. Tu je imel priložnostni govor Rajko Zaleznik, ki je pozdravil tudi nekdanje učitelje: Leopoldino Majdič-Vunderl, Marijo Acman-Skornšek in Viktorja Kojca. Da je srečanje tako zelo uspelo gre zasluga Rajku Zalezniku, Andreji Jerina, Miranu Perovcu in Igna-i Novaku. Obljubili so, da se ob'25. letnici spet srečajo, v upanju, da
bo >učilna zidana< še stala.
V. K.
Učenci 8. razreda leta 1969
Miličniki so zapisali
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
Adam Č. se je 24. oktobra v svojem stanovanju na Tomšičevi cesti spri s svojo podnajemnico Dragico Č. Posredovala je njegova žena, za kar jo je telesno poškodoval, podnajemnico Dragico pa je spodil iz stanovanja. Za svoje agresivno obnašanje se bo seveda moral zagovarjati na sodišču.
Naslednjega dne, 25. oktobra so morali miličniki posredovati na cesti Matija Gubca v Šoštanju, kjer je Huso K. med prepirom poškodoval osebni avtomobil Francu L. Ko mu je ta skušal to dejanje preprečiti, mu je grozil z nožem.
Na Zidanškovi cesti je 27. oktobra malo po tretji uri ponoči
na ves glas poslušal glasbo Srečko T. Posredovati so morali miličniki.
Navsezgodaj zjutraj, 28. oktobra, je v bifeju na avtobusni postaji Bojan O. napadel Ivan Č. Miličniki so posredovali, napisali pa bodo tudi prijavo sodniku za prekrške. ZBIL DEKLICO
Po lokalni cesti v Škalah, v smeri proti Gaberkam je peljal 27. oktobra malo po 12. uri voznik osebnega avtomobila Rafael Blatnik, 1938. Na vrhu klanca je šla po desni strani cestišča skupina treh otrok. V času, ko jo je obvozi!, je nameravala sedemletna Mojca Grobelnik prečkati cestišče, Blatnik pa jo je pri tem zadel s prednjim desnim blatnikom avtomobila in zapeljal v jarek.
Mojca je dobila pri tem hude telesne poškodbe. IZSILILA PREDNOST
Okoli 14. ure, 27. oktobra, je peljala voznica osebnega avtomobila Valentina Prevalnik, 1971 iz Slovenj Gradca proti Titovemu Velenju. Ko je pripeljala v križišče s Kidričevo cesto, je zavila levo, pri tem pa zaprla pot vozniku osebnega avtomobila Francu Romihu, 1951, ki je vozil naravnost. Pri trčenju sta se sopotnici v avtomobilu Prevalniko-ve Vida Romih, 1958 in Katarina Ritlop, 1933 lažje telesno poškodovali.
ODNESEL GLASBENI CENTER
Škalski lovci so v soboto, 28. oktobra ugotovili, da jim je nekdo vlomil v lovsko kočo na Lu-beli in jim odnesel glasbeni center.
VLOMILCA PRIJELI
29. oktobra okoli 15. ure je Ili-
ja J. iz Beograda splezal skozi priprto okno stanovanjske hiše Ivana L. iz Bevč. Opazila ga je soseda, ki ga je pregnala in poklicala miličnike, ki so ga hitro izsledili v bližini Dobrne. PRIJAVILI BODO TUDI NATAKARJA
V bifeju Sonček na Kidričevi cesti je 29. oktobra malo po 22. uri razgrajal močno vinjen Ha-zim M. Miličniki so napisali prijavo sodniku za prekrške, prijavili pa bodo tudi natakarja, ki je točil alkohol vinjenemu gostu. VEČ VLOMOV V AVTOMOBILE
Tudi zadnji teden so velenjski miličniki zabeležili številne vlome v osebne avtomobile. Med drugim je nekdo ukradel akumulator iz avtomobila Esada B. s Prešernove in celotno armaturno ploščo iz avtomobila Valterja T. iz Šmartna ob Paki. Milica T. iz Metleč pa je ostala brez kolesa.
Mesec varstva pred požari
Osrednja gasilska vaja -»Graška gora gori«
V mesecu oktobru uresničujejo gasilci še posebno skrbno pripravljen program aktivnosti, s katerim želijo predstaviti občanom čim več preventivnih aktivnosti. Priložnost je tudi za analizo operativne in strokovne usposobljenosti vseh članov gasilskih organizacij.
S takšnim namenom je bila v petek popoldne izvedena obsežna gasilska operacija, imenovana »GRASKA GORA GORI«.
S predpostavko, da je sovražnik zanetil več požarov na pomembnih strateških kmetijah vrhu Graške gore, so gasilci prejeli alarm, oz. klice z ogroženega območja. Poklicani so bili velenjski in slovenje-graški gasilci, ki so se na svojem sektorju organizirali in se usmerili z gasilskimi vozili-ci-sternami ter orodnimi vozili, na področje z več požari. Ko je prispelo na ogroženo območje pri kmetu METULU na Graški gori poveljniško vozilo, je poveljujoči častnik razporejal gasilske enote na posamezna požarišča. Prav tako so ravnali na območju meje obeh občin, kamor so prispeli gasilci OGZ Slovenj Gradec, ki so »napadali« požare do gostišča PLAZL. Tu so tudi reševali stanovalce z gornjih nadstropij z lestvami in v azbestni opremi ter z dihalnimi aparati. Razširili so se gozdni požari, katere so gasilci ob pomoči nekaterih domačinov po daljšem gašenju omejili.
Vseh podrobnosti obsežne vaje ni mogoče na kratko opisati, dejstvo pa je, da bi takšni požari, na področju z malo ali nič gasilne vode, lahko ogrozili celotne domačije in bogate okoliške gozdove.
Na pomisleke nekaterih občanov, da bi namreč bile bolj pomembne nenapovedane gasilske
vaje, je potrebno povedati naslednje.
Gasilci imajo veliko strokovnih priprav in kondicijsko taktičnih vaj, ob katerih preizkušajo znanje in mobilnost. Kljub temu se ob stvarnih intervencijah pokažejo tudi šibke točke ter pomanjkljivosti. Ugotavljamo, da je ob precejšnjem številu požarov in drugih intervencijah kar nekaj priložnosti za dopolnilno usposabljanje. Iz navedenega sledi, da so potrebne tako nenapovedane kot tudi vnaprej načrtovane akcije.
Taktična vaja »GRAŠKA GORA GORI« je bila poučen primer ob katerem so bili opravljeni potrebni testi, gasilci so se spoznavali s terenom, z ljudmi ter drugimi gasilskimi razmerami. Konkretne naloge ob tej vaji so izvajali gasilci sektorja Titovo Velenje, (GD Bevče, Šalek, Šentilj, Škale, Titovo Velenje, Pesje in Gaberke) ter še sedem gasilskih društev s področja OGZ Slovenj Gradec.
Vajo si je ogledal tudi načelnik Gasilske z"eze Slovenije, ing. Matjaž Klarič, ki je prisostvoval tudi strokovnemu predavanju o intervencijah pri požarih in prometnih nezgodah z nevarnimi snovmi.
Po besedah predsednika OK SZDL Velenje, tov. SEMEČNI-KA, z njim pa so delili mnenje in ocene tudi drugi, je bila vaja »GRAŠKA GORA GORI« veliko več od preizkušnje gasilskih enot. Vsaj med pripadniki te samozaščitne kategorije je steklo sodelovanje »na vrhu«, za kar pa bi težko trdili za ostale dejavnike obeh sosednjih občin.
Vaja j epokazala tudi na pomanjkljivosti, iz teh so se menda največ naučili prav prvopoklica-ni, člani 14 gasilskih društev iz dveh sosednjih gasilskih zvez.
Upajmo le, da do požarov takšnih razsežnosti na Graški gori ne bo prišlo, to pa je želja vseh tristo članov gasilskih organizacij, ki se povzpeli na »Goro juri- . šev« le z enim edinim ciljem — POMAGATI LJUDEM!
Jože Miktavc
Seminar o nevarnih snoveh
Udeleženci seminarja pri praktičnem ifsposabljanju
Občinska gasilska zveza Velenje in občinski štab civilne zaščite sta pretekli teden v gasilskem domu v Titovem Velenju organizirala tridnevni seminar o vplivu nevarnih snovi na ljudi in okolje. Gasilci in pripadniki civilne zaščite so se najprej pod strokovnim vodstvom Zavoda za požarno in reševalno službo Celje, ki je seminar izvajal, teoretično seznanili s številom nevarnih snovi pri nas in s tem, kako nevarne so. V petek, zadnji dan seminarja, so si udeleženci ogledali opremo in praktično delovanje posebnega vozila za tehnično reševanje ob morebitnih prometnih nezgodah, ob razlitju nevarnih snovi in podobno. Po oceni organizatorja so takšni seminarji potrebni, saj vsakodnevni proizvodni proces uporablja vse več nevarnih snovi.
B. M.