Cena jim je za coio ieco (oil aprila (io aiirilu) IÍ K, za jiol lota l'ÔO K. Nuroi-riinn 7.A Neiiiřijo, Boniio in ihiige evropske države znaša K, zti Ainoriki) K. Mst in ofïiasi s« iilačiijc^jd iin]ir(\i. noloiijHko Novico izhajujo vsak četrtek; ako : : je ta dan jiraznik, <ÍRii [io;>re]. : ; Vso (loi)isi(i, niirorniiii) in oziniiiilti s|irt\jeinH tiskarna J. Krajec luisl. Trgatev. Tigatev je [ired vratini in treba se je iia njo inipraviti. Picdvseiii vtilja uicditi si posnd«, V slabi posodi sc mora vsako vino pokvarili, zato jii škoda diiti mošt v slabo posodo, osobito pa letos, ko obeta biti vinska kapljica posebno dobi'a. ritísnive sode je trei(a odpi'cti, dobi'o, do zdravega lesa postrgati in pomesti in potem še-Ie zakuhati. Pnstc sofie, ki niso plesnivi, |)a laliko samo zaknliamo, kar se sigoiii na ta nadin, da se v sod nalije nekaj Ěkaťov vrele vode (krojja) in v vsak škať se vrže pest soile. Sod se nato zabije in sem jni tja kota, tako da pride les (doge in dnesa) povsod s sodovim higoiii v dotiko. Po pi-etekii kakepol nre, tia vsak način pa prej, i)i'edii() se zaknlia v sodu popolnoma ohladi, se jo izlije in sod so pomije /- vreto in nato z mi-zlo vodo. Ko se sod oliladi, je pi'i])i'aven za napolnitev v, moštom. (Je je pa sod bolj slab, se pi'ijjoroO.a, da so ga zakuha d v a k i' a t s sodovim liigoni in potem Še-le z vriílo in mizlo vodo pomije. To velja posebno o plesnivili sodih, sodih, ki so nekoliko cikasti ali pa od slabega, pokvaijenega vina. Ko se zakuhava tak sod v druyiti, je dobro, vzeti malo već, najbolje dve pesl.i sode na vsak škaf voTle. Tudi novo posoilo je trelia najmanj dvaki'at s sodovim liigom zakuhati in potem z vrelo in mrzlo vodo dobro pomiti. Kdor pa je pravilno vsake tri mesece svojo prazno posodo žveplal, temu seveda ni treba sodov zakuhavati, kei- olii-ani žveiiiana posoda svoj pravi vinski okus. Da se pa moi'ebiten duh po žveplu iz soda izkadi, se sod eden do dva dni t)reil ti'gatvijo odpi'e, potem z mrzlo vodo dohi'0 pomije in se vanj lahko brez skrbi mošt napolni. Če je ležala posoda jako dolgo prazna in je bila znabiti tri- do štirikrat žveplana, potem se priporoča, da se jo, predno se jo pomiva, za eden do dva dni namaka z vodo bodisi s samo ali s pridatkom malo sode. Voda potegne ves duh od žvepla iz dnes in dog, 8od se potem še iiomije in je za vitio ali mo.št sposobi^n. Ravnotako kakoi' sode, moremo Uidi kadi in škafe dobro posnažiti, to je riajpi'vo suho in potem z vodo dObro izdrgniti. Će so skali in kadi plesnivi, pridenimo vodi nekaj natiijevega ali kalijevega bisnliita, ki 1)0 pleseti popolnoma zatil. ,lako dobro je treba osnažiti tudi stiskalnice (pieŠe) in grozdne mline. Ce so leseni, jih snažimo enako kot škafe in kadi, če imajo pa železne dele, jih moramo od rje dol)ro odi'gniti i)i potem s čistim vazelinom namazati. Kdor no osnaži i'javega železnega oioilja, temu jiride i'ja v mošt in odtod v vino in tako vino potem poirni. Zato jo tudi vijake (ši'anfe) na vratcili v sodih osnažiti in najbolje s paraiinom zaliti. Tudi klet je ti'eba dobro osnažiti, pi'czi'ačiti in otóditi. V snndljivi kleti jo tndi vino smrdljivo. Koneěiio še nekuj besedi o ěasii ti'gatve. ljetos je grozdje izvanitidno zgodaj zrelo. Huda vročina je iiospe-šila njegovo zoritev. Sedanje deževje imi je dalo Indi soka in če bo vreme ngodno (suho), bomo imeli dosti in dobrega vina. Ker so začele tu pa tam vsled dežja jagoile pokati, bo to morda marsikoga zapeljalo, da bo začel prezgodaj tigati. To bi i)ilo tiesparnetno, kajli veliko vi'st. grozdja še daleč ni zrelega in vsak lep dan mu da mnogo več sladkobe. Razjiokane in gnile jagodo bo tedaj vsak pameten vinogi'adnik jiodbial, zdravo grozdje bo pa pustil dozoreti. S splošno ti-gatvijo nikakor ne kaže pričeti pred 25, septembrom. Ne pokvarimo si vetnlar pridelek, ki obetu biti letos prav posebno .dober — če se i)renaglimo, PodbrEino gnilo gi'ozdje (.a k o j iz-tisnimo in tnošt napolnimo v dobro zakajeno (zažveplatio) posodo. Dva dni pozneje ]ia mošt ]H'ezi'ačÍitK) in ga )ii'etočimo v drug snažen sod. Oe je treba, nni pridenimo potem tudi malo čistih drož. Tako bomo tudi iz gnilega grozdja pridelali prav dobro in stanovitno vino. B. Skalický, Ljudska izobrazba in življenje« Živinm v velikem in pomenljivem časn; v Oasn, ki bo nam in še našim otrokom zapustil brazgotinaste spomine. V mirno tili()žitje našega seljaka, ki živi daleè od svetnega hrupa in svetnih liomatij, navezan le na svojo domačo grudo, je segel klic življenja in ga si)omnil, da ni neomejen gospod v ki'aljestvtt obdelovane zendje, ampak da je nd velike človeške družbo, dižave, ki ga veže nase z vsemi svojimi vezmi. Kmet in njegovo življenje se mi zdi podobno bistretiin, skritetini studenČkn, ki ljubko žubori po svoji vitki stnigiei, se izgubi v bližnjem potočku, ta zopet v reko in reka v mofje. Tako je hladni vireek neiioté in nevede v zvezi z bni'nim in nemirnim morjem, enako kmet z raznobojnim valujočim življenjem družbe, kateri ])ripada kakoi' tnl telesu. A izvi'Šil se je skok, ki ga je vi-gel v to morje življenja Jn mn odprl obzorje nepregleilne, morske i'avni, (îa se je začudil. Zavedel se je, da je di'žavi potreben, (ia mu ona stavi gotove zahteve in naloge, da zanpa v njegovo nioČ, da ni tako brezpomemben, kakor je mislil. Prolit te življenske izkušnje naših ljudi za njihovo izobrazbo je neprecenljiv. Je podlaga in ugodna tla za resno iiadaljno izobraževanje našega ljudstva. Ako ljudstvo uvidi, da je javnost navezana nanj in da ta ne gre brezbrižno niituo njega, se bo t,udi ono streznilo in začelo zanimati bolj živahno za vse pojave zunanjega sveta, ki se ali se ialiko tudi tičejo njega, in šlo v duiin časa naprej, po poti napredka na go.spodai'skem in političnem polju do svoje blaginje. Glavno je, da se naši ijudje otresejo konservatiznia, to se pravi, tiste stai'O podedovano navade, ki misli, da so naši stai'i očetje in šati. Potem bodo ljudstvu padle nu'cne z oči in bo vsakega, ki itni z dobro voljo hoče buditi zmisel za uredbe in naprave, sjirejelo z odpitimi rokami. Največ zaleže tu beseda iz duhovniških ust. Ker naši tenkočutni ljudje se bojo, da ne bi preveč stopili v stik z zunanjim svetom in se preveč ne navezali lia tostiansko življenje. Pri tistili seveda, ki imajo kaj življenjske izkušnje, ki so bili že maio po svetu, kjei' so imeli ju'iliko, pokazati svojo značajnost, se tega ni bati. Tisti, ki so le nmlo pogledali po svetu in poznajo življenje v vseh njegovilt potrebah, umejo potrebnost, dasetnili našim kmečkim ljudem da jirilika in možnost za razšii'jenje njegovega znanja in njegove izobiazbe. Prvi koi'ak k izobraževanju, kakor se jo izkazalo, je prepričanje, da se ne neha svet morda že za prvo goro, Čez katero ti pogled ne sežo več, ampak, da še dalje, kakor „čez tri gore. Čez tri vode. Čez tri zelene travnike" vodi Usta pot, ki nas privede v sredo sveta, s katerim smo seveda v zvezi in katerega je treba motriti in zasledovati s jiaznim očesom. Lepo se to vidi pi'i naših Amerikancih, ki so v resniei videli svet za goi'ami, marsikaj opazili, mai'sikaj izkusili in se marsičesa naučili. Ko se vrne v domovino, je čisto drug človek in spoznaš ga na pi'vi korak. Nima več tiste, pod gotovimi pogoji ne-odptistljive, neotesanosti in neokrctnosti, kakor je lastna tistim, ki ostanejo doma. Tudi na splošni izobraženosti delajo precejšnjo lazliko. No, če pa še kdo zapazi pri njem zlato ino z zlato verižico, se mu žc na tihem vzbudi želja, da bi tudi on šel v obljubljeno deželo. Tisto hrepenenje po Ameriki, ki se tako hmeljsko-ko.šato širi iz na.šili domov, ni v mnogih slučajih nič drugega nego jirepenenje po boljšem in po lepšem, Česar doma zaenkrat ni. Žal, LISTEK. Inultus (NemašČevalec). Preàka legenda. - Prosto po Zuverju iirovd Silvin Leandcr, Poteklo je približno dvajset let po bitki na Beligori, Lep večei' je bil. Solnee je zalonilo za Petrin in Hradčin se je svetil v rožnati luči. Na Karlovem mostu jo mrgolelo ljudi, konj in voz. Ki'asna slika ! Koliko ponosnih in v plemiški obleki oblečenih tujeev jo tu jezdilo, priseljenci, ki so zastopali mesta in pravice ubogega domačega ljudstva! Koliko pa jih je jezdilo in se peljalo, ki so zatajili svoj rod, iz katerega so sami vzšli in prodali svojo lastno kri za Judeževe denarje! Krasna slika! V i)ozlaČonili, težkih karosali sose solnčili prelati, katerih hišniki ne bi pustili v hišo OdreŠenika, če bi pri njih potrkal ul)og in bosonog; v svili in pozlačenem blagu so se habale lepe dame, katerim ni njih brezdušnost povziočaia niti najmanje skrbi. Med konji in kaleSanii pa so šli boljši meščani, vedno zadovoljni, samo da se je polnil njihov mošnjiček in jim prinašal dnovni zaslužek, Ti inii'iiî meščani so izborno iz-])opo!njevali praznoto med vozovi in konji in so izpopolnjevali na vreden način to krasno sliko, ki jo imela samo en madež. Bila je to gruča l aztrganili beračev v bližini staromestnega niosinega stolpa. Ti so ostali zvesti svoji ]'odni zemlji, bili so simbol nje. Ostali so ji zvesti kakor nesreča, solze in pomilovanje, ki jih ni hotelo zapustiti. Pogledi lepih dam, ponosnih plemičev in boljšili meščanov so komaj opazovali četo sliujšanib, siromašnili postav in če so njih pogledi vendar pomotoma k njim zašli, so se hitro obrnili od te neskladne slike. Samo tu in Vam jim jè dala miloščino kaka v črno oblečena dama, kisejotod mimos\)re-hajala. lierači so sedeli na tleh, se pi'itiskali drug k d^riigim, stari, slepi, brez moči, v cunjah, kak(n' ena sama družina. Neizrekljiva revščina je bila njihova skuprui mati. Nedaleč od te gi iiee se je vstavil mlad mož. Njegova obleka je bila komaj bidjša od njih, malo čistejša in njegov obraz bled in upal kakoi' teli. Nie manj čudovito le]). Njegove obrazne poteze idealne lepote, dolgi lasje in mehka brada so imeli barvo temnega zlata, njegovi ostri pogledi so bili vžigajoči, iz njih je žarel ogenj tajnostne žalosti. Globoki in kakor obliti s solzami. Okoli ust boli poln nasmeii. Nekaj časa jo zrl piosjak, iskal v praznih žepih, našel mal dar in ga potem spustil v roke nekega slepega starca, S poveseno glavo je Šel neltoliko korakov naprej, naslonil sojena mostno ograjo in se poglobil v poslopja na llradčinu, ki so so začela izgubljati v vijolično temo. Rožnati blesk je že ugašal. Dolgo je gledal na mestni grad, lira so sc mu pordečila in ustnice so nm nokaj zašepetale. Končno se je si)ustil na tla poleg berača in si zakril obraz z rokami. Soliie.e je že davno zašlo in naredilo pi'oslor globoki temi, škripanje koles je j)otilinilo in obmolknilo je konjsko dirkanje. Na mostu je i)ostalo sčasoma jnazno, tudi berači so izginjali, ko so videli, da ne bo več nič z miloščino. Toda mladi mož je še dolgo nepremično sedel. Ko se je vzdignil Í!i okoli sebe pogledal, jo bila tema in na nebu so se [irikazavale zvezde. Spodaj je skrivnostno šumela reka. Naslonil sc je na ograjo in pogledal v črn in šumeč tok. „Zakaj se ne vržem doli, kjei' bi našel mir in počitek, kjer ugasne sovraštvo, kjer nelia nasilnost, nepravica in sramota?" se je vjji'ašal v tihem samogovoru, S])odaj v 1'eki so se bleščali leski zvezd, obrnil pa jepogh'd navzgor, čistejši in jasnejši sliki. Njihov velik mir je padOl'V njiigovo dušo kakor razodetje. Molčanje njegovo je bilo podobno obljubi sreče, neke nepoznane, vendar neizmerno, „Srečen biti," je govoril tiho, „kak občutek more to biti ? Na koga naj se obrnem, kjer bi našel mirV'' Trenotek je pomišljal, polem pa se mehanično obrnil, da bi šel, V tem j)a je zapil pot dvema mii'iio idočima osebama; nekemu možu iii gospej. star in upognjen, gospa vitka in mlada, ilož je [irivzdignil svetilko, ki jo je prižgano nosil seboj in iuč je padla naravnost na skrivnosten, bled in lep obraz premišljajočrga mladeniča. INtnam žene se je izvil krik začudenja, Tiho in hitro je rekla par laških da je Amerika, ta naša ljudska visoka šola, v zvezi s prevelikimi stroški, največkrat z narodnostnimi: sinovi narodu oiiliajtijo, a sc ne vrnejo in mati domovina nima ničesar od njili. A kadar Ijotiio iiotom našiti izobi'ažovalnili društev in I'aznili koristitili zadrug in zvck poka/.ali ljudem »rcsničenost njiiiovili sanj in itrepenenj na domači zemlji, bo izginila tudi tista nezadovoljnost z življenjem „na teh grobijah", kakor imajo navado reíSj. Da se je danes našim ljudem obzoi'jc in jioznanje sveta razklenilo, bo njim samim v veliko korist, le dal lîog, da bi jo kdaj uživali. Vse, od nilekozoi)ili fantov do Abraliamovili kandidatov, vse je odšlo z doma, na vse štiri strani sveta. Tu bodo IjEidje marsikaj oddali, marsikaj (Jouiueli in nmogo iireíaífnsili. Fant, ki odrine k vojakom, se še moi'da nikoli ni vozil po železnici. A ne ćndi se dolgo vozovom brez konja, ker kmalu spozna pomen in veliko važnost Železniškega piomcta, zlasti v vojnem času. Iti kako se spozna! Dajo mu potni list in kar brez vse skrbi se vozi na svojib pi'evažanjib po tnjib dtižtdab, mestili in krajih, kateilh še v soil ní slišal, ali če jih je, se ni brigal zanje. Zdaj šele ve, kako koi'isti šola človeku, če jo obiskuje s pravim namenom. Drilgi pride med množice in vidi, da so ljudje z dušo in si'Ceni kakor on, Čeprav mogoče raznih narodnosti. Tretji pi'ide nioi'da še dalje, iez mejo, v sovražnikovo deželo, v ujetništvo. Tudi tak si bo na znanjii marsikaj iiridobil in vedel veliko povedati. Spoznal bo kolikor mogoče šege in navade di'Ugega naroda, njegov zunanji položaj iti ga primerjal z domačimi I'az-nierami, videl razliko in še tem prisrčnejšu izljubil domovino, svoj narod — in pri tem sposinal sebe. Tujina, v katei'i se nahajajo nasi mladeniči in možje, bo pokazala veliko vrednost tega, kar človek zna, a je preje vcČ ali manj podcenjeval. Mislimo samo na insanje! Mnoge je preje stalo pisanje veliko jtremagovanja, predno so so pripravili do tega, da so izročili papirju svoje misli in čuvstva v primerni obiiki. poglejmo danes! Rodili so se nam celi narodni pisatelji in pesniki. Dnevniki in teilniki imajo vedno dosti gradiva in ni malo zanimivo Čitati njihova [loročila. Slovenci so nadarjeni ljudje; tn;ba je, v kolikor še sami niso spoznali korist in vrednost znanja, še malo bodrilnih besed, da bodo res i'azvili svoje zmožnosti sebi in dnigini v srečo in korist. Šolske knjige šolshe tishovine in potrebščine pri ]. Kroječ nosi. v Novem mestu. Cerkveno. Kako moli krščanska ljubezen ocenaš? „Tosvočeiio hodi tvoje ime..." Vojska je krvava maša naiodov v čast božjo. Grom topov je njeno cerkveno zvo-nenje in bojni metež daritev, pri kateri predstavlja granatni ogenj luč sveč, kjer pojo pesmi žvižgajoče krogije, kjer molijo umirajoči vojaki conliteoj' in pridiguje liog sam. Dve leti že traja ta slovesna shižba božja in še vedno ni gloria izpeta do konca, tista gloria, tista slava in čast, ki smo jo dolžni Bogu in katero on sam zahteva 0(i nas. In to jc pri tem najžalostnejše in najpretresljivejše; ljudje v širnili krogih in celili deželali niso lioteli veČ prostovoljno peti Bogu te „Slave", sedaj pa morajo nklenjeni s silo in smrtjo moliti „ilosana". Sedaj pride do veljave zopet stara resniea, katero je Oče nebeški oznanil svojemu ljudstvu med bliskom in gromom in jo zapisal kot uvod v deset božjih zapovedi, resnica, ki svojega sijaja in veljave še ni izgubila, čeprav so jo človeški otroci pozabili, resnica: „Jazsem Gospod, tvoj Ting !" Tako se glasi vojna pridiga s prižnice božje. Koliko ljudi na bojnem poljti in donia jc že slišalo to pridigo, ki jih preje v cerkvi nikoli ni bilo videti. Kako so l)i]i ganljivi prvi dnevi, ko je vse drlo k spovednieam in obhajilnim mizam iskat odpuš('anja, milosti in tolažbe. S kako hvaležnostjo so s^u'e-jemali v voljo božjo udani vojaki od usmiljenih sester, gospic in gospfi Idagoslovljcrie stvari vsake vrste; molitvenike, rožne vence, svetinjice, pociobice in tako dalje. Prenapolnjene cerkve, oblegane spovcdnice in [)olnc obhajilne mize so bile sad božjega govora s Sinaja vojske. In s sinajske gore nam Bog še vedno dalje govori. Ali ljudje še vedno ne čiijejo njegovega glasu in ne poslušajo njegovih opominov? Kdaj boste dali čast božjemu imenn? Kdaj bomo čtili v t(ij svetovni daritvi: Ite, missa estV — Med tem pa vpogibajo narodi kolena pred krvavim žrtvenikom vojske in prinašajo najboljše darove v čast božjo. „Posvečeno bodi tvoje ime". Pred temi oltarji, moli in dariije tudi karitas. Dočim (Uirujejo vojskujoči se narodi v zlatih posodah šumečo kii svojih sinov, stoji karitas mirno za njimi in daruje na velikanski pateiii, kot je zgodovina še ni videla, vsa dobra dela Ijiibezni do bližnjega mogočnemu Bogu. Kakor še nikoli ima veliko moliti in darovati pri strašnem darovanju. Vse v čast božjo! Čast božja je in ostane najsvetejši namen vse prave ljubezni. Kai'itas ne pozna bojnega krika in bojne parole; njena najsrčnejša želja in daritvena molitev se glasi: „Posvečeno bodi tvoje ime!" (Huije siodi.) Na Trški gori se je vkljnb slabemu vremenu zbralo na Mali šmaren veliko roniai'jev. Stari ljudje ne i)omnijo taeega deževja ob iMali maši in na ta [»raznik, ki je bil vsikdar krasen in soltični. Cerkvena opravila so se vršila dopoldne in popoldne vsestransko prav vziiodbudiio. 1'ri sv. maši ob 11, uri je sodeloval na koru z domačimi vrlimi pevci in pevkami kvartet JCatol. rokodelskega diiištva iz Ljiibljane, kar je slovesnost zelo povzdignilo. Dobro ubrano petje ob takšnih praznikih Še poseljno dobro npljiva na vernike. Po)ioldne seje omenjeni kvartet poslovil z mično Marijino pcsmico od Trške gore. Procesija iz Novega mesta na Tiško goro je Šla v torek 12. septembra ob pičli udeležbi. To je starodavna običajna procesija NovomeŠčanov, kot zalivala, da je svojčas prenehala grozna morilka kolera. Letos je bila pa tudi prosiltia procesija, da bi se nam na mogočno priju^ošnjo ila-rijino povrnili kmalu mirni časi in da bi doseglo avstrijsko orožje častno zmago nad sovražniki. Franjo Neubauer. ©b ojdi in ofaoi. D(!Vojčica ti belolična, ti ajdica moja! Kako ti zvenijo čebelic akordi medeni? Otavica, travica moja, sirotica draga! Kako te zadevajo kose impevi jekleni? Domača ti zćmljica, ljubljenka moja edina! Najslajši napevi so sliranjeni v srcu mi zate! líakó jih naj pojem? - Jekleni udarci zvenijo, le smrt se raduje, vesela je košnje bogate. Domače in tuje novice« Ob obletnici smrti rajne cesarice Elizabete je bila 10, t. m. ob 8. uri dopoldne v scltiinbrunski kapeli tiha sveta maša, katero je daroval dvorni žttpnik prelat (If. Seidl, P'ri sv. maši je bilo Njegovo Veličanstvo cesar in člani cesarske hiše. Deželni predsednik grof Attems je obiskal (j. septembra Lilijo. Dvornim svetnikom je imenovan pred-sedtiik c. kr. oki'ožnega sodišča v Novem mestu, preblagorodni g. iTranc Garzarol li pl, T h u r 11 lack. Zlati zaslužni križec na traku hra-brostne svetinje je prejel prečast. gospod Jožef Potokai', župnik v Tižiču, kot visoko priznanje njegovega iziedno požrtvovalnega delovanja v vojskine namene. Imenovani je prvi lUihovnik na Kranjskem, ki je prejel to odlikovanje. S |)onosom in prisrčno Čestitamo velečast. gospodu odlikovancu kot svojemu dolenjskemu rojaku - Zatičami, lia bi užival mnogo-muogo zdravih let to svoje zasluženo odlikovanje! Semiška dekanija ima svoj sestanek sodalitatis v Četrtek, 21. t. m. v Črnomlju, Začetek točno ob 11. uri dopoldne. Vabijo se vsi člani. Ervin pl. Matanović, bivši poveljnik v Gradcu, je imenovan za novega vojaškega poveljnika v Sarajevu. Začetek šolskega leta 1916/17 na novomeški gimnaziji. Novi učenci za prvi razred se bodo vpisovali v nedeljo 17. septembra od 10. do 12. ure dopoldne. Vsprejomni izpiti se bodo vršili v pondcljek 18. septembra od H. do 1 2. ure dopoldne. Vjiisovatije učencev v 11. do Vlll. razi'ed se bo vršilo v torek 19. septembra od 9. do 12. ure dopoldne in sicei' v V. do VIH. razred od 9. (io 10. ure, v II. do IV. razretl od 10. do 1 2. ure. Di'uge poilrobnosti se bodo izvedele pri v|)isovanjH. Dekliška šola v Novem mestu bode letos v Uometovi hiši v Skoiini ulici. Vpisovanje bo 15- septembra v i.sti hiŠi od 9. do 12. ure in od 2. do 4. ure. Deška ljudska Šola v Rudolfovem bt>de imtda tudi letos I, in II. razjed v hiši g. Seidl-na (stara davkarija) in III. in IV. razred v kmetijski Šoli na Grmu. Vpisovanje se viši 14. in l.f). septembra v sobi II. razreda v stari davkariji vsakokrat 0(1 y. do 12. ure dopoldne. Začetna šolska sveta maša bo v soboto 16. septembi'a ob 8. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi. Na I.o se prične redni šolski jioduk. Začetek šole. V dekliškem zavodu pri uršulinkah v Škofji Loki bo začetek .šole v ponedeljek, dne 18. septembra. Ta dan bo ob 9. (iri šolska sveta maša, nakar se prične takoj redni pouk. Gojenke naj pridejo v zavod vsaj dne 17. septembra. Razpisana učiteljska mesta. V no voní e š k e m okraj u so do 30. sept. 1.1. raz-liisaiia sledeča nadučiteljska mesta: Ambrus (2), Uinje (2), Podgrad (2), Brusnice (2) in sledeča učiteljska mesta: Ambrus (2j, Ga-berje (I), Žužemberk (4) dve mesti, Smihel pri Žužemberku (1), Stopiče (3), Čatež (2). V Črnomaljskem okraju nadučiteljska mesta; Črnomelj (.5), Siihor (3) in učiteljska mesta : ^ Bojaiici (1), AdlešiČi (1), Božjakovo (Ij/Talčji vrh (1), Preloka(l), Radcnei (1), Črešnjevec (1), Sitiji vrh (1), Zagozdac (1). — l^rošnje je vlagati do 30. septembra t. 1. pri c. kr. okr. šolskem svetu v Novem mestu, oziroma v Črnomlju. PovodenJ In vendar brez vode! tožijo sedaj Novomeščani. Počila je namreč nekod glavna vodovodna cev, kateri pogresek se pa ob velikem poplavljanju in deževju pri najboljši volji ne da takoj odpraviti. 1'ovsod stari časi nazaj ! Občinstvo hodi zoi^et s skali po vodo na umazano Krko. be.sed, segla v torbico in ponudila mladeniču bogato miloščino. ,Ne beračim," je rekel užaljeno in jo pogledal očitajoče. Njen bled obraz je (lil čez vso mero lep in nepremičen kakor marmor. Njeni pogledi so premerili njegovo iibožno opravo in so obstali na plemenito oblikovanih potezah njegovega obraza. „Odpustite, gospod," je prosila iii njena sladka, dotieča in globoka govorica je donela tiielodično skozi noČ. „Oprostite, nisem vas hotela žaliti, Vi veste, da na tem prostoru vedno sedijo ubogi, temno je in nisem mogla razločiti. S čim naj vas potolažim?" Ponudila mu je roko kakor mož možu. Mrzlo kakor kamen in težko. „Potolažil sem se," jc odvrnil mladenič iti vzstrepetal, bilo mu je. kakor bi se dotaknil mrliča. „Ali je fantom?" si Je rekel in jo pozorno motril. Bila je lepa, kakor nobeden, ki ga je doslej videl na svetu, toda v njeni lepoti je ležalo nekaj kanienitega, kakor ko mu je dala roko. Sedaj je opazil, da še drži njena roka njegovo dlan, „Dokažite uii, gospod, da ste se v resnici pomirili. Bodite tak(t prijazni in spremite nas! Povabtjam vas k večerji." Mladeničev obraz se je pooblačil in vzel svojo roko iz njene. Svetilke luč je še vedno padala na njegov obraz in lepa žena je opazila, da se obliva sramežljivosti. „Sem dona Flavia Santini iz Milana. Moja hiša je brez madeža. Niste Še nikoli slišali mojega imeiui? Mnogi izmed najuglednejših tega mesta bi si šteli za izredno čast, če bi jili povabila, vi pa odklonite," Mignila mu je z roko in rekla k staremu možu: „Pridi in sveti." „Oprostite! je kriknil mladi mož zmešano in sramežljivo. Sem vas razžalil? Boli me, ker vi ste ljubeznivi." Šel je poleg nje, njen obraz se ni izpretiienil, bil jo še vedno nepremičen kakor marmor, Čez vso mero lep, ponosen in liladen. Tedaj je sjíregovorila. „Ste slišali že kdaj moje inie?" „Ne, Madona," je obupano odgovoril. „Ste mogoče iz enega teh tnjib rodov, ki se je l)olastil te nesrečne dežele?" „Tujka sem, toda moj rod nima nič silnega v sebi, ne tukaj kakor drugod. Slučaj tne je privede! sem. Moja rodovina je meščanska, roka moja pa se stega za krono. Za neko krono, ki jo podeli umetnost." „Ali," je vzkliknil mladi mož. „Umetnik biti! Vstvarjati! Vstvarjati!" Pogledal je proti nebu in povesil glavo. „In vi, kdo ste vi?" je v[>rašala lepa žena. „Pesnik sem," je rekel tako tiho, da se je zgubilo v večerno tihoto. In bilo mu je žalostno in tesno pri srcu. Domislil se jc vseh pesmi, ki so se mu spočele in so kakor ptiči žalostno molčali, ker ni jim bilo mogoče priti na dan iz potrtih prsi, v katerih je kljuvala kakor v domovini, neznosna teža in kletev. Pesmi sovražnosti so lu odzvenele tožeče, ti tirtejski kriči in trenodiški vzkliki, radi nesreče domovine in pogitia lastne roilovine, toda bili niso ne v obliki in ne v besedah, ker v borbi i.e dežele je onemel vsak dnli in vsak živeč v tej dobi, je bil mrlev, iiotrt in kanienitega srca, kakor ona sama. Dona Flavia je vseeno slišala njegovo šepetanje, čeprav je bilo tiho in rekla je: „Vi ste pesnik! Tem boljše in tem lažje me boste razumeli. Zelo resna zadeva je, zaradi katere hoČeui z vami govoriti." Pesnik se je čutil popolnoma pomirjenega. V tem, ko je hodil poleg lepe žene, se mil je zdelo, da hodi s piijateljem. Misel na nezaslišano lopovščino, ki je pretresala lired povabljenjem done Flavije na večerjo njegovo dušo in jo vznemirila, je izginila brez sledu. Řli so brez nadaljnih pomenkov po strmih, praznih in temnih ulicah in prikazovale sose mračne konture hradčinskih samostanov, jialač in cerkev. Ustavili so se pred ne preveč veliko hiŠo, z velikim strešnim izrastkom. Stari mož, ki je nosil svetilko, je potegnil ključ, odprl duri in so vstopili. Lesene stetie z bogato rezljanimi okraski, so peljale k ednemn nadstropju. Odprla so se temna, lejio obložena vrata in prišla je starka posebno strogih potez, v črni obleki z dolgim vencem, ki ji jo segal do tal. Kmene oči, okrogle kakor oči ])onočnega ptiča, so se zdele, da gledajo v daljo in nekaj vidijo, kar nobeden ne vidi. V roki je držala kovinast svečnik s tremi svečami. JlolČe je pozdravila dono Flavijo. ^L)Eiljo sledi.) Osebna vest. Precast, gosp. P. Anton Avbclj, fi'anciâkaii - katchet v Novem mestu je iJi'ciiicSćcn kot katoliet v j^Iiiribor. Šolski pouk v vseli Ijiidskili ill nifî-šííanskili šolah v novoineSkein in črnomaljskem okraju sc jiriČne vsled odloka duž. šolskega svcU v soboto IG. septembra s sv. mašo. Ponavljalna šola pa se priCiie Ki. oktobra. Vsi odloki glede opi aviievaiija šolskih zamud zaradi poljskega dela ostanejo pa še nadalje v veljavi. Srčne pozdrave pošiljam iz visokih severnih italijanskih goiii vsem prijateljem i" Knancem iz Novega mesta poročnik Jos. liordiš. Sem Še vedno zdrav. Razglas. Mestno županstvo naznanja, da lio(ie oddajalo v mestni hiši „izkazu icc za kavo" v Novcnniiestu bivajoiim in opi'avićeiiiin strankam in sicer za čas od 3. sc|itembra do 28. oktobra 1916, kakor sledi: V soboto, dne 10. septembra 191G dopoldne: Oti 9. isanega, ali druzega za stvar vnetega kmeliškega namestnika. R, Dolenc, Sladkor za napravo peiijota ali domače pijače, Z ozirom na mnogosti'anska vprašanja povodom tozadevnega članka v tem listu, izjavlja podpisani, da iniiia on Z odkazavaiijeiti sladkorja vinogradnikom nič opraviti, temveč edino c, kr, kle-tarski nadzornik in to je tačas g. Viktor Skubec v Celovcu. Na Kianjsko je določena le gotova množina sladkoi'ja in to bo omenjeni gospod po danih nui predpisih razdelil. C, kr. v i n arsk i nadzornik Skalický. Povodenj na Dolenjskem je dosegla vsepovsod že svoj višek. Krka in potoki so nai'asli vsled vedncga deževja in hudih nalivov tako močno, da so pre})lavili bregove, polja in travnike ter spi-emenili doline v cela jezera, uničili poljske pridelke, razdrli mostove, ceste in ogi'aje, odnesli seboj drevesa tcrnajtravili sploii velikansko škodo, lioliko gorja ti'pijo hiše, ljudje iti živina vsled povodnji, to se še sedaj iic da presoditi. Vbogi ljudje, vboga živina v itak že iirežalostnih iii olnipnih časili ! Nesreče. Janez Meke, posestnik v Maleni Podlogu pii ICrŠkeni, se je povozil in si zlomi! desno nogo v stegnu. — Franc Petan, posestnik v Stranjah pri Št. Vidu, se je vi-ezal na koso in si pi'erezal kito desnega palca. — Janez Mihulčič, dninar v Kandiji, se je ponesrečil pri motorni žagi. Poškodoval si je štiri prste leve roke. Tu navedeni ponesrečenci se zdravijo v kandijski bolnici. Ogenj je nastal 5. septembra okoli 4. ure pri posestnici Jožefi Kraševec v Jelšah, župnijo Št. l'eter pri Novemnieslii-Pogoi'ela je hiša in vsa gospodarska poslopja razven kozolca. Skoda je tem občilt-nejša, ker so zgoreli vsi do takrat spravljeni poljski iirididki in Še šest prašičev zraven. K sreči v nesreči se je vlila ploha, sicer bi se bil ogetij razširil se na soseilnja jio-slopja drugih posestnikov. Isto noč so na podu meli proso in tam je tudi začelo goreti. Kakor se govoi'i, je baje nastal ogenj po neprevidnosti s cigareto. Nova javna zbirka. O priliki cesarjevega godu se priredi od 4. do 5, oktobi'a po celi državi javna zbirka za svojce padlili, za invalitle in jetičiie. Goriška slovenska gimnazija se od])ré za i)redstoječe šolsko leto v Trstn. — Ravnotako se otvori v Trstu zaposlovanî tečaj za gojence ingojenke goi iskih učiteljišč. Skupen ministrski svet je zboroval na Dunaju 9. septembia po piu'očilu „Kor, urada" pod ])rcdsedstvom c. in kr. mirnstra za zunanje stvari. Udeležili so se ga; oba ministrska predsednika, skupni ministri, avstro-ogrski ministi i gospodai'skîh resoi'tov in voditelj ministrstva za notranje slvari. Posvetovali so se o gospodarskih vpi'aSanjilt, ki so v zvezi z vojsko, ])osebno glede na aprovizai^ijo. Kazjiiavljali so o ju'eskrhi prebivalstva in o ukrepih, ki so za to potrebni. Vaša nevolja ni bila pravična luid tujimi patrijotičiiimi vojnimi znaki, ker sedaj nočete ku[)iti edinega domaČega otici-jelnega patrijotiČnega znaka s kranjskim gibom! Ki'anjci, posebno Dolenjci, ne za-ostajajmo za drugimi patrijoti! Pokažimo, da znamo ceniti domač znak s krasnim ki'anjskini grbom, ki je zares lično izpeljan in trpežno pozlačen ter vedno lep kine za ženske in moške. Olj enem je pa ta znak najlepši spomin naleta svetovne vojne. Znak je vreden treh kron in bi mogel vsaj eden i»iti kot govoreč spomin n:i pomenljive velike čase pri vsaki liiši. Dobiva se v Novem mestu v našem uredništvu. Na pomoč goriškim beguncetn! Primorskim begunccm, ki prihajajo te dni skozi naše dežele, delé vojaške oblasti, deloma pa tudi vlada in v Ljubljani posebno tudi ljubljanski okvcpčevalni damski odbor, jedila in okrepčtla. V tem oziru jc za bednike dobio preskrbljeno, toda hudo jo, kar se tiče obleke, saj je veliko beguncev, ki niitmjo niti najpotrebiiiyše obleko, Pieilsedstvo posredovalnice za goriške begunce se obrača zato v sporazumu s c, kr. deželno vlado na prebivalstvo s prošnjo, (îa se spomni teh revežev in jim daruje obleke, katero je oddati na imenovani ))osredoval-liici, Ljubljana, Dunajska cesta iJH 1; le-ta bo potem razdelila obleko med begunce. Za naše drage brate gre. Odpiim« jim srce v teh resnili, težkih urah in storimo zanje, kar kdo največ more. Danes meni, jutri tebi. Dobro bî bilo, da bi se tudi s piižnic naprosilo prebivalstvo, naj nujno pomaga, ker sila je velika, Naše Marijine družbe zopet na delo! Naj domoljubne žene in dekleta sestavijo odseke, katerih naloga bodi, nemudoma pobrati po hišah obleke in odeje. Prosimo, da odpošiljatelji blagohotno poravnajo tudi poštnino, da sc jk)-sredovalnice, ki potrebuje sredstev, ne obremeni. Tudi za vsak, najmanjši denaini dar bo posredovalnica zelo hvaležna. Za našo domovino trpe juiniorski begunci! Zato naj jim vsak v zaledju pomaga. Nikljasti dvajsetvinarski novci pridejo z novim letom iz prometa. Prebivalstvo se poziva, da jih čimprej odda pri javnih vplačilih, podjetja pa naj jih ne dajejo vnovič v promet, ampak v avsho-ogrsko banko. Na Ogrskem dobijo železne krajcarje. Umrla vojaka. V Petrozavodskij gu-bernij Otorejski je v ujetništvu umil 1,1885 na l^iistavi pri Leskovcu i'ojeni Jožef Oemič, posestnika edini sin. - V bolnici Usmiljenih bratov na Dunaju 1, 1S91 rojeni Alojz Žibert, kanonir iz Straže sv. Valentina. Mati stanuje na Roviščah, župnije Sliideiiiške. Novo poučno in zanimivo za dolge zimske večere kaj pripravno berilo je knjiga: „Kaj delajo trapisti" ali „lirat Oabriel Giraud in njegova ustanova v Rajhen-burgu''. — Dobiva se lu'i oo, trapistih v ]|ajhenbui'gu in po vseh knjigarnah, kakor tudi' pri J. Krajec nasi, in Lrban Horvat v Novem mestu, liroširarui knjiga velja K 2-5() in v plat.no vezana K ;]'5(i, po liošti pa po 20 vin. več. — Vsak, ki je knjigo že prečital, jo pohvali kot nenavadno iepo glede vsebine in prîmerniii slik, ki so natisnjene v njej. Pohitite tedaj, da si tudi vi čimprííje nabavite za mali denar lično knjigo za svojo družino in hiŠo! Franjo Neubauer, cBcgunci J. Iz di'ngih domov, pred gromom topov drbté, třepotaje bežé na vse ki'ajc. Za njimi vasice, goreče, požgane, pi'ed njimi daljave, nedragc, nezuiine. Za njimi vsa sreča, vse sanje o njej, pred njimi pa žalost, biez konca, brez mej 2, Topovi so razbéljeni, domovi iiiíepéljeni, domači rod, izgnan odl,od, ne ve na tujem kam in kod. V barake truden bodi teč, kot legal I)i med stene ječ. Zasanja; v siui za njim drvi sovražnik! — Zdaj ga dohiti! Preplašen plane! Kaže dan barake nni prctužni stan. Svoboden je! A ta prostóst liudí le Žalost in bridkost. Vojni pregled. JtaltjaiiNko bojišie. — Uradna poročila zadnjih dni javljajo, da jo naše tojtni.štvo na Goriškem obstreljevalo ])rehodo čez Sočo, pri Lokvici in več krajev v Vipavski dolini je pa sovražnik obstreljeval nase postojanke. Odbili smo popolnoma na auganskî bojni črti med moùnini ognjem proti Civaronu napredujoče italijanske oddelke. Na primorski bojni črti sta so nahajali [Jod trajnim ognjem topov gora sv, Gabrijela in prelaz Dol; na tirolski bojni črti pa naše jiosîojanke južno od dolin Tra-vignolo in Fieims, Ob posrečenom podjetju vzhodno od Val Morbia so ujele našo čete 55 mož, — Dne 9. septembra sc uradno poroča, da se je aa bojni črti med sv. Goro in morjem popoladne povečal topniški ogenj. Tudi na tirolski bojni črti obatrcijevali so Italijani več odsekov brezuspešno. Zavrnili smo bo-vražue patrulje in oddelke, kateri ao skušali na več mestih prodirati, IVi Nabrožici metalo jo sovražno letalo brezuspešno bombe. — l'o uradnem poročilu 10. t, m. sta biia pod ailncj.šiai sovražnim og-njera na primorski bojni črti kraška visoka planota in tolminsko obmostje. Na posameznih odackib bojne črte traja daljo živahno delovanje topništva in patrulj. N'aše četo so severno od doline Traviffnolo porušile neko sovražno naprej potisnjeno kritje iti zadale, ne da bi sauie izg'ubile le enega moža, Italijanom znatne izgube. Kakor se II.t.ni,uradno poroča, so Italijani na bojni črti mej Adižo in dolino Astach povećali svoje cielovanjc. Naše višinske postojanke v tem odseku stalo so 10. t. m. pod ^utim sovražnim topniškem iii ognjem z minami. Odbili smo v odseku Monte Spil-ilonte Desto sunek več itaiijauskih bataljonov. Na Pasubio udri je sovražnik na dveh mestih v našo črto; s protinapadi vrgli smo ga takoj zopet iz njih. H8 ujetnikov ostalo jo v naših rokah. Tudi na Monte Majo izjalovil BO je neki sovražni napad. Na ostali bojni črti jugozapadno se je v več odsekih po največ zmerno nadaljeval topniški ogenj. Itusko liojišče, — Naiiadi iiusov proti našim postojankam na črti Dorna Watra-Fundul-Moldowi'Capul sc, kakor poročajo listi 9. t m, nadaljujejo. Sovražnik so je 8, t. m. zamanj trudil priboriti si zopet 6. t, ni. mu odvzeto višine pri Schipothu. Samo v bližini Capula posrečilo se mu je, se polastiti nekaterih jarkov, ne da bi bil s tem dosedaj dosegel imena vreden us|)eb. Na v^hodnogališki bojni črti ponovili bo liusi zopet brezus]>eSno svoje ijute napade pri Huliču. Da^je severno, pri Brzezany, kjer drže turške čete postojanko, so bili liusi ob najiíidu nanje težko poraženi. Turške divizije priborile so si na tem s krvjo prepojenem ozemlju zopet nove lavore k zmagam igihove alavepolne preteklosti, — 9. t. m. poroča vojni poročevalec: Rununiske čete v jugozahodu sodinograške bojno črte pritiskajo datie. Njih pohodu na obeh straneh cestetiri Petroseny v komitatu Hatszog uprlo so se 8. t, m, avstrijske prednje čete. Rumunsko kolone, ki so napredovalo proti severu zapodile so naše čete štiri kilometre preko njih prvotne črte nazaj; šele ko je sovražnik s pritegnitvijo večjih moči jel napadati in da ne izpostavimo naših slabotnih prednjih čet grozeči olikolitvi po močnejšem napadu v desnem boku, prepustili smo priliorjeno ozemlje zopet sovražniku. V okraju Usik prepreidi je naŠ topniški ogenj nadu^nje napredovanje Kumunov iz prostora Csik-.Szcreda proti gorovju llargita. — Po uradnem poročilu dne 11, t, m, izjalovili so so ruski napadi severno Bistriške doline in pri Ttafailovi. Oty spodnjem Stohodu ponovil jo sovražnik svoje ljute napade, katere smo z zapiralnim topniškem ognjem ali pa pred našimi jarki preprečili. Zahodno iiojlšče. — Po štiridnevni bitki ob Sommi so so pričele na večjem delu bojne črte zopet topniški boji, angleška pehota ostala jo popolnoma, ťraiieoska pa po večini v svojih postojankah. To se je smelo pri po štiridnevni bitki izriim^enemu moštvu pričakovati. V nadomestilo obstreljevalo jc topništvo močno postojanke ob Flaiulerskera obrežju in zaledje Lens je obiskalo nič manj kot deset letalnih skupin z metanjem bomb. Pri gozdu Kouroaux poskuša sovražnik z naprej potisnjenimi saperji ]ia])redovati, mej tem ko ao se vršili manj.si boji ob gozdu DelviUe z ročnimi granatami. .Tužno Somme podvzoli so Francozi nekaj manjših sunkov; pri katerih so samo zahodno Berny nekoliko napredovali. Pri Chilly vrgli so Nemci v postojanko vdrloga sovražnika zopet iz postojanke. Pri tem so ujeli Nemci nad 400 sovražnikov in zaplenili dve strojni puški. — Velikemu angleškemu napadu dne 9, t, m. sledili so, kakor se uradno n, t. m, poroča, omejeni a krepki sunki sovražnika ob cesti Pozieres-Le ISars in proti odseku Ginehj-Combles; bili so odbiti, Okolu Ginchy in jnžnozahodno od tam vneli so sc 10. t, m. zjutraj novi boji. Pri Longueval in ob gozdu pri Leuze ostali so v prejšnjih bojih nekateri naprej potisigeni jarki v rokuli sovražniku. l'ri líclloy in Vermaiidovillors napadli so Francozi južno Sonune brez vsakega uapeha. Nemci so si priborili posamezne 8. t. m. jio sovražniku zasedene hiše v Berny nazaj in ujeli 50 sovražnikov, liaikansjio bojišče. — Mej tem, ko se v položaju i>ri Spodnji Vojuši zadnje dni pri nasi bojni črti ni nič izpremenilo, javlja bolgarsko uradno poročilo 10. t. m,, da vlada ob Donavi mir. V Dobrudži Bolgari brez presledka vrlo dobro in z uspehom napredujejo. Rumuni tepeni in demoralizirani v neredu bežé. Pod pritiskom bolgarskih čet izpraznili ao Rumuni vže pred davnim utrjeno mostišče Silistrije, 1-iolgarske čete zasedle so istega 9, t. m. brez boja. Mej prodiranjem proti Silistriji so bolgarske konjeniške patrulje našle pri Arabadzilaru štiri težke 15 cm topove, katere jo sovražnik v okraju Saraaniar po boju (j. i. m. tam popustil,. Na obrežju vlada mir. — Na celi niacodonski bojni irti slab topniški ogeiv, mestoma ogenj s puškami in boji patruîj. Južno . od Ostrovskcga jezera je neki cuavski polk, ojačen z dvema Ijaterijama, poskušal prodirati, a jc vsled protinapada bolgarskih čet bežal v neredu, popustiv.ši na bojišču približno ,SOO mrtvih, veliko pušk) telečnjakov in drugega vojnega blaga. Itazna bojišča. — Turško uradno poročilo 10, t. m. javlja, da so Turki na iraški bojni črti mej tem, ko so potisnili sovražnika nazaj, zasedli južno od Derbenta na perzijski meji ležoiic višine. Na desucm boku kavkaske bojne črte podvzeli so Kusi 8, t, m. v odseku Agnot po tjuti topniški predprijiravi ponovne napade, kateri so biii vsi odbiti. Sovražnika, ki je zaaedel neki del višino 2ll3m in se hotel tam ustaliti, vrgli ao Turki s protinapadom nazaj in zasedli zopet vse prejšnje postojanke, V noči od 8. na 9. in 9. t. m, napadli so Rusi v odseku Agnot okolu dve diviziji močni in posrečilo ae jim jo, so v nekem delu turških postojank se ustaliti; as protinapadom turških čet bili so popolnoma zmedeni in v neredu vrženi iz njih, Turki so obdržali vse n^ih postojanke v svoji posesti. V teh bojih so se turško tete ncpopiano hrabro borile. V sredini in 7Mi lovom krilu vršili so sc manjši spopadi in sicer uspešno za turške čete, ■ Na morju. — Iz Berolina, 9, septembra jav^a Wolir, da jc neki nemški podmorski čoln obsti^eljeval mesto in pristaniške napravo Mangalio ob Črnem morju. — Iz Berna, 9. sept, (K. nr.) „Bund" javlja: „Ruski Invalid" poroča, da se je mod viharjem !ioto]>ila pri Hokkaiiio japonska križarka „Kasagi". Posadka potop^cne ladje je štela 400 mož. — Po poročilu iz Londonu, 9. sept. (K. ur,) je potopljen švedski parnik „Kameno" iz Stock-holma. Moštvo so rešili. Potopil se je tudi norveški parnik „Bronřio", — Iz New Vorka se poroča, da bodo vozilo transportne vojne ladje Zilrnženih drŽav ameriško poŠto v Manilo in na Kitajsko in nemiko pošto 1. razreda. To so je ukrenilo z ozirom na cenzuro. Naročajte „Dolenjske Novice!" Razvedrilo. Filologija. „Kdo hi si mislil, da so Bulgari takšni jezilioslovci !" ~ „Kako to?" — „No, kei' so tako hitro prestavili Fi'aiicoze iii Angleže na Grško!" Patrijolično. V upravništvu pri spre-]cnm iiaziiaiiila; „Kaj tia/.iianiti želite, da ste dobili (H'l'ste trojčke v sedajnein vojnciii času?... Ta insei-at spi'ejmein brezplaííiio!" Premišljevanje. „Ddo jo dobra stvar; toda kdor jo je iziiajdel, bi si jo moral dati 'zavarovati, ... da bi ]tiii je iiiiičc ne vzel!" Previdnost. Pri obisku: „Zakaj pa so danes pri vas vsi otroci k posteljam pi'ive-zaiii?" —■ Go.spodinja: „Moj mož se brije!" Slepa ljubezen. „Ali te danes tvoja nevesta ni spoznala, da si vso noč krokalV'' — „Kaj se! Ona je bila clii zelo začudena, da sem I'avno danes tako sanjavo Izgledal !" Vzpok. Mama: „Ti mali nmazanec! Tonček, kako pa izgledaš! Poglej sc v ogledalo, ves si umazan, še clo jio obrazu!-' — Šolarčck samozavestno: „Že verjamem, mama; moraš i)a tudi vedeti, da smo imeli danes lepopisjc!" Značilno. Gospodinja: „Ivaj tacega se mi še ni jiripetilo! Dala sem bcraiu krožnik juhe in ta vzame iz žepa Maggijev izvleček in si ž njim zboljša juho!" Prijateljici. „Ali ne vidiš, ]Mari(;a, kako me oni gospod opazuje?" —■ Modra Marica jej urno odgovori: „Ne bodi domišljava, Lina, to je samo moč navade, ker oni gospod je vojaški zdravnik!" Očitajoče vprašanje: 1'iijatelj sreěa prijatelja na spi'eliodtt ž njegovo ravnokar poročeno goapo, stopi k njemu ter ga zaupljivo vpra-sa na ušesa: „Ivan, kako si zamogel poi'očiti to žensko, ki je šantava, škilasta, stara, majhna, sulTa in gotovo tudi sitna?" — „Tone, le na glas govori, saj je tudi gluha!" Novi davki. Vojska stane vsako drŽavo veliko denarja, V štirih vojnih posojilih je naša avstrijska država najela okoli 13 in pol milijarde kron, za katere potrebuje obi'esti za plačevanje okroglo 750 milijonov kron. V kratkem času bode razpisano i)eto vojno posojilo, za katero bo tudi potrebno poskrbeti za obi'esti. Za plačilo vojnih posojil bomo poskrbeli po vojni, toda obresti zanje je treba najti že sedaj. Lansko in letošnje leto je vlada s cesarsko naredbo zvišala pristojbine dedščin in daritev, davek na žganje, cene tobaka, sodne in zavarovalne pristojbine. Ti poviški ji nosijo letno okoli 100 milijonov kron. Novih 50 milijonov misli dobiti iz ravnokar potiržavljenega in povišanega davka na pivo. Za ostalih približno GOO milijonov kron obresti za vojna posojila moramo i»riti do novih virov. Dne 28. avgusta je izšla cesarska naredba, ki določa vojne pribitke aH doklade skoro na vse cesarske davke. Vojne doklade ali novi davki so se naložili: na dohodninski, p r i d o h II i n s k i in zemljiški davek. Upeljc se z novo naredbo še tudi cela vrsta drugih novih davkov ter se zvišajo razne druge pi'istojbine. Doklada na dohodninski davek in na posebni [iridobninski davek se bo ui'av-nala po davčni uiožnosti obilačene osebe. Pri dohodninskem davku bodo proste novih doklad osebe, ki imajo manj dohodkov kakor aOOO K. Pi'i 3000 K dohodkov znaša doklada 15% in narašča stopnjevaje i)o 5% do višino 7()7o. 7()7o ziuišajo doklade pri dohodkih več kot fi4.000 do 70% K; 30% pri 10.000 do 14%; 507o pri 32.000 do 40.000 K. Od 70% naprej se poviša doklada stopnjevaje po 10% in doseže pii dohoilkih nad 140.000 do 200,000 ki-on 100%. Pri dohodkih nad 200.000 K pa znaša doklada 1 207o. Doklada na posebni ]) r i d o b n i n s k i davek je stoptijevajo vedno večja, dokler ne doseže popolnega zneska navadnega (dosedanjega) davka. Pridobninske družbe, katerih naložena glavnica se povpi'ečno obrestuje z več kakor (1%, so bo(io obdačile z 1'entabilitetno (dono.siio) doklado, ki bo znašahi z ozirotii tui visino dohodkov do 80%. 1'ri splošnem pridobninskom davku se bodo liavkoplačiivalci .'î. in 4, lazi'eda nanovo obdačili s (jO%, 1. in 2. razreda pa s 100%. Doklada na zemljiški, reidni davek ter davek tia tantijeme (na deleže dohodkov) se bo uredila na [>ro])orčni način. Na 'zemljiški davek se bo naložilo 80% doklad, na rentni davek in davek na tau-tijejiie J 00%. Te doklade pa so pridi'žajie samo državi in se ne smejo nalagati še posebej doklade avtonomnili korporaeij (na pr. dežele). Posebin plačilni nalogi se bodo izdajali le za rentabilifcetno doklado.' Druge vojne doklade bodo označene v plačilnih naiogih i-ednih (iavkov. Za leto 10I(j velja izjema, da si bodo morali »lavkoplačevalci sami izračutiati, koliko zna.Ša doklada za to leto, v kolikor se je redni davek za 1916 že odmeril. V to bodo pozvani s posebnim razglasom. Vplačalo se bo lahko potom poštne liraniinice. Od leta U)17se bodo vojne doklade plačevale v istih jokili kot drtigi davki, za leto 1917 se bodo pa izdali posebni plačilni roki. Cesarska naredba določa tudi, da se zvišajo pristojbine kolkov in ncposreilnili .pristojbin. Izvzete so od zvišanja pi'îstoj-bino, ki so bile lani nanovo ui'ejene; to so doklade na dedščine in dai'ila, sodnîjske pristojbine in. zavarovalne pristojbine. Računi pod 20 K so bili dosedaj pristojbine prosti, zanaprej ne več. Te doklade bodo dale državi kakih 70 milijonov K. Cesarska odredba stopi v veljajo 1. oktobi'a DJItí. Cesarska nai'edba določa še davčne doklade ]ia stave pri konjskiii dirkah in drugih špoi'tnib prireditvah. Doklada lui davek za vžigiilice bo znašata 2 vinarja od navadne škatljice vžigalic, v kateri je CO nežveplenih ali 90 žveplenib vžigalic. Da tovai'iiaiji in piodajalci no bodo mogli novih zaklad izrabljati za neo))ravičeno zvišanje cen vžigalicam, je s cesarsko nai'edbo določena tudi najvišja cena za trgovino na debelo in na (li'obno. Oixlačeni bodo Uidi nadomestki za vžigalice in sicei' i)o teži. Doklada na vžigalice stopi v veljavo dne 1 K. septembra t. 1. V prosteiti pi'ometu se ta dan naliajajoče vžigalice se bodo pozneje obdačile in morajo zato posestniki svoje zaloge do najpozneje 21. septembra 1.1. naznaniti. "Naznaniti so pa dolžni svojo zaloge le posestniki, katerih naknaihii davek znaša več kot 10 K. Ta davek bo donašal državi 12 do 15 milijonov na leto. Dežeinoknežjifevdivšeiitruperški župniji. SjiíbhI Iviin SLiiklasft. V{)bsežiu žuimiji šentrupej'ški so delili prve fevde oglejski patrijarlii, ki so bili že početkom srednjiíga veka cerkveni in deželni gospodarji skoraj cele Kranjske. Utemeljivši župnijo šentrup(!rško so poski'beli tudi za tamošnjo duhovščino 1er jej jtoklonili znatna posestva na uživanje. Tiuii najstai'ejši poznati i)osvettii posestniki v šenl.ruperškem kraju, groii Seliški in ob enem mai'kgroli Savinjski, so darovali šentruperški cerkvi mnogo nadarbin, posebno še zadnja po-sestnica ňkrljevega, blažena Hema. Večidel svojega (iremoženja ita je zapustila nun-skenni samostanu v Krki na Koroškem, a ko je bil le-ta odstianjen, je dobila novo-iiteineijena škofija krška (1, 1072) vsa ta posestva. Poleg ki'Škega škofa pa so imeli v šenti'uperški župniji svoje fevde tudi še brižinski škof, potem samostani kostanje-viŠki, pletcj'ski in velesovski. Najmogočnejši vlastelini v šentruperški župniji so bili koncem srednjega veka Celjski in Turjačani. Posestva Celjskih so dobili po njiliovem od-nn'etju (1. I45tí) (híželin knezi habsbui'ški ; posestva Tuijaških pa so prišla okoli leta ICOO v roke di'ugim vlastelinom šent- ruperškcga ki'aja. Glavna vlasttdinstva v šenhiiperški žujuiiji so ostala od lega časa: župnijsko, skrljevslio, rakovniško, dobsko, zagoriško, krško, a svoje ])odložne so imeli v tej župniji tudi še Moki'onog, Klevevž, Turen, BoŠtanj, Radeče, Mirna, Kliviš, Ce-šencc, Čretež, Zbni'e in še nekoliko di ugih posvetilih in cerkveniit gospodaijev. Vladajočim deželnim knezom habsburškim pa so ostali v šentruperški žuimiji po patentu cesarice ilarije Terezije z dno 7. decembi'a leta 1770 sledeči fevdi; Na Dobu (Aich zu) pet kmetij; na obeh Jesenicah (Bartadrob zu beydenj dva dela projsko. in proseno desetine; v Do-^ bravait (Uobraue zu) od treli kmetij dva dela proseno desetine; v Dragi na hribu (Drag an lîerg) dva dela proseno desetine; v Suhi gori (Diireiiberg in) dva dela gor-ščine in vinske desetine; v Tiorštu v dolini Hine (Forst zu — in Vichnersfha!) dvorec, dva grunta, dva domca; na Bro(iu v Longer-jih')(Kurtan in langen) dva dela jii'ejske in prosene desetine; pri Brodu (Furt bey den) najgornji mlin (zdaj Skedlov), in en dvorec; v Selih (Gescbiess zu) dva dela ' prejske in prosene desetine; Škrljevo (Grailau) dvorec in plemiški grad; v vasi Škrljevo (Grailau in Dorf) pet kmetij in en domec; v Škrljevom (Grailau zu) dva dela proseno desetino; Škrljevo pod potoni (Grailau unter (leni M'eg) dva deia desetine od vsega; v Ovsenem (Jiaberberg in) polovica gorščiiie; Dolenje -lelenje ( liiei'schfelil zu nieder) pet kmetij; v .lelševcu (Jeschouez zu) dve kmetiji; na Kiju (Keil aii) štiri kmetije; v Glavišu (Kolben zu) štiri kmetije; v Glaviših (Kolben in den) dva dela vinske desetine; ini Kopi (Koi)pa zu) ena kmetija; liakovnik grad (K'roissenbach Sclilo.s.s) s posestvi, dobri in davščinami itd.; Osredek (Ossredek) ena kmetija ; na Ostrežii (Osti'ess zu) tri kmetije in od tega dva dela vinske in žitne desetine; na Pužmaiici (Possenz zu) dva dela prejske in proseno desetine; v Prclosji (1'relessje zu) desetina od dveh kmetij; iiroštova pristava (morda v Kro-liaijihj (1'rblřSt) dve kmetiji, dva dela desetine; na lirezju (Piirk zu) dva dola prejske in prosene desetine; na liregu (liain an; dva dela prosene desetine; v Uakovkih (Rakonik in) dvanajst veder goi'ščine in dva dela vinske desetine; v vasi Repiču (lii'])itsch in Dorf) štiri kmetije; v Govcj-dolu (Rindertbal zu) tri kniet,ije; v župniji ňt. Rupert pri [Mokronogu (Ruprecht St. in der Pfarr l>cy Nassenfusaj třetina prosene desetine; v St. liupertu šentrupeiške župnije (liu))recht zu St. Ruprechterpfair) devet kmetij, dva dela prosene desetine; Zagorica (Sagoriz zu) en dvorec in pet kmetij; na Zagradu (Zagriiz zu) tri kmetije, dva (iela ])rosene desetine; v Zaloki (Sallog zu) ena kmetija; v Kovačevem hribu (Schmiz in Berg)dvadela vinske deset ine; na Svinském (Sehweinsberg zu) ena kmetija; v Škovcu v celi gorici (Siclimiiz in ganzen Beig) dva dela vinske desetine; v Kamnju (Stain zuj (Iva deia prejske in prosene desetine; na Strmcu (Strmecz zu) dve kmetiji; Gorenje Svinsko (Suinska olier) iP/a kmetije; na Goronjem Svinském (Swinsko zu ober) šest kmetij in en mlin; pri Dolu na hiiliu (Tiial bey den an lîerg) -štiri kmetije; v dolini Hine v BorŠtu (Vidmar Thai zu = zu Ftust) dve kmetiji in dva domca; Kot (W'inkl) iilemiški dvorec z vsemi posestvi; na Ukenbergii (Wolkenburg zu) dva dela priîjske in prosene desetine; na Ckenbergu (gorici) ( Wolkenburg in den) dva dela vinske desetine. ') Vas ]ím(] Bloji lin ]iotoliit, ki ija obdajH UjHtrii'a Dereiinkíi in HtdrokoritoHistrico. Ljudiitvo yrovuri ; njiva, travuilt V lAJiigcrjili. Raznotero. Nove vrste prevara. V neko gostilno v Trstu je prišel mlad mož in luiročil 1 5 litrov vina, ki naj se mu prinese domov. A ker ima le bankovec za 100 kron, naj prinese z vinom vred tudi drobiža seboj, da mu dá nazaj iz bankovca. Gostilničar je kmalu poslal vino in drobiž. Sel je srečal naročnika že na slopnieab. „Nisem mogel več čakati", je dojai ter se ozrl kvišku ; sklonjen preko stopnic je zaklicai: „Ivana, vino prihaja!" Dečku pa je dejiil; „Kar sam nesi gor v tietje nadstropje, bankovec sem pustil gori, a drobiž daj kar meni!' Deček je izročil 70 kron, iiotem jia sopilial v tretje nadstropje po strmih stopnicah, dočim je oni naglo stekel iiizdolii. V tretjem nad-strojiju seveda ni bilo nikogar z bankovcem, ki bi bil da.l naročiti vino. Nalivi in povodnji. Po vročini in veliki suši je nastalo naenkrat močno deževje in hude nevihte. Listi prinašajo od vseli krajev obupna poročila o velikih nesrečah, Škodah pri ljudeh in živuii, doma in na polju, ki jih provzroČujejo i)ovodnji. Uradne vesti. Svarilo I Občinstvo se z ozirom na „Svarilo" C. in kr. armadnega višjega poveljstva z dne k;, febr. li)Ui, k st. op. št. 8928, znova najnujnejše svari, dajati l)obeglim ujetnikom [)renočišče in hrano ali jim sicer na kateiikoli način iti na roko, ker se vsako vedoma storjeno podpiranje vbegliii vojnili ujetnikov po g 327 voj. zak. zasleduje po naglem sodu kot liudodelstvo proti vojni moči države in kaznuje po določbah naglega soda s smrtjo na vislicah. Določitev prodajnih cen za nadrobni promet s sočivjem, V debn izpremembi oziroma iz)H)!nitvî dež. predseilidštva z dne 21. julija liU«, dež. zak. št. 33, se določijo za nadrobni promet s sočivjem naslednje proilajne cene za en kilogram in sicer: iižid H6 vinarjev, noluŠčen grah 8G vin., oluščen grah 1 K 24 vin. Ta ukaz je v moči z dno 5. septembra 19IG. Brezmesni dnevi na Kranjskem. — Kranjska deželna vlada je vsled ministrskega ukaza odredila: Prodaja mesa, sui'o-vegaali pripravljenega (kuhanega, pečenega prekajenega, nasoljenega itd.), oddaja me-sa in jedil, ki so docela ali deloma iz mesa, jo v(diče prepovedana v ponedeljek, sredo in petek vsakega tedua, vcinlar je v sredo dovoljena prodaja in oddaja ovčjega mesa, Z enako izjemo se tudi v zasebnih gospodarstvih (gospodinjstvih) ob spredaj navedenih dnevih no smejo uživati meso in jedila, ki so docela aH deloma iz mesa. Ta ukaz dobi moč z dnom razglasitve. — C. kr. dež. predsednik: Henrik grof Attems. Češplje. Ministrstvo je določilo kot najvišjo ceno L00 kg svežih čcšpelj 18 K, za namizne Češplje pa 24 K. Loterijske številke. Gradec, 30. avgusta 44 70 2 35 88 Trst, septembra 82 4 G9 85 43 želi se kupiti dva komata dobro ohranjena, za težko vožnjo. — l^o-nudbe na upravniŠtvo „Dol. Novic."