leto XXIII. B£*B^B B ^iWBw m Naročnina za Jugoslavijo: glB aHl ®S8fi B8L liB F BBPfiifflk H BR Bj ^BB H Uredništvo: Ljubljana, celoletno 180 din (za Ino- R| RPfifflgT RSk. Bi W&L,. JSKU HH .. JK MB M KB EM — M ■■ Gregorčičeva ulica 23.Tel. zemstvo: 210 din), za1/: leta HH HM VRV RBHBr B3B Vk Hb VHSBB IgH VBjfflR mm 2d-62. Uprava: Gregor- BO din, za 'h leta 45 din, w ^ ^ člfteva ul. 21. Tet 47-6L mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo nM™ L^ubljan^k^LBMt izhaia^JZ*^ Uubllana. pefefc 6. decembra 1940 CenaS^L «0 Izredni ukrepi giede aprovizacije Vsaka utemeljitev izrednih ukrepov se danes utemeljuje z izrednimi časi. Kar stereotipno se ponavlja venomer, da zahtevajo izredni časi tudi izredne ukrepe. Navidezno je to vse lepo in prav, če pa se stvar pogleda nekoliko bolj natančno, se vidi, da so ti »izredni«: ukrepi zelo malo prilagojeni »izrednim« časom. Naj potrde to nekatera dejstva. Tako se je dogodilo, da so trgovci kljub vsej izrednosti časov sklenili kupčije z inozemskimi kupci, nabaviti blago, ga tudi naložili in blago je samo že čakalo, da se ocarini in moglo bi se izvoziti. Prišla pa je izredna naredba, ki je pozabila na prehodne dolbčbe in nakrat se je moral ves izvoz že popolnoma pripravljenega lesa ustaviti. Velika škoda se je zaradi tega napravila in izredni predpis, ki naj ki omogočil kontrolo izvoza, je izvoz sploh preprečil. Tak izredni ukrep pa res ni bil potreben. Zato je izšla nova naredba, da se do 1. decembra dovoli izvoz š® na podlagi potrdil devizne direkcije pri Nar. banki, ker nova potrdila direkcije za zun. trgovino se še niso izdajala. Znova se je izkazalo, da je bil tudi ta izredni ukrep napačen, ker še vedno ni bilo vse za njegovo izvajanje pripravljeno in zato je morala iziti nova naredba, da se more izvažati les po starih predpisih že do 31. decembra 1940. Mislimo, da vse to dokazuje, da ni zadosti, Če se zaradi izrednih časov izdajajo »izredni« ukrepi, temveč morajo biti ti tudi utemeljeni in dobri. V izrednih časih še mnpgo bolj ko v rednih. Zato pa tudi samo sklicevanje na izredne čase ne zadostuje. Trgovci so do pred kratkim kljub vsem izrednim časom v redu mogli izvažati fižol. Sedaj je bil izvoz fižola nakrat monopoliziran in izvažati ga sme pri nas te Prevod. Tudi ta izredna določba ne more prepričati. Če je fižola zadosti, da se more izvažati, potem je pač dejansko vseeno, če ga izvaža trgovec ali oficialna ustanova, ki pa je vrhu vsega tudi trgovsko podjetje. Zaradi izrednih časov je morda potrebna kontrola, da se ne izvaža preveč fižola, nikakor pa ni potrebno, da se uvede monopol ali da se davkoplačevalcem, kar so vsi trgovci brez izjeme, odvzame možnost zaslužka. Ze celo pa je res izredno, če se podeli izvozni monopol za živila ustanovi, katere glavni in prav za prav tudi edini namen je, kakor jasno določa banova naredba z dne 5. oktobra, da skrbi za redno oskrbo prebivalstva z živili. Naloga te ustanove je vendar zbiranje živil in oskrbovanje z njimi domačega prebivalstva, ne pa pošiljati ta živila v tujino. Obe nalogi: oskrbovanje domačega prebivalstva in pošiljanje živil v tujino, sta vendar nezdružljivi, razen seveda, če je teh živil v preobilici. V tem primeru pa so tudi jndveč vsi izredni ukrepi ter je torej monopol izvoza še zlasti napačen. Pravica izvoza aprovizacijski ustanovi bi se mogla objektivno zagovarjati kvečjemu z omejitvijo, da sme ta ustanova izvažati živila le v primeru, če bi bila nevarnost, da bi se živila pokvarila. Ne glede na to, da je zelo nevarno dopu- ščati takšne izjeme, ker morejo le prelahko dovesti do zlorab, je takšna omejitev že tudi dokaz, da ni aprovizacijska ustanova kos svojim nalogam. Kajti razume se pač samo po sebi, da mora vedeti aprovizacijska ustanova, koliko blaga sme nabaviti in kako ga mora shraniti, da se ne pokvari. Tu že celo rii potrebna nikaka izredna pravica. V izrednih časih so res potrebni izredni ukrepi, toda ne zalo, da bi se ljudem, ki so se skozi desetletja uspešno udejstvovali v izvozu, onemogočilo delo, temveč da bi se jim delo olajšalo in da bi so z izrednimi ukrepi zagotovila zadostna oskrba prebivalstva. Umestno je, da država kontrolira izvoz, da ne gre preveč blaga iz države, umestno je, če kontrolira tudi uvoz, da se bo uvažalo potrebno, Na koncu hočemo navesti nekaj konkretnih vprašanj iz zakonodaje, o kateri je govora, in njenega izvajanja, ki zahteva nujno pravilno rešitev. 1. Po uredbi z zakonsko močjo o ustanovitvi Direkcije za prouče-vanjo in organizacijo kmetijstva zaradi prehrane (Diporis) je po čl. B., odst. 2., toč. 1., Diporis pooblaščen za izdajanje ukrepov za izvajanje načrta o zbiranju in razdeljevanju hrane. Po odstavku III. je tudi kmetijska industrija postavljena pod pristojnost Diporisa. To so pomembna in dalekosežna pooblastila. S tem se izvzema del industrije iz kompetence resornega ministra za trgovino in industrijo ter podreja Diporisu oziroma kmetijskemu ministrstvu. Na vsak način nastaja s tem kolizija pristojnosti oz. kompetenc, najmanj pa nejasnost. Pooblastilo za izdajanje ukrepov za izvrševanje načrta o prehrani se sine izvajati samo v skladu z obstoječimi organizacijami za oskrbovanje s hrano. Ne sme se ustvarjati nadštcviluost javnih ustanov z« oskrbo, če moreta trgovina in obrt normalno oskrbovati trg. Ne sme biti, da bi poleg Diporisa še druga ministrstva urejala delo kmetijske industrije. Potrebna sta enotnost v izdajanju ukrepov in sodelovanje ustanov. Gospodarsko zbornico zato predlagajo, da se uredba o Diporisu revidira v tein smislu, da pristojnost glede dirigiranja industrije ostane še nadalje ministrstvu za trgovino in industrijo, organizacija oskrbe pa da se izvede samo kot dopolnitev obstoječe organizacije oskrbovanja, ki jo je ustvarila zasebna iniciativa. Delo Diporisa W tcrrj inorn omejiti na to, kjer manjka zasebne iniciative, kjer n! zadostno število trgovskih in obrtniških obratov in kjer se ugotovi potreba izpopolnitve organizacije oskrbe. Potrošniške zajednice * 2- Po predpisih uredbe o ustanovah za preskrbo, ki je bila objavljena te dni, se predvideva obvezno ustanavljanje potrošniških zajednic pri podjetjih, ki zaposlujejo več ko 50 delavcev, in sicer v 10 dneh, brez ozira na to, če so ne pa nepotrebno blago, čisto neumestno pa je, da država z izrednimi ukrepi moti oni izvoz in uvoz, ki se je dosedaj gladko razvijal. Kajti na ta način se gospodarsko življenje ovira, ne pa pospešuje. Za oviranje gospodarstva pa res ne potrebujemo nikakih izrednih ukrepov. Prav tako je tudi z rižem. Kaj je bilo treba ustvarjati ta monopol, ko pa na vse zadnje morajo itak vse delo opraviti stari uvozniki. Z novimi vmesnimi posredniki, ki so se sedaj postavili pod izgovorom izreduih razmer med trgovce in konsumente, se posel samo podražuje, pozitivnega uspeha pa ni pri tem nobenega. Vse kaže, da izvirajo mnogi izredni ukrepi le iz želje, da bi prešel izvozni posel iz rok sedanjih izvoznikov v druge roke. Objektiv- (Konec.) v dotičnili krajih že občinske aprovizacije, nabavljalne konsumne zadruge in zadostno število trgovskih in obrtniških obratov za proizvajanje in prodajanje živil. Z dekre-tiranjem obveznega ustvarjanja takšnih zajednic se povzroča njih nadštevilnost ter odvzema brez pravega razloga legalni trgovini promet, ki ga je dosedaj opravljala. Smatramo zato za potrebno, da se v tem smislu spremene veljavni predpisi te uredbe in sicer na ta način, tla sc morajo potrošniške zajednice ustanavljati pri podjetjih z več ko 50 nameščenci samo v primeru, če oblast ugotovi, da dosedanja organizacija preskrbe ni zadostna in da zainteresirana večina delavstva zahteva ustanovitev takšne zajednice. Delo oblasti mora biti koordinirano 3. Ko se je pojavilo vprašanje težkoč v oskrbi industrije, železnic in mest z gorivom, zlasti premogom, so bili z več strani izdelani načrti uredb za ureditev prometa z gorivom in premogom. Tako je izdelalo en načrt ministrstvo za gozdove in rudnike, drugi načrt Direkcija za zunanjo trgovino, l>osebne zahteve je postavil komisariat za rude in kovine, posebne zahteve pa tudi gen. direkcija državnih železnic. Ministrstvo za trgovino in industrijo je zopet sestavilo posebno uredbo o centrali za gorivo. Takšno izdajanje ukrepov za ureditev enega in istega kompleksa vprašanj mora spraviti gospodarstvo v negotovost ter povzročiti zmešnjavo. Predlagamo, da se v jjgdoču pri vseh pcdflfmlli vprašanjih izvede koordinacija interesov med zainteresiranimi resori ter državnimi gospodarskimi podjetji in ustanovami, da bi se takšno vprašanje uredilo s skupno uredbo. Nepotrebne in škodljive takse 4. Novoustanovljene ustanove in uradi so namestili veliko število nameščencev in ustanovili številno odseke in referate. Samo Direkcija za zunanjo trgovino ima danes okoli 250 nameščencev, od tega pa pade na državni proračun no pa želja nima prav nikake upravičenosti, ker je za celoto čisto egalno, če opravlja ta posel Peter ali Pavel, samo da ga opravlja v redu in da plačuje vse davke. Izredni ukrepi pomenijo nekaj posebnega, zato morajo biti tudi še prav posebno utemeljeni. Nikakor pa se ne more reči, da bi imeli to prednost predpisi, s katerimi se uvaja izvozni monopol za neke predmete. Ti predpisi kar očitno kažejo, da so tako slabi in tako malo preudarjeni, da bi bili v normalnih časih sploh nemogoči in da je mogoč pogum za takšne predpise le v izrednih časih, ki marsikaj oproste. Kljub temu pa se zaradi tega vseeno ne smejo delati očitne napake in zato naj se izredni ukrepi, ki jih opravičuje le njih izrednost, ne izdajajo, ker povzročajo samo škodo. samo okoli 50 nameščencev. Podobno je tudi pri Prizadu in Diporisu. Število nameščencev v teh ustanovah presega število uradnikov pristojnega resornega ministrstva, t. j. ministrstva za trgovino in industrijo. Da bi se zagotovili dohodki za plače tega velikega števila nameščencev*, se uvajajo razne takse in davščine za izdajanje uvoznih in izvoznih potrdil, za registracijo itd. in to v precej občutni višini. Vse te in podobne takse težko zadevajo gospodarsko delo in trgovino. Ker ne vemo, kakšne so namere glede nadaljnjega razširjenja in izgraditve teh ustanov, smatramo za potrebno, da bi se za vsako teh ustanov določila njih sestava in pravila ter da bi se morale stabilizirati na podlagi stalnih dohodkov iz proračunskih dotacij, gospodarstvo pa osvoboditi vseh teh novih taks in davščin. V vsa ein primeru je potrebno, da se določi postopek pri uvajanju novih taks za izvoz in uvoz, ki jih sedaj navedene ustanove in uradi določajo v lastnem delokrogu, in sicer bi se morale te takse določati sporazumno % gospodarskimi zbornicami kot predstavništvom zainteresiranih gospodarstvenikov. Delokrog Prizada naj se omeji, ne razširi 5. Prizad je bil svoje dni ustanovljen, da obračunava preferencialno treti ran je določenih izvoznih predmetov v države, ki so nam za določene količine priznale posebne carinsko preferenciale. PrefercUfiali so sedaj z najnovejšo pogodbo z Nemčijo odpravljeni in likvidirani. Zato smatrajo zbornice, da mora Prizad omejiti svoje delo samo na izvrševanjo posebnih dogovorjenih kontingentov žitaric iu koruze, da pa sc pri vseh ostalih prodmetih omogoči udeležba trgovccv-izvoziiikov v izvoznih poslih, ne pa da se ustvarjajo novi monopoli, kakor se je to te dni zgodilo z izvozom fižola, ki je bil dan samo Prizadu, Pogodu in Prevodu. Izvozna trgovina težko občuti odvzemanje vedno večjega števila izvoznih predmetov iz njenega delokroga. Zbornico smatrajo, da se morata ohraniti zasebna iniciativa in njena udeležba v našem izvozu. V zvezi s tem smatrajo zborni-ee, da ni treba razširjati delokrog Prizada tudi na uvozno trgovino, v kolikor to ne zahteva brezpogojna potreba. Dosedanja izkušnja s Prizadom dokazuje, da sta njegova režija in posredništvo sorazmerno draga in da ni Prizad pripomogel k pocenitvi blaga, temveč ravno nasprotno. Zbornice zato smatrajo, da ni treba razširjati poslovanje Prizada, temveč nasprotno delati na to, da se njegovi režijski stroški in logično tudi takse in davščine, ki jih pobira za svoje fonde, znižajo. Kontrola zunanje trgovine 0. Na konferenci zbornic v Novem Sadu je bil predložen obširen ekspoze o namerah kontrole zunanje trgovine ter o potrebi reorganizacije našega gospodarstva, ki naj se izvedo v zvezi s to kontrolo. Ker zbornice niso imele tedaj prilike, da kritično odgovore na ta ekspoze uradnih zastopnikov, je bila obljubljena posebna konferenca, na kateri naj bi se razpravljalo o vprašanju potrebe in namenih kontrole nad zunanjo trgovino, o načinu in obsegu izvajanja te kontrole in zlasti o vprašanju reorganizacije obstoječih gospodarskih združenj. Ker ta konferenca še do danes ni bila sklicana, Direkcija za zunanjo trgovino pa s pospešenim korakom ustanavlja predvidene uvozne in izvozne zajednice ob registraciji gospodarstvenikov, prosimo, da se predvidena konferenca Čim prej skliče in ta se vse dotedaj ne for-sirata ustanavljanje teh zajednic in registracija izvoznikov. Posebno prosimo, da se pripravljeni načrti naredb, ki se nanašajo na to materijo, pošljejo zainteresiranim zbornicam v izjavo, da bi se vprašanje kontrole in združevanje gospodarstvenikov po skupinah izvedla snorazumno z zastopniki gospodarskih liudi. Nadštevilne ustanove naj se ukinejo 7. V zadnjem letu je bilo reševanje posameznih vprašanj poverjeno posebnim telesom, ad hoc formiranim. Tako je prišlo do formiranja koordinacijskega odbora za vprašanja trgovinske politike in pogajanj z inozemstvom, čeprav je bila za ista vprašanja kasneje ustanovljena Direkcija za zunanjo trgovino. Ustanovila sta se nadalje zveza za zunanjo trgovino in posvetovalni odbor pri Diporisu, do-čim isti kompleks gospodarskih vprašanj paralelno rešujejo tudi uprava Prizada, izvozni in uvozni odbor in končno še industrijski oddelek ministrstva za trgovino in industrijo. Manjka natančna rai-mejitev kompetenc teh tele9. Nastal je paralelizem v delu vseh teh ustanov, iz česar nastaja nevarnost, da bo vsaka teh ustanov v okviru svojih pooblastil izvajala svoja stališča brez ozira na delo in sklepe drugega telesa, ki dela na istem vprašanju. Zal ni niti državni odbor za obrambno gospodarstvo izvršil potrebne in pričakovane koordinacije. Za delo zbornic je bilo posebno neprijetno, da niso bile obveščene o sklepih in odlokih teh teles, ter je bilo zaradi tega njih delo zelo otežkočeno. Zato je neobhodno potrebno, da »e nadštevilne ustanove iu telesa ukinejo ter da se izvedo popolna koordinacija njihovega dela, da bi se preprečile težke in nezaželen« motnje v gospodarstvu. Kai treba ukreniti za zboih šanie našega gospodarstva Iz spomenice naših gospodarskih zbornic 8. Zbornice občutijo in spoznavajo, da je potrebno organizirati distribucijo in reparticijo blaga, oglede katerega trpimo pomanjkanje, da bi se omogočila enaka razdelitev razpoložljivih količin proizvodov. Zbornice 90 pripravljene, 4a prevzamejo svoj del pri izvrševanju organizacije takšne reparti-Icije kakor to za nekatere predmete tudi že delajo. ^Odškodnina vpoklicancem na vojaške vežbe 9. Določila zakona o obrtih glede odškodnine delavcem in pomožnemu osebju, ki je poklicano tna vojaške vežbe, so bila sestavljena in predvidena za mirnodobske razmere. Njihova striktna uporaba spravlja v vprašanje eksistenco mnogih malih obrtnikov, ker obveznosti plačevanja presegajo njih plačilno sposobnost. — Zbornice smatrajo, da je potrebno, da se iz teh razlogov to vprašanje znova prouči ter vsldadijo obveznosti in dolžnosti s plačilno sposobnostjo obrtnikov. V ta namen bi bilo potrebno, da se skliče posebna konferenca zbornic, na kateri bi se to vprašanje razpravljalo stvarno in našla rešitev, ki bi ^zadovoljila tako poslodajalce ko poslojemalce. jVeč skrbi za strokovno na-obrazbo obrtnikov 10. Zbornice opozarjajo na potrebo, da se čim prej vzgoji čim večje število kvalificiranih obrtnikov s prirejanjem strokovnih tečajev. V ta namen razpolaga ministrstvo za trgovino in industrijo z znatnimi sredstvi, ki jih dobiva od državne razredne loterije ko tudi od proračunskih sredstev Državnega zavoda za pospeševanje obr-la is industrije. Zato prosijo zbornice, da se dajo Čim večji zneski na razpolago gospodarskim zbor- Sicam v svrho strokovnega izobra-evanja obrtniškega naraščaja in obrtniških mojstrov. Premajhno nadzorstvo nad karteli 11. Zlasti iz vrst obrtništva se »talno pojavljajo pritožbe, da je izvajanje nadzorstva nad karteli nezadostno in da se mora to-nad-zorstvo povečati, da bi se preprečile zlorabe z neutemeljenim zviševanjem cen po kartelnih organizacijah. ; Za pravilno pojmovanje \ »kupičenja« blaga 12. Uredba o zatiranju draginje an brezvestne špekulacije, čl. 2. od. 2. vsebuje tudi pojem >knpi-čenja blaga«. Čeprav je jasno, kaj je zakonodavec razumel pod tem pojmom, ga vendar mnoge oblasti popolnoma napačno tolmačijo. Zaradi tega si gospodarstveniki vedno manj prizadevajo ustvariti si zaloge danes, ko so more reči, da je v najvišjem interesu tako drža-(Ve ko potrošnikov in tudi samih (gospodarstvenikov da imamo čim (Večje zaloge v državi, ker so izpostavljajo nevarnosti, da tudi brez vsake krivde okusijo drakonske kazni. Na ta način ta zokono daja, ki bi morala zagotoviti oskrbo države z blagom, doseže pri svojem izvajanju dostikrat čisto obraten učinek: poslabšuje to oskrbo, ker onemogoča gospodarskim ljudem, da bi si ustvarili zaloge. Vsekakor bi bilo umestno, da se začne s kaznovanjem onih organov oblasti, ki delajo takšen greh .proti narodu in narodnemu gospodarstvu. Izglcda, da bi bil to edini jnaoin, da se napravi temu zlu ko-imec. :Kako se naj računa nabavna cena 18. Pojem nabavne cene, od ka tere se mora računati običajni ali predpisani zaslužek, je osnovno {vprašanje celotnega postopka ■vezi z zatiranjem brezvestne špekulacije. To vprašanje pa žal še vedno čaka na svojo pravilno rešitev. še vedno je popolnoma od- prto in v konkretnih primerih se rešuje samovoljno in na najbolj različne načine. Temu stanju st; mora napraviti čim prej konec. Po našem pojmovanju jo edina pravilna rešitev tega vprašanja, pa najsi bi bilo za laike še tako nepopularno, da sc kot nabavna cena nekega blaga smatra ona cena, po kateri sc dotično blago more nabaviti. Z drugimi besedami, ni treba, da bo odločujoča cena, po kateri je bilo blago nabavljeno, temveč cena, po kateri se more v trenutku prodaje nabaviti. Z gospodarskega stališča je to edina pravilna rešitev. To je vsekakor tudi razlog, zbog katerega je bilo to vprašanje na ta način rešeno v nekaterih drugih državah, v katerih je potreba pregledovanja zaslužka. V zvezi s tem vprašanjem treba posebno naglasiti, da mora na trgu za eno in isto blago biti tudi ena edinstvena cena in da v enem in istem obratu mora biti za eno in isto blago samo ena in ista cena, brez ozira na to, po kateri ceni je bila nabavljena posamezna partija blaga oz. surovine. Sicer pa po sami naravi stvari to načelo brezpogojno vlada pri padcu cen blaga na trgu in zato se tudi drugo načelo ne more in ne sme postaviti pri skakanju cen. Končno hočemo podčrtati, da je od pravilne rešitve tega vprašanja odvisno v veliki meri ustvarjanje zalog oziroma oskrba države z blagom. Očitne krivice nad gospodarskimi ljudmi 14. Naravnost neverjetno je, da se dogajajo primeri, da morajo osebo, ki jih je sodišče oprostilo vsake odgovornosti po zakonodaji o zatiranju draginje, ostati še nadalje na prisilnem bivanju za dejanje, za katero je sodišče ugotovilo, da ga hi. Zato se mora najti pot in način, da se tej očitni krivici napravi konec. 15. V smislu Čl. 8. uredbe o kontroli cen in čl. 5. uredbe o kontroli zalog blaga se prekrški formalne narave kaznujejo prav tako ko dejanja brezvestne špekulacije, to je za pogreške formalne narave so predpisane kazni z zaporom iJl visoke denarne kazni. Očitno je to v nasprotju z načelom sorazmernosti med storjenim dejanjem in kaznijo. Razen tega se dogajajo pri uporabljanju kaz. določb franantne kršitve načela. Tako občne uprav-gosto najtežje kazni, ki so možne za dotično dejanje, dočim so okoliščine dejanja in njegovega storilca takšne, da bi morala biti kazen minimalna. Tudi za to se mora najti zdravilo. 16. Naš zakonodavec je imel zelo lepo namero, ko je v čl. 10. uredbe o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije predpisal ustanavljanje odborov za zatiranje draginjo in brezvestne špekulacije, v čl. 6. uredbe o kontroli cen pa ustanavljanje odborov za kontrolo cen. Zal pa so, kakor vse kaže, ti odbori popolnoma zamrli, v kolikor so se sploh ustanovili. To je velika napaka, ki bi se morala takoj popraviti, t. j. oživiti bi se morali vsi ti odbori in zagotoviti njih normalno funkcioniranje. Za svobodo kritike vsaj v gospodarskih vprašanjih 17. Nekontrolirane vesti ter pomanjkanje avtentičnih izjav zelo dostikrat vnašajo v gospodarstvo zmedo. Tako se neprestano lansi-rajo vesti o velikem prisilnem notranjem posojilu, o žigosanju bankovcev ter o čezmernem povečanju obtoka bankovcev. V današnjih časih vse to povzroča beg ml denarja -ter panično nakupovanje blaga. Zbornice prosijo kraljevsko vlado, da s pripravnimi ukrepi zatre širjenje takšnih tendencioznih vesti. Na drugi strani pa se omejuje javna beseda tudi v čisto gospo-darsko-političnih vprašanjih in tudi takrat, bo se pove na najbolj objektiven način. Smatramo, da je to škodljivo tako s taktičnega vidika ko tudi z ozirom na uspeh posameznih gospodarsko-političnih ukrepov, a tudi s stališča naše sodobne gospodarske politike. Zato bi bilo potrebno v cenzuri tiska poveriti skrb za gospodarski tisk ter sploh za članke gospodar-sko-politične narave posebnim organom, ki bi opravljali ta posel na način, ki bi bil koristen tako Z gospodarsko-političnega ko tudi državno-političnega ozira. Preveč nejasnosti v predpisih 18. Naša nova zakonodaja o oskrbi, zatiranju draginje in brezvestne špekulacije in podobno je silno obsežna ter sestoji iz cele vrste uredb, pravilnikov, navodil itd. ter ni pri tem niti skladna, ne’ predstavlja zaokrožen sistem, zaradi česar se ne morejo znajti v njej niti oblasti niti gospodarstveniki in naravno tudi ne potrošni-niki. Zato se vsiljuje nujna potreba, da se kodificira oziroma spoji vsa ta zakonodaja v en sam zakon oziroma v eno samo uredbo. Seja Ožjega odbora Zveze trgovskih V petek 29. novembra je bila v Trgovskem domu v Ljubljani seja Ožjega odbora Zveze trgovskih združenj, ki je bila zelo dobro obiskana, saj se seje nista udeležila samo dva člana, ki pa sta se opra- vičila. Sejo je otvoril predsednik Stane Vidmar, ki je [>o kratkem pozdravu članov takoj prešel na zelo obsežni dnevni red. Najprej je podal naslednje poročilo o delu Zveze in njenih odsekov: Delo Zveze Delo zvezinega urada je zaradi neprestanega razširjanja kontrole cen, kontrole zalog ter kontrole prometa čedalje večje. Množe se okrožnice, množe se dopisi in vedno več je osebnih obiskov v zve-zini pisarni. V kratkem času poldrugega meseca je Zveza razposlala združenjem 10 okrožnic na 48 straneh, z odseki vred pa 20 okrožnic na 72 straneh; prejela je 480 dopisov in jih prav toliko rešila. Glede kontrole cen je Zveza razposlala vsem združenjem navodila Urada za kontrolo cen v Beogradu va izvajanje uredbe o kontroli cen. S temi navodili se je kompetenca za določanje bruto-zaslužka v trgovini na drobno prenesla z banskih uprav na sreska načelstva. Zveza je dalje sporočila združenjem odločbo mestnega poglavarstva v Ljubljani o bruto-zaslužku v trgovini na drobno za pomoč in oporo združenjem pri določanju bruto-zaslužba v posameznih srezih. Ker so kljub odločbi mestnega poglavarstva v Ljubljani in ugovoru trgovskih združenj določila nekatera sreska načelstva zelo nizke bruto - zaslužke v prepričanju, da so smernice banske uprave iz septembra meseca obvezne, je Zveza skušala doseči preklic teh smernic po banski upravi. To ji je bilo že parkrat zagotovljeno, pa se ni izvršilo. Končno je referent za kontrolo ccu Zvezi obljubil, da se bo vprašanje določanja bruto-zaslužka v trgovini na drobno po posameznih sreskih načelstvih rešilo tako, da bo vsako odločbo sreskega načelstva odobro-vala kr. banska uprava, ki bo skušala uvesti neko enotno merilo bruto-zaslužka za vso banovino. Zveza je sporočila združenjem tudi smernice Urada za kontrolo cen v Beogradu za določanje bruto-zaslužka v trgovini na debelo. Razposlala je dalje pojasnila glede kontrole nad gumastimi predmeti, finimi olji in cikorijo, odločbo o razširitvi kontrole manufak-turnejga blaga, navodila Urada za kontrolo cen v Beogradu in svoja pojasnila glede prijav surovih kož, in usnja, Zveza je založ.ila obrazce za prijavo surovih kož in usnja. Združenjem smo razposlali vzorec navodila za vodstvo kontrolnih knjig, ker se je izkazalo, da večina trgovcev napačno vodi kontrolne knjige. Odobrene cene za manufakturno blago na debelo je Zveza sporočala združenjem. Glede določanja bruto-zaslužka na drobno po sreskih načelstvih, bruto-zaslužka za manufakturo na debelo, za mast in olje na debelo je Zveza napravila več. predstavk in osebnih interven- Odsek fe takoj brzojavno interveniral na pristojna mesta zaradi pomanjkanja moke v Sloveniji in glede delitve sladkorja po Prevodu. cij na referat za kontrolo cen, ki so deloma že uspele, deloma se pa še rešujejo. Ob priliki seje za izvoz lesa pri Direkciji za zun. trgovino je dr. Pu-stišek interveniral pri Uradu za koutrolo cen, Prizadu in ministrstvu za trgovino, da se čimprej določi cena za bučno olje, da morejo tovarne začeti z razdelitvijo blaga Sporočilo se mu je, da se čaka samo še na podpis hrvatskega ba na. Takoj po seji glavnega odbora so bile objavljene minimalne mezde za trgovsko pomožno osebje, V odločbi o minimalnih mezdah je g. ban deloma upošteval pred- loge delodajalskih organizacij. Zveza je obrazložila združenjem, kako je plačevati trgovsko pomožno osebje v času med novo in staro odredbo o minimalnih mezdah. Zvezin urad je imel obilo dela tudi v posameznih odsekih Zveze. Osrednji lesni odsek je razposlal po 15. okt lesnim sekcijam in združenjem 4 okrožnice. Rešil je 86 dopisov. Osrednji lesni odsek mora ščititi pridobljene pravice lesne trgovine. V zvezi z uvedbo kontrole izvoza lesa se namerava omejiti število izvoznikov s tem, da bi se kot izvozniki registrirali le tisti, ki so dosegli določne količine izvoženega lesa v enem izmed zadnjih treh let. Direkcija za zun. trgovino bi rada tudi sama trgovala z lesom, kar je pokazala, ko je začela organizirati nakup ža-manja. V tem primeru bi trgovec, ki nima svoje žage, sploh odpadel. Uredba o kontroli izvoza lesa, ki je bila izdana z največjo naglico in brez zaslišanja lesnih organizacij, je zaradi svoje pomanjkljivosti — predvidela ni nikakih prehodnih določb — povzročila ogromno škodo našim izvoznikom. Osrednji lesni odsek skrbno čuva interese svojega članstva. V sklopu Stalne delegacije lesnega gospodarstva se udeležuje vseh sej pri Direkciji za zun. trgovino zaradi uvajanja dirigiranega gospodarstva v izvozu lesa. Odsek je imel v tem času 1 sejo in 3 sestanke. Trgovci z manufakturo na debelo — 15 po številu — imajo pri Zvezi svoj odsek. Zveza vlaga za njih skupne prijave na bansko upravo za odobritev cen manufak-turnega blaga na debelo. Ker je referat odbroval prenizek brulo-zaslužek, je Zveza napravila pred-stavko na g. bana za povečanje bruto-zaslužka v trgovini z manufakturo na debelo. Predstavko so g. banu izročili v deputaciji ljubljanski veletrgovci z manufakturo. Odsek je razposlal na svoje člane 5 okrožnic. Odsek je imel tudi pre. cej sestankov članstva. Na pobudo ljubljanskih trgovcev z deželnimi pridelki na debelo, zlasti še Albina Smrkolja, bivšega predsednika trg. odseka Zbornice za TOl, je Zveza sklicala sestanek trgovcev z živili na debelo. Šesta nek je sklenil, da se pri Zvezi ustanovi Osrednji odsek veletrgovcev z živili. To se je zgodilo. Določena je tudi mesečna članarina, da se morejo kriti stroški odseka. Ce bo potrebno, se bo ustanovil pri Zvezi še osrednji odsek s surovimi kožami, za kar je že vso pripravljeno. Nameravajo se namreč določiti enotne cene za surove kože za vso državo. Ce se bodo te obnesle, se bodo določile tudi enotne cene za usnje. Enotne cene za surove kože so pa mogoče le, če se ustanovi dobro organizirana monopolna nakupna centrala za surove kože. Poročilo je bilo soglasno odobreno, prav tako pa tudi podrobno poročilo predsednika Vidmarja o obrambnem skladu. Sprejeti so bili potrebni sklepi, da se zagotovi čim boljši uspeh obrambnega sklada. Daljša debata se je razvila pri naslednji točki dnevnega reda: o dravinjskih dokladah nameščencev. Sprejet je bil predlog, da Zveza priporoči svojemu članstvu, da izplačajo dravinjsko doklade po lestvici, kakor jo je uveljavil ban Ilrvatske. Upoštevajo naj se tudi vse ostale določbe te odredbe. Za zvišanje plač ne prihajajo v poštev oni nameščenci, katerim je bila določena minimalna mezda z banovo odredbo. Ožji odbor je nato razpravljal o akciji v korist obmejnega šolstva ter sklenil, da jo izvede tudi letos. S posebnim zanimanjem so nato člani razpravljali o načelih, po katerih naj se izvede aprovizacija prebivalstva. Soglasno so vsi člani ožjega odbora opozarjali, da bi bilo zelo zgrešeno, če bi se občine preveč obremenjevale z aprovizacijsko akcijo, ker občine za takšno delo niso usposobljene. Tudi oskrba prebivalstva s predmeti, ki bodo racionirani, naj se prepusti trgovini, ker bo sicer nastal kaos in z njim polom. Racionirano blago naj se prosto dobi v trgovinah na karte, ki naj jih izdajajo sreska načelstva ali pa občine. Zlasti bi moralo to veljati za prodajo petroleja, ker se more sicer zgoditi, da bodo tudi letos ljudje na praznike brez luči. Tudi to se mora upoštevati, da bi prodajanje blaga po občinah blago samo podražilo. Ugotovilo se je nadalje, da npro-vizacija prebivalstva ni zadovoljiva. Posebno glede moke je aprovizacija odrekla. Slovenija hi potrebovala na teden po 120 vagonov, dobi pa samo 40 vagonov. Želeti je, da bi oblasti posvetile zadostni oskrbi prebivalstva vso pažnjo ter 'pomagale trgovcem pri nabavi blaga, ne pa jih ovirale. Zelo aktualna je bila naslednja točka dnevnega reda o razmerju med veletrgovci in detajlisti. Ker more danes veletrgovec zaradi izrednih razmer ter raznih monopolov dostikrat le z velikimi težavami nabaviti potrebno blago ali ga pa sploh ne dobi v zadostnih količinah, je trpelo razmerje med veletrgovcem iu detajlistom. Na vsak način bo treba delati na to, da se detajlistu ne bo treba več pritoževati, ker ne dobi potrebnega blaga. Danes se mora priznati, da so pritožbe detajlistov upravičene. Od slabega razmerja med veletrgovci in detajlisti imajo dobiček samo tretji, ki škodujejo tako veletrgovcem ko detajlistom. To so zlasti nabavljalne zadruge. Po izčrpni debati o tem predmetu so bili sprejeti potrebni sklepi. 0 načrtu pravilnika za sprejem vajencev je sprejela Zveza več predlogov, ki pa se zelo razlikujejo. Sklenilo se je zato, da bo o tem razpravljal glavni odbor Zveze. Na predlog podpredsednika Ferda Pinterja je bilo soglasno sklenjeno, da bo Zveza zahtevala dopolnitev obrtnega zakona v tem smislu, da mora delodajalec, ki sprejme vajenca, po končani učni dobi zaposlovati vajenca najmanj še pol leta. Sprejet je bil tudi predlog člana g. Čeha, da priporoči Zveza vsem združenjem, da na svojih občnih zborih sklenejo uvedbo nedeljskega počitka. Seja je nato obravnavala še nekatera druga vprašanja ter jih vsa rešila v najlepšem soglasju. Seja je dokazala, da je slovensko trgovstvo tudi v sedanjih težkih časih solidarno in da v slogi rešuje vsa vprašanja. Seja osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trgovskih združenj je bila v sobofo 30. novembra. Podrobnejše poročilo o seji priobčimo prihodnjič. Združenje trgovcev v Ljubljani poziva vse one člane, ki še niso zadostili okrožnici št. 2123, da nemudoma prijavijo Mestnemu poglavarstvu oddl. XXII zaloge trdega in jedrnatega mila in istočasno prosijo za podaljšanje razprodajo mila. Tudi prosi Združenje, da mu člani živilske stroke brezpogojno vpošljejo izpolnjen izkaz o zalogah živil. Zadeva je zelo nujna. Na vse tri številke »Trgovskega lista« naj se naroči vsak trgovec, ker le tako bo popolnoma informiran o vseh važnejših gospodarskih dogodkih ter o novih predpisih. Poleg tega pa bo na ta način tudi krepko podprl svoje strokovno glasilo, da bo moglo to še uspešneje braniti njegove interese! Upoštevajte to iu postanite naročnik na vse tri številke! »Trgovski koledar« za 1.1941. V vseh trgovskih krogih zelo priljubljeni »Trgovski koledar« za 1. 1941. je izšel in se je začel tudi že razpošiljati. Znova ga je uredil z veščo roko g. Fran Zelenik. Z novim letnikom je dosegel »Trgovski koledar« že 27. letnik, kar je pač najboljši dokaz, kako priljubljen je koledar in kako ima stalen krog odjemalcev. To je tudi naravno, ker prinaša »Trgovski koledar« vsako leto tako bogato in raznovrstno vsebino in vedno tudi takšno, ki je za poslovne ljudi zelo aktualna, da ga poslovni človek kar ne more pogrešati. Iz letošnje vsebine koledarja naj navedemo nekaj posebno važnih poglavij za trgovce: Tabela za raz-redčenje alkohola — Blagajniška knjiga — Podatki o pridobnini, davku v fond za narodno obrambo in uslužbenskem davku. Ker so bili ti davki letos spremenjeni, je tembolj važno za poslovnega človeka, da pozna te spremembe. Knjigovodstvo — Manufakturna stroka in tkanine — Razni nasveti — Poslovne knjige, ki se morajo voditi in kdo mora voditi te knjige — Poštna tarifa — Razne takse — Trgovsko pismo — Pokojninsko zavarovanje itd. Že ta kratka navedba vsebine jasno kaže, da tudi letos novi »Trgovski koledar« mnogo nudi in da ga bodo njegovi stalni odjemalci veseli. Zato pa tudi pričakujemo, da bodo ostali vsi dosedanji naroč- niki »Trgovskemu koledarju« zvesti in da mu bodo pridobili še novih naročnikov. Saj je »Trgovski koledar« naravnost legitimacija za trgovca. Trgovski koledar se naroča pri Trgovskem društvu »Merkur« v Ljubljani. Občine kot posredovalke blaga Uspešna distribucija blaga mogoča le s sodelovanjem trgovstva V novembrski številki »Samouprave« je objavil g. Leopold Nagode članek: Banovinski prehranjevalni zavod in občine. V tem članku pravi g. Nagode med drugim tudi naslednje: Prevod potrebuje predvsem stike z množicami. Stik ima sicer Prevod že v obstoječih organizacijah, t. j. v trgovini in zadružništvu, ki sta obe dobro preizkušeni organizaciji, vendar pa imata tudi svoje pomanjkljivosti. Tako zadružništva ni povsod, poleg tega pa je njegova prodaja vezana le na člane. Trgovina pa je sicer bolj razpredena, nima pa enotnega vodstva (?) in ni tako disciplinirana (?) ko zadružništvo. Manjka torej činitelj, ki bi ju dopolnjeval in ta činitelj je občina. Ta naj sodeluje pri zgradbi prehranitvene organizacije, ki naj bo zgrajena takole: Prevod naj kot glavna reka usmerja dotok živil v deželo, od njega naj bi se cepili manjši pritoki, t. j. občine, pritoki pa naj bi se razcepili v namakovalnc kanale: trgovino in zadružništvo. Ker pa občina sama ne bi mogla tega posla opravljati, naj prevzamejo to delo občinski preskrbovalni uradi, ki naj se ustanove v vsaki občini. Tako g. Nagode. Namera, ki je rodila to zamisel organizacije razdeljevanja blaga, je morda dobro mišljena, toda popolnoma ponesrečena. Že takoj prvi pogled na to zamisel pokaže njeno slabost. Blago dovaža v deželo Prevod, ta ga oddaja občinam, te pa trgovcem in zadrugam. Zakaj pa ne bi Prevod blaga oddajal kar naravnost trgovcem in zadrugam. Zakaj ta ovinek preko občin? Zakaj se tu vpleta vmesni člen, ki vrhu vsega za ta posel sploh ni usposobljen, kar priznava tudi avtor sam, ko predlaga, da se v vsaki občini ustanove preskrbovalni uradi. Kje pa je kakšno jamstvo, da bodo ti preskrbovalni uradi kos tem nalogam, če pa jim niso dorasle niti občine? In zakaj sploh vsa ta zamisel? Naloga Prevoda je vendar le ta, da spravi blago v deželo in da ga čim bolje razdeli med prebivalstvo. Jasno je, da bo razdelil blago najbolje, če se bo poslužil že obstoječih organizacij. In to so v prvi vrsti trgovine, v drugi pa zadruge. Kje je razlog za misel, da te organizacije nakrat ne bi mogle izvajati naloge, ki so jo skozi desetletja izvajale odlično? G. Nagode pravi, da je razlog v tem, ker ni zadruga v vsakem kraju in ker da ni trgovina disciplinirana in ker da nima enotnega vodstva. Tem argumentom ni mogoče priznati veljavnosti. Res ni zadruge v vsakem kraju, pač pa je v vsakem kraju trgovina in praksa je dokazala, da more trgovina popolnoma zagotoviti oskrbo prebivalstva, razen seveda, če se ji sploh ne pusti nabavljati blaga, kar se danes dogaja. Tudi o nediscipliniranosti trgovin ni mogoče govoriti, ker so tu predpisi, ki vsakemu trgovcu določajo tako natančno odrejeno pot, da argument o nediscipliniranosti sploh ne prihaja v poštev. Sicer pa bi bilo želeti, da bi se tudi povedalo, v čem naj bo ta nediscipliniranost. Isto je z enotnim vodstvom. To vodstvo daje država, ko izdaja predpise o trgovini, ko uvaja svojo kontrolo nad trgovino. Kakšno enotno vodstvo naj bi bito tu še potrebno! Saj se vendar že rajonirajo prodajni okoliši! Prav nikjer ni videti razloga, zaradi katerega naj bi se občine lotevale trgovskih poslov, nasprotno pa je polno razlogov, ki govore proti temu. Predvsem govori proti temu izkušnja. Saj smo vendar videli, kako so občine razdeljevale koruzo za pasivne kraje! Zaradi revežev se je vpeljala vsa ta akcija s koruzo za pasivne kraje, njenih dobrot pa so bili deležni predvsem oni, ki so imeli denar, da so jo kupili. Prav pogosto se je pripetilo, da so prodajali trgovci koruzo ceneje, kakor pa občine, dostikrat pa so bili trgovci tudi tisti, ki so rešili občine posla, za katerega občine nimajo pogojev. Kje pa ima katera občina skladišče za blago, kje strokovne moči, ki znajo ravnati z blagom, kje orodje, ki je potrebno za razdeljevanje blaga itd.? In čeprav občine za ta posel niso usposobljene, se jim ta posel vsiljuje, odvzema pa tistim, ki imajo vse pogoje za ta posel! Ali je to pametno? Kaj je torej zadnji vzrok, da se to dela? Pa še na nekaj je treba opozoriti. Občine so politična telesa, za katere se vodijo tudi hudi strankarski boji. Ce danes teli ni, pa še dolgo niso izbrisane vse posledice teh bojev. Ali pa je potem tudi dana garancija za ono objektivnost, ki je pri takšnih poslih nujno potrebna? Trgovina daje takšno jamstvo, ker trgovec ne sprašuje odjemalca po njegovem naziranju. V našem javnem življenju se je silno udomačilo šablonsko reševanje vprašanj. Ena takšnih šablon je tudi ta, da se smatra občino za ono organizacijo, na katero se morejo nalagati vedno nove naloge in dolžnosti, ne da bi imele občine za to le primeroma zadostna sredstva. Posledica tega nerazmerja med dolžnostmi in sredstvi mora biti samo negativna. Aprovizacija prebivalstva ni lahek posel in zato je treba lotiti se tega posla z največjo objektivnostjo in premišljenostjo. Predvsem pa bi bilo skrajno lahkomiselno odklanjati pomoč, ki se nudi od dobro organizirane trgovine in namesto te zanesljive pomoči že z neko trmoglavostjo nalagati to delo občinam, ki niso usposobljene za ta posel. Več ko zadovoljni moramo biti, če bodo mogle občine zadostiti vsaj tej svoji nalogi, da bodo pomagale revnemu prebivalstvu, več od njih žahtevati pa ni niti pametno niti koristno. Vsak naj opravlja svoj posel dobro, pa bo vsem nam bolje! Cene v Liubliani znova narasle Statistični odsek mestnega poglavarstva v Ljubljani sporoča: V zadnjih 14 dneh se je zopet podražila vrsta živilskih potrebščin. Vzroki so deloma splošnega sezijskega značaja (tako pri sadju: jabolka, hruške, ki so se močno podražile, kakor tudi pri skoro vseh vrstah sočivja), deloma pa se že kaže vpliv povečanega povpraševanja v zvezi z bližajočimi so prazniki (podražitev orehov, suhih češpelj). Težje pa se bo v gospodinjstvu občutila podražitev zaradi splošnega naraščanja cen, ki se še vedno ni ustavilo, čeprav v zadnjih (5 tednih počasneje napreduje, kar se kaže tako v pojemanju odstotnega naraščanja za zadnje‘tri ugotovitve indeksa (november in december + 3T, + 1*3 jn + 0‘4) kakor tudi v primerjavi z novembrskim in decembrskim gibanjem cen preteklega leta (ko je padel dvig cen od 4.T2 °/o na 41‘4'Vo in na 3fi-«»/0). V tej zvezi je omeniti dvig cene telečjega mesa. Od špecerijskega blaga pa je posebno občutna podražitev soli, petroleja ter kave (surove Portorico in pražene), ješprenja, ješprenjčka in ajdove moke. Podražil se je močno tudi jmper, kar pa zaradi primeroma male porabe ne obremenjuje močno družinskega proračuna. Prav tako še vedno narašča cena premogu. Kot delno razbremenitev gospodinjskih stroškov, ki pa seveda zdaleka ne odtehta gornje podražitve, je omeniti pocenitev (nedvomno sezijsko) fig, limon ter kisle repe, kolerabic in pora. Zaključno se pokaže, da so se podražili stroški prehrane v zadnjih 14 dneh novembra za 0'4 %>, v primeri s 1. decembrom preteklega leta pa je podražitev še vedno zelo občutna, saj znaša dobro tretjino (36‘6%>). Politične vesti Bolgarski listi pišejo v zvezi z izjavo trgovinskega ministra Za-gorova, da hoče Bolgarska za vsaki ceno ohraniti mir ter da je sedaj upanje, da bo evropski jugovzhod zimo mirno preživel. Glasilo romunskih legionarjev »Cumandui« piše, da dokazuje obisk Soboljeva v Sofiji, da se Sovjetska Rusija vedno bolj zanima za Balkan. V bolgarsko pristanišče Burgas je prišla sovjetska vojaška misija. V zvezi s tem so se razširile vesti, da je bolgarska vlada pristala na to, da si tu zgradi Rusija svoje pomorsko oporišče. »Gurentul«, eden vodilnih romunskih listov, ld je znan po svojih dobrih zvezah z Nemci, piše, da se morajo Romuni zavedati dolžno- sti, ki so jih prevzeli s pristopom k berlinskemu paktu. Koalicija z Nemci bo zahtevala v zaključni fazi sedanje vojne, ki se bo začela v aprilu 1941., od držav, ki so pristopile k berlinskemu paktu, vojaško pomoč ter uporabo njih ozemlja. List piše dalje, da bo Nemčija ustanovila novo Zvezo narodov, ki bo imela svoj sedež na Dunaju. Po poročilu švicarskih listov je objavil diplomatski sotrudnik »Dai- ly Heralda« Ever, ki ima zelo dobre zveze s sovjeti, podrobnosti o berlinskih razgovorih Molotova. Po tem poročilu je Molotov jasno izjavil, da ne prevzame Sovjetska Rusija nikakih obveznosti, ki bi jo mogle zaplesti v vojno z eno skupino velesil. Sovjetska Rusija nima prav nobene volje, da bi se spuščala v vojno zaradi Perzijskega zaliva. Razširjenje sovjetskih mej ob Baltiškem morju in v Besarabiji je bilo nujno iz strategičnih razlogov. Temelj sovjetske zuna- nje politike je načelo varnostnih, ne pa interesnih sfer. Zato je Sovjetska Rusija proti temu, da bi se vojna razširila na Turčijo ali na Balkan. Z Japonsko bi mogla Sovjetska unija skleniti pakt samo, če bi se japonske čete umaknile iz Kitajske. Tako iz Berlina ko iz Londona izjavljajo, da jim ni nič znano o neki novi posredovalni akciji za mir, o kateri poročajo iz Vichyja. Po tej vesti naj bi posredoval za mir predsednik Portugalske Sala-zar. V angleški spodnji zbornici je bil odklonjen s 341 proti 4 glasovom predlog neodvisne delavske stranke, da bi angleška vlada vendarle storila potrebne korake za sklenitev miru, ki da ni nič nečastnega. Ostro je odgovoril na ta predlog voditelj delavske stranke major Attlee, ki je tudi izjavil, da je danes vsaka razprava o vojnih ciljih nemogoča. Osnovno misel vojnih ciljev pa je itak že označil kralj v svojem prestolnem govoru. Vodja nemške policije Ilimmler je sklical vse policijske načelnike iz vseh od Nemcev zasedenih pokrajin ter je imel z njimi važen posvet o bodočem delovanju nemške policije v teh krajih. Italijansko 180. uradno vojno poročilo pravi, da so bili na grški fronti odbiti novi številni napadi grških čet, katere napade je topništvo močno podpiralo, od vztrajnega odpora italijanske vojske. Italijanske čete so deloma prešle v protinapade. Nad Tirano je bila letalska bitka in so Italijani sestrelili 6 sovražnih letal, dočim so sami izgubili samo 3 letala. 39. poročilo grškega štaba pa pravi: V ozemlju severno od Premeti j a je bil zlomljen z artiljerijo sovražni odpor. Napad sovražnih tankov je bil odbit. Grške čete so nato zasedle Premetlj in ujele 500 italijanskih vojakov. Zapadno od Podgradca so bili ljutl boji in so si grške čete priborile važen uspeh. Po ameriških poročilih so Grki prodrli ob obali že do predmestij pristanišča Šantl Quarante. Pri Arglrokastru so grške čete prodrle ž. zapadno in vzhodno od mesta ter Italijani mesto že evakuirajo. Italijani pošiljajo v zadnjem času okrepitve na fronto tudi po letalih, kakor poročajo Grki. »Popolo di Roma« odgovarja ameriškim novinarjem, ki so Izreku svoj dvom, če bo mogla Italija prenesti zimo, ker ji je zaradi blokade zaprt dovoz živil in surovin. Rimski list pravi, da je ta strah nepotreben, ker krije danes ItaUja 95°/o vseh svojih potrebščin z lastnimi silami. Nemška letala so zopet močno bombardirala London in Birmingham, angleška pa Diisseldorf in Turin, kjer je bil zlasti napaden vojni arzenal. Tudi Fiatove tvor-nice so bile močno napadene. Angleška admiraliteta javlja, da je bilo v tednu od 18. do 25. novembra potopljenih angleških ladij s skupno 75.500 tonami ter 3 zavezniške ladje z 12.400 tonami. Nevtralna ladja v tem tednu ni bila nobena potopljena. Med irsko in angleško vlado je bil dosežen sporazum, da bodo otroci onih angleških mest, ki so posebno trpela zaradi bombardiranja, evakuirani na Irsko. Že do božiča bo prepeljanih na Irsko 25 tisoč otrok. Nad 30 občinskih svetov je razpustilo francosko notranje ministrstvo. Angleška diplomacija dela z vso intenzivnostjo za sklicanje velike panarabske konference. V ameriškem finančnem ministrstvu je bila važna konferenca o finansiranju angleških naročil v Ameriki. Konference so se udeležili: fin. minister Morgenthau, mornariški Knox, vojni Stimson, poveljnik vojske gen. Marshall, namestnik zun. ministra Siunner Welles in drugi. O konferenci ni bilo izdano sicer nikako uradno poročilo, vendar pa se poroča, da se je razpravljalo o angleških naročilih. Padel je predlog, da bi mogla Vel. Britanija naročati vojni material na tej podlagi, da bi ji dali ameriški bančniki 2’5 miU-jarde dolarjev posojila, za kar naj bi Vel. Britanija zastavila za 5 let svojo zlato proizvodnjo. Član ameriške vlade je izjavil, da bodo dale Združene države Vel. Britaniji na razpolago veliko število trgovinskih ladij. Vel. Britanija je dosedaj naročila v Združenih državah 12.000 letal in so bila ta naročila odobrena. Iz Čunkinga poročajo, da je bil poraz japonske vojske v Hopeju večji, kakor pa se je prvotno mislilo. Japonci so izgubili v teh bojih okoli 20.000 vojakov. Nadalje se poroča, da ima maršal Čangkajšek zdaj okoli 3 milijone dobro izvež-banih in opremljenih vojakov. Diplomatski odnošaji med Siamom in Indokino še niso pretrgani in politični krogi upajo, da bo mogoče vendarle doseči med obema državama sporazum in tako preprečiti vojno. Denarstvo Navodila glede izvoza lesa Kontrola izvoza lesa in gozdnih proizvodov Stanje Narodne banke osrednji lesni odsek opozarja Izkaz Narodne banke z dne 30.1 na naslednja navodila Direkcije novembra navaja naslednje spremembe (vse v milijonih din): Skupna kovinska podloga se je zvišala za 31'8 na 2.594'0. Devize izven podloge so narasle za 22'5 na 61 IT. Vsota kovanega denarja s« je zmanjšala za 8'6 na 185'9. Posojila so se skupno dvignila |za zun. trgovino glede izvoza lesa: I. Podaljšanje prehodnega režima za lesni izvoz V zvezi z naredbo o kontroli izvoza gozdnih proizvodov je trgovinski minister podaljšal do dne 31. decembra 1940. prehodni režim za uveljavljenje te izvozne kon- za 25-2 na 1.827-5, in sicer so na- trole Potemtakem 8e Uvažajo rasla menična posojila za 1233 na I ^OJr(jnj proizvodi razen onih iz tar. ££ ®: ™a na pa 80 P “ post. 91 in 92 do 31. decembra na 1 podlagi potrdil o zavarovanju va- lute. Začenši s 1. januarjem 1941 pa je potrebno za izvoz vseh vrst gozdnih proizvodov brez izjeme potrdilo Direkcije z* zunanjo trgovino. 98T na 112'3. Postavka vrednostnih papirjev je znižana za 43‘0 i»a 3174. Razna aktiva so padla za 23'7 na 1.833-8. Eskout bonov za narodno obrambo se je povečal za 254 na 6.298. Obtok bankovcev se je povečali ||# IZVOZ gozdnih proizvo- «» 421 na 13.3627 dov po 1. januarju Skupna vsota obvez na pokaj, je padla za 175'4 na 3.065 7. Za izvoz, ki se bo vršil po 1. ja Skupno kritje znaša sedaj 25"261 nuarju 1941., mora izvoznik pravo-odstotka, samo zlato pa 20’99®/». j časno zaprosili za izvozno potrdilo Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena. Mestna hranilnica v Osijeku se je odpovedala zaščiti s 1. januarjem. Ban dr. Subašič je zato razrešil dolžnosti sedanjega komisarja pri hranilnici. Bolgarska narodna banka je znižala obrestno mero od 5'5 na 5"/». Kdaj pa bo naša Narodna banka aniiala obrestno mero? Združene države Sev. Amerike so isvodle v oktobru vojnega mate I Direkcije za zunanjo trgovino. Prošnje se vlagajo v soglasju POSOIILA različna, preskrbim hitro id brez kakega predplačila Rudolf Zore LJUBLJANA - Gledališka 12 Znamka 3 din im se zahteva dovolilo za izdajo valutnega potrdila za dotični izvoz. Direkcija za zunanjo trgovino 1» dostavljala izvozniku skupno svoje izvozno potrdilo in dovolilo devizne direkcije Narodne banke. Na podlagi teh dokumentov naj zahteva izvoznik in 1k> tudi dobil od pooblaščenega zavoda valutno potrdilo, ki jo poleg izvoznega im v trdila Direkcije za zunanjo trgovino potrebno za izvozno carinjenje. Devizna direkcija Nar. banke ne bo več izdajala deviznih dovolil za izvoz gozdnih proizvodov iz tar. post. 91 in 92 trn prošnje, ki bi ji bile dostavljene mimo Direkcije za zunanjo trgovino. IV. Navodila izvoznikom, ki imajo valutno potrdilu za izvoz drv, celuloznega lesa in oglja Izvoznikom proizvodov iz tar, post. 91 in 92, ki že imajo veljavna in neizkoriščena valutna dovoljenja, ni treba svojim prošnjam poslanim na Direkcijo za zunanjo trgovino, priložiti tudi pismo za devizno direkcijo Narodne banke, s katerim sc zahteva devizno dovolilo. Ti izvozniki morajo namesto tega priložiti prošnji neizkoriščeno valutno potrdilo, ki ga imajo. j predpisi naredbe o kontroli izvoza riala za 193 milijonov'dolarjev. Od j lesa, lesnih izdelkov ter gozdnih tega le šlo v Anglijo materiala za I ,)roij.jVO. 11. 177 6'22 3‘03 14-85 2'65 22.11. 179 6‘25 3‘03 32-17 nanjo trgovino, Beograd, poštni predal 818. V prošnji morajo biti navedeni naslednji podatki: 1. Trne in sedež (natančen naslov) domačega izvoznika. 2. Ime in sedež (natančen na- Kaj bo s Pred par dnevi je banska upra-lle ugodno vplivali. Tako tudi pre va izdala objavo, s katero se tr- navedeni. V naslednjem prinaša-govci s kožami in usnjem in vsi mo dopis iz krogov trgovcev kož oni, ki imajo s tema dvema pred-1 iz severnih krajev Slovenije, ki i< metoma opraviti, opozarjajo, da se za sedanje razmere značilen. Do v smislu naredbe z dne 4. oktobra pis sc glasi: leta 1940. kože ne smejo d ra že .»Banska uprava nam je te dni prodajati kokov je bila njih cena pod strogo kaznijo zapretila, da 4. oktobra. V kratkem je pričako- I ne smemo prodajati surovih kož vati maksimiranje cen,»jurpvim ko- jdraže kot do 4. oktobra 1940., ko žam in usnju in je verjetno, da t»o jso nove določbe glede con kOr,; in' maksimalna cena nižja, kot Je bila j usnja stopile v veljavo. Mi trgovci ona dne 4. oktobra. Banska upra- s kožami smo s tem razglasom zeva pravi, da doslej še ni rešila no- h<> udarjeni, ne morda zaradi vseljene prošnje za zvišanje cen za ta I hine objave, ampak zaradi posle-dva predmeta, ker bi sicer maksi- dic. Banska uprava pravi, da se miranje cen oteževala. Ikože ne sinejo prodajati draže kol Do tu je vse v redu in je le J omenjenega dne. Dobro, toda v pozdraviti ukrep oblastev, ki gre|„f,nj takrat in danes je velikanska za tem, da se prepreči ali vsaj I razlika. Mi trgovci redkokdaj lui-oineji neprestano dviganje cen, ki I pojemo surovo kože direktno, kor tako zelo neugodno vpliva na kup-j tega tie utegnemo in smo prikle- no moč prebivalstva. Malo pa je J njeni na poslovne prostore. Le ma-ukrepov, ki bi v vsakem pogledu j )<> Has jp. td bi imeli posebne na- ---------- -vv- ki hi hodili od mesarja o-55 j slov) tujega uvoznika. 79-13 18-70 462 25-74 30'01 19-14 72‘63 3. Datum zaključka in rok, do katerega se mora dobava izvršiti. _ . I 4. Vrsta in natančen opis blaga 4’881 (bnkovost, dimenzije itd.). 08’82 I Količina v tonah, za vsak sor-51-241 Lnient posebej 18"00| 6- F ro da j na cena (za vsak sorti- 38"50 42'43|men* posebej), franko jugoslovan • ’ Jska meja oz. fob jugoslovansko , 1 pristanišče, fcilektrarna ^ I 7 Vrednost izvoza. Češenj SC poveča 8. Nakladalni kraji. >Službeni list« objavlja razglas 9. Če je blago lastne produkcije banske uprave o krajevnem ogle- 10. Izhodna obmejna postaja ali du in razpravi zaradi razširjenja I pristanišče v državi, hidrocentrale v Brodu pri Tacnu. 11- Način plačila blaga Tovarna Cesenj namerava namreč I 12. Ge je za dotični izvoz ze bilo v večji meri izrabiti vodni padec izdano uvozno dovoljenje v držav ter bo v ta namen postavila dve opredelitve, številko m datun novi turbini, ki bosta imeli skup- tega dovoljenja, no 2660 konjskih sil. Zaradi večje Prošnji se mora pnloz.ti: izrabljene vodne količine bo mo- 1. kupoprodajni dogovor za rala elektrarna razširiti tudi vtoč- tični izvoz v originalu, ne naprave in dovodni kanal. Kra- 2. Pismo pooblaščenega denai jevnl ogled, ki bo 20. decembra na nega zavoda, naslovljeno na D i rek kraju kitnem, bo razpravljal o raz- cijo za zunanjo trgovino za devizno širjenju | direkcijo Narodne banke, s kate do- Pred 300 leti se to pripisovalo » Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveiii siti. Danes je la adraviloa /,r*n stveno ugotovljena. .te t,o blagotim narave trpečem« f.loveStvn- Paju^zajdrave je Rogaška slatin« neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam ho Vaš organizem poplačal z večjo odporno stjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino! mescence, do mesarja, pa tudi od kmeta do kmeta (pri zakolu doma) in kupovali kože. Trgovci so zato v pretežni večini navezani na ponudbe, ki jih prejmejo od interesentov. Med prodajalci kož pa tudi ui mnogo mesarjev, ker se ti s to kupčijo manj bavijo. V glavnem so naši dobavitelji prekupčevalci, ki delajo deloma na lastni riziko. deloma pa imajo provizijo od na kupa. Ti posredovalci so v glavnem oni, ki so sedaj povzročili zmedo na trgu kož. Prekupčevalec, ki se navadno z nakupovanjem kož bavi le postransko, smatra danes svoj posel za innogo važnejši, ker ie dandanes zaradi nezadostne množine razpoložljivega blaga zelo dobičkonosen I»osel, zato pridno hodi po deželi in kupuje kože. Navadno se ti prekupčevalci rekrutirajo iz vrst posredovalcev v trgovini z živino, ker tudi ti hodijo od vasi do vasi in poizvedujejo za živino in svinje. Ti prekupčevalci skušajo kupiti od kmeta ali mesarja kože po kolikor mogoče nizki ceni, nam pa ih jjonujajo po vedno višji ceni in pri tem zaslužijo čedne tisočake. Ce je postala od izbruha vojne dalje živina draga, nima mesar od tega mnogo haska, tudi fabrikant ne bo od povišanja bogve koliko zaslužil. Hasek ima v prvi vrsti prekupčevalec, ki žene cene navzgor. On dobro ve, da je vedno manj kož na razpolago in da zalo usnjarne plačujejo, če treba, vsako ceno, samo da dobe surovine, to je kože. Cene se navijajo, ker zlasti na deželi ni nobene, ali vsaj ne učinkovite kontrole. Težko je •zasačiti moža, ki je vedno na nogah in hodi iz kraja v kraj. Ne ve se dosti, kaj počne in a čim vse trguje. Mesar in kmet sta zadovoljna, če jima možakar ponudi sprejemljive cene. Prekupčevalcev je precej in ti skušajo drug drugemu pred nosom odnesti blago in se jim trud tudi bogato izplača. Mesar bo seveda rajši dal blago onemu, ki mu več ponuja. Cene kožam ne narekuje več producent, ampak prekupčevalce, ki ima od te trgovine tildi največ dobička. Posledice banove objave so že očitne. Ko je nekaj trgovcev « kožami opozorilo prekupčevalce na najnovejšo odredbo glede cen, so nekateri javno izjavili, da ne bodo več nakupovali kož po stari ceni. ker da se jim to več ne izplača. Saj so imeli nekateri dobička do 20«/« in celo do 30"/o, in to v času, ko se nam, legalnim trgovcem, ki moramo nositi vsa davčna bremena, predpisuje maksimalni zaslužek, ki ni niti del tega, ki ga posredovalci vtaknejo v žep. Drugi so zopet izjavili, da kož vendar ne morejo prodajati po 20 ali 22 din, kolikor so stale pred dvema mesecema, ko blago lahko spravijo v denar že po 35 din za kilogram pri govejih kožah in še draže. Kes, kož je naenkrat zmanjkalo. Mi legalni trgovci jih le težko dobimo. Imamo sicer ponudbe za nakup, toda po visokih cenah, ki bi lih ,nam tkVvhVifč sicer rade dovolile, tfi pii banova objava prčpovednle. Iz te zagate je treba ajti izhod. A ko se izdane naredbe glede n kožam in usnju prekličejo, bo blago vedno dražje in od tega bo-mel eden ali drugi morda hipen dobiček, nikakor pa ne trajnega, široke mase prebivalstva pa bodo Inido udarjene in si ne bodo mogle več kupovati obutve. Tudi bi avtoriteta oblastev trpela, ako bi uredbo ukinila. Ni drugega izhoda, kot da se cene hitro maksimirajo, jioteni bo vsaj kolikor toliko red in IkkIo organi oblastev lahko nastopili proti kršiteljem, to je onim, ki se določenih cen ne bi dr/,ali. Prehod bo sicer malce težak in bodo imeli nekateri izgube, toda brez teh bo težko šlo. Izgube pa liodo imeli v prvi vrsti prekupčevalci, ki so z brezsmiselnim navijanjem cen kož hoteli izpodbiti konkurenco in so povzročili sedanji nevzdržni položaj.* M. N. Registrirno blagaino National Cash. Register, ponlklano, kakor novo, proda Josip Jajodič, Celje Dobave Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo: 3000 natlčev št. 3, 1000 natičev št. 2 in 2000 kovanih žebljev z direktno pogodbo na dan 19. decembra t. 1. Pogoji po din 40'— v pisarni direkcije, Sv. Jakoba trg št. 2,1. nadstropje, soba št. 41. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA j« naj večji slovenski pnpilarnovarni denarni zavod. Dovoljuje posojila na meuicete vknjižbe .j a inč i ^ Mestna občina liublianska Za vse vloge in obveze hranilnice Davčni svetovalec Katere knjige se morajo voditi za davčne namene? G. P. S. V L. Vprašanje: Ali zakon o neposrednih davkih prepušča v polnem obsegu davčnemu zavezancu odločitev, ali in katere knjige naj vodi v svojem knjigovodstvu, oz. kaj določa glede načina knjigo vodstva? Odgovor: Zakon o neposrednih davkih ne predpisuje, katere knji ge je treba voditi in po katerem načinu. Zadovoljuje se samo z določilom, da se morajo voditi knji ge, brez katerih se ne more ugo loviti pravi uspeh poslovanja. Vendar 'pa pravilnik k čl. 107.a zakona o neposrednih davkih izrecno določa, da se smatrajo kot knjige,, katere se vsekakor morajo voditi, naslednje: 1. inventar z na drobnim popisom vse imovine trgovine; .2. dnevnik, ki je lahko za vse posle eden ali pa za vsak posel drug, n. pr. dnevnik za gotovinske posle, dnevnik za kreditne posle, dnevnik za došle iu poslane fakture, poseben dnevnik za menične posle itd. Pri dvojnem knjigovodstvu je predpisana tudi glav na knjiga, da se v njo vpisujejo po posebnih računih vse vknjižbe iz dnevnikov, ni pa potrebna po* sebna glavna knjiga, če se vodi amerikanski dnevnik. Razen nave "dehih knjig se morajo voditi, če to značaj in obseg poslovanja in ustroj knjigovodstva zahtevata, tudi še druge knjige, n. pr. blagajniška knjiga, knjiga valut, knjiga menic, knjiga dolžnikov in upnikov, knjiga vrednostnih papirjev, ko.ijga izdanih garancij, razne skladiščne knjige, knjige o gibanju surovin, blagovna knjiga itd. Drugih konkretnih določil zakon oz. pravilnik’ o ’ poslovnih knjigah ne vsebuje, pač pa vsebuje zakon v čl. 107.a kazenska določila, ki zadenejo orlega, ki ne vodi knjig tako, da se more na njihovi podlagi Ugotoviti praVi uspeh poslovanja (kazen /0.000 do 500.000 dinarjev), ce lie izkazujejo knjige vsakega tudi najmanjšega delca poslovnega dohodka (kazen do 200.000 din). Kazen je zapretena tudi za primer, če davčni zavezanec, ki je dolžan voditi knjige, davčnemu oblastvu na pismeno zahtevo ne dovoli vpogleda v vse knjige, katere vodi, vštevši priloge za račune. Ali so res dobave vina za vojaštvo proste trošarine j na vino? N. N.'v K. Vprašanje: Vojaštvu sem dobavil vino in v računu navedel tudi državno trošarino na vino, vendar mi jo je likvidator črtal, češ da so dobave vina za vojaštvo proste vsake trošarine, finančna kontrola pa trdi, da ji o taki oprostitvi ni ničesar znanega. Kaj naj ukrenem, da pridem do svoje pravice? Ali naj se pritožim in izposlujem odločbo, da lahko vložim tožbo na državni svet? Odgovor: Na vino se pobira državna trošarina šele od dne 1. januarja 1940., prej pa je bila ta trošarina banovinska. Likvidacijski organ vojaške uprave je imel pred očmi vsekakor že stanje pred dnem 1. januarja 1940., kajti po čl 74. zakona o administraciji vojske in mornarice se za potrebščine, ki jih nabavlja vojska, ne plačujejo pač nikakršne občinske, sreske in oblastvene (torej vobče samoupravne, torej tudi banovinske) davščine in takse, nikjer pa ni rečeno, da se ne plačujejo tudi državne trošarine. Zato ima finančna kontrola prav, da ji o kaki oprostitvi vina od državno trošarine ni nič znano. Po našem mnenju Vam ne kaže, da si izposlujete odločbo in da vlagate ev. tožbo na državni svet, ampak zadostuje ž.e opozoritev likvidacijskega organa Obramba trgovca njegov/ zavednosti V težkih časih se resnica še prav posebno spozna. In danes preživljamo takšne čase, ko divja okoli nas vojna ter hiti razdejati vse, kar je človeški duh ustvaril v teku generacij. A tudi v našem domačem javnem življenju doživljamo težke čase, še prav posebno pa trgovci. Od povsod se mečejo trgovcem polena pod noge, se ovira njih delo, pri tem pa nalagajo vedno nova bremena, istočasno pa so postopa proti trgovcem, kakor da bi oni bili krivi ne le draginje, temveč tudi težkih časov. Vse nezadovoljstvo, ki ga povzroča draginja in ki bije tudi trgovca, pada na trgovstvo, pri tem pa s svojimi proti trgovcu naperjenimi predpisi pomaga še oblast, ki živi v znatni meri od davkov trgovca. Nič pa se ne reče nabavljalnim zadrugam iu konsuniom, pa čeprav so tudi njih privilegiji krivi, da mora država vedno bolj stopnjevati davčno breme in uvajati vedno nove takse, ker pač od privilegiranih zadrug ne dobi tistih dohodkov, ki bi jih morala dobiti, če bi vladala davčna enakopravnost. V takšnih časih mora bili trgovec še prav posebno čuječ, da vzdrži vse napade, da obvaruje svojo eksistenco in da poleg tega še skrbi za pravilno upoštevanje gospodarskih interesov. Kajti objektivna sodba mora priznati zlasti slovenskemu trgovcu, da se je vedno boril ne le za interese svojega stanu, temveč tudi za interese gospodarstva in vsega naroda, s katerim je neločljivo zvezan. Posebno veliko priznanje pa gre trgovcu, da je vedno delal z vsemi svojimi silami na to, da je bilo dovolj blaga na razpolago, da je obvaroval prebivalstvo pred pomanjkanjem. Njegova velika zasluga je, da ni bilo naše ljudstvo brez potrebnega blaga. V tem velikem boju, ki ga vodi trgovec danes za državo, za gospodarstvo in vzporedno tudi za sebe, pa bi trgovec že davno podlegel, če mu ne bi dajala vedno nove moralne sile njegova stanovska zavest. Ta zavest mu je dala moč, da je ovrgel vse napade na trgovstvo, da je vsaj v znatni meri zlomil gonjo proti trgovstvu. Ta gonja je zavzela že takšen obseg, da je bila že ogrožena eksistenca trgovca. Ni pa še čisto zatrta in še na stvarni položaj, da manjkajoči znesek dodatno likvidira, z zahtevo, da manjkajoči znesek nakaže v gotovem roku, če ne, boste vložili sodno tožbo. Preden dobite Odločbo in ev. razsodbo od državnega sveta, lahko preteko leta in Vam ne kaže, da čakate toliko časa na denar. Stane Megušar: Prodajanje je umetnost (Konec.) Tako se mora trgovec zavedati svoje naloge in jo tudi izpolniti, toda kaj, če se mu ob izpolnitvi vseh navedenih zahtev pripeti, da mu je blago, ki si ga stranka želi, pošlo, pa ga utegne morda v kratkem dobiti. Zanimivo je, kako se obnašajo ob tej zadregi razni narodi. Turek se ne gane. Anglež odkima, špa-njelee: S takim blagom, kakor si ga želi ek sel en ca, se ne ha vi m. Francoz poreče: Imam vse, toda prav to blago je pošlo pred eno minulo. Madžar: Ne v enem tednu, poč pa v eni uri bo cel vagon lega blaga tu. Nemce nas pouči, da je blago iz mode in ga nosijo samo ljudje slabega okusa. Ima sličen predmet najboljše kakovosti in najmodernejši. Američan pa naprti kupcu namesto nogavic nagačeno želvo. Kako pa pri nas? Navadno slišimo popolnoma pre- vedno doživljamo nove poskuse, da bi se trgovina izločila iz raz-deljevalnega procesa blaga in čisto zatrla. Zalo pa je tudi potrebno, da so trgovci zlasti v sedanjih časih prav posebno stanovsko zavedni, da so vsi krepko združeni v svojih organizacijah in da za zmago svojih pravic tudi nekaj žrtvujejo, če je to potrebno. V čast in priznanje slovenskim trgovcem se mora reči, da so v težkih časih tudi storili svojo dolžnost do svojega stanu. Z ustanovitvijo obrambnega sklada so dokazali svojo zavednost in požrtvovalnost. Baš zalo, ker je velika večina trgovcev dokazala, da je zvesta svetlim tradicijam slovenskega trgovstva, tembolj zabele zavednega trgovca posamezni primeri stanovske nezavednosti, pa naj so ti še tako redki. Takšen dokaz stanovske nezavednosti smo doživeli v laškem okraju, ko je neki dobro situiran in sicer naobražeu trgovec odgovoril na akcijo za obrambni sklad z besedami: »Nič ne dnin, ker se bom že sam branil.« Žalostna je takšna nezavednost in ni v čast dotičnemu trgovcu. Kajti ta Irgovec ruši slogo slovenskega trgovstva, ta kvari njegov ugled, ta škoduje slovenskemu trgovstvu, ta žaga vejo, na kateri sedi. Naj se ne bi zgodilo, da bi la Trgovec na lastni koži občutil, kaj se, pravi, kadar se trgovec ne more opreti na svoje organizacije! Upamo pa, da te vrstice ne bodo padle na nerodovitna tla in da nam ne bo treba še kdaj konsta-tirati tako žalostne primere stanovske nezavednosti! Nemško-rosmmska gospodarska zveza Zaradi obnove romunskega gospodarstva je zaprosila Romunija Nemčijo za pomoč. Nemčija se je tej prošnji odzvala, nakar je bil za izvajanje lOletnega gospodarskega načrta sklenjen sporazum, ki med drugim določa: 1. Nemčija bo dala Romuniji potrebne dolgoročne kredite. 2. Za nadaljevanje sedanjega sodelovanja pri pospeševanju kmetijstva in gozdarstva bo dala Nemčija potrebno orodje in stroje ter potrebne naprave za izsuševanje in namakanje zemlje. 3. Za načrtno pospeševanje industrije v Romuniji v-okviru nove Evrope bo dala Nemčija svojo tehnično in finančno podporo. 4. Romunija bo v okviru desetletje zgradila železniške zveze in petrolejske vode do romunskih tržišč, Nemčija pa bo dobavila material za izvedbo teh del, 5. Nemčija bo dala tudi kredite za izpopolnitev romunske industrije ter denarnih ustanov. 6. Nemčija bo dala na razpolago potrebne strokovnjake. 7. Nemški trg je zagotovljen romunskim proizvodom, še naprej pa se bo delalo na to, da se blagovna izmenjava med Nemčijo in Romunijo poveča. 8. Obe vladi ugotavljata, da se je .nenmko-romunsko sodelovanje že začelo in da je v korist obeh narodov. Spomladanski dunajski velesejem 1941 Ta velesejmska prireditev bo od 9. do Irt. marca 1941. Prireditev bo v znaku kmetijstva, gozdarstva in mlekarskega gospodarstva, organizirala pa se bo v najožjem sodelovanju z državno prehranjevalno, ustanovo »ReiehsnHhrstand«. Ponudbe razstavljalcev se bodo prilagodile predvsem potrebam jugovzhoda ter bodo obsegale proizvodne dobrine, ki so potrebne kmetijstvu’srednje in južnovzhod-ne Evrope. Pričakuje se številen obisk kmetovalcev. iz Nemčije in južnovzhod-nih držav. Celotna avtomobilska industrija rajha in protektorata, ko tudi velika industrija avtomobilskih sestavnih delov in avtomobilskega orodja bo izkoristila tudi sedaj priliko, da s svojim sodelo- prosto priznanje: »Nimamo!« To pa je zelo škodljivo in ustvari slab vtis na kupca in ostale navzočne goste, zato je mnogo boljše dostojno opravičilo: »Nam je pravkar pošlo, a upamo na skorajšen prejem novega blaga.« »Vse zanj — za kupca, mojega prijatelja in njegovo zadovoljstvo!« To geslo mora biti gonilna sila ter os vsčmu trgovčevemu prizadevanju in stremljenju. Zato bo tudi zaključek prodaje učinkovit in ne vsiljiv. Prav je in tudi dovoljeno je j)p zaključku prodaje ponuditi oz. predlagati kupcu še kak predmet v nakup, ki je v neposredni zvezi s kupljenim. Tako n. pr. k srajci še okusno samoveznico, k čevljem primerne nogavice, k obleki klobuk, k plašču šal itd. Kaj pa z onim, ki ni ničesar kupil? Pozornost in ljubeznivost ne smeta biti nič manjši, pač pa kvečjemu še večji. Zagotoviti mu moramo, da smo bili veseli njegovega poseta in da bi ga radi znova videli, ker smo mu vedno vanjem na spomladanskem dunajskem velesejmu razprostre pred izvozniki in drugimi interesenti obsežne detajli rane ponudbe. Tudi ta velesejem bo imel obeležje Dunaja ter bo nudil pregled nemškega ustvarjanja v modi, umetnem obrtnih v industriji okusa. Tekstilna skupina bo razširjena. Vedno večji potrebi po prostoru bo ustregla uprava velesejma s postavitvijo novih zgradb. BMKgjjCTBSJPMMIJMilJiMIIIMlIMClM * barva, plesira in- Ze v 24 urah ££■££ itil. 9krobi in svetlolilu srajc«, ovratnike in manšete. Perc. suši. munga in lika dmnaše perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4 (j. šelenburgnva ni. 3 Telefon št. 22-72. š. Sušeč: Neposredni davki, II. izdaja Glede na vprašanja, ki smo jih prejeli iz vrst številnih interesentov za Suščevo knjigo »Neposredni davki«, smo izvedeli od g. avtorja, da je nova (II.) izdaja knjige »Neposredni davki«, s prečiščenim in razširjenim besedilom, vsemi normativnimi razpisi in komentarjem že v tisku in da izide ta knjiga konec meseca januarja 1941. — V platno vezana knjiga bo obsegala 760 strani in je naročila na-, njo nasloviti na avtorja — Ljubljana, Beethovnova ulica 15. Na Sušaku ni prometa V sušaškem pristanišču je zaradi vojne promet popolnoma zastal. V pristanišču so le naši parniki obalne plovbe, ladje tujih zastav, se vidijo silno redko. Zaradi tega’ je zastalo delo v'pristaniščih in brezposelnost je zelo narasla. , ' KMJIGOVEZNItt JUGOSLOVANSKE TISKARNE I reg. zsdr, z o. za*. ■ 11II B LI A N A KOPITARJEVA 6 * Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štruce. journnte, šolske zvezke, mape, odiemalnc knjižice, risalne bloke Itd Zunanja trgovina Naša delegacija za nakup sovjetskega bombaža je vendarle odpotovala v Moskvo. Pogajala se bo za nakup 4000 ton bombaža v vrednosti do 2 milijonov dolarjev. Pri zadnjih trgovinskih pogaja-' njih z Nemčijo je bilo skjjenjeno, da se cena koruze, ki jo bomo dobavili Nemčiji, določi tik pred začetkom izvoza te koruze v Nemčijo. Prizad je sedaj dosegel s posebne nemško delegacijo sporazum o ce- -h. Poroča se, da je doseženi sporazum ugoden. Med britansko in turško vlado je bil dosežen nov sporazum o. trgovinskem in plačilnem prometu med obema državama. Z novim sporazumom se bo trgovinski promet med obema državama znatno povečal. Razmerje med angleškim’ funtom in turško liro ostane nespremenjeno. Britanska finančna delegacija v Madridu je sklenila sporazum s španskim deviznim zavodom. Spo- ■ razum se nanaša na plačilni promet med Španijo in njenimi kolonijami ter Vel. Britanijo. Posledica tega sporazuma bo, da bodo osvobojena blokirana španska dobro- ' imetja v Angliji. ' T Proizvodnja petroleja se je v Romuniji od avgusta dalje skrčila od dnevnih 1700 na 1400 vagonov. Uradno se navajajo kot vzrok prometne težave. pripravljeni nuditi vso svojo dobro voljo in naklonjenost. Tudi pozdrav naj ne bo nič manj ljubezniv in prisrčen, obenem z zahvalo in željo skorajšnjega svidenja, kar naj bi bilo še posebno toplo izraženo. Kako pa z obliko zavitka? Tudi zanjo je treba vaje in zopet vaje ter zdravega okusa in prirodnega čuta za to. Kajti blago mora biti zavito dobro, lepo in tudi praktično za kupca, da se lahko nese. Kdor ne posveča zavijanju blaga zadostne pažnje, more kaj kmalu spoznati, zlasti prav pri damah, kako upravičeno je smatrati tudi zavitek za važen činitelj uspešne prodaje. Trditev, da je prodajanje umetnost, ki zahteva vzgojenega in pri-rodno nadarjenega človeka, se najbolj spozna ob slovesu kupca, ki more oditi z dobrim ali slabim vtisom. Ta je navadno obenem tudi končnoveljaven in odločilen za presojo vse trgovine. Uspeh pri prodajanju je navadno odvisen od malenkosti. Zato pa je tudi potrebno, da je pozornost prodajalca vedno koncentrirana in da je z vso dušo pri poslu. Ta po-, zornost vedno psvaja in najhitreje pripomore k uspehu. Pozornemu prodajalcu zaupa kupec, malomar-. ni prodajalec vzame kupcu voljo za nakup. Zlasti pa je treba pokazati pozornost kupcu po zaključku kupčije. Spremi naj še kupca do blagajne, če pa čas dopušča tudi do vrat, kar more v znatni meri prispevati k pridobitvi kupca za stalnega odjemalca, morda celo za prijatelja, s čimer je dosežen tudi višek trgovčevega smotra in prodajalčevega prizadevanja. Kdor bo tako pojmoval in delal, bo obenem tudi najboljši predstavnik svojega stanu ter bo pridobil trgovskemu stanu spoštovanje, ugled in tudi veljavo. Ni lahko biti dober prodajalec, kdor pa se res potrudi, kdor se posveti popolnoma poslu, kdor se ravna po nasvetih izkušenih trgovcev, ta bo imel uspeh in bo dober prodajalec. Prodaja petroleja v ljubljanski okolici Združenje trgovcev za srez Ljubljana okolica sporoča: Uprava drž. monopolov, odd. za tekoče gorivo, je za mesee december 1940 dovolila za območje sreza Ljubljana okolica 21.869 litrov petroleja. Ker spričo kratkega časa in nezadostnih navodil uprave drž. monopolov še ni bilo mogoče za »talno organizirati prodajo petroleja, opozarja Združenje svoje člane, naj zaenkrat svojim stalnim odjemalcem prodajajo po ceni 9 din količino petroleja, ki jim je ostala na zalogi. Pri prodaji petroleja je za količino, ki jo dobi vsak stalni odjemalec, upoštevati naslednja navodila: Gospodinjstva z 1 do 3 člani dobe za mesec december 1'5 litra petroleja, gospodinjstva od 4 do 6 članov 2 litra, gospodinjstva od 7 do 10 članov 2'5 litra, gospodinjstva preko 10 članov 3 litre, ostale potrošne edinice pa po 1 liter za sobo, katero morajo razsvetljevati. Prodaja petroleja v Ljubljani Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča, da je prejelo od mestnega poglavarstva v Ljubljani obvestilo, da veljajo za mesto Ljubljano glede prodaje petroleja ista določila, kakor so navedena v gornji objavi za okraj Ljubljana okolica. Vprašanje starega mila Naša uprava si sme lastiti zaslugo, da zna ustvarjati vprašanja celo tam, kjer jih ni. Pri milu je to sijajno dokazala. Tako je izšla zapoved, da morajo trgovci v dveh mesecih razprodati vse svoje stare zaloge mila, t. j. dobrega mila. Zapoved je bila tako nepremišljena in tako v škodo revnemu prebivalstvu, da se je moral rok odprodaje podaljšati. Sedaj gre ta rok h koncu in zapoved je še vedno tako napačna kakor jo bila, ko je izšla. Kakšen smisel naj bo vendar v tem, da morajo biti revni ljudje brez dobrega mila, da morajo ravno najbolj revni plačevati najdražje milo, ker je znano, da je vsaka stvar tem dražja, čim slabše kakovosti je? Če se že hoče. da se izpraznijo stare zaloge — kar je sicer v današnjih časih izredno nespametna zahteva — potem naj se odredi, da odkupi vse te zaloge država ali kdor koli in naj se milo rezervira tudi za one revne ljudi, ki si morejo nakupiti mila za največ en mesec! Maksimiranje cen koruze Po uredbi o prometu s koruzo mora določiti banska uprava po zaslišanju urada za kontrolo cen prodajne ceue koruze in mlevskih izdelkov iz koruze. Kr. banska uprava je postavila po zaslišanju strokovnjakov glede tega naslednje predloge: Cena normalne koruze s 14 % vlage naj bi veljala Iranko postaja v Sloveniji 304 din. Preprodajalci koruze bi prišteli k tej ceni prometni davek in običajni trgovski zaslužek. Mlini naj bi mleli mlevske izdelke normalno v naslednjem razmerju: koruzni zdrob 20#/o, koruzno enotno moko 60%, otrobe 18%. Najvišja cena koruznih mlevskih izdelkov pri normalni meljavi in pri prodaji na veliko pekom in trgovcem Iranko mlin ali skladišče veletrgovca bi bila za koruzni zdrob 470 din, za koruzno moko 383 din, zn otrobe 225 din. Pri večjih nakupih bi se dajali pod te cene popusti, ki so v predlogu za veletrgovce določeni. To cene še niso definitivno določene, vendar morejo trgovine računati, da bodo določene cene približno v tej višini. Elektnlikaeiie lugotlaviie Slovenila na prvem mestu Posebno sedaj, ko so vedno bolj pogostne pritožbe zaradi pomanjkanja kuriv, postaja elektrifikacija dežele vedno bolj nujna. Če bi pri nas res delali po kakšnem gospodarskem načrtu, bi morala biti v njem elektrifikacija na prvem mestu, ker bi mogla električna sila popolnoma nadomestiti petrolejsko razsvetljavo, razna kuriva za pogon strojev itd. Z elektrifikacijo pa bi se tudi pogonska sila zelo pocenila, kar je tudi važno. Jugoslavija ima za elektrifikacijo vse naravne pogoje. Vodne sile Jugoslavije so za elektrifikacijo izkoriščene le v neznatni meri. Pri srednji višini vode komaj za 2‘4 odstotka. A tudi za kalorične elektrarne imamo v Jugoslaviji vse pogoje, ker imamo mnogo slabšega premoga, ki pa za proizvajanje električnega toka zelo dobro služi. Velenje to dokazuje prav dobro. Vse te naravne možnosti pa so zelo malo izkoriščane in vsa Jugoslavija ne potroši letno niti ene milijarde kilovatnih ur. Po podatkih za 1.1937. jo bilo stanje elektrifikacije v Jugoslaviji naslednje: banovina Sto v. skupna sila elektrnru proizvod, v milijonih oloktrurn v KW KW ur dravska 249 109.173 283'6 savska 154 67.537 91*8 vrbaska 35 15.496 65'2 primorska 27 102.507 197’5 drinska 63 26.484 43'1 zetska 29 19.405 35'5 donavska 101 51.922 56‘5 moravska 65 41.670 57'8 vardarska 33 13.066 9'9 Beograd 34 45.973 71’9 Te številke jasno dokazujejo, kako veliko dela je še treba izvršiti. Toda na to pri nas ne mislijo oni, ki dirigirajo gospodarstvo. Zanje je važno predvsem to, kako bi trgovino izločili od posredovanja blaga in kako bi uvedli čim več monopolov in fondov. Doma in so svetu Spor, ki je nastal med pravoslavno duhovščino ob smrti patriarha Varnave, je sedaj končan in zadnje seje arhlerejskega sabora se je udeležil tudi žiški škof doktor Nikolaj. Smrt je zagrabila v vrste slovenskih zdravnikov. Po dr. Jamarju je umrl v šlajmerjevem domu univerzitetni profesor in večkratni dekan medicinske fakultete dr. Janez Plečnik, z velikim uspehom se je uveljavil tudi kot slovenski pisatelj ter pisec medicinskih knjig. Nadalje je umrl primarij dr. Pavel Krajec, ki je veljal kot eden naših najodličnejših zdravnikov. Večna slava njunemu spominu! Bivši minister Ljubomir Živko-vič, eden prvakov radikalne stranke ter eden najožjih sotrudnikov pokojnega Pašiča je umrl v Beogradu. V Dubrovniku je umrl trgovec Igo Račič, ki je zapustil 23 milijonov din za ustanovitev trgovske in meščanske šole ter mornariške akademije v Dubrovniku ter 2 milijona din za vodovod. Vojno ministrstvo je izdalo razglas, da so vse intervencije v vojaških zadevah prepovedane. Oni, ki govore, da bodo z uspehom intervenirali pri vojaških oblastvih, samo sleparijo ljudi. Urad za kontrolo cen je dobil pooblastilo, da more določiti maksimalno ceno za volno za vso državo. Nadalje more določiti maksimalno ceno za kože vseh vrst. Trgovinski minister dr. Andres Je imel daljši razgovor z italijanskim poslanikom na našem dvoru g. Mamellijem. Prevoz nemških izseljencev iz Besarabije in Dobrudže skozi Jugoslavijo je končan ter so izrekli Nemci našim oblastvom vse priznanje za vsestransko pomoč, ki so je bili deležni voditelji nemške izseljenske akcije. Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da smejo prodajati olje na drobno samo trgovci, ki imajo detajlno trgovino. Svojim stalnim kupcem smejo prodajati olje v količinah, ki so jih ti kupovali pred enim letom. Cena jedilnega olja je bila na Hrvatskem znižana za tovarne od 20 79 na 19 58 din v sodih po 200 kg, v sodih po 50 kg pa na 2016 din za kg. Trgovci na debelo smejo tovarniški ceni poleg efektivnih stroškov dodati še 0'05 din kot njihov bruto-zaslužek. Detajlistom pa je dovoljen bruto zaslužek 1 din. Na seji posvetovalnega odbora za izvoz krompirja je bil odklonjen predlog, da se podeli izključna izvozna pravica za krompir samo Prizadu, Pogodu in Prevodu. Sedaj bo o tem predlogu odločal gospodarsko-finančni odbor ministrov. Ministra za trgovino in za soc. politiko sta se sporazumela, da se razširi kontrola cen tudi na kmetijsko orodje in kmetijske potrebščine. V nekem irskem pristanišču sc je izkrcala celotna posadka jugoslovanskega parnika »Četvrti«. Posadka šteje 23 mož. Parnik je bil bombardiran in se je potopil na odprtem morju. Na progi Zagreb—Zidani most je bila v četrtek pri postaji Blanci že druga železniška nesreča. Trčila sta dva tovorna vlaka ter je bilo 14 vagonov razbitih. Materialna škoda je precej velika. Romunska vlada je sklenila, da se sme en dan v tednu prodajati samo koruzni kruh. Sinod romunske pravoslavne cerkve je sklenil, da krščen je Zidov ne ovira izvajanje zakona o zaščiti plemena. Morilci prof. Jorge in Madgeara so bili justificirani. V delavnicah tovarne vagonov v Bukarešti je nastal velik požar, ki so ga gasilci le težko pogasili. Oblasti so uvedle preiskavo, ker sumijo, da gre za sabotažo. Pet švedskih letal se je na nočni vežbi ponesrečilo. S’avni češki violinski virtuoz jan Kubclik je umrl. Nemški bombniki so drugič silno napadli Bristol in prizadejali mestu zelo veliko škodo. Nemške zasedbene oblasti bodo dobavile Franciji en milijon stotov krompirja. Nemške oblasti so zaprle univerze na Nizozemskem zaradi dijaških nemirov in demonstracij. Tajne radijske emisijske postaje so Nemci odkrili na Norveškem. Za rojstni dan min. predsednika Churchilla so zbrali angleški rodoljubi denar za nakup 10 lovskih letal. Združene države Sev. Amerike imajo skupno s svojimi kolonialnimi posestvi 150 milijonov prebivalstva. Od 1. 1930. se je prebivalstvo pomnožilo za 8'6 odstotka. V ameriški državi Tacoma je zletela v zrak tovarna za smodnik. To je v petih dneh že druga eksplozija v ameriških tovarnah orožja ln vojnega materiala. tih se smejo nuditi testenine samo ob torkih in sobotah. V lokalih I. razreda se sme prodajati testenin ali riža po 70 gramov, v lokalih II. razreda po 90 in v tretje-vrstnih lokalih po 110 gramov. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 4. decembra objavlja: Uredbo o prometu s koruzo v letu 1940./41. — Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbo o skupnem davku na poslovni promet — Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju davka na luksus. — Ocarinja-nje stanične (umetne lesne) volne (Zellvvolle) in izdelkov iz nje po izvoru iz Nemčije — Navodila, kako se dobivajo odpremna dovolila za prevoz drv — Obvezno prijavo zaloge drv. Sejmi 9. decembra: Litija, Mokronog, Središče, Dobova; 10. decembra: Metlika, Kamnik, Ormož, Maribor, Sv. Jurij pri Celju-okolica, Dolnja Lendava; 11. decembra: Celje,Ptuj,Trbovlje; 12. decembra: Turnišče; 13. decembra: Gorenji Logatec, Mengeš, Radovljica, Žalec, Maribor, Jurklošter, Sv. Peter svg., Trbegovci; 14. decembra: Sv. Lovrenc p. Proz., Brežice, Celje, Trbovlje. Racioniranjc živil v Italiji V Rimu so bile doslej uvedene karte na olje, kavo, sladkor in milo. Z 2. decembrom pa so se uvedle še karte na testenine, moko in riž. Vsaka oseba bo mogla dobiti v bodoče na mesec 2 kg testenin, moke ali riža. V gostinskih obra- V čusih skrčenih zaslužkov vpeljite v svoli trgovini redilni pta ek za praš če Zahtevajte povsod poznane specialitete tvrdke B. MOSER. veletrgovina z vinom BEOGRAD - ZEMUN Ul., Moserova ulica št. 1 ZASTOPNIK za Ljubljano in bivšo Kranjsko M. CESAR, LJUBLJANA VII., Gasilska cesta 3 TELEFON ŠT. 23-69 Prodajna cena din 8' — , nabavna cena din 6‘50 pri odiemu n»jmnn' 1 l zavitkov. Pri odjemu 2' za v. din 6-25, pri odiemu 46 zav.din 6‘—, vse teo po pošt . — Pri več|em odiemu zahteva|te poseuno ponudno. Delamo stalno reklamo v časopisih. tako da Vam te prodala zelo olaišana. Zaloga za Krantsko DROGERIJA KANC, Liubllana. Židovska utica 1 — Zaloga sa štajersko DROGERIJA KANC, Maribor, Gosposka uhca 33. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. letni dopust in odmor?! Vsi drugi pa se mučilo In delalo brez ozira na zdravici Zato vsa) doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC Koliko trgovcev gre na 1-2 »/.11 V vv tistega s rdeCIml srci, našo naibolišo prlrodno mineralno vodo. Zdravle in užitek! specijalne izdelke barve za obleke v zavitkih, barve za luženje lesa v zav., barvo za tla v zavitkih, barve za pirhe v zavitkih, Vilbra barve za usnje. Aniiinsbe barve za obrtniške potrebe barve za volno, barve za bombaž, barve za živila, barve topljive v masti, barve topljive v olju, barve za sveče, barve topljive v vodi, barve topljive v Špiritu. Razne kemične izdelke za gospo- dmistvo in obrt Zahtevajte cenikel TO\\DVA AMILI\SKM BMZV IX KtmCMtt IZDELKOV Ceiie Priporoča svoje LJUDSKA. POSOJILNICA v LJUBLJANI z. z neom. jH Lftibliana. Miklošičeva cesta 6, v lastni oalaii nasproti hotela „Union“ Obrestuje Hranilne vloge najugodneje • Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak ias razpoložljive, obrestuje po 4 7«, proti odpovedi po 57, Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega listat, njegov predstavnik dr. Zrna Pleas, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.