307. štev.
•^•»*iggsg^4ig^	vi	if	iraaTBgai
Posamezna številka 6 vinarjev,
„DAN“ izhaja rsak dan — tudi ®b nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj} v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvn moseenj K 1'20, z dostavljanjem na dom K t'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, čotrtletnp if 5*—, mesečno X 1'70, —
Za inozemstvo celoletno K 80'—.	Naročnina co
s::	pošilja upravništvu.	ss
Telefon številka 118.
V Ljubljani, nedelja dne 3. novembra 1912.
•n
s:
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• ••
Balkanska vojna.
Izprememba na Balkanu in v Evropi. — Očiščenje Evrope. — Kneževina Mace-donija? — Samostojna Albanija. — Pravi in nepravi dediči. — Armade se bližajo svojemu cilju. — Novi boji. — Skriti načrti.
Kaka izprememba v nekaj dnehl Turški kraji Kirk-Kilise, Eski-Baba. Lile-Burgas so bili svetu skoraj neznani. Poznali so jih po InTenu komaj oni, ki so slučajno potovali v Carigrad ali pa oni, ki so se zanimali za zemljepis. Vsi ti so mislili, da so to stari turški kraji, ki bodo pae se dolgo ostali v turški oblasti. Edino natančni poznavalci teh krajev so vedeli, da je v teh krajih tudi mnogo Bolgarov. Drugače se svet ni-zanimal za te kraje, saj so se zdeli tako brez pomena; v slučaju kake vojne se je mislilo samo na Drinopolje. In kdo bi si bil mislil, da pride v teh krajih v doglednem času do vojne. Da bi balkanske državice dvignile svoje sile —. ni nihče verjel, saj se ni slišalo o nikakih Pripravah. Grki so bili tepeni leta 1897. Srbi so morali leta 1908 odnehati — Bolgarija je molčala — na pomoč Rusije se ni moglo upati ~ ®vr<!?s£e Y?Iesile so bile vedno pripravljene vaiovati lurcijo pred razpadom in status quo na Balkanu, /ato ni mogel nihče misliti, da bodo ti kraji pozorišče velikih dogodkov. In danes? V dobrih 14 dneh se je naučila Evropa mnogo zemljepisja. Dan za dnem so padale ut! . S° ^ve*e po zasluSi nemških listov v kulturni Evropi. Danes pozna svet vsa ta tuja imena, da — naučil se je že novih bolgarskih imen ~~ |n poleg tega je spoznal tudi, da ni poznal razmer na Balkanu. Zato se je vse tako nitro izpremenilo.
Turška država je bila podobna onemu Augijevemu hlevu, ki je imel v sebi toliko gnoja. da ga sploh ni bilo mogoče skidati. Hera-klei Pa ie napeljal v hlev celo reko — ki je izčistila prostore. Armada balkanskih držav Je podobna taki reki. VIHa Se je kakor povoden] v zanemarjeno turško državo in jo je v par tednih izčistila. Kar še preostaja — je samo še zaključek. V teh dneh bomo zaslišali, da so armade dosegle svoj cilj. Bolgari bodo v par dneh pre(j Carigradom. — Grki gredo na Solun. Srb) se bližajo bregovom ob Adriji. Mnenje Evrope se je v par dneh popolnoma izpreme-nilo. Pod utisom velikih zmag so padile kulturnemu človeku nerazumljive simpatije do Turčije. Evropa se je pridružila evropskim zmagovalcem
Ne vsa Evropa Nekaj Nemcev se še vedno ne more sprijazniti z mislijo, da mora na Balkanu odločevati edino slovanska sila, ki je tu bd nekdaj in ima svoje dedne pravice.
Novi listi se pečajo z vprašanjem: kaj sedaj?
Da je po bitki pr iLile-Burgasu turška država samo še razvalina, ki se ne da več popraviti, je vsakemu jasno.
Toda od teh razvalin bi rad ta in oni vzel Am Za sP°m'n- Enim diši Macedonija, drugim Albanija, tretjim Sandžak itd. Pri svojih meditacijah in premišljevanjih o turški dedščini posojajo nekateri ljudje res smešni. Tako smo .Citah te dni, da so se v hotelu Greif v Bocnu sešli macedonskl veljaki k seji la so ugibali, kako bi rešili kneževino Macedonijo. Sprejet je bil predlog, da bo knez te kneževine postal državni nemški gro fAlfred von Bonnigheim. O
tem grofu ni še nihče kaj posebnega slišal in bo najbrže postal knez kje drugje — ne v Ma-cedoniji. Značilno pa je, da Nemci silijo razne svoje prince, grofe in kneze za vladarje na Balkanu, ko drugače vedno zabavljajo, da je tam sama uš in stenica. Naj vladajo rajše v svojih lepih in kulturnih krajih — drugod bodo ljudje sebe vladali. Takle grof von Bonnigheim — bi hitro dogospodaril v Macedonlji.
Enako težko vprašanje nastaja zaradi Albanije. Po sedanjem načrtu ima Srbija dobiti primorje ob Adriji in velik del takozvane Albanije. In že se slišijo glasovi, da mislita Avstrija in Italija to preprečiti.
Vse te kombinacije nimajo uradnega značaja. Gotovo je, da te dni diplomati gotovo mnogo premišljajo, kako bi to vprašanje rešili. Poseben predlog pa ni prišel še od nobene strani. Evropa bo rešila svoj mir s tem, da bo pustila Balkan pri miru.
Avstriji dopovedujejo razni ljudje, da Ima na Balkanu take življenske interese, da ne sme pustiti Sandžaka in Soluna. — Avstrijski višji krogi najbrže tudi tako mislijo — ali pa bodo vsaj skušali dokazati, da je to res. V resnici pa bo Avstrija po vojni mnogo boljše živela in bo imela lepše polje na Balkanu, nego doslej.
Toda na svetu je vedno tako, da se rado zglasi mnogo dedičev, kadar se da kaj podedovati. Ob grobu evropske Turčije stoje zdaj tl dediči s skrbnimi obrazi. Žalostno hinavsko je njih lice in na vsak način hočejo pokazati svoje dedne pravice. Nevoščljivo gledajo drug drugega in si prete s pravdami. In že se družijo in vežejo, da bodo skupno nastopili proti, pravim dedičem.
*
Edino pravi dediči teh dežel; Srbi, Grki In Bolgari pa nimajo časa prepirati se, dokler ni vojua končana. Oporoko so Turki napravili sami in -po nji sl mislijo deliti Dobro vedo. da imajo nasprotnike. Posebno Švabi In Italijani se repenčijo. Ako jc šla Nemčija Jemat Alzacijo in Lotaringijo, je bilo vse v redu, ko so šli Italijani v Tripolis, je bilo vse prav — ako pa na Balkanu zmagovalci vzemo vsak svoje — hočejo Švabi in Italijani svoj delež. Za enkrat je to vprašanje najvažnejše.
Glede vojne ni nikakih dvomov, kako se bo končala. Vprašanje je k večjemu, ali se bodo Bolgari ustavili pred Carigradom, ali pojdejo v Carigrad. Rekli so, da pojdejo v Carigrad In mi nimamo vzroka, da bi jim ne verjeli. Doslej so še vse izpolnili, kar so obljubili — in gotovo bodo tudi v tem držali svojo obljubo, da bodo v Carigradu diktirali mir. »Naprej vedno naprej«, je pisal prestolonaslednik bolgarski, Boris, ko je general Dimitrijev čestital k zmagi pri Lile-Burgasu: Bolgari nimajo do Carigrada več daleč.
Niti 100 kilometrov. — To je razdalja, kakor od Ljubljane do Trsta. Danes ali jutri stopijo pred zadnje trdnjave, ki se imenujejo Ča-
,ta‘dža- I *rd,?iaYe s? de}oma razbili že Rusi leta 18/8. Zdaj jih zelo hitro popravljajo. Ne-
lere med n,iml 8e morejo dolgo držati —
LISJEK.
M. ZEV AKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Ena izmed obeh žensk je bila vojvodinja Etanpska v svoji lastni osebi.
Druga je bila izmed njenih postrežnic in spremljevalk.
2e zdavnaj je bilo odzvonilo k počitku. Ulice so bile črne, in bojazljivo, občutljivo, pomehkuženo vojvodinjo je moralo tirati nekaj prav posebnega in mogočnega, da je tvegala svoje dragoceno zdravje na tem večernem iz-prehodu, in morebiti celo svoje življenje, kljub Vneti paznosti treh telesnih zdravnikov.
Ona, ki je hodila samo po debelih preprogah in ji baržunaste blazine niso bile nikoli dovolj mehke, kadar je položila noge nanje, je stopala sedaj korajžno po lužah in blatu cest, zakaj tlak je bil tiste čase razkošna novotarija, ki je dičila samo največje, najimenitnejše ulice.
Tako je korakala, naslanjaje se na spremljevalko; obraz ji je bil videti preplašen, in drhtljaji groze so jo izpretetavali tuintam — nič nenavadnega v tistih časih, ko je posta! Pariz last uzmovičev in raznovrstnih rokovnjačev, kakor hitro se je storila noč.
Ana de Pisle, vojvodinja Etanpska se je Bližala takrat svojemu petdesetemu letu.
Toda bila je vešča poznavalka umetnih ličil m se je okoriščala z njih najrafiniranejšimi Skrivnostmi, v nasprotju s svojo rivalko Diano Poatješko, ki se je umivala poleti in pozimi < mrzlo vodo, preziraje vsakršno lepotilo.
Dočim si ie bila Diana ohranila mramor-
no lepoto, ki jo je delaia podobno staroveški Diani, boginji lova, in gojila vse silne telesne vaje, divjala s konjem vsak dan po tri do štiri ure, ljubila zabavo lova in studenčne kopeli ter krotila bližajočo sle starost z vedno bedečo energijo, se Je zatekala Ana Pisleška k ženskim umetnijam, varovala se prepiha kakor kuge nadevala si zvečer pred spanjem krinko in rokavice, napojene z dišečimi olji, jn uporabljala z eno besedo, vse pripomočke, ki jih nudi človeku prekanjena umetnost, da popravi na sebi nepopravljive poškodbe let.
Kadar so sijale veselične sveče ie bila še vedno očarajoča lepotica.	’ J
Dianina krasota te je udarila na mah da si jo moral občudovati.
vtm An1 te omami*a s svojim prikuplji-vim vedenjem.
I ako sta obedve, vsaka po svojem raz-hčnem načinu, ohranili do srmti svojo lepoto, ki jo opevajo pesniki tistega časa z nemajhnim navdušenjem.
Med tema dvema ženskama je vladalo smrtno sovraštvo.
Diana, ki je bila nemara tudi že metresa Franca I., je manevrirala tako spretno, da si je osvojila srce m čute prestolonaslednika Henrika, moza šibke duše, ki je zapravljal svoje življenje s sanjarjenjem o slavnih činih starodavnih vitezov.
Henrik je bil zdaj z dušo in telesom vazal Diane Poatjeske, pred katero se je klanjala celo Katarina De Medic«. ali se vsaj delala tako, cakaje na tihem prilike za kruto maščevanje.
In Henrik je bil bodoči kralj, vzhajajoče solnce. Bil je bodočnost sama.
Obetalo se je, da postane Diana pravi kralj Francije, kakor hitro umre Franc I.
splošno pa niso posebno močne. S svojimi topovi bodo imeli Bolgari lepo stališče in bodo te trdnjave lahko uspešno bombardirali. Piše se, da so bili mnogi Bolgari preje kot delavci pri zidanju turških trdnjav — zato jih dobro poznajo.
Srbska armada je zavila na jug. Menda gre k Ševket-paši v Bitolj na poset. Paša se tega poseta nič ne veseli. En oddelek pa pojde menda proti Skadru, da bo tani pomagal Črnogorcem vzeti Skader. Vzhodni del armade podi Zekki-pašo naprej na Seres.
Grki se bližajo Solunu — krščansko prebivalstvo jih pričakuje z veseljem, Turki beže.
V vojni je po velikih zmagali nastal kratek premor. Ako pomislimo koliko časa so morali čitatelji v prejšnjih vojnah čakati, predno se Je čitalo zopet o novih zmagah — moremo presoditi, koliko velikega se je zgodilo v dveh tednih, odkar so čete prestopile mejo.
Zmagovalci so v svojih poročilih zelo skopi. Ne trobijo v svet več nego je nujno potrebno. Vse drugo izvrše drugi. Gotovo pa je, da je še mnogo skritega v načrtu, ki ima v sebi zapopadeno to delitev.
Vojna.
Turčija je danes popolnoma razbita. Srbska zmaga pri Kumanovu je uničila zapadno-turško vojsko, a na vzhodu so Bolgari pri Lile Burgasu potolkli Nazim pašo v odločilni bitki. Zvezne balkanske vojske hite z neverjetno naglico od zmage do zmage, katere z neprestanim mojstrskim preganjanjem sijajno izkori-ščujejo.
Balkanci so presenetili Evropo s svojimi armadami, katere so zlasti Nemci silno podcenjevali in že v naprei prorokovali zmago turškega orožja. To je bila tudi skupna želja »kulturne in krščanske« Evrope. A balkanske države niso samo dokazale velikansko sposobnost svojih armad, ampak so tudi sijajno dokazale svojo politično zrelost, ki jih je dovedla do skupne balkanske zveze.
To veliko delo, ki ]e izključno delo toliko zaničevane Srbije, je izvršeno tako temeljito in spretno, da o zvezi Evropa ni vedela ničesar, dokler ni izbruhnila vojna. Še predno se je začela vojna, je evropska dipiomrona ■ doživela
straže« poraz.	.-•• •	T./• h,. .
A balkanski narodi jusc/	svojega
junaštva samo na bojnem polju; ustrašili se niso niti Evrope, ustrašili se niso groženj, da bodo velesile tudi v slučaju zmage balkanske zveze vzdržale na Balkanu še status quo.
Odšli so v vojno, ne ozirajo se na klepetanje Evrope, z geslom: »Balkan — balkanskim narodom!« In lahko rečemo da so z naravnost čudovito naglico razbili turške armade in zavzeli že skoraj ves teritorij, katerega so si že v naprej razdelili med seboj, teritorij, na kari Jiega»7S? evr°Pske velesile tako poželjivo gle-io f ,Ysled sijajnih zmag balkanskih držav, se vrJi 1 v vse* SV°N mizernostl pokazala ničim-k-0?* tolilco oboževanega status quo. Ka-i or bi trenil, so sedaj ravno isti krogi, ki so se poprej tako navduševali za status quo, vrgli to neumnost med staro šaro in priznali, da je to orodje diplomacije zgubilo sedaj vso moč.
Balkanski narodi so za slučaj, ako bi jim »kul.urna« Evropa hotela iztrgati plodove in sadove krvavo pridobljenih zmag, pripravljeni zanetiti evropsko vojno, pa magari če pri teni sami poginejo.
Imela je torej zase vse dvorjane, kar jih je bilo mladih in častihlepnih — vse tiste, ki so goreli nestrpnosti, igrati ulogo v javnem življenju in so že špekulirali na dozdevno Henrikovo slabost.
Vojvodinja Etanpska, ki je ostala kralju zvesta, je morala gledati, kako pojema njen vpliv od dne do dne. Edini vzrok njenega bivanja na francoskem dvoru je bila zdaj še ljubezen Franca I. Toda Franc I. je bil veternjak, ki se je obračal od blondinke do brinetke; Ana rou je odpuščala vse to, samo da ostane ofici-ama metresa, in reči moramo celo, da se jc trudila na vse načine za svojo nepogrešljivost pri kralju, olajšujoča mu vse raznovrstne nagle in minljive ljubimkanje, samo da se ne bi zapletel v kako trajno ljubezen.
Naj si Čitatelj predstavlja sliko Ane Pisle-ske, kako se je tresla pred starostjo in živela v neprestani grozi, da Ji ne bi kak prepih nakopal revmatizma, ki bi popačil njeno zunanjost.
Predstavlja si naj neprestano vznemirjenost te favoritke, ki je sama slutila, da je nevidna izpodkopovalka že zapisala dan konca njene oblasti.
Predstavlja si naj nje častihlepno obupavanje ob sleherni novi ljubezenski osvojitvi kraljevskega ljubimca.
Uvažuje naj, da je smrtno sovražila Diano, in da je pomenil njen popolni padec popolno zmago njene rivalke na francoskem dvoru.
Tako bo čitatelj razumel, da ie udaril prihod Žilete to žensko kakor blisk, in da ni mogla več zatisniti očesa, marveč se je hladnokrvno spoprijaznila z nujnostjo zločina, samo da odstrani takšno zapreko.
Kdo je bilo to dekletce z blestečo lepoto, ki je zmedlo mahoma ves francoski dvor. tako
Leto L
Posamezna številka 6 vinarjev.
a	DredulStvo in upravulštvo:	j-
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska olica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase *e plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-cs pust. —» Za odgovor Je priložiti znamko, s:
Telefon številka 118.
Konec Turčije.
Mogočni Turčin v polju stal in svet je ves zasmehoval, z rokami krog je mahal in se takole bahal:
Le pridite kristjanski psi, da vam pokažem, kdo smo mi, dal vse bom vas pobiti, na kole natakniti.
Sosedje mali so prišli od južnih severnih strani, krepko si v roke segli, zvestobo si prisegli.
Je rekel Črnogorec brat: jaz zbil sem Turka mnogokrat, junakov Črne Gore nikoli ne premore.
A Srbin rekel je tako:
Kosovo polje moje bo tam so junaki pali — tam bomo zopet vstali.
Pritrdil njima je Bulgar, naš boj je boj za sveto stvar, pripravljene stojijo že čete za Turčijo.
Od juga Grk se je odzval, in svojo je besedo dal,
'da pošlje čete svoje nad Turčina na boje.
Če trdna nam bo naša ve2 lahko začnemo bojni ples, in Turka pogubimo in zemljo razdelimo.
Na boj nad Turka so prišli krog vrata vrgli mu vrvi so dobro ga oviti — in krepko pritegnili.
Ubogi Turčin zdaj ječi,
»Ojej, ojej, kak to boli« --vsaj malo me pustite
in m'do odločite1
Ne bomo ie pustili mi, dovolj smo ti služili vsi, zdaj bomo te zvezali in v Azijo poslali.
Reforme vam obljubim rad, in to gotovo zadnjikrat, svobodo bom podaril in boljše gospodaril.
Darov nam tvojih zdaj ni mar, pogumno reče tnu Bolgar 'Kdor more kaj zastonj dobiti — ni treba mu prositi.
da so bili vsi moški zaljubljeni in vse ženske ljubosumne nanjo?
Odkod se je vzelo?
Skrivnost je odevala njeno življenje.
La Satenjrč in njegova prijatelja so ostali nedostopni za vse, še tako prebrisano izpraševanje.
Samo nekaj je bilo vojvodinji Etanpski v nekoliko pomirjenje:	novodošlica	je bila po
vsem videzu bolna na duhu; to je dokazoval čudni prizor, ko je izjavila Žileta, da spozna v dvornem norcu Tribuleta svojega očeta.
Toda kralj jo je bil imenoval za vojvodinjo 1'ontebloško.
Kralj ji je podaril velikanska posestva in prekrasno palačo.
Kralj je izjavil zoper vsako etiketo, da so ji njegova vrata odprta ob vsaki uri.
Dočim so jo zadevaie te nesreče druga za drugo, je študirala Ana Pisleška nekaj dni zagonetni obraz male vojvodinjice-ter zaključila, da je njena umoholnost saino pritvorjena, krinka nevarnih ambicij.
O vsem tem je premišljevala vojvodinja Etanpska, ko je korakala kljub mrazu, megli in rokovni čem po temnih uličicah, stopaje naglo, kolikor je bilo mogoče v tej noči; zakaj previdnost ji ni dala, da bi vzela s seboj vsaj slugo s svetiljko, kakor je bilo v navadi tiste čase. Se več; hotela je iti peš. ker se smatra nosilnico ali kočijo za nevarno skrivnost njene nocojšnje poti.
Vojvodinja Etanpska je obiskala hišo v nekakšni tesni, smradljivi stranski ulici; po sredi je tekla mastna voda, in strehe, moleče iznad gobavih hiš, so puščale v sredi jedva košček prostega neba.
(Dalje.)
In stoka Turčin In kriči:
»Le čakajte kristjanski psU Evropa vam bo dala, bo mene maščevala.«
»Evropa več te ne drži zdaj imamo te v pesti mi, hej bratje pritegnite in dobro zadrgnite.«
Se zvija Turčin: »jej, o jeji če pojde to tako naprej —* kje je pomoč preroka kje moja oporoka...«	*
»»Nič oporoke treba ni 'deliti znamo tudi mi —1 nič več ti ne pomaga,
* '-*opa smrtna sraga.«*
»Pomoč« zdaj Turčin zakriči »Evropski vi zavezniki.
'Ce mene zadušijo, kako bo pa s Tručljo?«
»»Ne boj se Turčin, nič ne boj, saj kmalu bo končan ta boj mi bomo poskrbeli za mir v Evropi celi.««
»Oj stojte, stojte, kaj pa bo če spremenite status quo?
Kje Mahmud Golz je pašac kje je armada naša?
»»Armada tvoja ta beži,
In statusa nikjer več ni —» hej bratje pritegnite Turčinu vrat zavite.««
In dobro pritegnili so •Turčinu vrat zavili so končali boj so slavno t za slavo starodavno.
Evropa tudi že računa s tem dejstvom, }n je zato postala krotka in ponižna. Težko sicer gleda, kako se ji bo za vedno zaprla pot, Od katere je toliko pričakovati, a ne more drugače.
Balkanske narode čaka sedaj še druga na* loga. Po prvi sijajni zmagi na bojnem polju mora slediti še druga zmaga, ki bo še veliko hujša In to je zmaga na diploniatičnem polju. Balkanski narodi morajo pokazati, da nimajo Samo Izvrstnih vojskovodij, ampak tudi izvrstne diplomate, ki se lahko mirno kosajo z evropskimi.
Faktum je, da bodo balkanski narodi tudi na diploniatičnem polju postopali skupno proti Evropi. Voditelj balkanske diplomacije bo čisto gotovo srbski ministrski predsednik, zviti Nikola Pasič, ki je tudi čisto na tihem brez vednosti Evrope, ustvaril balkansko zvezo.
Belgrad, 1. novembra. Posebnih novih vesti z bojišča danes ni. Bolgarska armada, ki je pri Lile-Burgasu tako sijajno porazila Turke, hiti brzo naprej in se bo čisto gotovo na potu ...u.i Carifciadu še enkrat In obenem zadnjikrat i poskusila s Turki. To se zgodi najbrže pri Ča-italdžl. Mogoče dospe zmagovita bolgarska armada že jutri pred San Stefano, kamor je 'prodrla leta 1878. zmagovita ruska armada. ° ^da se niti približno ne sme misliti, da Je itnorda sedaj nastala kaka pavza v vojni in da iso Bolgari preveč utrujeni. Da temu ni tako, idokazuje dejstvo, da §o Bolgari včeraj zavzeli ipimotiko in s tem definitivno odrezali Drino-polje od Carigrada. Srbska armada, ki je zavzela Veles, le sedaj na potu proti Solunu, ki je 'tem lažji, ker prodirajo Srbi po krajih kjer so [prebivalci večinoma sami Srbi in Grki. Proti Solunu prodirajo tudi Grki In sicer z juga. Združili se bodo s Srbi in skupno zavzeli Solun, nr ’ >r bodo krenili proti vzhodu. Grki so svoj prihod pred Solun že najavili s tem. da so v solunski luki potopili tamkaj usidrano turško Križarko Fethl-Bulend. Na morju so sedaj zajedli tudi otok Samotrahi in sedaj pazijo na to, oa Turki ne morejo iz Male Azije prevažati ^ojaštvo. Črnogorci še vedno pritiskajo na Ta-Iraboš in Skader, katerega Turki jako hrabro branijo. Vendar je skoro gotovo, da bo padel preje, predno pride tjakaj srbska vojska, ki prodira iz Prizrena.
Sofija, 1. novembra. Kralj Ferdinand in ^prestolonaslednik Boris sta brzojavno čestitala a  .............  g-----------------------------------  ■.— i ’ —
O Macedoniji.
Pod Simeonom vel. so se butari cerkveno jločili od Carigrada in osnovali patriarhat v jPreslavu, kateremu nasleduje današnji bulgar-■ski eksarhat. Slovanska literatura je uživala v j^elikl meri naklonjenost oara Simeona, praznovala je takrat svoj zlati vek. Menihe, katere jje pregnal moravski knez Svatopluk, so gostoljubno vzprejeli samostani ob ohridskem jeze-ju; tu so razvili živahno literarno delavnost. Jugoslovanski samostani so pošiljali Rusom »Knjige in duhovnih in bili na ta način učitelji Velikemu in mogoaiemu bratu na severu. Pozneje je nastalo tujdi macedonsko cesarstvo, katero je vladal Samuel, ki je prestoloval v Phridu. Po kratki dobi ga Je razrušil Bazilij II., »bulgarski krvnik«, po bitki na gori Belasici (1018). Še enkrat Je oživelo bulgarsko cesarstvo in se povspelo pod vladarjem Jovanom Asenom II. (1218—1241) na vrhunec svoje moji, ali zmagovalni Turki so je kmalu razbili (1391).
Srednje-slovansko ali srbsko ozemlie v Iliriji, v vzhodni Mezijl in Dardaniji je bilo uoi-flo časa razdeljeno v posamne županije. Šele v 2. stoletju je postala Raša (Novi Pazar) krista-izacljska točka srbske države, katere osnova-elj, Stefan Nemanja (1165), je dal ljudstvu dinastijo Nemanjičev. Po zmagi nad Bizantinci Jia Kosovem polju so prodirali Srbi vedno dalje proti Jugu Macedonije. Dušan Silni (1331— 1355) povzdignil je Srbe na vrhunec njih moči; harod svoj je izborno organiziral In mu dal Izvrsten »Zakonik« (1349), pospeševal je knji-’.SX&S5tia Irgoiiiio. Šibila se k razprostirala.
generalu Dimftrejevu in armaili na sijajni zmagi-
Carigrad, 1. novembra. Cete mohamedanskih beguncev, ki beže semkaj pred Bolgari so vedno večje. Več tisoč družin je zapustilo svoja domovja in se priselilo v Carigrad. Nahaja se v obupnem položaju, brez hrane, brez obleke. Turki so jih nastanili po raznih kočah in tudi mošejih. Strah pred Bolgari je tako velik, da je v najkrajšem času pričakovati masakra kristjanov v Carigradu. Porta je_ sicer obsedno stanje št poostrila, vendar je izključeno, da bi v odločilnem trenotku mogla preprečiti napad na kristjane. Velevlasti so deloma že odposlale par bojnih ladij pred Solun in Carigrad, da bodo za vsak slučaj pripravljene.
Atene. 1. novembra. Vest da je gršk?’ tor-pedovka št. 12 potopila v Solunu usidrano turško križarko »Fethl Bulend« je vzbudila tu velikansko navdušenje. Sploh se je grško vojno brodovje v tej vojni naravnost Imenitno Izkazalo, posebno, ker je Iztrgalo Turkom celo vrsto otokov v Egejsker morju Grškr torpe-dovka se ie po zmagi umaknila zopet v Kate-rino, ne da bi bila vsaj najmanje poškodovana.
Carigrad. 1. novembra. Iz Alepsa je odpotovalo 32 srbskih bataljonov na bojišče.
Carigrad 1. novembra. Turško časopisje se odločno protlvl vsaki Intervenciji od strani Evrope. Časopisje povdarja, da Turčija še ni izčrpana in da čete Iz Sirije, Nezopotanije in Male Azije še niso stopile v akcijo. Turška hoče ali zmagati ali pa biti docela uničena.
Belgrad, 1 no^ Vest _ na eravani mobilizaciji Rumunije je vzbudila tu veliko vznemirjenje. Splošno se misli, da namerava Rumunska balkansko zvezo zahrbtno napasti. »Trgovinski Glasnik« poroča, da Avstrija na skrivnem hujsk" Rumuni«'' pr^" Srb><! In Bolgarski. Ako dvigne, tako končava članek. Rumunska na nas roko, potem se ii bo godilo še slabše kot Turčiji.
Belgrad, 1. novembra. Uradno se poroča, da uganjajo Turki na begu strašne grozovitosti po vaseh. Moške obešajo na drevesa, katera potem podžgu, ženske in otroke pa brez usmiljenja do zadnjega pokoljejo.
Atene, 1. novembra. Grška vlada je naznanila evropskim državam blokado jonskega morja. Vse ladije, ki bodo po tem morju vozile za Turčijo živež ali municijo, bodo brezpogojno zaplenjene. Evropske ladije se smejo le 24 ur zadržati v .jonskem morju.
DNEVNI PREGLED.
»Modenzeitung« in turški širokohiačnežl.
človek bi mislil, da se razne nemške »Moden-zeitunge«, ki so tudi po naših krajih zelo razširjene, Zanimajo samo za razne moške in ženske mode. Kaj še! Kakor je razvidno, se nameravajo sedaj ti časopisi popolnoma reformirati in se razven z ženskimi krili pečati tudi z visoko evropsko politiko. Sijajne jugoslovanske zmage nad Tur činom niso spravile iz tira samo nemškonaclonalnih političnih listov ampak tudi razne nemške modne liste. Posebno je razburjena »Familien und Modenzeitung fiir Oesterr.-Ungarn«, ki pravi na strani 94, »da Je črnogorski kralj Nikita naravnost na frlvolen način izzival Turčijo in tako povzročil v Evropi velikanski nemir i: '•*~ah.« Koncem članka zaničljivo izjavlja,, »da se je že slavni Bismark izrazil, da male balkanske razbojniške države niso vredne niti ene kosti pruskega grenadirja.« Na te neslane opazke mazačev »Modenzeitunge« samo kratek odgovor: »Le čevlje sodi naj kopitar!« Če že taki nemški zakotni listi tako blatijo Jugoslovane, potem se res ne smemo čuditi, da veliki utopistični nemški dnevniki a la »Frankfurter Zeitung« še vse kaj drugega sklatijo skupaj. Ja, ja, nemški Michel, mostovi »Dranga nach Osten« so sedaj popolnoma zrušeni in to peče, kaj ne!
Tisočletni »Kulturvolkovcl« bodo imeli danes, kakor poročajo nemški listi v dvorani dunajskega magistrata veliko zborovanje, da odločno protestirajo proti češkim šolskim težnjam na Dunaju. Po shodu se bo seveda vršil tudi velik demonstracijski shod, in čisto gotovo tudi napadi na mirne Čehe. Dunajski krščanski socijalci in nacionalci hočejo na vsak način varovati nemški značaj »nenemškega« Dunaja, če ne drugače pa z nasilji in poboji. Na shodu bo tudi sprejeta resolucija, v kateri bodo Nemci
takrat od Save in Dunava do Korintskega zaliva, od Črnega morja do Meste na traško-ma-cedonski meji. Po bitki pri Velbudžu (Kčisten-dil) so morali tudi Bulgari priznati srbsko nadvlado (1330). Metropolit pečki (Ipek) se je proglasil za patriarha in ustanovila se je srbska narodna ccrkcv, katere patriarh danes presto-luje na avstrijsko-ogrskih tleh, v Sremskih Karlovcih. Dušan se je dal v macedonskem mestu Skoplju kronati za cara Srbov, Bulgarov in Grkov ter se je vzdignil s 100.000 vojščaki proti Carigradu, da tam postavi svoj prestol in se osveti nad Grki, ki so bili nekaj let prej pozvali-osmanske Turke v Evropo. Ali med potoma nagloma umre: kakor se trdi, ga je zastrupil neki Grk (1355).
Do danes ohranjene stavbe in književni ostanki iz dobe srbskih vladarjev 13. in 14. stoletja kažejo že jasne sledove visoke kulture, dohajajoče iz Bizanca, Florence in Benetk, to so samo iskre, ki bi se bile pri živahnem zmi-slu za umetnost in veliki nadarjenostii srbskega plemena gotovo razžarile v svetel ogenj, da zavratni slučaj ni zaprečil visokega načrta Dušanovega. Carigrad bi bil ostal v rokah krščanskega, umetnost in napredek ljubečega naroda. Kaki umetniški zakladi so bili nakopičeni tu v Carigradu; ležali so zakopani in poleg njih v zadnjih zdiliih degeneriran, pokvarjen duh bizantinskega nositelja kulture! Kot noben drugi narod so bili Srbi poklicani, rda oživijo staro kulturo, njih sveža in zdrava narava bi bila prihranila beg humanistov pred Turki.
Po Dušanovi smrti je razpalo veliko srbsko cesarstvo v mnogo malih kneževin, katerih adMarii so se ureeaniali in drug omti dru&emu
energično zahtevali takojšnjo sankcijo zakona Kolisko, ki določa za spodnje in Zgornje Avstrijsko in Tirolsko le nemški učni jezik po šolah, od župana pa bodo zahtevali, da enkrat za vedno spravi z Dunaja »dunajsko sramoto«, češko šolo v III. okraju. Na Dunaju živi več stotisoč Slovanov, ki nimajo niti ene svoje šok ker tega ne dovolijo Nemci. Vlada gre seveda pri tem Nemcem z veseljem na roko in celo odobrava njih postopanje. Seveda, pri nas se meri z drugo mero. Pri nas mora vsakih sto Nemce ime svoje ljudske in srednje šole, ker to zahteva vlada sama. In za tako vlado naj bi se Slovani še navduševali in jo podpirali.
Sežiganje mrtvih. V dneh, ki so posvečeni spominu na rajnike, je došlo poročilo, da se tudi katoliško višje duhovništvo ne misli več upirati sežiganju mrtvih. Cerkev se je prilagodila še v vseh vekih časovnim razmeram in zahtevam, deroči tek napredka je potegnil za sabo tudi katoliško cerkev, čeprav se je dolgo upirala. Le še nekaj zaostalih cerkvenih knezov se upira in ž njimi seveda nižja duhovščina. »Korrespondenzblatt fiir den ka-tholischen Klerus Oesterreichs« pa je prinesel izjavo, da je upati, da se cerkev v gotovih mejah sprijazni s sežiganjem mrtvecev. Rimskokatoliška cerkev torej odnehuje počasi, a gotovo. To omenjamo, ker so v Ljubljani neki kateheti po šolah še nedavno govorili o sežiganju mrtvecev, kakor o neki gnusni in smešni novotariji, ki je naša cerkev ne bo nikdar dovolila.
Mlada tatica. Ivani Matičič iz Domžal je šele šestnajst let, pa je že zavila na nepravo pot. Uslužbena je bila pri tovarnarju Matiji Ravnikarju v Domžalah, kjer je opravljala domače delo. Meseca avgusta pa se je zgodilo tole: Matiji Ravnikarju je nenadoma izginilo iz zaklenjene omare 120 K in dvoje prstanov. Ker je isti dan pospravljala po domačih sobah le Ivana Matičič, je takoj padel sum nanjo. In niso se motili. Ivana Matičič je po strogem izpraševanju izpovedala, da Je res vzela onih 120 K iz omare, o prstanih pa ne ve ničesar. Pravi, da jih ni vzela, in da jih ni. Z onimi 120 kronami je šla poplačevat dolgove, ki jih je pred tem napravila po raznih trgovinah in tudi v gostilni, kar je pač žalostno. Zmislila se je tudi, da bi se kaj postavila, ko bi imela majhno urico z »žnorlco«. In kupila jo je z ukradenim denarjem. Pa svojega fanta tudi že ima Ivana, čeprav ji je komaj šestnajst let. Zato je tudi njega hotela obdarovati. Kar dva prstana mu je kupila. Tu pa so jo zalotili in bilo je po vsem. Kar meni nič tebinič so jo tirali pred sodišče in tam je dobila za svoje nepošteno ravnanje en mesec ječe. V tem času bo menda že izprevi-dela, da se s tatvino ne pride daleč. Pač, pride se. V zapor namreč.
Zgodba o ljubosumnem Janezu. Po svetu se dogajajo pogosto čudne zgodbe, ki so večkrat tudi precej umazane. Janez Šilinger je po poklicu konjederec, 53 let le star in stanuje na Perovem v kamniški okolici. Vdovec le in ima enega fanta, ki Je na Ogrskem. »Človeku je težko samemu biti«, pravi sveto pismo, in Janez Šilinger je zvesto potrdil te besede. Pa za novo ženitev mu ni bilo dosti mar. Vzel si je za gospodinjo neko Antonijo Grum, mlado ženo I. Gruma. Sam bog vedi, kako je to: Antonija Grum ni svojega moža prav nič marala in odšla je od hiše v službo k Janezu Šilingerju, kjer mu je gospodinjila celih dolgih osem let. Pa v zadnjem času je prišel k Šilingerju neki Rudolf Pi-šek na »košto«. Tale Pišek je pa kaj rad videl ženo, ki ga ni odbijala. Ttko sta bila sedaj dva možakarja, ki bi rada imela, da bi se srce mlade gospodinje obrnilo k njima. Pa je bila že nesreča za Janeza, ker je imel že pet križev na hrbtu, dočim je Pišek še mlad fant. Resnica je, da je Tončka, omožena Grumova, veliko rajše videla Piška nego Janeza. Ta je to kmalu spoznal, peklo ga je sicer to, pa vendar si je zamašil ušesa, kadar je pripovedoval njegov kozolec o ljubezni Tončke Grumove do Rudolfa. Piska. Zamašil si je sicer ušesa, ampak zapomnil si je nezvestobo svoje, ne, Grumove Tončke, ki je bila sedaj, kakor je vse kazalo samo Piškova. In od tu naprej se šele začne prava, žalostna štorija. Dne 2. septembra t. 1. je šel Janez Šilinger v družbi svojega tekmeca Rudolfa Piška in Matije Kropovška, očeta Antonije Grum k nekemu posestniku, Jezeršku po
Imenu, po nčTcega psa, katerega je mora! Janea Šilinger kot konjederec vstrehn Psa Je res vstrelil, pobahali k> ga v vie6o m ga jajisgo-nosno nesli s seboj. Za lo težavno pot p« so se že doma pripravili $ tem, da so popili to' slivovke. Ko so šli s svojim pm>to <	**
vse tri nenadoma prijela velika žela, Zau ,o mahnili v gostilno Antona Svetlina, kjer tt> eo-bili pijače, s katero so se okrepčali tako korenito, da so bili kmalu vsi trije pijani. Kaj ne bS bili! Najprej so popili tri Četrt litra žganja, pa ker njihovim želodcem še ni zadostovala ta velika množina alkohola, so naročili še poldrug liter vina. Tudi tega so popili. Nato so se dvignili in odšli ne prav trdnih korakov proti domu. Matija Kropovšek se je zunaj gostilne poslovil od Šilingerja in Piška in jo je odrinil proti svoji hiši, da prespi pijanost. Šilinger in Pišek pa sta šla nato k domačiji prvega. Ko sta prišla dc hiše, je prijel Pišek za kljuko. Vrata so bila za-J prta. Tu se je Šilinger razjezil in rekel Pišku, naj gre po sekiro in naj vrata razbije. Ta pa tega tli hotel storiti. Nastal je med njima prepir, med katerim pa je Janezu Šilingerju naenkrat stopilo pred oči Piškovo razmerje s Tončko Grumovo. Slina ljubosumnost se ga je polastila. Prepir je postajal čedalje ostrejši. Tu je nenadoma vzel Šilinger patrono iz žepa, dal jo v svoj(j puško, s katero je prej vstrelil vsa, nameril jo je na Piška in je sprožil petelina. Strel je zadel Piška v vrat, vsled česar je obstre-Ijenec takoj padel na tla in začel silno krvaveti. Šilinger je nato zagnal puško proč v travo in je šel nazaj v gostilno, kjer so poprej pili. Tam je naročil vina in ga začel požirati, da se je do-dobrega vpijanil in da ni mogel napraviti niti koraka več. Legel je v gostilni na klop in je zaspal. Medtem ko je Šilinger o gostilni popivaj se je težko ranjeni Pišek privlekel na Silinger-jev kozolec, kjer je legel na seno in začel vpiti na pomoč. Na njegov klic je prihitela gospodinja Grumova, ki je spravila nato Piška v hišo na posteljo. Drugi dan nato je prišel iz Kamnika zdravnik, ki je podelil ranjencu prvo pomoč. Nato je moral Pišek iti v deželno bolnišnico. Samoobsebi se razume, da je imela s celo stvarjo opraviti tudi sodnija. Med celo to zgodbo pa je prišla tudi medigra, v kateri je igrah, glavno ulogo Antonija Grum. Medigra je bila sledeča: Drugi dan po nesreči, ki se je zgodila pred šilingerjevo hišo, je šla Grumova k neki šivilji Jeromovi. Tam je pravila o celi nesreči, ki se je pripetila in je rekla med drugim, da je vstrelil Rudolfa Piška njen gospodar Janez Šilinger. Vsa stvar je bila nelepi- skrivnostna ker ranjeni Pišek ni hotel nikomur povedati kdo je nanj streljal. Ko pa je Grumova Jeromovi povedala to novico, se je to hipoma razneslo še isti dan in po Janeza Šilingerja so prišli orožniki, ki so ga izročili sodniji. Sodnija j& poklicala k obravnavi več prič med katerimi sta bili tudi Grumova in Jeromova. Na daii razprave sta se obe sešli pred vrati sodišča kjer je stopila Grumova k Jeromovi in jo vprašala, če Je tudi ona poklicana za pričo v Šilin« gerjevi zadevi. Ko ii je ta to potrdila, ii je Grumova rekla, naj nikar ne izpove, da ji je oni dan rekla, da je Piška obstrelil njen gospoda? Šilinger. To se pravi: Grumova je silila Jero-rnovo h krivemu pričevanju in je zato tudi sedela včeraj na zatožni klopi pri deželnem sodišču poleg obdolženca Janeza Šilingerja. Sodišče je zadnjega spoznalo za krivega in mu prisodilo trinajst mesecev težke ječe. Ravno tako je spoznalo Antonijo Grumovo za krivo in jo je obsodilo na šest mesecev zapora. Kar se še tiče Šilingerja, bo moral ta plačat’ Pi*V” ■‘■ldi 300 K za bolečine, za bolniške stroške in za zamujeno delo. Pri obravnavi je prišlo tudi na dan, da je bil Šilinger že enaindvajsetkrat predkaznovan, da je notoričen pijanec in da nese vsak sold, ki ga zasluži, v gostilno. Zata je tudi pod kuratelo, kateri ^ izprea oči kadar le more. No, v teh trinajstih mesecih Sb bo menda že enkrat po dolgem času pošteno streznil.
Ogenj. Predvčerajšnjem je nastal na Spodnjem Blatu pri pc.«. tniku vui^ Lukmanu ogenj. Prišli so domačini na mesto nesreče in požarna brarnba iz Grosuplja in Škofljice. Z združeno močjo se jim je posrečilo, da so ogenj omejili in da se ni razširil po sosednjih hišah, ki so bile v veliki nevarnosti. Kdo jp zažgal, še ni znano.
intrigirali, dočim so si Turki med tem osvojili Tracijo, vzeli Jedrene In si tam postavili prestol. Macedonski despoti so bili vazali turški, med temi tudi mnogo opevani Kraljevič Marko v Prilipu. Samo severno od Šar-planine so si ohranile samostalnost nekatere srbske državice, n. pr. Zeta, Bosna in država kneza Lazara v današnji kraljevini. Dokler so bile te neodvisne, Turki niso mogli prodirati v srednjo Evropo, kajti ključ — Kosovo polje — je bil v srbskih rokah. To so Turki prav dobro vedeli in se dolgo časa pripravljali za vojsko. Na Vidov dan — 15. junija 1389 — trčilo je 100.000 Srbov s 300.000 Turki na Kosovem polju, na stoku Sitnice in Laba. Bil se je krvav boj.
Na obeh straneh je palo silno veliko vojščakov. Srbi so izgubili svojega kneza Lazara in vse plemstvo. Turki najboljše čete svoje in sultana Murata I. V Evropi se je razširila vest, da so zmagali Srbi; v Florenci in Parizu so veselja zvonili z vsemi zvonovi, v cerkvi No-tre-Dame v Parizu se je proslavljala navidezna zmaga s svečano cerkveno slovesnostjo, kateri je prisostvoval Karel VI. osebno s svojim dvorom.
Muratov naslednik Bajazit ni dalje prodiral in Je pustil Srbom notranjo državno uredbo, morali so pa zato priznati njegovo nadvlado; leta 1459. se je docela zdrobila njihova moč, Turki‘so jih popolnoma podjarmili. Kmalu nato upropast-i Ista usoda tudi srbske zemlje I3osno (1463) in Hercegovino (1482). Samo skalnato gnezdo Zeta (črna gora) je ostalo svobodno ves čas turške nasilne vlade, nehoma je gorel tam straŽ§5i^4li>ž§Ql svobode in čuval, srbstvo joogina.	<	*'
Turška doba. Osmanski Turki, velebojevit narod, so se vgnezdili sredi 14. stoletja v Tra-ciji, ko so jih bili pozvali Grki, ter so od tu napadali Macedonijo in si jo tudi podjarmili. Ze-četkoma so se naselili samo v utrjenih mestih, pozneje tudi v vaseh. Murat I. in Bajazit Ilde-rim (1339—1403) so odkazali Turkmenom veliko zemlje v Traciji, Bulgariii ?” *' ■ 'edoniji. kakor tudi mesta Solun, Skoplje, ,,onidže, Vardar, i. dr. Celo 15. stoletje je trajalo izseljevanje turško iz Azije v najoddaljeneje kraje balkanske, tako da so že v 16. stoletju tvorili v južno-vzhodni polovici večino prebivalstva. Razmeroma najmanj Turkov je bilo v pidskem pogorju in* v rezki, zapuščeni Albaniji.
Prvi turški naselniki so dobili velika pose-
Poturčevati kristjane se spočetka niti ni poskušalo, samo da se Privežejo brezipravni delavci, »raja«, na zemljišče, potem pa, da se
izognejo konkurenci .Pr®f0?'všlyzbudjla velike
Viharna turška doba je vzouana vemce
nrpnhrate med Arnavti in Cincari; prvi so se v celih gručah izselili v Italijo, v Peloponez, bežali na visoki Balkan, zadnji so se umaknili tia v Dalmacijo in Istro.
Dne 29. majnika 1453 je pal v roke never*. nikom Carigrad, »mati sveta«, kakor so ga na-zivali vzhodni pesniki; s tem ie izgubilo človeštvo važno kulturno ognjišče, ali grštvo se Je obdržalo. Brez Turkov bi ne bilo danes ne Grkov ne Arnavtov (Albancev). U zgodovine Je znano, da so vladali v 14. in 15. stoletju v saliji, Epiru, v Macedoniji in Albanl®, kne»foški, torej le pr^l^dfty.il tujfl •rt**''	“
.srbska, pism.
Potepuški. Katarina Hodorovič in Urša Hodorovič sta ciganki. Ciganska kri pa je nemirna in žene cigana kar šiloma iz kraja v kraj. Nikjer mu ni obstanka. Omenjeni ciganki sta se potepali prejšnji mesec po Notranjskem okoli Senožeč. ju je dobil orožniški straž-mojster in jih je prijel, ker sta se potepali brez dela, in izročili so jih okrajni sodniji, ki jih je kaznovalo zaradi potepuštva. Ciganki pa sta prijavili vzklic na deželno sodišče, ki ju je včeraj oprostilo. Navajalo se je, da sta deklini pomagali svojemu očetu pri kupčiji s konji in da ima oče zase, za ženo in deset otrok legitimacijo, s katero mu je dovoljena omenjena kupčija.
Brat ustrelil sestro. Predvčerajšnjem se je zgodil v občini Rochiova pri Všerubih na Paškem žalosten dogodek. K svoji sestri Amaliji Menerovi je prišel namreč njen brat Ferdinand Sikar, ki je zelo udan žganju. Zahteval Je od sestre kratkomalo denar za »šnops« in ker ga mu ta ni hotela dati. je prijel Sikar puško in je v mali razdalji ustrelil sestro v trebuh.Težko ranjeno ženo so takoj odpeljali v mestno bolnišnico v Plznu, surovega brata pa Je prijelo orožništvo in ga izročilo sodišču.
Neresnična novica z bojišča vzrok samomora. Oospa Vlahova, doma iz grških ari-stokratičnih krogov v Atenah se je te dni Vstrelila, ko je brala v časopisih, da je njen soprog padel v bitki pri Flasoni. Pozneje se Je izkazalo, da je bil samo lahko ranjen.
Trikrat streljal na svojo ženo. Orožen čin Je izvršil v teh dneh jermenarski mojster J. Ko-Štal iz Budjevic. Ko je prišel oni dan v svoje Stanovanje, je trikrat vstrelil iz samokresa na 'svojo ženo Marijo. Ena ki oglja jo je zadela v glavo, druga v prsa in tretja v roko. Težko ranjeno ženo, ki se nahaja v blagoslovljenem Stanu, so odpeljali v največji hitrici v bolnišnico, njenega moža so aretirali in ga dali v preiskovalni zapor. Doslej še ni znano, zakaj je Koštal izvršil ta grozni čin.
Ljubljana.
.	~ Ljubljanski občinski svet ima v torek
dne 12. novembra redno sejo.
— Naša društva in vojna. Pišejo nam: Za ranjence na slovanskih bojnih poljih zbirajo z unemo tudi slovenski napredni krogi in po yseh slovenskih mestih razmišljajo, kako bi se dal doseči čim preje najboljši uspeh. Razna društva prirede primerne sestanke svojih članov, kjer se s predavanji, deklamacijami in koncerti pridobi narod, da žrtvuje za zmagovito slovansko rajo. Tudi gledališke predstave iV ta namen naj bi se priredile. V Osjeku je Čuvajeva vlada sicer delala težave, v Ljubljani pa ni Čuvaja. Zato mislim, da bi bilo mogoče, da se priredi v našem deželnem gledališču posebna predstava v omejeno svrho ter se uprizori morda kakšna jugoslovanska drama. »Majka Jugovičev« v prevodu prof. Westra se do zdaj še ni igrala. Če bi se dala ta misel uresničiti, bi si pridobilo naše gledališče goto-.vo splošno priznanje.
x ~T- ^0mazane hiše. V zadnji dobi je bilo iVec hiš v Vrhovčevi in Komenskega ulici ter M Kadeckega cesti popisatiih z belo kredo fn 6 črnim ogljem. Nekatere hiše so bile celo urakrat zapored pomazane. Gospodarji, ki so dali svoje hiše pravkar nanovo pobarvati, so Seveda zaradi takih pobalinskih činov silno Ogorčeni. Kdo bi še hotel svojo hišo nanovo pobarvati, ako mu jo hudobneži takoj pomažejo? Naj bi starši, zlasti predmestni, poučili Svoje otroke, koliko škodo napravljajo hišnim posestnikom. Po šolah pa bodo učitelji posvarili učence, da je poškodovanje tuje lasti kaznivo. Zvedeli smo, da je dobila mestna policija naročilo, da mazače in pisače hiš izroči 'v najstrožje kaznovanje.
Hani~~D^°^er dovtIp ie kr°žil te dni po Ljub-
J ; Pn Drinopolju pravijo sedaj Turki: »je
bclrin* Je dreni! BoIgari pa Plavijo: »odrin,
nr! ^Za b®*k®nsk® ranjence so nabrali gostje
Sil *,U 7 Rožni dolini 220 K- — °osp. Jak. Jezeršek trgotec v Gorenji vasi je poslal 10 K. Živeli darovalci.
— Zveza dramatičnih društev. Slovenci Pridno gojimo dramatično umetnost. Skoraj v Vseh večjih mestih imamo dramatična društva, ki vzdržujejo redna gledališča, po deželi so se istanovili dramatični odseki in tudi večina na-
društev prireja ob raznih pri-gledališke predstave. Toda nečesa še ni 3HO, nečesa, kar bi vezalo ta društva, jih zor-ganiziralo v celoto, bilo nekaka centrala vsem (,m društvom, na kar bi se zlasti manjša društva po deželi obračala za nasvete, navodila ln podporo, bilo ni organizacije. In ta nujna potreba po organizaciji je rodila dne 20. X. t. I. Ustanovljeno »Zvezo dramatičnih društev«, ki naj bi obsegala vsa društva, ki sistematično goje dramatično umetnost. Zveza bo centrala, ha katero se bodo obračala v nji včlanjena društva pri prirejanju predstav, ki bo skrbela za repertvar, igre, spajala društva med seboj. G’ ^ naloga Zveze pa bo zopetno izdajanje »Talije«, ki je zlasti sedaj nujno potrebna. Prvi žvezek bo obsegal navodila za vprizarjanje predstav in natančen seznam izdanih in roko-pisnih iger, slovenskih in prevedenih, ki leže sedaj v arhivih različnih društev. S tem bodo odpadli marsikateri nepotrebni stroški, dvojno Prevajanje itd. Članarina znaša letnih 30 vinarjev od vsakega člana včlanjenega društva, nekateri drugi prispevki se bodo še določili. Naloga, ki si jo je postavila Zveza, je velika in le od mnogobrojnega pristopa društev k Zvezi je pričakovati, da jo bo mogla Zveza vršiti, zato Vabimo vsa tozadevna društva k pristopu. Opozarjamo obenem vsa društva na sklep občnega zbora Zveze, da prenehajo s 1. I. 1913 vsavZvezi včlanjena društva z izposojevanjem gledališkega materijala nevčlanjenim društvom. Podrobnejše informacije daje in sprejema priglasitve Zvezin tajnik prof. J. Berce v Ljubljani, Bleiweisova cesta 22. Odbor.
— Iz gledališke pisarne. Danes popoldne
izven abonemeijta, m laže Wat flfc fedat.no
znižanih cenah ponovi žaloigra »Mlinar in njegova hči«, zvečer pa se izven abonementa, za lože par namesto prvotne naznanjene operne predstave, ponovi Malnerjeva veleefektna dramska noviteta »Vrag«, o kateri gre po vsej Ljubljani sodba, da na slovenskem odru že dolgo ni bilo tako zabavno, skozinskoz interesantne in izborno uspele drame, kot je ta vele-duhovita satira na človeško lažimoralo. — V torek prvič opereta »Boccaccio«.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca oktobra 1912: 1388 strank je uložilo 756.544 K 34 vin., 1582 strank je dvignilo 1,132.603 K 95 v. Stanje vlog 42,111.086 kron 95 vinarjev.
— Ljubljanska kreditna banka. V mesecu oktobru vložilo se je na knjižice in na tekoči račun K 1,808.325.66 dvignilo pa K 2,446.23. Stanje koncem oktobra K 14,235.917.91.
— V mestni klavnici se je zaklalo 72 volov, 6 bikov, 9 krav, 361 prašičev, 145 telet, 39koštrunov, 8kozličev, mesa se je vpeljalo 371 kil.
— V kavarni Evropa je včeraj popoldne nekdo zamenjal črn trd klobuk (halbeilinder). Kdor ga je zamenjal, naj ga prinese ali pošlje v kavarno Evropa,
— V kavarni »Central« nastopi danes in nasledne dni kabaretna in glasbena družba »Original The VVeihings Ensemble«.
— Loterijske številke. Trst: 75. 36, 40,
Trst.
Kaj je s slovensko trgovsko nadaljevalno šolo v Trstu? Trst je velikansko trgovsko mesto. Ampak v tem trgovskem mestu opažamo pomanjkanje trgovske izobrazbe. V vseh drugih netrgovskih mestih, so trgovci bolj izobraženi kakor v Trstu. Zato, ker ekzistirajo drugje trgovsks šole za trg. vajence. V Trstu ta takih šol ni. Imamo sicer slov. trgovsko šolo v Trstu, toda ta šola ni za trgovske vajence, ker traja cel dan. Kdor absolvira to trgovsko šolo, gotovo ne bo šel potem v trgovino se učit, ampak bo šel prakticirat v kako trgovsko pisarno. Poleg te šole imamo trgovske tečaje v »Trgovskem izobraževalnem društvu«. Ti tečaji so za učence in pomočnike. Obdrže se zvečer, ko so trgovine zaprte. V drugih krajih po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem itd. (posebno v nemških pokrajinah) pa opazimo obrtne nadaljevalne šole, ki trajajo na dan po dve uri. Te šole vzdržuje vlada. Trgovski učenec gre v šolo med tem časom, ko je odprta trgovina in ne nato zvečer. Vsak trgovec je prisiljen poslat’ svojega učenca v šolo. Vse to v Trstu pogrešamo. Trgovski na-stavljenci (pomočniki) so neizobraženi. Če ne more kdo izmed njih odpreti trgovino, je prisiljen se poprijeti najnavadnejšega dela — recimo na starejša leta, ko ni več sposoben za prodajalca, medtem, ko bi se lahko poprijel pisarniškega dela, knjigovodstva itd., kakor v gori omenjenih pokrajinah. Iz tega, da v Trstu ni takih šol pa tudi sledi, da se trgovina ne razvija, kakor bi se morala. Pri slov. trgovini naprimer opažamo zelo majhen napredek, ker se Slovencem, kar se tiče šolstva, najsJabše godi. Nemška trgovina se zelo razvija, dokaz, da so trgovske nadaljevalne šole velikanske važnosti. Slovenski trgovci v Trstu, kakor tudi slovenski trgovski uslužbenci naj bi vložili zahtevo po trgovskih nadaljevalnih šolah. S tem bi se napravilo velik korak naprej.
Deželnozborske volitve v Trstu. Z ozirom nato. da bomo imeli prihodnje leto v Trstu in v okolici deželnozborske volitve, se nam zdi potrebno, opozoriti slovenske merodajne politične kroge v Trstu, da se prične s predpripravami že sedaj. Slovenska navada je bila že od nekdaj, vse prepustiti na zadnji dan. Toda Če se vrše predpriprave mesece in mesece poprej, je uspeh gotovo večji. 2e sedaj naj bi. se postavilo v okolici v vsaki vasi zaupnika, v mestu pa v vsakem okraju in sicer več od njih. Ti nai bi poskrbeli med ljudstvom glede agitacije in kandidatov vse potrebno. Določilo naj bi se takoj več govornikov za shode. Vršilo naj bi se torej tiho in sistematično delo. Izbiranju kandidatov naj bi se posvetilo posebno pozornost. Gledati bi se moralo predvsem nato. da pridejo v deželni zbor sposobne in delavne moči. Vse tiste, ki so se do danes izkazali za nesposobne, oziroma, ki niso vršili svojih dolž-nosti, naj bi sc absolutno nc volilo več Na ne* katere smo mi že opozorili. Pa je še več takih Naprimer eden se vedno opravičuje, da nima časa. Nekateri so pametnejši, pa se sploh ne opravičujejo. Zopet nekateri pa so zelo pridni, pridejo skoraj k vsaki seji, toda zasedejo samo klop in molče, drugega pa nič. V tem oziru bo res treba korenite remedure. Tako ne sme iti naprej. Mi tržaški Slovenci moramo napredovati dan za dnem. Bolj ko se bo delalo, tem večji tern hitrejši bo napredek. Marsikaj 'se je izboljšalo, ampak še velike krivice se nam gode. Zato moramo z vso silo, z vso enereriio nastopati, da s? popolnoma otresemo bhta v katerem tičimo. Pri prihodnjih volitvah pokažimo, da je ze minula naša potrpežljivost Vreči se moramo v delo kakor levi in imelfbomo velike uspehe. Zato naj se vrše predpriprave že sedaj Posebno bi bilo želeti, da bi se tega prepotrebnega dela poprijela tudi mladina. Upamo, da se to tudi zgodi.
Obljube ni izpolnil. Ravnatelj »Llovda« g. Frankfurter, je obljubil deputaciji ki je intervenirala pri njem glede odpuščanja delavstva v Lloydovem arzenalu, da naloži ravnateljstvu arzenala, da se podeli odpuščenim delavcem podpora Od tega časa je že nekaj tednov Ravnatelj Frankfurter te svoje obljube m izpolnil. Včeraj se je namreč podala deputa-cija k podravnatelju Lloydovega arzenala Smithu, ki je deputaciji odgovoril, da ni dobil od Frankfiirterja mkakega povelja izplačati odpuščenim delavcem podpore. Nadalje je dejal Smith, da se bo odpustilo do konca prihodnjega meseca vse delavstvo Lloydovega arzenala, ker se arzenal preseli v tem času. Stalo bo to-do. _2QM	lia -testi. TQ.3adeyj.10 bo
interveniral drž. poslanec dr. Rybar pri ministrstvu. K Frankfurterju pa gre deputacija ponovno. Vprašala ga bo, kaj je z njegovo obljubo. Če je že obljubil naj tudi izpolni.
Pa imamo sitnosti z njim. Velike sitnosti imajo socialni demokratje z dr. Tumo. Pride v Trst in že se jezi nad »Edinostjo«. Potem pa ima »Zarja« veliko pisati o tem. Prisiljena je prati dr. Tumo. Predvčerajšnja »Zarja« ga brani v kilometrsko dolgem članku. Je zavozil in to jim ni prav. Mi bi sodrugom »Ljudskega odra« svetovali edino to. da drugič, kadar zopet pride dr. Tuma v Trst, dr. Tuma predno prične predavati povedo na ušesa, naj nikar ne uganja osebnosti, naj nikar ne napada, ampak naj pripoveduje o Drinopolju in Kirk-Kilisi. S tem si bodo prihranili mnogo časa in ne bo jim treba pisariti v »Zarji« takih dolgih člankov.
O umoru v Žavljah. Krojač Miklavec, o katerem smo včeraj poročali, je v mestni bolnišnici umrl._ Njegovega sina Pavla, ki je bil aretiran, so izpustili na svobodo, ker se je izkazal za nedolžnega. Aretiran pa je bil neki Šwab, vse kaže, da je on morilec.
Deputacija N. D. O. pri namestniku glede slov. obrtnih šol. Pretekli četrtek sta predložila namestniku spomenico glede slovenskih obrtnih šol v Trstu, predsednik N. D. O. dr. Kisovec in strokovni tajnik Brandner. Namestnik je obljubil, da bo posvetil vse svoje moči, da dobe Slovenci v Trstu čimpreje slovenske obrtne šole.
Predavanje. V torek predava v dvorani N. D. O. od 7. do 8. zvečer J. J.: »O domovinski pravici«, od 8. do 9. zvečer K. Širok: »Kmečki punti na Slovenskem«.
DRUŠTVA.
— Seja odbora za nabiranje darov za Rdeči križ balkanskih držav se vrši jutri, v pon-deljek ob 6. uri zvečer na magistratu. Gospodje odborniki se poživljajo, da se seje zanesljivo udeleže.
— Sokolski zlet leta 1913. Seja stanovanjskega odseka vrši se v ponedeljek 4. t. m. ob pol 9. zvečer v zvezni sobi Narodnega doma. Bratje člani se prosijo, da se seje zanesljivo udeleže.
— Politično društvo za Moste ima danes popoldne ob 3. sestanek pri .Toškotu na Selu. Vabijo se zaupniki tem potom brez posebnih vabil.
— Vinsko trgatev priredi pri »Perlesu« danes dne 3. novembra krajna skupina poštnih in brzojavnili uslužbencev v Ljubljani (ne uradnikov). Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina 20 v za osebo. Čisti dobiček je namenjen v društvene namene.
Akademično društvo »Slovenija« je izvolilo na prvem občnem zboru dne 29. 10. 1912. sledeči odbor:	Predsednik:	V. Zalokar, stud.
med.; podpredsednik: L. Čermelj, stud. phil.; tajnik: A. Sedmak, stud. phil.; blagajnik: J. Rus, stud. phil.; knjižničar; K. Luschiitzky, stud. med.; gospodar: V. Sosič, stud. med.; arhivar; J. Birsa, stud. phil.; namestnika: D. Šefinan, stud. iur., A. Jenko, stud. jur.; pregledniki:	St. Virant, stud. iur., I. Pestotnik,
stud. med. vet. in A. Trtnik, stud. med.
Vojna.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
UMIKANJE TURŠKE ARMADE.
Sofija, 2. novembra. Po bitki pri Lile-Bur-gasu so se Turki na begu parkrat odločno postavili zmagovitim Bolgarom nasproti, a so bili tepem tako pri Dimotiki, kakor pri Čorlu. A^ise sedaj v velikem neredu umikajo proti ^ vojaških krogih prevladuje pre-pricanje, da4>o premagana turška armada pri Cataldžl napravila zadnji poskus vreči Bolgare nazaj, v Sofiji pričakujejo, da pride jutri pri huti ži do krvavih bojev. Turške izgube v bitki pri LHe-Burgasu so bile naravnost velikanske. Baje Imajo Turki 20.000 mrtvih in več tisoč ranjenih. Bolgari upajo že tekom prihodnjega tedna dospeti pred Carigrad.
OBLEGANJE DR1NOPOLJA.
Carigrad, 2. novembra. Obleganje Drino-polja še vedno traja. Turška posadka, ki šteje nekai nad 50.000 mož Se obupno brani in je dosedaj odbila še vse bolgarske napade. Bolgari Imajo pred Drlnopoljem baje strašne Izgube. Zadnje dni so Turki napravili tudi več izpadov iz mesta, ki so se sicer ponesrečili, a so vendar stali Bolgare mnogo žrtev.
Sofija, 2. novembra. Semkaj sta danes dospeli dve srbski diviziji, da ojačita bolgarsko armado pred Drinopoljem. Srbi so odposlali pred Drinopolje tudi več najmodernejših oblegovalnih topov.
Sofija, 2. novembra. Zadnja dva dni so se Bolgari z vso energijo vrgli na Drinopolje. Bombardiranje trdnjave traja neprestano in je doseglo velike vspehe. Mesto se ie na več krajih vžgalo. Položai Turkov ie obupen.
Dunaj, 2. novembra. Semkaj je došlo poročilo, da se yrše za Drinopolje silno krvavi boji. Turki se na vsak način ne bodo mogli dolgo vzdržati. Baje so se med turško posadko in Bolgari že pričela pogajanja glede predaje mesta. Bolgari so pripravljeni dovoliti svoboden odhod le civilnemu prebivalstvu.
POLOŽAJ V CARIGRADU.
Carigrad, 2. novembra. Tu postaja situacija vedno bolj kritična in bati se je najhujšega. Dejstvo, da je stopil na čelo vlade stari Kiamil paša ni napravilo čisto nobenega utiša. Ljudstvo je silno razburjeno, ker vlada ne da nobenih poročil o turških porazih in na drugi strani še vedno govori o zmagah. Vsak čas le pričakovati, da izbruhne v mestu revolucija. D.oseUai le pribežalo v, Carigrad iz okolice že
c??®	,begl,ncev*	ki	Pripovedujejo o
strašnih turskih porazih. Poslaništva velevla-sti so močno zastražila svoja poslopja. V mestu so vse ulice polne policije, orožnikov in vo-astva, da preprečijo eventualno masakriranje kristjanov. Med kristjani vlada strašna panika.
OPERACIJE OKOLU SKADRA.
Cetinje, 2. novembra. Turška posadka v, Skadru pod Essad pašo se še vedno jako hra-bro drži. Črnogorci imajo zlasti velike težave z obleganjem Taraboša, ki jih stane največ žrtev. Kakor hitro dobe Črnogorci to moderno rdnjavo v roke, potem bo tudi Skader izgubljen. Bombardiranje Skadra je povzročilo sedaj v_ mestu že precejšnjo škodo. Neka granata je včeraj padla ravno na cerkev in io razdejala.
ANEKSIJA SANDŽAKA.
Belgrad, 2. novembra. Vlada je baje že proglasila aneksijo onega dela Sandžaka, katerega zahteva zase, to je mitrovlškl okraj. Zapadni del dobi Črna Gora. Vest se uradno še ne potrjuje.
BITKA MED TURKI IN GRKI.
Atene. 2. novembra. Pri Anomi je grška zahodna armada naletela na hud odpor od strani Turkov, ki so se imenitno utrdili. Sedaj se vrši huda bitka, katere izid še ni znan.
DIPLOMACIJA ŽE DELA.
Pariz, 2. novembra. Vsled popolnega poraza Turkov pri Lile-Burgasu smatrajo vele-vlasti sedaj kot ugoden čas, da prično intervenirati glede miru. Iniciativo zato ie dal fran-coskl ministrski predsednik Poincare, katerega predlog je bil že odposlan na Dunaj.
Pariz, 2. novembra. Baje odideta že te dni semkal srbski ministrski predsednik Nikola Pasli in grški ministrski predsednik. Venizel-vo. da konferirata s Poincarjem glede nastale situacije na Balkanu. Misiji obeh državnikov se pripisuje velika politična važnost.
Pariz, 2. novembra. Intervencija se prične že te dni, vendar ie veliko vprašanje, če bodo balkanske države s tem zadovoljne. V tukajšnjih diplomatlčnlh krogih prevladuje prepričanje, da so balkanske države odločno proti vsaki Intervenciji velevlastl, ker hočejo same naravnost pred vratmi Carigrada diktirati Turkom mir. Dokler se balkanske armade ne pojavijo pred Carigradom oziroma Solunom, ni pričakovati kakih uspehov intervencij velevlastl.
Odgovorni urednik Radivol Korene.
Last in tisk >UčitpHske tiskarne«.
Mali oglasi.
Penzijonist išče primerne službe. Ponudbe pod A. B. na »Prvo anončno pisarno«.
Uradnik z daljšo prakso išče primerne službe. Naslov pove »Prva anončna pisarna«.
Hiša na Jesenicah na Gorenjskem, na lepem	prostoru,	pripravna za trgovino ali obrt
se	po	ugodni	ceni proda. Kje pove	»Prva
anončna pisarna«.
Samn K 6'- ura, verižica in urstan
Najnovejša amerikanb c „	.	zij*
ura s finim Anker-kolesjem, 15 rubls, izborno narejena, gre natančno z amerikansko elektro-goldln verižico z obeskom in prstan s krasnim kamnom	Da
gre ura dobro se jamči 3	leta. —
Po povzetju skupaj samo	6 kron.
m?’ Urama „FAMOS“
Dunaj 209-XVI/2, Lerchenfeldergurtel 5.
Zamenjava dovoljena. Iščejo se zastopniki. 1q9
b&smsmstr
KLOBUKI S
moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : modistke prodaja ceno :
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg št. 21.
:	Popravila	točno in najceneje. :
Vsakovrstno
KURIVO.
Mehka in trda drva
cela in razžagana.
Retortno oglje. Trboveljski kosovnik
K 2 80-3-40 za 100 kg.
Trbovljski kockovnik.
K 2-66—3 20 za 100 kg.
Velenjski briketi.
JZ 1 n n edina štedilna kurjava za peč. IV 1 d I a K 1'40—1'60 za 100 komadov
prosto na dom postavljeno.
St. & C. Tauzher, Dunajska cesta 47.
Telefon Stev. 152.
B. Gotzl, Ljubljana
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.: — ■	=
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov mačega. izdelka. Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga.
postrežb«.	J$afiiiž|e
NalHnejšl
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROS N'SR Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
Stampilje
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in IzdelovatelJ kavčukovih Stamplllj.
Ljubljana, suh trg *t m.
Ceniki Iranko.
-- Specialna trgovina
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Zidovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
f Tvrdka Bilina & KLasdl nasi. Pfiporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih
drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo,
MCN*Ln	^.^.-i-ročM dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov,
• OCfl L! Dol. L kakor tudi vse kirurgične potrebščine kline pasove,
ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh . .	,	«	-vrst	rokavic.	Moderna	predtiskarija.	Postrežba	točna
Ljubljana, /JuOVSKa Ul. O in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. 13,?
mwiiM
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino ^
Ljubljana, Sv. Petra cesta44
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leio Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela.
J
m
trgroTrlanL©,
MAČEK & KS, LJUBLJANA
založniki c. kr. priv. južne železnice Franca Jožefa cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih novosti za gospode in dečke.
■ 3STaročila pc meri se Iztttš© točno in. solidno, -
Strogo realna postrežba.	Najnižje	cene.
201» do 30'
10
znižane cene radi preogromne zaloge oblek, r iglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, najmodernejših damskih kostumov, plaščev,
paletotev, bluz in kril.
V damski konfekciji vedno velika izbera. Posti ežba točna. Cene nizke.
^Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
r
I
ivstre-Iiertlansla zalega čevljev.
Zaradi prevelike zaloge blaga, razprodajam 15°|0 ceneje, vse kar je v moji trgovini.
Za obilen obisk se priporoča
m
V
Viktorija Strniša,
iŠ)© (op
X-o-vo.lol5 Skan.su*
Pod Trančo — Jurčičev trg Štev. 3.
 ^
Naznanilo!
Naznanjam sl. občinstvu, da sem prevzela 26. m. m. staroznano
gostilno „pri Kankertu“
v Spodnji Šiški hiš. štev. 20.
Točila bodem samo pristna vina: cviček lz Gadove peči in Štajerca ter po-strezala z gorkimi in mrzlimi jedili.
Za obilen obisk se priporoča	Milka	Knafličeva.
Moderna damska konfekcija
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
"• Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu si dovoljujem s tem najvljudneje naznanjati, da sem prevzel z današnjim dnem
hotel „Tivoli”.
m jamraes sotsmatemstsgumBMSJvmsmaL gfocR r
ISTao "boljša, in. najsolid.nejžsa pcstrežfba,
Cešlra in d-nnajslsia, iru-Ib-inja,.
Vsak čas s^rež;a icaTra. Smerne cene,
Mesečne sobe po zmernih cenah!
mamam ju ———■ P— 1 ' ■■■■■■■■08««» »»ZMBBHB
Slavnemu občinstvu se priporoča za mnogobrojni obisk
ALEKSANDER HEGER, najemnik hotela „ Tivoli".
Hmwža? B»a mrk	imt	wi
•zzz Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad:	95,000.000	kron.
■■pn
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter rasni kreditorji —dne 31. decembra 1911, približno 847 milijonov kron. ==
Podružnica c. kr. priv.
Avstriiskega kreditiega zavoda za trgovino
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50, v lastni hiši.
Sprejema vloge proti hranilnim knjižicam, katere obrestuje od dne vplačila do dne ‘ dviga; rentni davek plačuje zavod sam; sprejema vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun m proti blagajniškim
davVA'10'"kredite v tekočem računu, nadalje stavbne, kipotekarne, carinske,
'davčno jamstvene kredite itd.;	.....
eskomptira menice in devize ter preskrbuje njih inkaso:
izdaja nakazila, kreditna in priporočilna pisma na vsa tržišča tu- m inozemstva, prodaja in kupuje tu- in inozemske rente, zastavnlce, delnice in srečke ter daje vestne nasvete pri nalaganju kapitala; izvršuje vse posle pri založitvi vojaško - ženitvenih kavcij, nadalje kavcij tn vadij, potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih;
sprejema vrednostne papirje v svrho njih shrambe in uprave;
oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze) v hranitev;
zavaruje srečke in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti kurznej izgubi ter oskrbuje brezplačno revizijo izžrebajočih efektov;
vnovčuje kupone, izžrebane vrednostne papirje in valute;
dovoljuje predujme na blago, vrednostne papirje ter sprejema borzna naiočila ^a tu- in inozemske borze;	.
preskrbuje za svoje komitente trgovske informacije na vseh tu in inozemskih tržiščih, itd. itd.
pviiwv/uiM ««•	~	   •	#	n ^
Centrala na Dunaju; Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Celovec, Dunaj VI., Feldk»ch,	°™^a"°s™rf |Df
Karlovi vari, Ljubljana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Opava, Pulj, Praga, Liberce, Toplice na Cesl em, rst, „arnsdorf. [M