Pogreimi obKafl pri iKftaferih i^ro^Hi. r Kar se tiče navad pokopavanja mrličev, ge narodi med seboj najbolj razlikujejo. V Evropi se ne razločtfje bistvo pokopa. Skoro povsod vlada tihota, globoka žalost, Ikko mrlič leži na okinčanem odru in ga teremlfa k grobu množica ljudi v slavnost¦iem sprevodu; ali pa, če neso navadnega Belavca v naglo izgotovljeni rakvi brez jrsafcršnega slavja. Tako n. pr. na Portuilskem, ako umrc malo dete, se uprizar»jo različne veselosti in se navzoči zahva- ijejo Bogu, da je dete vzel k sebi, dočim ni imelo na sebi madeža greha. Na skem, če umre član nižjih slojev, se po>ovejo prijatelji In znanci k pogrebnim itfavnostim. V največji sobi se položi mrlič jftepokrit na klop, okrog prižgejo sveče. V Josednih izbah in po stopnicah posedejo lalujoči po tleh, se razveseljujejo, pijcjo, »lobudrajo, kadijo, in iz tega šundra je čuti tuintam objokovanje najetih žcn. Njih goyori so čimdalje, tembotj glasni, naposled •ličijo skoro kričanju, a polagoma zopct ttmolknejo. Toda ozrimo sc v oddaljenejše kraje. Ako zboli severni Eskimo ali pa, če vsled •tarosti opeša, se snidejo v njegovi sobi vsi lorodniki. Sprevidevši, da ni upati več na okrevanje, izvolijo izmed skupine odpo•lanstvo z nalogo, da revežu sporoči nje- govo usodo. Tu ne pomaga noben ugovor. Sorodniki ne kažejo niti žalosti, niti sočutja in bolnik mirno zre v svojo usodo. Boinika odneso na prosto, mu porinejo v roko lok in puščico, katero mora s poslednjo močjo izstreliti. Kamor pade puščica, ondi mu izkopljejo še živemu grob, da zašijejo v kožo severnega jelena ter položijo v grob z lokom in puščico vred. Hindustanci (v Aziji) na obrežjih Hoogleja donašajo bolnike, o katerih so mnenja, da morajo umreti, na obalo reke, in sicer tako blizu vode, da jih ob času narastla reka odplavi. Verujejo, da reka odnese to bitje naravnost v boljše življenje. Svoj čas so v Indiji, ako je umrl mož, njegovo ženo živo ž njim vred sežgali, kar pa je danes po zakonih strogo prepovedano. Nedaleč od Bombaja (mesto s pristaniščem v Prednji Indiji), stoje takozvani »stolpi molka«, kjer so Parzi (potomci starih Perzijancev) svoje mrliče pokopavali. Na teh stolpih je znatno število železnih kaveljčkov in mrež, na koja obešajo trupla svojih sorodnikov, katera naposled služijo krokarjem v hrano. Kakor ti v življenju časte solnce kot najvišjega Boga, tako si tudi po smrti izvolijo, da bi jih solnce obsevalo in radi tega obešajo mrliče na te stolpe. Prebivalci Nubijc (v Afriki) posedejo okoli mrliča. Oni, ki so se namenili udele« žitl pogrebne slavnosti, toda so dospeli »na kraj žalosti« le bolj po naključju, zavzamejo prostor bolj oddaljen, odkoder izražajo sožalja. Eden izmed sorodnikov vzamc za tem nekako godalo, »tam-tam« imenovano ter s slabim glasom opeva vrline pokojnika. Pri vsakem prestanku pridejo na vrsto govori sorodnikov in ostalih pričujočih. Po govorih pričnc pevec peti glasneie ter udarjati s palicami urneje na godalo. Za tem začnejo sorodniki mrliča čimdalje bolj postajati veseli, dokler naposlcd ne vstanejo ter prično okoli mrliča plesati. Čimdalje tem bolj divje se vrte, kot ponorett plcšejo, dokler vsled utrujenosti ne pocepajo po tleh. Strah prešinja človeka, motrečega te črne postave, kako z izbuljeniml očrai in s tleskaojčimi zobmi skačejo okrog mrliča pri zavijanju divje godbe, katere ni moči popisati. Najbolj zanimivi so pogrebi pri Kitajcih. Na čelu koraka nekoliko godcev. Oblečeni so v dolge svilnate haljc, pokriti s klobuki, ki so podobni našim krožnikom. Godala so lesene trompete, cimbale in bobni, s katerimi muzicirajo, česar nihče na svetu ne razume. Za njimi koraka nekoliko revnih Kitajcev, nesoč motike in lopate; običajno se na Kitajskem grob ne pripravi vnaprej, ampak šele pri pogrebu. Vsakteri ima tudi par raket, katere od časa do časa prižigajo z namenom, pregnati s tem hudega duha. Za njimi se vrste najete žene v platnenih oblekah, ki mrliča objokujejo. Tem sledijo trije ali štirje duhovni v oblačilih, ki so prepredcna z zlatom in srebrom. Ti trosijo med potjo drobne rdeče papirčke, popi« sane z različnimi nauki verc. Verujcjo namreč, da je sleherni duh zelo radoveden, in ko bo pobiral in čital za njimi te listke, bodo oni lahko že daleč. Papirčki imajo izpopolniti, česar se raketam ni posrcčilo, Za duhovni neso krsto z mrličem. Rakev ie slična navadnemu zaboju. Za trugo stopajo prijatelji in sorodniki, neposrcdno za njimi pa vdova umrlega s povešeno glavo in sklenjenimi rokami. Med potjo si odtrga kos bele tkanine, s katero ima glavo pbvito, kar znači, da za njo nima svct nikakoršne cene več, Sprevod se potoma parkrat ustavi, ob teh prestankih napne baje hudi duh vse sile, da bi pogubif mrliča. Da se to prepreči, pihajo godci z vso silo v instrumente in listki kar dežijo. K jami si hudi duh ne upa. V grob se mrlič položi brez posebnih obredov. Po preteku nekoliko časa kosti lopet izkopljejo ter jih shranijo v llovnate posode. Naposled se vsi ostanki umrlega zberejo v mali grobček fkripta), ki ima podobo podkove. Na vratin se napravi napis. Takoj ali predno se položijo ostanki k večnemu počitku, prižgejo sorodniki pri grobu dve baklji.