Zgleden primer sodelovanja med JLA in mladino Vojašnica brez ograje Kadar pišemo o sodelovanju med jugoslo-vansko ljudsko armado in mladino, te zapise navadno opremimo s fotografijami pionirjev, ki se pogovarjajo z vojaki, otrok ob orožju ali kaj podobnega. Morda smo ob teh priložnostih kar nekoliko preveč površni, ne potrndimo se vedno dovolj, da bi poiskali tiste prave, vse- binske primere sodelovanja med tema po-membnima členoma naše dcužbe, ki sta že v svojem bistvu postavljena na skupni imeno-valec. No, in če že brskamo za tovrstnimi te-mami, potem verjetno daleč naokrog ne bomo našli boljšega gradiva kot v vojašnici »Boris Kidrič« v Ljubljani. Mlade vojake je na svečani zaobljubi pozdravil tudi mladi pionir... Ko se mladamči v sivoeelenih tiimformah skupaj z vrstniki v civilu sestavljali programe sodelovanja, se niso ustavili Le pri obtskih vo^ jašnice, skiKpnih proslavah ali drugih klasičnih oblikah. To plat so namreč, če srno odkriti, dodobra vzgo-jili že davno tega. Tako lahko, na primer, na slovesnostih v šeintviški kasarni redno srečujemo mlade iz bližnje gimnazije, srednje ekonomske šole, iz Liitostroja, Deko-ra-tivne, Rašice in drugih delovnih orginizacLj. Prav tako niso nikoli v zadregi, kadar je tre-ba popastriti kultumi ali sestaviti program športnih tekmovanj. Zgovoren primer je bila proslava dneva mladosti, ki so jo pomagali pripravljati dijaki in dijalkLnje srednje eko-nomske šole, ali pa svečana zaobljuba mla-dih vojakov, ki so jo podali 16. junija ... Pri-pravljajo pa seveda tudi sikupne pohods. sre-čanja in, če že hočete, tudi plese. .. Dobro, rekli smo torej, da so gojenci in vo-jaki iz enote Ivana Torlaka to plat sodelova-nja vedno tkali s posebno sfcrbnostjo in tudi uspehi. Pred nedavnim pa so storili še korak naprej: skupaj z vodstvom šentviške gimna-zije so pripravili ciklus predavanj v okviru predmeta »Obramba in zaščita«, ki je imel dve posebnosti: prva je bila ta, da so se dijaki in dijakinje temeljito seznanili s slcrivnostmi orožja in vojaške tehnike praktično, brez teo-retiziranja ali skiciranja na tablo; druga po-sebnost pa so bili sami predavatelji. Za kate-der so namreč stoipili gojenci šole za rezervne oficirje, kl deluje v okviru enote Ivana Tor- laka v Sentvidu. Imeli so lepo priložnost, da se iz učencev prelevijo v predavatelje, ki bodo že čez nekaj mesecev stopili pred svojo enoto s težka in odgovorno nalogo — posredovati pridobljeno znanje vojakom ... V gimnaziji Sentvid so s to, drugo aikcijo (prva je blla nadvse uspela »obrambni dan«), dokazali, da .oforambna vzgoja n,i nujno le su-hoparna beseda z (vse preveokrat) suhoparno vsebino. Seveda pa brez izrednega razumeva-nja starešin šentviške vojašnice tudi ne bi šlo... "Moram reči, da smo zadovoljni z uspeham tega našega poskusa«, je povedal ravnatelj gimnazije Srečko Božnar. »Ne samo, da le-ta pomeni no