732
IVAN KOST1AL (KOPER):
O SLOVENSKIH PRIIMKIH.
^ji lm#\^.5 eseca februarja 1.1. je pri-^Wm^k mA orj)^1' pesnik in „jeziko-Ir^r^^^pN s'ovgc"j dvorni svetnik ^š^^^TmQ Christian Schneller v Ino-¦^M^^^^^ mostu knjižico,Innsbrucker T^^^^^^^/ Namenbuch' (Innsbruck, 1905, Wagner), ki obsega s kazalom vred 256 strani in stane 4 krone. Poleg nemških imen „razlaga" Schneller tudi mnogo slovenskih, čeških, laških in nekaj mažarskih priimkov. A kako razlaga naše priimke! Visoko drži prapor, na katerem je geslo „Etymologia bovina", in njegovaknjiga nam je dokaz, da so diletanti v lingvistiki vsega zmožni. Dav. Trstenjak, Šembera in Topolovšek (ki je dokazoval pred dvajsetimi leti, da so slovenski jeziki najsorodnejši ba-skovščini!) so bili v primeri z omenjenim jezikoslovskim diletantom skoro nedolžni otročiči, kar se tiče etimoloških pregreh in zmot. V naslednjih vrsticah bomo videli, kako lepo zna Schneller, ta porednež, razložiti slovanske (in druge) priimke iz stare gorenje nemščine (stgn.), iz mažarščine, latinščine, češčine itd. Začnimo s slovenskimi, toda že vnaprej prosim: Risum teneatis!
Izmed 44 slovenskih rodbinskih imen jih tolmači gospod dvorni svetnik 20 iz stgn., 12 iz češčine, 2 iz mažarščine, druge iz latinščine itd.
Oglejmo si te prekrasne etimologije natančneje !
Schneller razlaga priimek
1.   JEGLITSCH (beri Jeglič, na N., G. in Št.1) = primula) iz imena Jakob!
2.   KLUN   (N., Št.)   iz   grškega  Njx6X«oc!
l) S kraticami so označene slov. pokrajine," v katerih je dotični priimek običajen; N. = Notranjsko, G. = Gorenjsko, D. = Dolenjsko, Št. = Štajersko, K. = Koroško, Pr. = Primorsko.
3.   \VERGLES [beri Berglez, Št. — a) sitta europaea ; b) tepec] iz Vergilius, na drugem mestu pa iz stgn. Warchilo!
4.   BEZEK (beri Bezeg) iz stgn. Bezeco (od bad — boj! !)
5.  TOTSCHNIG (beri Točnik, D = komur je toča pobila pridelke) iz stgn. diutisc^= naroden !
6.   GAWEZ (Gavez, -es, Šiaj. = rastlina symphytum) iz stgn. imena Gawiso!
7.   KERNIC (beri Krneč, Dol. = nož za obrezovanje trt) iz stgn. Cherno !
8 GOLOB, GOLLOP, GALOB (G., D., Št., Pr.) iz stgn. Gudilub = Gottlieb!!
9. GRITSCH (beri Grič) iz stgn. Grisus!
10.   LOTRITSCH (beri Lotrič, G. == mlad „loter") iz „Lothar" !
11.   KOKOLY (beri Kokelj, Staj. = Korn-raden) iz stgn. Chagilo!
12 LUGAR (beri Logar, G., N., D., Št., Pr.) iz stgn. Liudiger!
13.   MALITSCH (beri Malic, v Ljubljani že v XVIII. stol.) iz stgn. Mahalizo!
14.   MALLINA iz stgn. Madalo!
15.   MAK (K.) iz stgn. Mago!
16.   MAČKOWITZ (beri Makovec, D., N , Št., Pr., K) iz stgn. Mag.
17.   MUSEG (beri Mozeg, -ek, Št. = Mark) iz stgn. Mozico, na drugem mestu iz Mushake — trgovec z zelenjavo !!
18.   OGRINC (Dol., Notr.) iz stgn. imena Otgar!! Schneller bere namreč naš c za k ter smatra „Ogrin/e" zapatronymikon iz Otgar! Pristavil je še svoje „strokovnjaško" mnenje, da je to ime v najožji zvezi z imenom Ottakring!
19.   STREL, STRELE (že 1. 1560. pri Škofji Loki) iz stgn. Strello!
20.   TESAR (v Ljubljani) iz stgn. Teshari!
21.   WAPPITSCH (očividno slov.) iz stgn. Vadiperht!
23. WARITSCH (beri Barič, Pr., D. = Barbarin sin; v Beli Krajini kličejo Barbaro „Bare") iz stgn. Warizo!
733
24.   LUTSCHOUNIGG (beri Lučovnik, K., morda od glag. lučati?) „zu slavisch luža, Moor, Sumpf" ! !
25.   RAGONIG (beri Rakovnik, Št.) iz italijanščine ronconi!
26.   PLIESNIK (Št., K.) „czech. plesnik Teich-meister" !! Kje ?
27.   PREDAN (poleg Prodan) „von einem Orte Pietra, mundartlich Preda"! (bajena južnem Tirolskem).
28.   LOSCHNIG (beri Lešnik, Št.) „zu slavisch les, leschan, Wald",(!) na drugem mestu pa pravi „aus d. Ortsnamen Lessnigin Karnten"!
29.   AUERNIG (beri Avornik, t. j. Javornik, Št., G.) in AUSSENIGG (beri Ovsenik, na D. in G. Avsenik; na G. že 1.1588.) „wohl von siidslav. Ortschaften wie Obornach, Oscinic (sic)"!
Brez filološkega znanja se lahko spozna, da je napravljen prvi priimek iz besede javor, drugi pa iz besede oves.
30 REPESCHITZ (prim. Repuš, Pr., Re-povš, -ovž na D. in Št.). Schneller to razlaga iz „Repcice, Ortschaften in Bohmen"!
¦ 31. „SUSTERSIC" [tako piše Schneller] „czech."! Češkega ni nič na priimku Šušteršič, temuč ta beseda je zmanjšana iz „šustar" = črevljar.
32.   GLADNIG(beriGIadnik), „czech. hlad-nik, Polierer" !!
33.   MAČEK (N., Št., G., na G. že 1. 1630.): „Mohn, czech. maček" !!
34.   JARTSCHITSCH   (beri   Jarčič,   Št. mlad jarec),  „czech. jarec, Gerste"! O, jarčič Schneller!
35.   HLADE (Št., G.) „czech. hladky, glatt, hiibsch"!
36/ PLESCHKO (beri Pleško, Primorsko) „czech. plesko, plattfufiig!"
37.   LASCHAN (beri Lašan, t. j. Laščan, mož iz Velikih Lašč, Dolenj.) iz madž lassan = počasi!!
38.   KORUN (= krompir; priimek K. so imeli v Poljanah na G. že 1. 1560., dandanes na Št.) iz madž. korun = =- zgodaj !!
39.   ACHTSCH1N (beri Ahčin, G., D. iz Ahec = Achatius) to razlaga naš etimolog iz n. achtzehn ! !
40.   PETEK (D., G., Št., na G. že I. 1586.; prim. nemški priimek Frevtag!) „czech. petak, Funfkreuzerstiick" !
41.   DOUJAK (na Kranjskem priimek Dov-jak, na Št. Divjak = Wilder), „czech. dojak, Milchtopf" ! !
42. KOSITZ (beri Kosec, Št.; prim. nemški priimek Mahder = kosec!) „za czech. kosa, kosicka, Sense"!
43 KERCHLANGO (beri Krhljanko, Staj., = a) neka vrsta jabolk, b) Wiirfelriibe.) Naš jezikoslovni dojenček modruje o tem imenu na strani 215. takole: „Seltsamer Name! Mo-glichervveise steckt in Kerch der alte Name Gericho, Kericho" [zakaj ne Jericho, g. dv. svetnik? To bi bilo še krasnejše!] „und steht - lango fur - ling, also ein Patronvmikum". Kaj hočemo še več?
44. OMELKO (na Kor. v čisto slovenskih vaseh)  „czech. omelka, Breimuhle"!
Zdaj pa, ko nas je poučil, da smo sla-vizirani Germani, Madžarji, Rimljani in Grki, oziroma poslovenjeni češki priseljenci, — zdaj se obrnimo k Češkim priimkom! Razlaga jih ravno tako sijajno in z lahkoto kakor slovenske. Schneller razlaga priimek
1.   LICHY (= nepristen, kriv) iz lat. imena Eligius!
2.   TICHY (= tih) iz gršk. Efa6x»<;.M
3.   PETERZELKA (beri Petrželka, = pe-teršiljček) iz imena Petrus, ozir. Uz-poc!
4.   PROKSCH (beri Prokš, menda hypo-korist. od Prokop) iz stgn. Brog!
5.   BALCAR (= Baltazar) iz stgn. Baldegar! Naš amater bere namreč zopet c kakor k: Balkar, kakor je bral Ogrink!
6 LEDWINA (= obist) iz stgn. imena Leduin!
7.   MAREK, MARESCH (beri Mareš = Marko) iz stgn. Marino!
8.   MAKOWITZKA (beri Makovička — makova glavica) iz stgn.Mago!
9.   NOSEK (= nosek, majhen nos) iz stgn. Nozico!
10.  UHLIK (^košček oglja) izstgn.Udalico!
11.   KOMAREK (= komarček) „ czech. komora, Kammer"!!
12.   HRUCIZi) in HRUZA (prvi priimek neumljiv, drugi = Groza). Ta dva je postavil pod „Birnbaum"; seveda, kdor nima slutnje o glasoslovju, temu se zdi vseeno, Hruška ali Hruza.
13.   KLONČEK (= fantiček) „czech. klocek, kurzer Mantel"!
14.   VACEK (hvpokorist. od Vacslav) „czeh. vacek, Tasche, Felleisen". Tu je zopet zamenjal „vaček"  in „Vacek".
') Morda je našel tiskano Hrnčif (Hrnčirz) = Lončar.
734
15.   SOUKUP (= mešefar, posredovavec) iz n. Saukopf!!
16.  JILEK <== a) ljuljka, b) Eligij ali Egidij, Ilj) iz lat. Julius.
17.   MIKSCHIK (beri Mikšik, = Miklavžek) iz hebr. Michael!
18.   KALOUS (= skovir, čuk,) iz grškega
Ntx.6Aao;! !
19.   PERINKA (č. Pefinka == blazina) iz gršk.  Ils-rcs;!
20.   PECHANDA (po mnenju nekaterih je to hypokoristikon imena Petz) iz stgn  Piccant!
21.   TAUSCHKA (beri Touška; pomen?) iz stgn. Thiudico !! na drugem mestu pa iz nemškega glagola tauschen !
22.   KALUSCHKE (Kaloušek, Kaluš = čuk, skovir) iz stgn. Chazili! ! Kako bi to bilo sploh po glasovih mogoče ?
23.   KOLLUSCHEK (beri Holoušek= ljubljenček) Schneller: „czech. holecek, liebes Kind" !
24.   BUCHAČEK (blebetavec) iz buk (= bukev)!
25.  BUCEK (= človek z okroglim obličjem) iz buk (= bukev)!
26.   BOHUNEK (hvpokor. iz imena Bohu-slav).  „czech. bochanek, Laib Brot"!!
Ubogi Čehi imajo torej po milosti gospoda dvornega svetnika, pesnika in etimo-loga nekatere priimke še iz tiste d6be, ko so govorili edinole latinsko, grško, staro-nemško ali pa tisto „pristno" »staro češčino", iz katere jemlje naš diletantič svoje etimologije.
Kako izboren germanist je naš inšpruški slavist, nam kaže s tem, da razlaga priimek:
1.   BOCKLE in BECLIN (= kozliček) iz Biicken, backen!
2.   SIMMERLE (= Simonček) iz stgn. Si-gimar!
3.   SCHWAGER (v jez planinskih Nemcev = planšar) navaja pod zaglavjem „Verwandt-schaft", meneč, da je = svak!
4 FOHN (ponem. nejasen), razlaga iz gotskega fon = ogenj!
5.   THUILE in
6.   THEMILLE (oboje francoski ! ?) smatra za nemška priimka, nastala iz — Tullius ! !
7.   STENZL (hvpokor. iz Constantius ali -ia) izvaja iz slav. imena Stanislav!!
8.   SCHONETT (pomen?) iz fran. ženskega imena Jeannette — Ivanka !
9.   MANASSER iz hebr. imena Manasse. V resnici tiči v drugem delu glagol essen, v prvem skoro gotovo man ali magn = Mohn, mak.)
10. STAUDIGL (Staude = grm, Igel = jež) iz gotskega glagol stautan = stofien ! Torej še tega ne ve, da bi morala beseda imeti sičnik nam. gotskega zobnika in pa dolg o namestu gotskega au !
Germanistika ne bo preponosna na tako »odličnega" zastopnika. Zakaj silijo takšni znanstveni novinci med strokovnjake? Omeniti hočem še to, da bodo imeli tudi roma-nisti marsikaj ugovarjati, če bo vzel sploh kateri po nesrečnem naključju Schnellerjevo knjigo v roke. Laški priimek Pagnusat tolmači Schneller takole: panno = sukno, us-satto = škorenj, torej = suknen škorenj! (na tak način pa ne sestavljajo Italijani samostalnikov!) Priimek Dante, meni naš filologuh, je morebiti iz nemškega (stgn.) debla Dand! Nihče mu ne bo verjel, da je priimek Sen-tobe (na Tirolskem) mažarski, in sicer iz szent (= svet) in Tobe (= Tobija), torej — Št. Tobija! — Takih vzgledov bi se lahko navedlo še več. Ako vzame to knjigo v roko lingvist, napravi nanj skoro tak vtisk kot kakšen šaljiv list; če jo pa bere laik, ki nima svoje sodbe o teh rečeh, bo sprejel razne veče ali manjše zmote za resnice ter si jih bo zapomnil kot evangelij; in tako bo knjiga celo naravnost škodila.