u u I i; n s k ef I eksi je Revijo subvencionirajo Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS in Ministrstvo za kulturo RS. Po mnenju Ministrstva za kulturo RS, {t. 415-96/98 – mb/sp, {teje revija med proizvode, za katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. vsebina Darij Zadnikar 5 KR^MA Balkanske refleksije Nikolai Jeffs 9 BALKANSKE REFLEKSIJE Rajko Mur{i~ 13 ZLO ETNOFAŠIZMA V OKLEPU PERFIDNIH AMNEZIJ Igor Pribac 21 GLUHA LOZA Nikolai Jeffs 29 INTERVENCIJA Andrej Kurnik 41 JUGOSLOVANSKE LEKCIJE Marjeta Doupona Horvat 63 T O NI NAŠA VOJNA: KAJ IMA KOSOVO OPRAVITI S SLOVENIJO? Mateja Kova~i~ 85 DEMOKRATI^NOST SLOVENSKEGA VSTOPA V NATO Mitja Velikonja 91 RELIGIZIRANI NAROD VS. NACIONALIZIRANA RELIGIJA Ton~i Kuzmanovi} 107 KATASTROFA HUMANITARNEGA – ^LOVEKOVE PREVICE V FUNKCIJI SAMOUPRAVI^EVANJA VOJNE Nata{a Velikonja 137 NAROD, NACIONALNA DR@AVA IN HOMOSEKSUALNOST Iivi Masso 153 MO^ IN DRUGI V MEDNARODNIH ODNOSIH Karel Dolej{i 167 “NA BELEHRAD!!!” Prepovedani sadeži glasbe Rajko Mur{i~ 177 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Rajko Mur{i~ 179 POPULARNA GLASBA V KREMPLJIH REPRESIJE IN CENZURE Gregor Bulc 201 AFERA SRELNIKOFF KOT MORALNA PANIKA Martin Cloonan 225 POPULARNA GLASBA IN CENZURA V BRITANIJI: PREGLED Čitalnica 253 recenzije 255 Sre~o Drago{, ZBOLJ DR@AVA – JE MERA RES PRAVA? Mitja Velikonja, “MARIJINA DE@ELA” NA “ATEISTI^NEM OTOKU” povzetki abstracts zusammenfassungen 269 Krčma Pred ~asom sem na tem mestu napisal, kako je pri slovenskih vladajo~ih elitah na delu ruralni imaginarij dr`ave. Slovenijo vidijo kot grunt z neprepustno ograjo, ki ga je treba parcelirati med zaslu`no klientelo (“na{imi”). Oblast se prek tega mentalnega okvira vzpostavi kot roparska dru{~ina, ki u`iva zaslu`en plen. Dr`ava kot sistem pravnih, politi~nih in eti~nih razmerij, administracija kot servis za dr`avljane, u~inkovito in dostopno (tj. poceni) sodstvo, kakovostno in prijazno {olstvo, vse to in {e marsikaj je ostalo onstran realnih slovenskih plotov. Imaginarij elit pa postane {e bolj profan v glavah tistih, ki jih {~itijo. Policija, vojska, {tevilne vohunske dru{~ine, ki menjajo svoja imena tako hitro, kot vodje, ki jih razme{~ajo stranke, polvoja{ke pivske bratov{~ine tak{nih in druga~nih specialcev, polsodne izterjevalne dru{~ine obritoglavcev itd. tvorijo tragikomi~en in grotesken represiven aparat, ki je bil vse preve~krat zapleten v sumljive rabote prekup~evanj oro`ja, kriminala, ropov, ugrabitev in sme{nih vohunskih peripetij. ^e strankarski veljaki, ministri, poslanci, `upani in uradniki ena~ijo svoje strankarsko-zasebne interese z dobrobitjo Slovenije, potem je jasno, da bo tudi represiven aparat {~itil le njihove in {e svoje interese. Ti interesi so samoumevni in nevpra{ljivi interesi “cele Slovenije”. Vzpostavijo se s kr~itvijo demokracije na strankarstvo, z medijskim redukcionizmom (splet nadzora in komercijalizacije) in stra{ljivo konstrukcijo Drugega, ki izpade iz zdravega telesa “Slovenca” (tj. bavbav tujcev, beguncev, pedrov, narkomanov, ~udakov, klo{arjev, anarhistov, `ensk, otrok, Prekmurcev, umetnikov, brezposelnih, reve`ev, norcev, coprnic, skejterjev, upokojencev, … takoreko~ ve~ine nas, ki se drenjamo v Sloveniji). Samoumevno, normalno in realno je torej tisto, kar zastopajo in zastopijo elite, to je hkrati tisto, kar {~iti represivni aparat. Pred mesecem sem se vra~al iz Vidma v Italiji. Na meji je bila bistveno ve~ja vrsta, kot tedaj, ko sem {el v Italijo. Naj se vidi, da so na{i plotovi {e vi{ji od {engdenskih! Na mejnem bloku, na nadstre{ju prehoda, nad glavami slovenskih mili~arjev in carinikov, tam, kjer bi moralo pisati “Republika Slovenija” zagledam elektronski display, po katerem so brzele rde~e ~rke: “NEW GIRLS! STREAPTEASE, TABLE DANCE, LESBO SHOW…” Tam, kjer je prej{nji re`im pozabil napisati, gesla o “bratstvu in enotnosti” ali pa o “proletarcih sveta, ki naj se zdru`ijo”, tam dana{nji re`im ni pozabil postaviti svojih maksim. Policista (na ramenih je imel ve~ kot eno ~rtico) sem nasmejan pobaral, kako to, da na uradnem dr`avnem prehodu, tam, kjer bi moral biti kve~jemu grb, zastava in napis “Republika Slovenija”, tr`ijo nova dekleta, sla~iples in lezbo{ov. Izmazal se je, ~e{, ~e nekateri slu`ijo s {vercem ljudi na italijansko stran, pa lahko tudi oni kako zaslu`ijo. Odgovor je bil v stilu zgornjih tez: ne gre za to, da je represiven aparat tu zato, da bi varoval demokrati~en pravni red, temve~ Oblast zasebnih interesov. ^e se lahko nekateri znajdejo in tovorijo tujce v Italijo (ker so “na{i” oziroma Slovenci, je zato njihovo kriminalno dejanje minimizirano* ), potem se lahko tudi oni znajdejo na svoj na~in. Gre za spontan tihi dogovor, za konstrukcijo samoumevnosti, ki temelji predvsem na izklju~evanju. Pri prehodu v Italijo ali Avstrijo me v~asih zmoti {engdensko temeljito brskanje po ra~unalniku. Kot dolgolasec in motorist pa nisem imel ob~utka, da sem diskriminiran. Ve~krat so me pospremili z `eljo po varni vo`nji ali pa opozorili na spolzko cesto. Pri vstopu v Slovenijo in na Hrva{ko pa je ve~krat bilo treba prevohati vsak `ep in cunjo, dati na vpogled svoje atletsko telo in trezno odgovoriti na neumna vpra{anja, kje je skrita droga. ^e bi hotel tovoriti prepovedane substance, bi si najel tovornjak ali Mercedes. Kam pa bi dal robo, ~e sem z motociklom? Ali so ti ljudje sploh {olani, so debilne ameri{ke nadaljevanke, ki vsevprek sejejo predsodke, skrajni domet njihove izobrazbe? Ali pa se tako zavarujejo pred tistimi, ki jih dejansko {~itijo – pred Na{imi? Kaj bi bilo, ~e bi odkrili nedovoljeno v Mercedesu, BMWju ali Audiju? Pri ~loveku, ki je Na{, ki pritisne nekaj {tevilk na GSMju in ti nakoplje kopico te`av. Neeee, to pa `e ne! Bolje je odkriti en joint in gnjaviti srednje{olce, ki se zadeti vra~ajo iz diskoteke, kot da bi “nabasal” na Na{e. Pri vstopu v Slovenijo bije v o~i odsotnost simbolnega in vdor realnega. Problem, ki je bil neko~ zgolj teoretski, se je na robu na{ega polotoka udejanjil. Imaginarij grunta se je realiziral kot kr~ma. Kr~ma, ki ponuja spolne u`itke. Sam nimam ni~ niti proti kr~mam, niti proti spolnim u`itkom. Skrbi me le, ~e cela dr`ava postane kr~ma in to kr~ma, ki iz spolnega u`itka izklju~uje ve~ino svoje populacije. Sla~ipunce in namizni ples sta namenjena mo{ki publiki. Manjkajo sla~ifantje na, ali pa pod mizo. Tudi lezbo{ov najbr` ni namenjen lezbijkam. Resnici na ljubo manjka tudi pedro{ov, pa transvestiti, transseksualci, ovce itd. ^e slovenske elite dojemajo svojo dr`avo kot kr~mo, potem se ne smemo ~uditi, da nas Evropska unija ne sprejema za enakovredne partnerje pridru`evanja. V kr~mo bodo po{iljali le navodila za poslovanje in ustrezne in{pekcije, ki ugotavljajo morebitne kr{itve meril. [kandal v zvezi z veterinarsko slu`bo v Sloveniji je povsem na ravni higienske in{pekcije v gostinskem obratu. Slovenija ne more biti enakovreden partner, dokler njene elite ne bodo spremenile zgoraj opisanega imaginarija. Ta sprememba pa je mo`na le z odpravo teh elit, kar je malo mo`no, ker jih varuje strankarstvo (beri: vedno ve~ja apatija volivcev), medijska enostranskost in groteskni represivni aparat. Drugo leto bomo praznovali desetletnico samostojne Republike Slovenije. Verjamem, da bo to prilo`nost za vrsto elitnih ritualov, ki bodo obnovili ideolo{ko samorazumevanje Na{ih in Drugih. Vendar menim, da, ~e `e smo v kr~mi, potem je treba zahtevati tudi jasen ra~un. Pripraviti moramo teoretski obra~un zadnjih desetih let in obdobja, ki je predhodil. Pri tem ne smemo vzeti v ra~un le nacionalisti~nih identitet in vladajo~ega diskurza politike in medijev, temve~ tudi vse tiste bazi~ne politi~ne mo~i, ki so nudile odpor konstrukciji Drugega, ropanju in goljufanju nemo~nih, ki so vna{ale pozitivne programe, se drznile zagovarjati pravico do avtonomnega in druga~nega `ivljenja, ki v oblasti niso videli silo novodobnih gra{~akov, temve~ uslu`bence, ki so dol`ni nuditi z zakonom zagotovljene storitve, ki slovenstvo niso razumeli kot izklju~evanje, temve~ pogumno vklju~evanje med nas vseh tistih, ki so ustvarjalni ali pa v stiski. Kr~marjem je treba izstaviti ra~un in jim nakopati {e kak{no in{pekcijo, pa ~eprav bodo morali zapreti svojo beznico. Slovenija naj bo dr`ava dr`avljank in dr`avljanov ter tistih, ki so v stiski in jim gostoljubno ponudimo roko. Njene institucije naj slu`ijo tistim, ki potrebujejo ustrezne storitve. Stranke in mediji naj odnehajo slepo propagirati dvomljive avanture in zdru`be kot je to npr. NATO. Z Evropsko Unijo se pogajajmo enakovredno, trezno in pokon~no: ne povezujmo se s tistimi, ki oblikujejo nov svetovni red na podlagi delitve na “znotraj in zunaj”, “tu in tam”, “mi in oni”, “urejeni in kaoti~ni”, “bogati in revni”… ^e smo za inkluzivno Slovenijo, moramo biti dosledno tudi za inkluzivno Evropo. V Evropi, kjer ob desetletnici padca berlinskega zidu iz njegovih zidov gradijo novo ograjo, pa~ ne rabimo siliti za vsako ceno. Naiven je tisti, ki misli, da bo ta zdru`ba lahko obstala na tak{nih temeljih za dalj{i ~as. To nas u~i zgodovina Evrope. Darij Zadnikar * Pri heroinskih poslih je zato v medijih govor o “albanski mafiji” in “gorenjskih avtoprevoznikih”. Gorenjska ali – bognedaj! – dolenjska mafija ne moreta obstajati. Balkanske refleksije V tem bloku objavlamo besedila, ki so si za izhodi{~e svojih razmi{ljanj vzeli nedavno intervencijo zveze NATO v ZR Jugoslaviji. Seveda bi bilo mogo~e tem razmi{ljanjem ugovarjati, da se {ele v poznih jesenskih dneh spopadajo s problematiko, ki je bila aktualna spomladi. Nedvomno bi bila lahko primerna tudi pripomba, da je danes tamka{nje stanje bistveno druga~no kot takrat, ko so si avtorice in avtorji lotili pisanja. Poleg tega bi bilo mogo~e zbranim spisom o~itati {e posrednost in odtujenost od podro~ij operacij Nata. Zgornji pomisliki bi bili umestni, ~e bi bila intervencija ne le izhodi{~e, temve~ tudi dokon~ni okvir in horizont prispevkov. Poleg tega pa se - v ~asu, ko se je z ve~jo pluralnostjo dru`be, novih medijev in globalizacijo pove~ala pestrost do`ivljanj sveta - zlahka zanemari dejstvo, da je sama hitrost dru`benih in zgodovinskih sprememb mogo~e le navidezna. V tej prizmi postane vra~anje k davni preteklosti, kakor tudi k nedavnim dogodkom, vra~anje v tisto sodobnost, ki nikakor ni presegla nekaterih svojih temeljnih problemov, ki se bodo jutri spet pojavili. @e sama navidezna ~asovna oddaljenost intervencije nekako sili k prepri~anju, da bi morala biti sedaj predmet druga~nega obravnavanja. Morda zgodovinske analize. Nedvomno bi bilo to koristno delo. Toda, manj kot je umesten ugovor, da {e ni dovoj zgodovinske distance, ki bi omogo~ala objektivnost, bolj se je pomembno zavedati, da bi prav preko tovrstnih analiz lahko kaj hitro zanemarili tista specifi~na ob~utenja in razmi{ljanja, ki jih je intervencija potegnila iz njihove latentne dremavice. Tudi zato ta {tevilka prina{a globoko intimne tekste, njihov splet subjektivnosti in faktografije pa je treba pozdraviti tudi zato, ker odpirajo politi~na gledi{~a, ki jih je bil postsocialisti~ni esej v Sloveniji doslej le redko zmo`en. Njegove dominantne pojave namre~ odlikuje predvsem sklop subjekta in objekta pisanja v pomenu, da pisec udejanja kolektivno identiteto in voljo naroda. Razgradnja tega sklopa je globoko povezana z zgodovinsko in prostorsko ume{~enostjo, ki jima prozna literatura v zadnjem desetletju ni bila pretirano naklonjena. Ob odzivu, ki so jih vse vojne v nekdanji Jugoslaviji spro`ile v poeziji in dramatiki, je treba nujno opozoriti – ob redkih izjemah - na o~iten manjko na podro~ju romana. Ta bi naj najbolje zmogel literarno umestitev v konkretno dru`beno okolje in njegovo stvarnost, ~igar formalne zna~ilnosti dialo{kosti in polifonije omogo~ajo razpiranje problemati~nih mest, kjer vladajo~a ideologija (neuspe{no) tla~i govor drugega, ~eprav nikoli do te mere, da ne bi bila njegova rekonstrukcija ali rencentralizacija nemogo~a. Temu interpretativnemu preobratu pritrjujejo tudi primeri stereotipizacije drugega, ki jih lahko najdemo v slovenski literature in ~igar motivacija je predvsem `anrska: npr. lik balkanskega drugega kot sredstvo komi~ne karakterizacije, ali vojna v Bosni kot primerno gradivo za thriller. Dana{nji manjko znotraj dominantne produkcije romana v Sloveniji, v nasprotju s temi primeri, opozarja na popolni izbris multikulturne stvarnosti na{e dru`be. Tak{na selektivna tematska in motivna eksternalizacija, ki lahko obi{~e vse obstoje~e in fiktivne lokacije sveta, le Balkana ne, govori o potla~itvi, ki je tako popolna, da se na tekstualni ravni - v `anru, 9 kakor tudi v samih temah - uresni~uje ambicije vladajo~e ideologije: narediti to de`elo spet slovensko in evropsko. Predpogoj te potla~itve pa je tudi tekstualna in jezikovna debalkanzacija literarnega ustvarjanja. ^e tukaj zbrani polliterani teksti vna{ajo sve` tematski in ideolo{ki veter na podro~je literarnih `anrov v Sloveniji, potem smo z njimi posredno odgovorili na vpra{anje odtujenosti oziroma umestitve. To se dotika tudi tistih tekstov, ki se spogledujejo z akademskimi oblikami pisanja. Kajti intervencija tu predstavlja predvsem izhodi{~e za razmi{ljanje o lastnem politi~nem in intelektualnem okolju in o mestu dru`benega ter teoretskega dela v njem. Predpostavka lastnega in lastnosti (v obeh pomenih te besede) okolja je eno izmed temeljnih vpra{anj, ki so jih dosedanje “zunanje” razprave o intervenciji in o zgodovinskih ter dru`benih okoli{~inah, ki so do nje pripeljale, zlahka zanemarile. Kajti, `e sama prevlada tistih vpra{anj, katera je vsiljeval dogodek - biti “za” ali “proti” - je zasen~il ona vpra{anja, na katera so akterji zunaj vojne imeli mnogo ve~ji neposredni vpliv. Ta so povezana z refleksijo lastne odgovornosti in anga`iranosti, multikulturnosti, odnosov do drugih vseh vrst, vlogi medijev, sebi vladajo~e politi~ne elite ter njenih vizij “pravih” humanitarnih in socialnih vlog dr`ave, poleg tega pa vklju~ujejo tudi mednarodna politi~na ter ekolo{ka vpra{anja, ki so nedvomno del na{e globalne sose{~ine, kakor tudi prihodnosti. Ob vsem tem ne gre pozabiti, da se problemi ~asovne, geografske in nenavsezadnje tudi `anrske izbire razkrivajo tudi v besedilih, ~igar znanstvenost bi bila na~eloma manj problemati~na, kot pri polliterarnih, na katere smo opozorili. Sama hierarhizirana, vrednostna, lo~itev med znanstvene in neznanstvene tekste se v zgodovinski prizmi ka`e kot nesmisel, ki ni zmo`en zapopasti ne histori~nega razvoja znanosti same ne njene ideolo{ke funkcije. Pa vendar je prav v razkrivanju le-te - vsaj s stali{~a histori~nega materializma -mesto, kjer se za~ne znanstvena dejavnost kot kritika ideologije. Temu delu smo v tej {tevilki posvetili kar nekaj prostora. Ukvarja se s kriti~no analizo na~inov nadzora javnega mnenja v Sloveniji, dotika pa se tudi tistih tekstov, ki za predmet svoje kritike jemljejo tako teorijo - npr. politi~no filozofijo - kot tudi subjekt njenega ustvarjanja. V tej lu~i - mislim, da je to mogo~e na~eloma trditi prav za vse tu zbrane tekste - ni poseg zveze Nato predstavljen v svoji izjemnosti, temve~ kot specifi~en simptom, ki omogo~a razkrivanje globljih vzrokov bolezni, ~igar prva fronta je pravzaprav znotrajtekstualna. [e enkrat poudarjam, da so enako, kakor njihove vrstnice na (pol)literarnem podro~ju, tudi znanstveni teksti zbrani v nasprotju z vladajo~o ideologijo in prakso, ki se razkriva na podro~ju znanstvenega delovanja v Sloveniji. Na strogi formalni ravni se ta ideologija izra`a `e v samem lo~evanju med znanstvenim in neznanstvenim delom. Ta je izraz razrednega boja znotraj univerze, kot tudi med njo in ostalo dru`bo, br`ko je vzpostavljen monopol nad dolo~enim diskurzom, kot oblika akumulacije realnega ali simbolnega kapitala in v smislu omogo~anja dostopa privilegiranim na~inom k “vi{ji resnici”. Gre za sredstvo, s katerim se utemelji in legitimira obstoje~a dru`bena delitev dela, ~igar specifi~ni izraz je tudi univerza. Toda, s strogim formaliziranjem mej tistega, kar se {teje kot dru`beno vredno intelektualno delo, omejujemo tudi vsebine tega razmi{ljanja samega. Po eni strani postane podrejeno reproduktivnim oziroma pre`ivetvenim potrebam posameznic in posameznikov ujetih v akademije. Po drugi strani pa se univerza prav prek tega mehanizma v celoti {e bolj vpenja v dru`bo kot ideolo{ki aparat dr`ave, ki se reproducira tudi s tem, da dolo~a parametre vrednosti znanstvenega raziskovanja. Na njihove pogoje - zaradi domnevno {ir{ega dru`benega in nacionalnega pomena – “spontano” pristajata marsikateri kruha in knjig la~na intelektualna delavka in delavec. 1 o Glede na to je potem vsaka intelektualna dejavnost, ki dru`beno in nacionalno misli preko obstoje~ega na~ina njune reprodukcije in mesta subjekta v njem, `e obsojena na dolo~eno diskreditacijo, ~igar formalna opredelitev zakriva njeno temeljno ideolo{ko podstat s stali{~a znanstvene marginalnosti. Druga~e re~eno: kolikor je “vi{ji” dru`beni interes vstop Slovenije v Evropo, potem je vsako njeno, pa ~eprav teoretsko, povezovanje z Balkanom `e dejanje intelektualnega odpadni{tva, {e posebej, ~e ob tem preobra~a na~ine, s katerimi v Sloveniji in drugod po svetu dominantni diskurzi konstruirajo nacionalni, regionalni (balkanski, srednjeevropski, zahodni) ali pa globalni subjekt. ^e tu zbrana besedila identiteto in zgodovino vidijo kot spreminjajo~o in pogojeno s celim spletom osebnih, dru`benih in ideolo{kih kontekstov, in ~e smo tako opozorili na mesto, kjer se kriti~na znanost {ele za~ne, potem kritika znanosti ter (~e sledimo manifestnim deklaracijam iz samega naziva na{e publikacije) poudarek antropologije in nove domi{ljije vklju~uje tudi analizo in zavrnitev apriornosti, dokon~nosti in teleologije ostalih diskurzov ter ideologij, v katere smo postavljeni mi, na{a zgodovina in na{a sposobnost, da jo sami ustvarjamo. Tu ne gre zgolj za kritiko nacionalizma ali neoliberalizma, saj se med njimi najde kot predmet kritike tudi sam histori~ni materializem. Velja poudariti, da je prispevek ^asopisa za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo k postsocialisti~ni in vojni intelektualni kulturi mogo~e najti tudi v tem, da svoj prispevek k dru`beni pluralnosti razume ne le v multikulturni zasnovi, temve~ tudi v kritiki vladajo~e ideologije, katere posamezne partikularne vsebine ne smejo prikriti njenega nadzgodovinskega strukturnega odnosa do dru`be. Zato obstaja globoka kontinuiteta med nalogami intelektualne anga`iranosti, kot jih je zahteval postsocializem in kakor jih ka`e dana{nji ~as. Ob spoznanju te kontinuitete je mogo~e zatrditi, da - ~e se vrnem k izhodi{~u tekstov -njihov refleksijski in moblizacijski moment ni ostro zamejen s tematsko ali zgodovinsko partikularnostjo. Tudi v tem se razkriva balkanskost na tem mestu zbranih refleksij, izra`a pa se {e s pluralnostjo, ki ob ume{~enosti hkrati presega razne realne in simbolne meje prostorov in skupnosti, v katerih se posameznice in posamezniki nahajajo. Tudi to je del doslej skrite zgodovine Balkana in z besedili, ki sledijo, si ne odrekamo pravice, da je ne bi soustvarjali - tukaj in zdaj. Nikolai Jeffs 11 Rajko Mur{i~ Zlo etnofa{izma v oklepu perfidnih amnezij Ni se te`ko strinjati z mislijo, da sta vsaka vojna in vsako nasilje zlo. Toda `e vpra{anje, ali zlo vojne lahko vodi le {e v nadaljnje zlo in ali zlo res ne more prinesti ni~esar dobrega, je gotovo veliko bolj sporno. Povsem negotovi pa smo v presoji takrat, ko smo soo~eni z radikalno izbiro med tak{nim in druga~nim zlom. Takrat torej, ko nimamo na izbiro ni~ dobrega. Takrat sicer posku{amo tehtati med ve~jim in manj{im zlom, moralnemu ma~ku pa se ne moremo izogniti. Le redki so, ki zmorejo dovolj poguma, da se zlu uprejo kot posamezniki – najve~krat za ceno radikalnega zla samo`rtvovanja – toda njihova dejanja doslej na zgodovino `al {e niso imela bistvenega u~inka. Ob izbirah zlo-zlo se ne moremo izogniti moralnemu ma~ku, tudi ~e nismo neposredno vpleteni v dejanja zla, temve~ ga le toleriramo (pa naj to storimo s {e tako stisnjenimi zobmi). Vpra{anje je le, kdaj, na kateri to~ki, ob katerem dogodku nekega posameznika zape~e vest. ^e sploh ga. Vse pojugoslovanske vojne od leta 1991 naprej so zaznamovale prav vsakogar od nas, ki je bil takrat star vsaj toliko, da je vedel, v kateri dr`avi `ivi. In prav nih~e od nas ni mogel ube`ati pred moralnimi zagatami, saj se je v nekem trenutku moral postaviti na tak{no ali druga~no stali{~e. Vsaj kar zadeva mene, je bilo `vi`ganje krogel in granat v nekdanji Jugoslaviji preve~ resna zadeva, da bi lahko o tem preprosto mol~al. Nisem mol~al takrat in ne mol~im danes. Z nekriti~no “pi{mevuharsko” pacifisti~no dr`o se nisem strinjal takrat (ko sem pisal o “lepih du{ah mirovni{kih”) in se ne strinjam niti danes. ^eprav {e vedno – pravzaprav ~edalje bolj – verjamem v mirovni{ko dr`o. Stvar je namre~ zelo preprosta. Kadar se v zgodovini pojavita ideji, kot sta ideja ve~vrednosti neke rase in ideja ve~vrednosti nekega naroda, in kadar se neka oboro`ena sila spravi udejanjati tak{ne ideje z razli~nimi bolj ali manj krvavimi ena~icami “dokon~ne re{itve”, ni videti veliko drugih mo`nosti, kot je oboro`eno zoperstavljanje. Kadar imamo, skratka, opraviti s Hitlerji in Milo{evi}i, je pacifisti~na dr`a skoraj zanesljivo obsojena na neuspeh, saj tak{ni ti~i – pri svojih `rtvah in nasprotnikih – vedno znova ra~unajo BALKANSKE REFLEKSIJE 13 Rajko Muršič nanjo in jo tudi s pridom izkori{~ajo. Tako kot je Hitler brez boja (pacifisti~no?) okupiral ^e{koslova{ko, si je Milo{evi} brez voja{kega boja vzel Kosovo. Pacifisti~na dr`a je bodo~e nasprotnike v obeh primerih drago stala. Spomnimo se vsaj na Izetbegovi}a in bosanske Muslimane, ki so stavili na miroljubno so`itje v Jugoslaviji in v JLA do zadnjega niso prepoznali sovra`nika. Temeljni paradoks, ki ga mora pacifist v tak{nih primerih vzeti v zakup, je v tem, da mora najprej priznati legitimnost boja proti o~itnemu zlu, {ele potem pa za~ne iskati na~ine, kako naj se proti zlu bori z nenasilnimi sredstvi. Pacifisti~na dr`a je glas vesti. Je pravzaprav edini glas razuma v splo{ni evforiji. Zato je zelo pomembna in – kadar dru`ba ne potone v totalitarnost – tudi zelo u~inkovita. Najbolj neu~inkovita pacifisti~na dr`a pa je tista, pri kateri pacifisti na veliko razgla{ajo, ~e{ da so proti vsem vojnam in da jih zato ta spopad – in vsak oboro`eni spopad je v nasprotju z njihovim prepri~anjem, pa naj bodo na drugi strani barikad najhuj{i klavci – ne zadeva. Vest tako ne govori. Vest govori veliko bolj subverzivno: “Sicer je res, da se je treba upreti temu zlu, toda nikakor pa ni vseeno, kako to storimo.” ^e kaj, potem se je na obmo~ju nekdanje Jugoslavije pokazalo, da mora biti mirovni{ka politika u~inkovita predvsem v miru. Vsesplo{na militarizacija jugoslovanske socialisti~ne dru`be je bila zanesljiv ka`ipot v pogubo. Samo upamo lahko, da so bile Natove “inteligentne” bombe zadnje, ki so padale po tem ozemlju, in da bodo nove nacionalne ekonomije, ki jim vsaj nekaj ~asa – dokler bodo v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu mednarodne mirovne sile – ne bo grozil voja{ki spopad, prisiljene vlagati v maslo in ne v topove. Da je Socialisti~na Federativna Republika Jugoslavija bistveno ve~ vlagala v topove kot v maslo, je bolj ali manj znano. Da je na vsakem koraku neznansko veliko vlagala v bratstvo in enotnost, je tudi znano. To, da je s “samoupravljanjem” za~injena me{anica vlaganja v topove in v bratstvo in enotnost lahko pripeljala le v orwellovsko bratstvo, v katerem so tisti, ki so bratje topovom, bolj bratje od drugih, pa je ostalo prikrito vse do zadnjega. Najprej se bom pozabaval s krilatico Tita in prej{njega re`ima, ki smo jo kot otroci sli{ali ne{tetokrat (odrasli pa so jo o~itno pozabili). [la je nekako takole: ~e se ne bomo dr`ali socialisti~nega samoupravljanja, ~e se ne bomo prepustili voditi Partiji, ki bo z metodo demokrati~nega centralizma razre{ila vse sprotne dileme in te`ave, ~e ne bomo ohranjali bratstva in enotnosti ter si zategovali pasu, dokler ne bomo pri{li v dru`bo izobilja (itd., itd.), bo pri{lo do velike katastrofe. Prerokba je bila naslednja: ~e bi v Jugoslaviji ponovno dopustili nastajanje (predvojnih) me{~anskih strank, bi se na koncu “neminovno” ponovno klali med seboj. Tega pa no~emo, mar ne? Seveda, da ne! Pri vcepljanju te predstave o resnici in pravici je igral klju~no (aktivno in pasivno) vlogo Tito kot edini in neskon~ni porok pravice, sre~e in prihodnosti. Njegov lik je bil celo tako neskon~no pomemben, da so nam odrasli prali mo`gane s svarili, ~e{ da bodo `e dan po tem, ko bo umrl Tito, Jugoslavijo zasedli Rusi ali natovci – ali pa kar oboji. Kolikor se spomnim, so mi skorajda vsi odrasli, ki sem vrtal vanje s tak{nimi nerodnimi vpra{anji - tam enkrat v zgodnjih sedemdesetih letih, ko sem prekipeval od vpra{anj tipa, škaj pa, ~e…’ – tako ali druga~e verjeli v konec sveta po Titu. Mulci se seveda nismo dali speljati na led in smo se, ko se je to res zgodilo, le neskon~no zabavali nad naivne`i, ki so nas stra{ili z vojno in drugimi jezdeci apokalipse. Odrasli so leta 1980 zamenjali plo{~o in za~eli prepevati: “Po Titu Tito” (- {e pomnite, tovari{i?). O~itno so verjeli, da bo molitev usli{ana. Pa ni bila. Kali nesre~e so bile zgolj in izklju~no doma~e. Posadili in zalivali so jih `e Tito in njegovi oprode, ki so avnojsko Jugoslavijo zasnovali na nacionalnem klju~u. Past Avnoja je bila namre~ v tem, da tako zasnovane federacije ni mogo~e demokratizirati. ^e namre~ izberemo demokrati~en sistem, se poka`e bodisi za neu~inkovitega (~e so suveren narodi, ki so 14 BALKANSKE REFLEKSIJE Zlo etnofa{izma v oklepu perfidnih amnezij lahko v zveznih organih zastopani le enakopravno, ne glede na velikost) ali nepravi~en (~e so nosilci suverenosti posamezniki, ki pa dajejo glas svojim “nacionalnim” opcijam). Toda dokon~no nesre~o so nad prebivalce nekdanje Jugoslavije priklicali tisti, ki so si hoteli prilastiti celotno Titovo dedi{~ino. Odgovornost za to, kar se je zgodilo v devetdesetih letih, na~elno sicer res nosimo vsi skupaj – ~etudi ve~inoma v povsem infinitezimalnih odmerkih. Toda objektivna zgodovina vedno te~e druga~e, kot bi si mi kot posamezniki `eleli (da pa bo zado{~eno tudi izjemam, ki potrjujejo pravila, to ne velja za tiste sre~nike, ki so vodili zgodovino iz pisarne uredni{tva Nove revije ali pisarn beograjskega SANU). Tu je imel Marx popolnoma prav. (Kot {e marsikje, ~etudi ne vedno in povsod.) “Objektivna zgodovina” je za posameznike, ki jo ~utimo kot nepopisen pritisk na ramena na{e svobodne volje, nedvomno transcendentalna kategorija (kot vse druge “humanisti~ne” prvine `ivljenja). Na{ neposredni vpliv nanjo je toliko manj{i, kolikor bolj oddaljeni smo od pozicij mo~i. Prav v tej volji za mo~jo se skriva najpomembnej{i del te mra~ne zgodbe jugoslovanskih vojn. Mo~ v njeni elementarni privla~nosti je bila edina karta, ki je res uravnavala potek dogajanja. A vseh tistih, ki so se borili za to karto, prav gotovo ne bomo nikoli spoznali, ~eprav poznamo stezosled dogodkov. Krogotok nasilja v boju za Titovo dedi{~ino se je za~el marca 1981 v Pri{tini. Prav zanima me, kaj bodo o teh dogodkih povedali lokalni in zvezni arhivi, ko bodo neko~ dostopni! Tisti, ki jih je spodbudil, in tisti, ki jih je zatrl, je pokazal, da je gospodar v hi{i, da je pravi in zanesljiv hi{ni gospodar, pater familias raz{irjene ju`noslovanske “zadruge”, tisti, ki lahko z nasiljem pacificira kogarkoli. Toda takratno nasilje (ki sta ga podkrepila {e dr`avna represija in procesa proti punku v Ljubljani in – nekaj let kasneje – proti svobodomiselnim intelektualcem v Beogradu) ni le za~rtalo smeri nasilnega re{evanja nere{ljivih zapletov pri vodenju takratne skupne dr`ave, temve~ je spro`ila pravo moralno paniko in lov na ~arovnice, ki se je – predvsem – v Srbiji sprevrgel v pravo javno psihozo. [lo je za perfidno medijsko vojno, ki je opredelila osrednjega krivca za nastale te`ave: albanske kontrarevolucionarje. Jugoslavija je, skratka, dobila svoje C ide. Pogrom se je za~el. Vlada Veselina ?uranovi}a (1978-1982) je Jugoslavijo popeljala v gospodarski zlom. Ko je prenovljena Tribuna leta 1983, potem ko nam je Milka Planinc za~ela zategovati pasove, objavila osmrtnico Jugoslaviji, pod njo pa podpisala IMF (Mednarodni denarni sklad), je bilo vsem jasno, da gre zares. Zato je bila Tribuna tudi zaplenjena. Kaj pa je bilo la`jega, kot s prstom pokazati na krivca, ki peha dr`avo v kaos? [e posebej, ~e ga poimenuje{ “kontrarevolucija” in “iredenta”, da ne dvomijo niti tisti, ki jim je predvsem do tega, da dr`ava ostane v enem kosu, niti tisti, ki se borijo za to, da bi ostala samoupravno socialisti~na. Da, odgovornost za protialbansko gonjo iz zgodnjih osemdesetih le`i na ramenih vseh: republi{kih oligarhij, partijskih ideologov in navadnih ljudi, ki so v tisku in na televiziji na veliko po`irali afere o neskon~ni korupciji, brezvladju, ekonomskem kaosu in kontrarevoluciji na Kosovu. Srbski generali in mediji pa so to medijsko gonjo proti “Kosovarjem” seveda pod`gali do neslutenih razse`nosti. Kdo pa se je med letoma 1981 in 1986 sploh odzval na protialbansko gonjo? Malodane nih~e. V tem je seveda odgovornost vseh: tako nekdanje elite kot neodvisnih kritikov re`ima. Krivda pa je tudi enakomerno porazdeljena po pokrajinah. Kosovski “problem” je dobro napojil tudi kali slovenskega separatizma. Mar niso bile neskon~ne razprave o tem, kam vse ponikne denar, namenjen “nerazvitim”, leglo prepri~anosti Slovencev, da jim “jug” prazni `epe? Od tega, da so Kosovo razglasili za problem {t. 1 (in ga obenem naredili za gre{nega kozla), so imeli koristi dobesedno vsi: republi{ki (mini?) despoti, zvezne oblasti, BALKANSKE REFLEKSIJE 15 Rajko Muršič vojska in – ne nazadnje – mediji, ki so si zvi{evali naklado z objavljanjem novih in novih zgodb in afer s tega konca Jugoslavije pod prekletimi gorami. Res, {ele ko so se zasli{ali prvi glasovi nestrinjanja z vsesplo{no protialbansko gonjo (ki jo je dokon~no razkrinkala gnusna oznaka “po{teni Albanci”), je mogo~e trditi, da je pri{lo do radikalnega razkola druga~e misle~ih s takratno oblastjo. Namesto da bi dr`avni cenzorji prepovedovali izhajanje ~asopisov s sovra`nimi protialbanskimi ~lanki, so skrbno spremljali vsa druga besedila, ki bi lahko ogrozila monopole nekdanjega sistema. Ko pa so oblasti enkrat izpustile duha sovra{tva do nekega naroda iz steklenice, je bilo konec: {ovinizem je postal sredstvo politi~ne promocije. ^e to ni bilo jasno `e prej, je to moralo biti jasno vsakomur, ki je lahko spremljal ustoli~enje Slobodana Milo{evi}a na znameniti seji CK KPS. Pisalo se je leto 1986. Vpra{ati se moramo, ali je ta neuni~ljivi karizmati~ni etnofa{ist sam svoj mojster, ali pa je (bil) produkt ~asa. Vsakega malo. Toda neizpodbitno dejstvo je, da Milo{evi} ne bi nikoli mogel priti do oblasti, ~e ne bi imel tako idealno pripravljenega terena. Dejstvo, da je zamenjal bolj “liberalne” (no, denimo, da vsaj bolj strpne) vodje srbske partije, pove, da je imel podporo tistih, ki so se strinjali z njegovim komajda prikritim {ovinisti~nim pristopom. To so najprej srbski partijci, potem pa tudi volivci {e nekajkrat potrdili. Enako velja za Hitlerja: njegova pivni{ka pu~isti~na epizoda bi lahko bila le zgodovinski kuriozum (in svojevrstna {ala), ~e ne bi njegovih bolnih idej sprejeli za svoje njegovi volivci. Ideja, s katero je Milo{evi} uspel, je le za malenkost modificirana Hitlerjeva ideja o ve~vrednih rasah. Gre za predstavo o Srbih kot trpe~em narodu, ki do`ivlja samo krivice, sedaj pa je ~as, da se kon~no postavi zase, to pa lahko stori le za ceno pokoritve ali iztrebljanja oziroma preganjanja drugih, ~e se mu drznejo upreti. Tako preprosto! Glavni krivec za kasnej{e vojne na obmo~ju nekdanje Jugoslavije pa kljub vsemu ni Milo{evi}, temve~ zvezna vojska (Jugoslovanska ljudska armada) in tisti, ki si ji po Titovi smrti nalo`ili neznosno breme njegove dedi{~ine bratstva in enotnosti. Milo{evi}ev program, ki je temeljil na znameniti izjavi, da kosovskih Srbov ne bo nih~e nikoli ve~ pretepal, je moral biti jasen {e tako butastemu ~astniku. Ali ne bi mogli oziroma morali svoje mo~i usmeriti v ubranitev tiste Titove dedi{~ine, pod katero so morali korakati njeni rekruti? Ne, ker so se ve~inoma (ne le srbski ~astniki, da ne bo pomote) strinjali s tezo, da je treba obra~unati z vsemi sovra`niki Srbov in srbstva. Da, glavni krivec vojne je JLA, ki je imela oro`je in ga je dajala tistim, o katerih je menila, da bodo lahko udejanili njene pritlehne cilje. Vojska je bila ve~ kot sedma republika: bila je krvoses nekdanje dr`ave v miru in kasneje v vojni. Pomislimo samo, kaj vse bi lahko v nekdanji Jugoslaviji naredili z denarjem, ki bi ga privar~evali od samomorilskih izdatkov za vojsko! In koliko `ivljenj bi lahko ohranili, ~e ne bi v {tirih desetletjih na vsem ozemlju Jugoslavije nakopi~ili toliko oro`ja instreliva! To je vojska, ki je najprej oboro`ila in logisti~no podpirala vstajnike v Kninu, potem pa se ob razmejevanju sprtih strani “z vsemi sredstvi” znesla nad hrva{ko vasjo Kijevo. To je vojska, ki je z letali bombardirala televizijske oddajnike in tovornjake na Slovenskem. To je vojska, ki je streljala po Unescovi dedi{~ini v Dubrovniku. To je vojska, ki je uni~ila Vukovar in nato pobijala ujetnike in ranjence. To je vojska, ki je nastavila nekaj sto topov in drugih kosov oro`ja okoli Sarajeva, potem pa skoraj tri leta tolkla po njem. To je vojska, ki je zasedla varovano obmo~je OZN okoli Srebrenice in pobila nekaj tiso~ zajetih ljudi. In, ne nazadje, to je vojska, ki je paradirala s tanki po Beogradu in streljala po vaseh na Kosovu. Kaj so pravzaprav Milo{evi}eve mentalne blodnje (in pateti~ni pozivi k lin~u, ki jih je izustil ob “U{}u”) v primerjavi z zlo~ini, ki jih je po~enjala po Jugoslaviji njena “ljudska” vojska, pa naj se je na koncu imenovala tako ali druga~e? 16 BALKANSKE REFLEKSIJE Zlo etnofa{izma v oklepu perfidnih amnezij Z Milo{evi}em in njegovimi oprodami bi lahko pred letom 1991– v imenu bratstva in enotnosti, kakopak – opravil en sam vod te vojske (ali takratne ljudske milice), ~e bi takratno predsedstvo in general{tab v njegovi politiki prepoznala fa{isti~en program. Pa ga ni, ker so se ~astniki in vrh notranjega ministrstva o~itno tudi sami globoko strinjali s tem, da morajo “varovati” Srbe in njihova “ognji{~a”. [e ve~: za~eli so brusiti no`e za “no~ dolgih no`ev” v Ljubljani. Klju~no vpra{anje, ki narekuje smer nadaljnjega razmi{ljanja, nikakor ni, ~e je sploh kdaj napo~il “pravi trenutek”, ko bi {e bilo mogo~e “pravo~asno” ustaviti Milo{evi}a (ter njegove neposredne produkte, kot sta npr. Tu?man in Bulatovi}) in srbski nacionalizem (tako reko~ z besedo proti besedi in s knjigo proti knjigi), temve~ ali je bilo v kateremkoli trenutku mogo~e zaustaviti divjanje vojske. Kot so pokazali dogodki, je vojska vsaj navidezno upo{tevala ukaze predsedstva, vendar predsedstvo ni moglo nastopiti proti Milo{evi}u, ko pa so njegove interese po letu 1989 zastopali kar {tirje od osmih ~lanov predsedstva. In prava ironija je, da je vojska dobila kvazilegalno avtorizacijo uporabe sile {ele po uredbi vlade oziroma “reformisti~nega” premiera Anteja Markovi}a, na katerega so s tako neskon~no vnemo ra~unali Evropejci in Ameri~ani, da naj zasede mejne prehode v Sloveniji. To pa ne pomeni, da so v`igalno vrvico res pri`gale zvezne oblasti. Vojska je namre~ s tanki `e prej paradirala po Krajini, Pakracu in Beogradu. Kdo bi torej lahko ustavil vojsko? Legalne oblasti so bile prej njen talec kot gospodar (razen, kajpak, Milo{evi}a). Niti posredne, {e manj pa neposredne demokracije, s katero bi lahko pometli s skrajne`i na volitvah, ni bilo. Zunanji poseg? Zakaj poseg, {e preden pride do spopadov? Nak. Vojska je, ko se enkrat spro`i, neustavljiva. Ko se neka politika odlo~i aktivirati tudi vojsko, jo lahko ustavi le {e ta politika – ali njen poraz. Po dogodkih na Hrva{kem pred junijem 1991 in po voja{kem posegu v Sloveniji 1991 je bilo vsakomur jasno, da lahko vojsko ustavijo le tisti, ki so jo anga`irali. S propadom zvezne oblasti konec leta 1991 pa tudi formalno ni bilo nikogar ve~, ki bi jo lahko ustavil. Lahko bi se ustavila sama – `e dolgo pred Vukovarjem. Pa se ni. Od jeseni 1991 bi – to je bilo jasno `e takrat – lahko prepre~ili prelivanje krvi le {e voja{ki posegi od zunaj, saj se beograjski re`im ni mogel ve~ odpovedati vojni kot sredstvu za dosego hegemonisti~nih ciljev. Prav ta primer uporabe vojske za neposredno izvajanje na~rtovanih idejnih ciljev – v na{em primeru imamo seveda izvajanje programa re{itve srbskega vpra{anja po predvidevanjih srbskih intelektualcev, ki se ne razlikuje bistveno od osvajalske dokrine Hitlerjeve Nem~ije, ki je temeljila na programu iz knjige Mein Kampf – dokazuje, da obstajajo dolo~ene situacije, ki jih ni mogo~e re{evati druga~e kot s silo. Neskon~no bolje bi bilo, ~e bi Nato lahko posredoval `e pred vsemi tragedijami. Pa ni mogel. Ker nih~e pri zdravi pameti ni pomislil, da bi se lahko zgodilo, kar se je. Verjamem, da je, kar zadeva ravnanje Zahoda in Nata, sodu izbila dno Srebrenica. A tega na Zahodu ne govorijo, saj so pravzaprav sokrivci tragedije. Ko so torej srbske oblasti za~ele ro`ljati z oro`jem na Kosovu, je bilo jasno, da sta mogo~i kon~ni re{itvi le dve: izgon albanskega prebivalstva ob po~asnem in na~rtnem uni~evanju albanskih vasi in mest ali pa zunanja intervencija. Ali bi lahko kdorkoli pri zdravi pameti ra~unal na to, da se bo vojska, ki je pobijala Hrvate in Bo{njake (Muslimane), sedaj nenadoma usmilila Albancev? Ob poznavanju historiata in okoli{~in je povsem jasno, da je bila Natova intervencija na Kosovu nedvomno legitimna. Kasneje, med bombardiranjem Srbije, je marsikdo pozabil, da se srbski voditelji o mirni re{itvi niso hoteli pogoditi. Mar naj bi slaba pogajanja, ki so vsekakor bolj{a alternativa od “dobre” vojne, trajala vse do zadnjega Albanca na Kosovu? Pozab pa je bilo {e ve~. Najbolj zabavne so bile tiste, ki izhajajo iz nadvse ~udnih (da ne re~em sme{nih) me{anic maoizma, trockizma, leninizma, titoizma in anarhizma. Tako kot se BALKANSKE REFLEKSIJE 17 Rajko Muršič postmodernim ultralevi~arjem kot najve~je zlo tega sveta ka`e McDonalds (morda kot utele{enje globalnega multinacionalnega kapitala, ki pride dobesedno vsakomur pred nos, pravi kapital pa lahko na vseh koncih in krajih po~ne, kar se mu zljubi), so se jim kot eksekutorji tega zla pokazali Natovi lovci in bombniki, ki so hrumeli ~ez na{e ~isto nebo in ga onesna`evali, ko so svoj smrtonosni tovor stresali nad Srbijo. Nenadoma ni bil ve~ problem v klasi~nem razrednem boju, temve~ v tem, da si je svetovni kapital o~itno na{el svojega eksekutorja, ki bo pomoril vse, kar bo {trelelo prek mer Prokrustove postelje tr`noliberalnega kapitalizma, ki jo skupaj te{ejo ZDA in natovska Evropa. Zato je nenadoma Sadam postal bog, Srbija pa trpe~a nedol`na `rtev. Ve~je neumnosti pa {e ne! Ali je tak{no razmi{ljanje res skrajni doseg sodobne levice? ^e je tako, potem je z levico res nepreklicno konec. A ne verjamem, da so klasi~ne otro{ke bolezni levice res tudi smrtne. ^e pa so razli~ne povezave med evropskimi levi~arskimi gibanji in njihovimi intelektualnimi glasniki ter njihovimi starimi dogmati~nimi botri, ki so se ob napadih na Srbijo razgalile v vsej svoji ni~evosti (zahodni levo usmerjeni intelektualci ter radikalna gibanja so uporabljali malodane enak `argon kot ruski generali in komunisti, uradna Kitajska, Libija, Kuba in drugi preostanki “real-socialisti~nih” diktatur) vse, kar lahko levica ponudi ob vstopu v 21. stoletje, potem bomo morali levi~arji, ~e nam je kaj do prihodnosti evropske levice, narediti radikalno revizijo nesmiselnih dogmati~nih levih diktatur 20. stoletja in njihovih bednih preostankov. To bomo morali narediti v imenu libertarne in demokrati~ne levice, ki ne pristaja niti na logiko sile niti na diktat skorumpiranih parlamentarnih ve~in in blokov. Neizprosna kritika srbskega militantnega stroja je le eden prvih korakov v tej smeri. Hegemonisti~na zver, ki se je izvalila iz gnezda nekega “socialisti~nega” politi~nega sistema, je pri{la Natu kot naro~ena: ponovno je lahko mobilizirala politi~no precej neenotne evropske dr`ave in ZDA, obenem pa je 18 BALKANSKE REFLEKSIJE razkrila vso bedo preostankov socialisti~nih projektov v drugem in tretjem svetu. Vendar pa obstaja bistvena razlika med sklicevanjem na univerzalne ~lovekove pravice in sklicevanjem na na~elo suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti dr`av. Levica, ki ~lovekovih pravic ne vklju~uje v jedro svojih politi~nih vizij, je seveda precej bedna prikazen. ^eprav je mogo~e trditi, da so bile ~lovekove pravice oro`je zahodnih dr`av v hladni vojni proti socializmu, da so Ameri~ani in Evropejci mahali z njimi s figo v `epu, to ne pomeni, da bi jih levica morala zanikati. Nasprotno: ~lovekove pravice so tako pomembna civilizacijska pridobitev, da so nedeljiva dedi{~ina vseh. Z njimi se je mogo~e enako u~inkovito kot proti realsocializmu boriti tudi proti “imperializmu” ter vsem oblikam izkori{~anja, na katerih temeljijo zahodne zgodbe o uspehu. Malo jih je, ki se ne bi strinjali, da je zanikanje temeljnih ~lovekovih pravic prineslo toliko gorja kot na obmo~ju nekdanje Jugoslavije. Afirmacija ~lovekovih pravic je bila neposredno povezana s stopnjo in na~ini demokratizacije posameznih delov dr`ave. Toda zaradi dedi{~ine preteklosti (in ustavne ureditve nekdanje skupne federacije) se je sklicevanje na ~lovekove pravice ve~inoma izteklo v ~redno mukanje o pravicah narodov do samoodlo~be. Seveda ne zanikam pravice do samoodlo~be, saj pravica do svobodnega razvoja posameznih narodov ni v nujnem nasprotju s pravicami posameznikov in posameznic, da uveljavljajo svoje elementarne pravice. Toda otroci socializma v nekdanji Jugoslaviji si niso mogli predstavljati kakr{nihkoli pravic, ki se ne bi manifestirale kolektivno. Ne verjamem, da dolo~ene kolektivne pravice sploh ne bi bile pomembne za znosno `ivljenje v sodobni dru`bi, toda ~e moramo potegniti kak{en nauk iz krvavih zgodb razpada Jugoslavije, potem je to o~itno dejstvo, da ~lovekove pravice niso ni~, ~e niso univerzalne. To pa z drugimi besedami pomeni, da je bilo nepriznavanje najprej kolektivnih, kasneje pa tudi individualnih pravic jugoslovanskim (pravzaprav srbskim) Zlo etnofa{izma v oklepu perfidnih amnezij dr`avljanom albanske narodnosti na Kosovu bistven pogoj kasnej{ega razvoja dogodkov. Res je sicer, da prej{nja dr`ava ni ravno slovela glede spo{tovanja ~lovekovih pravic, predvsem elementarnih svobo{~in, toda na Kosovu so te pravice poteptali s tak{no non{alantnostjo, da me {e danes zmrazi po hrbtu, ko se spomnim sodnih procesov iz let 1981 in 1982. Slovenska podpora starotr{kim rudarjem je pri{la nekaj let prepozno, z name~ek pa se je slovenska oblast, ki bi morala – ~e ji je res bilo kaj do demokratizacije in modernizacije celotne dr`ave – prepre~iti srbsko aneksijo Kosova, obna{ala nojevsko in ni uporabila tistih ustavnih vzvodov, ki jih je imela na voljo, da bi prepre~ila povampirjenje dr`ave. Morda je res, da tudi to ne bi pomagalo, toda takratna slovenska oblast se je evidentno uklonila diktatu srbskega fa{izma, ki si je za~el krojiti dr`avo po svoji meri. Srbski etnofa{izem je zmagal `e dolgo preden ga je sploh bilo mogo~ prepoznati v politiki Slobodana Milo{evi}a. Zmagal je takrat, ko se nih~e ni zgra`al nad protialbanskim hujska{tvom srbskega tiska. Ko se je leta 1986 pojavil Memorandum SANU, je bil vihar v `lici vode, ki je sledil, popolna farsa. Srbski etnofa{izem je `e bil korak pred drugimi, saj je ustoli~il svojega eksekutorja Slobodana Milo{evi}a. Ko so bile karte enkrat razdeljene, bi lahko na potek igre vplivala le {e srbska opozicija. Ta pa bi morala izhajati iz premise, da so ~lovekove pravice nedeljive in da je represija nad kosovskimi Albanci, ki sta jo dru`no izvajali takratna republi{ka in zvezna oblast, zanesljiva pot v pogubo. Toda za Albance se v osemdesetih letih v Srbiji ni zavzel malodane nih~e: o re{itvi “kosovskega problema” je vladala neverjetno visoka stopnja nacionalnega konsenza. Le malo jih je bilo, ki so v tem konsenzu prepoznali “~istilne” na~rte Vasa ^ubrolovi}a. In {e manj jih je bilo, ki so se mu bili pripravljeni zoperstaviti. Le Albanci so vedeli, da se lahko proti temu povampirjenemu pritisku borijo le z nenasilnimi sredstvi. Le zakaj danes pozabljamo skoraj deset let trajajo~o nenasilno dr`o kosovskih Albancev, ki so pravzaprav `iveli v koncentracijskem tabori{~u `e vsaj od leta 1989, ~e `e ne od leta 1981? Ta amnezija gotovo ni naklju~na. Je le dvoj~ek druge iluzije, ki `e dobrih deset let vidi v protimilo{evi}evski opoziciji re{itev srbskega problema, pozabljajo~, da se ta opozicija {e vedno ni odrekla nacionalnemu konsenzu o “trpe~em srbskem narodu”, ki `e {est stoletij brani Evropo pred vdorom mohamedanskih barbarov. Perverzna logika te “srbske resnice” je zelo nalezljiva, kar smo lahko jasno videli med bombardiranjem Srbije. Spomnimo se samo znamenitih tar~: iznajdljivi in pogumni “junaki” so se lahko predstavljali kot `rtve le, dokler je bilo jasno, da bi jih bombe lahko zadele le po pomoti. Sarajev~ani in Vukovar~ani ter prebivalci Srebrenice niso nosili tar~, ker so bili tar~e. ^e kaj, potem na va{o vest pritiskajo vse `rtve, “dol`ne” in nedol`ne, albanske in srbske. Toda zaradi so~utja s civilnimi `rtvami {e ne moremo videti Srbije kot zadnjega branika “svobode” (ali ~esa `e) pred ameri{kimi gosenicami kapitala in krvi. Nikakor: Srbija je postala – skupaj z njeno opozicijo vred – eden od glavnih glasnikov atavisti~ne predstave o narodu kot merilu vsega, kar je, kar je bilo in kar “bo”. Upam, da so bili srbski gromovniki, ki so {li na Kosovo z oro`jem (kar so napovedovali na mno`i~nih shodih pred desetletjem) in s svojih domov pregnali ve~ kot milijon ljudi, tudi zadnji glasniki etnofa{izma 20. stoletja. Srbsko vojsko je bilo treba ustaviti. Samo upamo lahko, da zadnji~. Da bi bilo tako, bo Srbija morala skozi proces katarze. Ta pa se bo lahko zgodilo {ele takrat, ko bo ve~ina dr`avljanov Zvezne republike Jugoslavije (zavedajo~ se odgovornosti najve~jega naroda in nacije v celoti) prepoznala kot zlo~insko zamisel etni~no ~istih ozemelj in uvidela resnico, ki se skriva za vsiljeno predstavo o Srbiji kot zadnji pravi evropski “multietni~ni” skupnosti, v kateri naj bi bile vse skupnosti enake, le ena med njimi pa je {e za malenkost bolj enaka, da lahko pora~una vse krivice, ki naj bi se ji zgodile v davni in nedavni BALKANSKE REFLEKSIJE 19 Rajko Muršič preteklosti. V {ir{em pomenu pa se mora zavr`enim in brezizprosno sankcioniranim zamislim, kot so razni rasizmi in nacizmi, pridru`iti {e ena, to je zamisel etni~no ~istih ozemelj. To pa ne velja samo za Srbijo, temve~ mora postati ena redkih univerzalnih pridobitev bojev za Titovo dedi{~ino. [e ve~: le ~e bo na koncu pri{lo do katarzi~nega priznanja krivde tiste ve~ine, ki je podpirala zamisli o posebni histori~ni vlogi srbskega naroda (in, seveda, vseh drugih etnofa{izmov, ki so se v “samostojnih in suverenih” dr`avah nekdanje Jugoslavije pojavili kot odsev tega izhodi{~nega etnofa{izma), bo prostor “jugovzhodne Evrope” mogo~e o~istiti vseh nevarnosti novih konfliktov in napetosti. S pepelom se morajo posuti vsi nacionalni ekskluzivisti, ki si predstavljajo raj na Zemlji v etni~no homogenih okoljih. ^e nas k ~emur zavezujejo vse `rtve nedavnih balkanskih vojn, potem je to brezkompromisen obra~un s kakr{nimkoli etni~no zasnovanim eksluzivizmom. Kar zadeva nas, to pomeni, da se moramo trmasto in u~inkovito zoperstavljati vsem tistim, ki bi radi `iveli v ~im bolj etni~no homogeni oziroma “~isti” Sloveniji. 20 BALKANSKE REFLEKSIJE Igor Pribac Gluha loza Za~elo se je na sredo. To vem, ker se ob sredah zve~er sre~ujem s {tudenti. Tisto sredo sem bil `e pred ve~ernim predavanjem seznanjen z verjetnostjo, da bo Solana predal zadevo v roke vojakom. Novico o tem mi je prenesel radio, ki sem ga imel vklju~enega, medtem ko sem se pripravljal na predavanje. Ne vem to~no, kdaj se je v meni spro`il vzgib, da {tudentom spregovorim o tem, morda na poti, morda {e kasneje. Vem, da sem bil, ko sem za~el govoriti, tudi sam prejkone presene~en nad besedami, ki so mi prihajale iz ust: kot bi bil do zadnjega nepripravljen na to, kar bom rekel. Ne vem to~no, kaj sem rekel in govoril. Vem, da sem s te`avo oblikoval okorne stavke. Vem tudi, da so po tonu glasu in besed zveneli druga~e od sicer{njih uvodov. Ko govorim {tudentom, se ne ravno izogibam opisom situacij “iz `ivljenja”, ki jih uporabim kot zglede ali primere. ^e je predmet, s katerim se ukvarja{, socialna filozofija, je tak{na praksa nekako sama po sebi razumljiva. A tisto sredo moj nagovor ni opisoval “primera”, ki bi ga uporabil kot odsko~no desko za posredovanje teorij o vojni, za razpredanje, v katerem bi se vzpenjal vedno vi{je v eteri~ne vi{ave akademske spekulacije. Hotel sem, prav nasprotno, posredovati preprosto misel: c’est la guerre. Mislim, da se {e spomnim za~etka. Dejal sem pribli`no tako: lahko se zgodi, da boste stopili iz te predavalnice in zvedeli, da je vojna in da bodo nekje tam zunaj mnogi trpeli, umirali, `iveli v strahu; da se bodo dogajale vse tiste stvari, o katerih se velik del razmi{ljanj o odnosih med ljudmi, s katerimi se ukvarjamo, strinja, da so najve~ja nesre~a za svobodne ljudi med tistimi, ki se jim je mogo~e izogniti. Dodal sem, da so ta razmi{ljanja, ~e jih pogledamo z dovolj oddaljene to~ke, velikokrat prav to, namre~ poskusi, da bi s postavitvijo miselnih konstrukcij trdne dr`ave, socialne in politi~ne pravi~nosti odstranili mo`nost njihovega izbruha. Pred vsakim premi{ljanjem vojne, njene pravi~nosti ali nepravi~nosti, vzrokov in posledic, odnosa med politiko in silo, sem hotel poudariti brutalnost tega, da je vojna lahko vsak hip zdaj in tukaj, da visi v zraku, ki ga dihamo. In da tega ne ka`e pozabiti, ko se gibljemo v najbolj eteri~nih vi{avah abstraktnih spekulacij. [e zdaj, ko te misli povzemam, delujejo BALKANSKE REFLEKSIJE 21 Igor Pribac nedodelano. Vendar je bil u~inek pri poslu{alcih mo~an. Ne vem natan~no, kaj ga je povzro~ilo, moja razburjenost, dramati~en ton besed, nepripravljenost na novico… Dejstvo je, da tak{ne ti{ine v predavalnici zlepa ne dose`em. To, kar je bilo {e trenutek poprej obi~ajno {u{ljanje {tudentov, ki ~akajo, kdaj bo predavatelj spregovoril in bodo vknji`ili {e eno predavanje, je tako hitro tako zelo potihnilo, da sem osupnil tudi sam. Ko sem malo kasneje pogledal po obrazih, sem videl precej tesnobne zazrtosti, nekateri so imeli o~i uprte v tla. Zdelo se mi je, da od mene pri~akujejo odgovore, jasna stali{~a, ki bi razpr{ila mu~no napetost. V hipu, ko sem se zavedel, da teh premo~rtnih misli nimam, sem pomislil tudi, da je to, kar vidim na obrazih {tudentov, nemara samo odsev moje tesnobe, ki je pri{la na dan bolj jasno in v manj predelani obliki, kot sem si `elel. Predavanje je bilo mimo in televizor, ki sem ga vklju~il takoj, ko sem pri{el domov, mi je povedal, da se je res za~elo. Po vseh za~etkih spopadov, ki jih je televizija neposredno prena{ala ali jih vsaj druga~e “dobro pokrivala”, me je zgrabila `e dobro znana mrzlica, ki ob tak{nih prilo`nostih dviguje gledanost televizijskih programov. V balkanski kr~mi so igralci pokra zamenjali snop igralnih kart in stave so posko~ile. Obti~al sem pred sprejemnikom in nevroti~no preklapljal programe, obseden z nenasitno `eljo, da bi razumel, kaj se dogaja, in si tako vsaj delno prikril izmenjavanje ob~utkov tesnobnosti, radovednosti in nemo~i, ki so me spreletavali. Dva ali tri dni sem se vrtel v vrtiljaku informacijskih kanalov, televizijskih, radijskih, tiskanih in ustnih. A kmalu se je vro~ica prve ure, `elja, da bi v udobju svojega doma u`il predstavo vojnega mete`a, prevesila v zanimanje za ma{inerijo ustvarjanja in prenosa “informacij” o spopadu. Skoraj bi bil pozabil na poanto, ki sem jo nakazoval {tudentom: vojna res lahko visi v zraku, kot je res, da v zraku lahko obvisijo slike in besede, ki so njen del. Najprej sem lahko spremljal razli~no odzivnost, reakcijski ~as, ki so ga elektronski mediji potrebovali, da so vest prinesli svoji publiki, in njihovo elasti~nost v preoblikovanju predvidenega ve~ernega programa temu izjemnemu dogodku. Nevem ve~ natan~no, kako so se odzvali posamezni izmed {tevilnih informativnih satelitskih televizijskih programov, ki jih imam na voljo in sem jih izmenjaje preverjal. Vem, da sta bila CNN in tudi BBC pregovorno na pre`i, vem, da so bili Italijani od samega za~etka pa do konca spopadov izjemni, ne toliko po koli~ini namenjenega ~asa kot po na~inu njegove izrabe, saj so skoraj vsak ve~er pripravili posebno oddajo, ki je vklju~evala tako sve`e vesti o poteku operacij kot tudi posege reprezentativne skupine relevantnih sogovornikov: doma~ih in tujih, vladnih in opozicijskih, politikov in strokovnjakov, pripadnikov in predstavnikov albanske in srbske etnije. Agilni so bili tudi Hrvati. In spominjam se, kako je reagirala slovenska televizijska hi{a: milo re~eno, zadr`ano. Medtem ko so bolj ali manj vse nacionalke spremenile urnik in vsebino svojega zgodnjeve~ernega programa in ustvarile ad hoc informativne, debatne in kombinirane oddaje, se TV Slovenija ni pustila resneje zmotiti. Dogodek, ki je bil do ure natan~no napovedan in za katerega je bilo mogo~e, `e preden je nastopil, z veliko verjetnostjo trditi, da bo, ~e bo do njega pri{lo, ob koncu leta, ko bodo izbirali dogodek leta, v Evropi brez pravih tekmecev, je slovenska nacionalka obravnavala polovi~arsko. Po eni strani so ti v rednih informativnih oddajah povedali, da gre za dogodek izjemnih, globalnih, nemara celo epohalnih razse`nosti z epicentrom nedale~ od nas, in da mi, dr`avljani Slovenije, s tem ko smo odprli svoj zra~ni prostor preletom Natovih letal, nismo njegovi zunanji opazovalci, temve~ njegovi akterji; po drugi strani pa je bil to za nacionalko dogodek, ki vendarle ni prebil njenih ve~nih ritmov, ni prestopil okvirov informativnega programa in ni zmotil razvedrilnega ali kulturnega programa, ki mu je sledil. Svet se lahko sname s te~ajev, te~aji nacionalke bodo vzdr`ali tudi to. Dr`a, ki jo je zavzela nacionalka ob za~etku Natovih napadov, se je pribli`al postmoderni: medij ni 22 BALKANSKE REFLEKSIJE Gluha loza odslikava sveta, svet je projekcija medijskih vsebin. Ta postmodernisti~na uporaba javnih medijev v Srbiji o~itno dokaj dobro deluje. Tudi o tem smo se lahko prepri~ali med vojno, ~e smo naravnali svoje televizijske sprejemnike na TV Beograd. Socialni u~inki njenega vojnega programa (ki je prevzel shemo mi - sovra`nik in o njem komaj kdaj poro~evalsko spregovoril) so nam sicer vsaj deloma ostali skriti, vendar o njihovi skrbni na~rtovanosti ni mogo~e dvomiti. O mo`nosti, da je bilo (ne)poro~anje TV Slovenija o za~etku spopadov prav tako skrbno na~rtovano, doslej nisem razmi{ljal. Morda bi moral. Vendar mislim, da je ta medijski ne-dogodek prej posledica inercijskega `ivljenja identitete TVS, ki se je oblikovala v {estdesetih in sedemdesetih, njenih tedanjih ritmov odzivanja, njene tedanje vloge in logike delovanja: mislim skratka, da so bili odgovorni prepri~ani o ustreznosti njihove informacijske ponudbe. Sam - in mislim, da sodim v zelo mno`i~no skupino dr`avljanov, ~eprav ta ni do`ivela svoje javne reprezentacije - sem jo do`ivel kot kratenje ustavne pravice do obve{~enosti. Navsezadnje se je vsaj deloma postavljalo tudi vpra{anje varnosti Slovenije. ^e se ob Dogodku, ob enem tistih redkih trenutkov, ko `ivljenje dose`e dramati~nost, ki vsrka pozornost vseh, odpove{ njegovi ustrezni predstavitvi, ustvari{ svojevrsten dogodek. Tako kot smo za zadnji ru{ilni potres v Poso~ju lahko izvedeli prej iz italijanskih virov kot iz na{ih, smo tudi delikatno fazo prvega sunka lahko spremljali prek tujih ob~il. Po teh dveh izku{njah je res mogo~e verjeti, da bomo za morebitno “havarijo” (magi~na beseda, ki so jo na{i mediji ob nesre~i v ^ernobilu venomer uporabljali, da bi sporo~ili, kaj se je zgodilo) v delovanju jedrske elektrarne Kr{ko prej izvedeli, ~e bomo poslu{ali avstrijska ob~ila. @e pol medijske pozornosti, ki je je dele`en vsak nastop nogometa{ev Maribora v evropski ligi, bi izbolj{alo sliko. V freneziji ve~era je bil to samo eden od mnogih vtisov, s katerimi sem legel k spanju. V dneh in tednih, ki so sledili, tega vtisa niso izbrisali drugi in druga~ni. Nasprotno, mnogi kasnej{i so se z njim prav lepo sestavili v podobo, ki ji je ta prvi vtis dajal osnovni ton. O ~em govorim? O recepciji te vojne v slovenskem javnem prostoru. Po spominu, ki je deloma osve`en, dopolnjen in potrjen z nesistemati~nim listanjem tedanjih izdaj ~asnikov, bom nanizal in komentiral {e nekaj podobnih dogodkov, ki so se mi vtisnili v spomin in tvorijo gradivo moje doslej zgolj zasebne raziskave, ki sta je porajala pre`ivetveni in dr`avljanski interes. Dr`avni{ki vrhovi so se ob napadu odzvali bolj ali manj korektno. Drnov{ek v svoji izjavi dr`avljanom Slovenije sporo~i, da so napadi resni~nost, in pojasni, da je Slovenija dovolila prelete Natovih letal. Ku~an ob`aluje, vendar pove tudi, da se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Dan zatem se sestane svet za nacionalno varnost, poteka razprava v DZ, notranji minister zagotovi, da slovenska varnost ni neposredno ogro`ena, zunanji pove, da nas Nato in ZDA obravnavata kot zaveznika. Kamen~ki dr`avni{kih izjav padejo na svoje mesto. Razgrnjen je prvi niz stali{~ dr`avnih organov, ki - kot je od dobrih upraviteljev pri~akovati - pomirjajo vznemirjene duhove, vendar to po~nejo, ne da bi izrekli namen svojega po~etja, saj bi s tem potisnili preve~ v ospredje nevarnost trenutka in tako zgre{ili svoj cilj. Gledano v celoti, dovolj ubran nastop predstavnikov oblasti, ki zagotovijo, da so na svojih polo`ajih in budno skrbijo za varnost dr`avljanov in njihovega premo`enja. @e prve dni so opravljene prve ankete javnega mnenja o napadu, ki poka`ejo, da ve~ kot polovica vpra{anih napade podpira. Rezultati teh anket ka`ejo na precej{njo soglasje dr`avljanov s stali{~i vlade. Stranke. Spomin mi pravi (in listanje po ~asopisju mi je to potrdilo), da sem v prvih tednih zasledil komaj kak{no uradno strankarsko izjavo ob izbruhu spopadov. Iz strankarskih vrst imam v spominu skoraj popoln molk. Velike stranke so se postavile v zavetje vladnih stali{~. Jelin~i~ev izstop iz te zarote molka je v tem pogledu svetla izjema, to mu je treba priznati, tudi ~e se z njegovimi BALKANSKE REFLEKSIJE 23 Igor Pribac stali{~i ne strinjamo. ^e pomislimo, da je bil gotovo eden tistih redkih, ki je, na ne najbolj posre~en na~in, opozoril na nevarnost, ki jo operacija Odlo~na sila pomeni za svetovni pravni red (^e sprejmemo legitimnost tega napada, potem podpiramo tudi Hitlerjeve letalske napade na Anglijo, ki je zatirala [kote, Delo 7. aprila), posmeh gotovo ni na mestu. Poleg Jelin~i~a je bil opore~nik ti{ini strank tudi Franc Miklav~i~, ki je v Pismih bralcev sobotne priloge Dela, postavil javno vpra{anje, kdaj je DZ odobril prelete, ki jih ne bi pred tem odobril Varnostni svet OZN (Delo, 27. marca). To je bilo objavljeno na ~etrti dan bombardiranj kot eno od dveh objavljenih pisem bralcev, ki sta zadevali kosovsko krizo. Teden zatem je brezkrvnost odmevov na vojno v tem tedenskem dr`avljanskem forumu dosegla svoj vi{ek: na{el sem eno pismo. Sode~ po {tevilu odzivov dr`avljanov na istem mestu, je bil najpomembnej{i voja{kopoliti~ni problem Slovenije v tistem hipu uporaba ~astne voja{ke enote Slovenske vojske ob slovesni razglasitvi Slovenke leta. S komentiranjem tega dogodka so se isto soboto ukvarjala primerjalno gledano neverjetna tri pisma bralcev. Kako razumeti to razmerje v prejeti pozornosti? Ali razlaga, oprta na domnevno ni`je vrednotenje tudi zelo pomembnega zunanjepoliti~nega dogodka v primerjavi z manj pomembnim notranjepoliti~nim, ki naj bi prevladovalo med vase zazrtimi Slovenci, zadostuje? Bi neupravi~ena uporaba Slovenske vojske v zasebne namene spro`ila tako burno reakcijo zainteresirane javnosti tudi, ~e bi do nje pri{lo v “mirnodobnem” stanju? To se je zgodilo zadnjo zimo, ko je enota vojakov kidala sneg nekaterim zasebnikom. Tudi tedaj je dogodek spro`il veliko javne pozornosti. Ob realni vojni nevarnosti se je burni odziv ponovil. Gotovo je nekaj hvalevrednega v dr`avljanski skrbi in ponosu, ki ga zbuja vojska. Skrbi pa, da lahko ta hvalevredna komponenta ~ustvovanj in rezoniranj o upravi~eni uporabi Slovenske vojske tudi v vojnih razmerah povsem zasen~i na primer vpra{anje (ne)prebojnosti varnostnega de`nika nad jedrsko elektrarno. To razmerje res o`ivlja hipotezo o melodramati~ni nadahnjenosti okolja, ki ga je proizvedlo. ^etudi so bile vse stranke pripravljene vnovi~ podpreti odlo~itev o odprtju zra~nega prostora tudi po za~etku napadov, sem prepri~an, da strankarski voditelji niso zavidali premieru, ko je ta volivce seznanjal z neko~ sprejetimi odlo~itvami, medtem ko je bilo na nebu mo~ sli{ati oddaljeno hrumenje reaktivnih motorjev. Po mojem so bili tedaj strankarski mo`je kar zadovoljni, ~e jih o tem nih~e ni ni~ javno vpra{al. Res pa je tudi, da so se stranke ob izbruhu voja{kih napadov lahko potuhnile, ker ni bilo nikogar, ki bi jih izbezal na plano. Novinarji jih niso mu~ili s temi vpra{anji. V njihovem poro~anju o notranjepoliti~ni razse`nosti vojne nisem zasledil nobene raziskovalne vneme. Ve~krat sem pomislil, da je vzdu{je, ki ga ustvarjajo mediji, tak{no, kot bi bili {e v centralno vodenem informacijskem sistemu, kjer Veliki brat pazi na odmerke informacij in skrbi, da se nih~e ne razburja po nepotrebnem. Glede na distanco, s katero je parlamentarna arena sprva spremljala vojno, je bila tem bolj zgovorna burna reakcija v poslanskih vrstah, ki jo je spro`il vladni predlog o kvotah beguncev in o pogojih, pod katerimi naj bi jih sprejeli v Sloveniji. [ele v tem trenutku je vojna postala pomembno notranje politi~novpra{anje, ki je prebilo razvr{~anje dogodkov na zunanje in notranje. V celoti gledano so mediji delovali kot mehanizem, ki ni sposoben ali no~e zaznati in predstaviti nedvomno problemati~nost dogajanj, mnogovrstnost do`ivljanj, ob~utenj in razmi{ljanj, ki jih je spro`al. Ker pomembnih politi~nih izjav z dr`avnih vrhov po tem, ko je bil izre~en prvi niz, tako reko~ ni bilo, stranke o vojni niso govorile, civilnih iniciativ (~e naj verjamemo uradnim vestem tudi incidentnih, razen tistih dveh vandalizmov na samem za~etku spopadov) ni bilo, in ker so modro mol~ali tudi intelektualci in razumniki, so se zlasti elektronski mediji ~ez nekaj dni zavedeli, da morajo svojim vestem vendarle dodati nekaj ve~. Za “nekaj ve~” so v ~asopisih poskrbeli kolumnisti in komentatorji, ki se - vsa ~ast 24 BALKANSKE REFLEKSIJE Gluha loza izjemam - niso ravno odlikovali z jasno izdelanimi stali{~i in ostrimi argumentacijami. Komaj katero besedilo si drzne preizpra{ati stali{~e in vlogo Slovenije v tej vojni in podvomiti o njeni primernosti. Na televiziji namenjajo kar dosti prostora kosovski krizi, vendar prevladujejo agencijske vesti in posnetki. Poro~evalci s kraja dogodkov: komaj kak{en. Po izgonu televizijskega in radijskega poro~evalca nacionalke iz Jugoslavije je v nacionalnih elektronskih medijih poro~evalski mrk kar nekaj ~asa popoln. (Imam vse razumevanje za poro~evalca, ki ni, kot je sam dejal, dovolj “mazohist”, da bi se vrnil v kraj, ki se lahko izka`e za njegovo mi{jo luknjo, nimam pa veliko razumevanja za TVS, ki si privo{~i ostati brez nadomestne re{itve.) Med odgovornimi se je moralo prebiti spoznanje, da je pokrivanje krize preve~ brezkrvno in da ga je treba po`iviti s pri~evanjem. Toda na radiu in televiziji ima vsak komentatorski poseg mnogo ve~jo te`o kot natisnjen. Komu torej dati prilo`nost, da spregovori v nacionalnih medijih? V kreativnosti odgovora na to vpra{anje so odgovorni za nastajanje informativnih programov presegli same sebe: spregovori naj stroka, so o~itno dru`no sklenili in se domislili voja{kih analitikov. Skoraj komi~no je bilo spremljati enotnost in silovitost vala voja{koanaliti~nih komentarjev, ki nas je preplavil. Ni trajal dolgo, a je bil res udaren. Bili so trije ali {tirje dnevi, ko so v etru in na ekranih kraljevali voja{ki analitiki in samo oni. Vsepovsod so bili: videl si jih lahko v pogovoru z voditelji televizijskih dnevnikov, na radiu so odgovarjali na vpra{anja poslu{alcev -selekcioniranih in posredovanih z glasom moderatorja, seveda. Na vsa zastavljena vpra{anja so imeli pripravljene odgovore in povedali so jih voja{ko strumno, brez okoli{enja. Seveda nimam ni~ proti voja{kim analitikom, a voja{ki vidik vendarle nikoli ni bil poslednji vidik vojne, razen ~e pojma “vojna” ne raz{irimo vse do tistih razse`nosti, ko izgubi beseda vsak pomen, ker izgubi svoje nasprotje. To velja tem bolj v na{ih kompleksnih ~asih. Vojska vendarle ostaja le oboro`ena roka politi~ne oblasti, ki izvira iz ljudstva, in voja{ka zmaga, kar je bilo {e zlasti res v primeru posega Nata, ni nujno ne edini cilj, ne cilj, pri katerem je mogo~e uporabiti vsa sredstva, ki so na voljo. Morda so voja{ki analitiki postali tak{en hit, ker se je meh razpr{ene tesnobnosti med ljudmi za~el nevarno napihovati in ni bilo kanala, prek katerega bi se lahko spraznil. Odgovori, ki so jih ponudili voja{ki analitiki, so prinesli vsaj za~asno olaj{anje. Rekel sem, da civilnih iniciativ, pomembnih in odmevnih izjav, ur resnice itn. ni bilo. To ni ~isto res. ^e odmislimo srbski shod, se je prva javna debata o vojni, za katero vem, zgodila dva tedna po za~etku vojnih operacij, najprej ena v organizaciji [OU, naslednji dan pa {e ena, ki sta jo organizirala Zavod za odprto dru`bo in Mirovni in{titut. Zlasti obisk slednje je pokazal, da obstaja neki interes javnosti. Televizijskih omizij, posve~enih vojni, se iz tega ~asa ne spominjam. Tudi o stali{~ih slovenskih verskih skupnosti iz tega ~asa, vklju~no z najve~jo med njimi, se ne spominjam ni~ omembe vrednega, kar bi mi prenesli mediji. In da ne bom {ibal samo drugih: ne vem sicer, kaj so moji kolegi po~eli na svojih rednih predavanjih, toda na fakulteti, na kateri sem zaposlen, ni nih~e organiziral okrogle mize ali javnega predavanja, ki bi osvetlilo ta ali oni aspekt krize. Drnov{kovo medijsko dobro pokrito gostovanje na FDV je bilo morda vse, kar se je v zvezi z vojno dogajalo na Univerzi. Toda ~e i{~emo reakcijo civilne dru`be v Sloveniji, tisto, ki po moje jasneje od javnomnenjskih anket in zbira vseh drugih medijskih dogodkov ob vojni ka`e na razpolo`enje in naravnanost slovenske dru`be, je to kolaps vseh {tirih linij regijskega centra za obve{~anje po tem, ko je v nedeljo, 28. marca Natovo letalo na svoji poti iz Aviana proti Jugoslaviji okoli 22.00 nad Mrzlico prebilo zvo~ni zid in spro`ilo preplah prebivalcev Savske doline. Na njihov odlo~ni protest in zahtevo, da jim omogo~ijo spanje pravi~nega, se je vlada nemudoma odzvala in `e naslednje jutro na Natovo poveljstvo v Bruslju naslovila diplomatsko noto. [e isti dan je dobila zagotovilo, da se neljubi dogodek ne bo ve~ BALKANSKE REFLEKSIJE 25 Igor Pribac ponovil. Hitrost, s katero se je to navidez obrobno (notranjepoliti~no?) vpra{anje trdnosti spanja prebivalcev Zasavja re{ilo na najvi{ji mednarodni ravni, je bila osupljiva in veliko pove o tem, kako se je ta vojna vojevala tudi dale~ stran od prizori{~a oboro`enih spopadov. Bolj se je za~etek bombardiranj odmikal v ~asu, bolj je v ospredje prihajala humanitarna katastrofa. Po treh, {tirih dneh je postalo `e jasno, da je srbski odgovor na Natove bombe teroristi~no razseljevanje in ekspatriacija Albancev s Kosova. [tevilke o brezdomcih, nasilno pregnanih preko dr`avnih meja, so za~ele naglo rasti in z njimi so prihajale tudi zgodbe o po`igih, mu~enjih in mno`i~nih usmrtitvah, ki so jih izvajale srbske paravoja{ke enote na Kosovu. Z naselitvijo podob otopelih obrazov in izmu~enih teles, ki so {li skozi ogenj popolne izgube, na televizijskih ekranih je Milo{evi} odprl novo vojno fronto, ki bi lahko spremenila potek dogodkov na boji{~u: za~el se je spopad za interpretacijo rek pregnancev, ki so vdirale v dnevne sobe zlasti v Evropi in burile duhove. Kdo je kriv zanje? V za~etku je bilo {e mogo~e verjeti, da so jih z domov pregnala Natova bombardiranja. Jimmy McShea, tiskovni predstavnik Nata, je z neutrudnim ponavljanjem, da gorja in vojne niso spro`ili Natovi napadi, ampak se je vse skupaj za~elo `e mnogo poprej, je neposredno odgovornost Nata resda odpravil, vendar s tem {e ni zagotovil Natove moralne nedol`nosti. Nasprotno, odtlej je moral na svojih tiskovnih konferencah iz dneva v dan valiti pro~ od sebe odgovornost za humanitarno katastrofo in odganjati pomisleke, ki jih je spro`ala. To je po~el profesionalno, vendar vsi argumenti niso bili na njegovi strani. Lahko namre~ sprejmemo tezo, ki jo je zagovarjal Nato, da se je vojna na Kosovu in z njo trpljenje Albancev za~elo `e davno pred posegom Nata, vendar jo je treba nemudoma dopolniti {e s korolarijem, ki so ga Natovi predstavniki priznali le, ~e so jih novinarji pritisnili ob zid, in {e to skozi stisnjene zobe: namre~, da se je trpljenje albanskega ljudstva s srbsko reakcijo na letalske napade v primerjavi s prej{njim stanjem neprimerljivo pomno`ilo. Toda v zvezi s teroristi~nim razseljevanjem Albancev s Kosova in Natom se spro`a {e nekaj vpra{anj in pomislekov. Prvi~, imel sem jasen vtis, da je bil Nato ob tej potezi nasprotne strani presene~en in nepripravljen nanjo. Njegovo nepripravljenost je najbolj prepri~ljivo dokazovala po~asnost, s katero so prisko~ili na pomo~ izgnancem, ki so se zatekli v Makedonijo in Albanijo. Ne spominjam se, da bi kdaj predstavniki Nata to odkrito priznali, ~eprav je bilo njihovo nelagodje o~itno. In s stali{~a Nata je bilo najbr` bolje tako. ^e bi namre~ zatrjevali, da so razselitev okoli milijona ljudi poleg mu~enj in nasilne smrti nekaj tiso~ev v svojih na~rtih dopu{~ali in imeli za sprejemljivo ceno za dosego svojih ciljev, bi s tem vsakomur jasno povedali, da je doseganje glavnega cilja posega hudo omajano, ne glede na nadaljnji potek voja{kega spopada. Nato je namre~ dejal, da stopa v vojno v imenu za{~ite ~lovekovih pravic, ki so zanj pred na~elom nevme{avanja v dr`avno suverenost, in se s tem postavil za branilca moralnega reda, vsebovanega v Deklaracijah o ~lovekovih pravicah, ki za suvereno razgla{ajo samo tisto dr`avo, ki te pravice priznava in jih uspe{no zagotavlja svojim dr`avljanom. Toda zgodilo se mu je, da je kot branilec tega reda in teh pravic ostal nepripravljen na takoj{njo zagotovitev pomo~i tistim, ki so trpeli, ker je v odgovor na njegovo akcijo, katere namen je bil odvrniti Beograd od sistemati~ne rabe nasilja na Kosovu, nasprotna stran, nasprotno, drasti~no ogrozila njihova `ivljenja. V tem pogledu so se sredstva postavila v nevarno nasprotje s cilji posega. Za uveljavitev spo{tovanja ~lovekovih pravic na Kosovu ni bilo sprejemljivo dopustiti fazo drasti~nega pove~anja njihovih kr{itev, temve~ je bila dopustna tudi nepripravljenost na pomo~ izgnanskemu valu, ki je udaril ~ez dr`avne meje in postal dostopen, ne da bi kr{ili ozemeljsko celovitost Jugoslavije. To pa je bilo za marsikoga na Zahodu, ki je spremljal vojno dogajanje, preve~, da bi lahko {e naprej podpiral akcijo. Natova nepripravljenost je Milo{evi}u potisnila v roke velik adut. 26 BALKANSKE REFLEKSIJE Gluha loza Posledice izbrane terapije bolezni so se postavile na tehtnico z boleznijo in marsikomu ni bilo ve~ jasno, ali je igra vredna zastavka. Podpora napadom v javnih mnenjih zahodnih dr`avah, zlasti v Italiji, ki tega notranjega protislovja niso spregledale, se je za~ela nevarno osipati. Poseg, ki ga je bilo eti~no dotlej mogo~e braniti, je ob rekah pregnancev in zlasti ob poro~ilih o nikakr{ni pomo~i, ki so jo ti prejeli v “tabori{~ih”, kamor so jih strpali, razkril bodisi kratkovidnost ~et voja{kih analitikov Pentagona, ki so represalije nad Jugoslavijo na~rtovali, bodisi cinizem celotne operacije, ki je v svoji vnemi za za{~ito ~lovekovih pravic pozabila na ljudi, ki naj bi te pravice u`ivali, bodisi oboje skupaj. Nikdar, ne med spopadi ne po njih, od predstavnikov Albancev s Kosova nisem sli{al resnih obto`b na ra~un mednarodne skupnosti. Toda obrazi in besede, ki so jih v pogovorih s tabori{~niki posnele televizijske kamere, so tudi ob skrbni uredni{ki selekciji za marsikoga, ki je napade podpiral, postali izhodi{~e ponovnega premisleka lastnih stali{~. Posebno dobre razloge za premislek so ponujali pripadnikom majhnih narodov po svetu, ki niso ~lani Nata. Trpljenje teh narodov bi moralo biti resni~no nevzdr`no, da bi si po izku{nji s Kosovom lahko `eleli podobne pomo~i Nata. Na drugi strani je Odlo~na sila vsem tak{nim narodom ponudila dober argument za vstop v Nato: tak{ne oblike “pomo~i” bi si na teritoriju svojih ~lanic ne mogel privo{~iti. In kako je bilo te prelomne trenutke ob~utiti v Sloveniji? Primerjalno spremljanje doma~ih in tujih medijev, izjav politi~nih veljakov in nastopov vplivnih posameznikov mi je pokazalo, da sta vztrajala ~asovni zamik in manj{a intenzivnost, ki sta zaznamovala `e slovensko spremljanje izbruha spopadov. Dramati~na razse`nost humanitarne katastrofe je bila zaradi odsotnosti poro~evalcev na kraju dogodkov sprva posredovana predvsem v obliki {tevilk in kratkih agencijskih posnetkov, ki so naslovnike le te`ko zdramili iz neprizadetosti, ~eprav je javnomnenjska anketa, objavljena 4. aprila, pokazala, da je za veliko ve~ino vpra{anih prav humanitarna katastrofa najbolj vznemirljiv aspekt spopadov. Medtem ko so drugod po Evropi posnetke mno`ic beguncev, ki so ho~e{ no~e{ vsiljevale misel o cinizmu operacije, za~eli sistemati~no uporabljati, da bi ta cinizem prikrili z zbujanjem ~lovekoljubnih nagibov (ki so vsaj pri nekaterih proizvedli zavest o soodgovornosti za nastalo stanje), in se je vselej zna{el kak{en vpliven svobodni strelec, ki je razvil kriti~en razmislek do sodelovanja svoje vlade v projektu, ki dopu{~a tak{no notranjo protislovnost, se je vse to v Sloveniji dogajalo s ~asovnim zamikom in v zadu{eni obliki. Tistih {tirideset odstotkov prebivalstva, ki posega ni podpiralo in je o njem vsaj dvomilo, ni dobilo, ali si izborilo mo`nosti, da se javno predstavi. Strnitev vrst okoli stali{~a politi~nega vodstva dr`ave in s tem okoli zavezni{tva, ki ga je to podpiralo v na{em imenu, je bila {e najve~ja tedaj, ko je bila utemeljitev projekta zaradi humanitarne katastrofe najbolj na kocki. Ta esprit de corps, ki smo ga tedaj pokazali in ki nas dru`i z arhai~nimi in totalitarnimi dru`bami, ne govori ravno v na{ prid, ko se ho~emo prepoznati v moderni demokrati~ni dru`bi, ki prisega na odprtost dialoga, na soo~anje in razmi{ljanje o razlikah, kot svojem najmo~-nej{em opori{~u. O rezultatih slovenske zbiralne akcije ne bi govoril, ker jih ne poznam, toda zbiranje pomo~i ni bilo dele`no ravno silne pozornosti, njeno promoviranje je bilo medlo. Akcija Slovenska vas je stekla tako pozno, da je bil mir sklenjen, {e preden je bila postavljena, in jo zdaj nameravajo postaviti na Kosovu. ^e velja ljudski rek, da dvakrat da, kdor hitro da, je res tudi narobe, da ta, ki dajanje odlo`i, da samo na pol. In smo spet pri polovi~arstvu in pritajitvi v odzivanju slovenskega prostora na vojno na Kosovu, ki po vsem povedanem pridobiva poteze sindroma. Kot bi bilo zanimanje za dramo v Jugoslaviji znamenje nespodobne jugonostalgije, pogled na vzhod pa nujno pogled preko ramen, nas, ki po naravi zremo samo v zahodna obzorja. ^e ne zremo sami vase. BALKANSKE REFLEKSIJE 27 28 Nikolai Jeffs Intervencija Poslu{am poro~ila o te`avah, ki jih imajo kosovski begunci ob prestopu makedonske meje. Tudi jaz sem na poti. Iz ^e{ke se v Ljubljano cijazim z vlakom. Za nekatere je pot tvegana, pa niso nujno s Kosova. ^e jih ne izlo~ijo na branikih Evropske unije in se le prebijejo ~ez Avstrijo, potem morajo premagati zadnjo oviro: slovensko mejo. Na letali{~u Brnik se je tako imenovani “lomilec rok“ zapisal v zgodovino zavoljo svoje dognane metode migracijskega nadzora. Toda tudi na vlaku izlo~ajo ~love{ke prese`ke – neza`elene (nekdanje) Jugoslovane in vzhodne evropejce. Ne kon~a se samo pri njih: Azija, Afrika, Latinska Amerika ... radi vas imamo, toda obiskovati nas pa res ni treba ... `ivimo v svetu neza`elene ve~ine ter ljubosumne manj{ine, katere ~lani `elimo postati tudi mi. ^udno je to. Skorajda ne mine dan, ko ne bi spet kdo zajamral, kako Slovenci izumirajo in kako bo sloven{~ina kmalu izginila v pozabo. Re{itev je preprosta: odprite vrata za vse! Toda ne bomo je do~akali. Konec koncev je v Bosni in Hercegovini divjala vojna, pa je Slovenija kljub vseemu zaprla meje za begunce iz te dr`ave. In ~e jih je s tem obsodila na smrt, zakaj bi se torej sploh zanimala za ljudi, ki so zbe`ali le iz bede, lakote, razla{~anja, politi~ne represije in splo{ne nestrpnosti, povrh vseega pa jih s Slovenci in Slovenkami ne dru`ita ne nekdanja skupna dr`ava ne mno`ica neprecenljivih osebnih, kulturnih in ekonomskih vezi? Nikoli {e nisem imel pretiranih problemov na meji. Imam slovenski potni list, nisem ~rn in tol~em kleno ljubljan{~ino. Poleg tega pa nimam ne srbskega, ne muslimanskega, ne albanskega priimka. Tudi za tovrstne Slovence si namre~ obmejna policija ter carina znata vzeti nekoliko ve~ ~asa. Ponosni so na svoje delo in mislijo, da se prav z izlo~anjem pribli`ujejo Evropi. Na `alost imajo prav. Mislijo, da bodo prav z zavra~anjem sami postali enakopravni del velike ter sre~ne evropske dru`ine. A se motijo. Niso pa~ do`iveli dneva, ko jih je poklicala policija z londonskega letali{~a Heathrow in rekla, da bo prijatelje, ki so pravkar prileteli iz Ljubljane, nemudoma ter z naslednjim letalom poslala nazaj … “Rabi{ taksi?“ me nagovori mo`, ki se iz senc ljubljanske `elezni{ke postaje nenadoma prika`e kot od nikoder. Medtem ko se peljeva, mi pove svojo `ivljenjsko zgodbo. Deset let je BALKANSKE REFLEKSIJE 29 Nikolai Jeffs delal v Nem~iji in se domov vrnil kot pravi gazda. Vmes pade postsocializem in dandanes se samemu sebi gnusi, ko mora goste ribariti. Ja, ho~e pre`iveti in ni dovolj, da se postavi v vrsto, ~akajo~, da se mu bo kdo sam od sebe pribli`al. Zavijemo in prehitimo voz konkuren~ne firme: “Poglej ga, cigana,“ re~e {ofer, “pravim, da poglej ga, cigana ... Cigani so to, pridejo sem, ne znajo slovensko, nobenih {ol nimajo, vozijo neke stare gajbe, nam pa jemljejo stranke. Jaz bi jih poslal vse nazaj – ^efurje, [iptarje pa Srbe. Pridejo sem, pa nobenega spo{tovanja nimajo, pridejo sem, pa se obna{ajo, kot da so boga za jajca prijeli ... Sicer pa, kaj ti kaj po~ne{ v `ivljenju?” Nimam mu ~asa odgovoriti, stojiva pred ciljem. “Ti, a bo tukaj dober? To bo 850, adijo.” Zmeden postanem pred vhodnimi vrati. Toda, pravzaprav ne bi smel osupniti nad okoljem, kjer nacionalna ter rasna razlika nista prikriti temve~ utemeljeni v banalnostih vsakdanjega `ivljenja in v samih vi{avah narodne kulture: tu lahko z ulice sname{ taksi firme Sloven’c, po kavarnah pije{ toplo skodelico kave Zamor~ek, zraven pa iz rokava strese{ eno hitro o Francetu Pre{ernu: kako je v Zdravljici Slovenijo podvrgel etni~nemu ~i{~enju “gromskih” razse`nosti ... Ni~ kaj presenetljivo, torej, ~e se potem bolj manifestne in agresivne oblike netolerance pojavljajo kot nekaj samoumevnega, celo povsem sprejemljivega. Z intervencijo NATA v ZRJ se samoumevnost patologije na{ih lastnih okolij samo poglablja. Vojna je namre~ prikladen na~in, s katerim je mogo~e uravnavati deprivacije na{ih `ivljenj in legitimizirati tiste strukture, ki jih omogo~ajo. Ekstremizem, ki vlada v srbski dr`avi, in tudi televizijske podobe njenega bombardiranja preusmerjajo na{o pozornost stran od drugih oblik nasilja, s katerimi je zaznamovan prav na{ neposredni obstoj. Ko spremljamo usode albanskih beguncev, ki be`ijo s Kosova, postanemo {e bolj dovzetni ter neu~akani, da bi na{e okolje potrdili kot edino pravilno: la~ni in onemogli begunci spijo na prostem, medtem pa mi svojo lastno rev{~ino - pravico, da smo mezdni delavci, pravico, da si ozka elita prisvaja vrednost, ki jo ustvarjamo, pravico, da od teh ljudi pokorno sprejemamo ukaze in zapovedi -sprejemamo kot svoje najve~je bogastvo in sre~o. Vsak, ki se dandanes od zunaj ozira po ZRJ, je lahko globoko hvale`en za drobtinice, iz katerih si krpa svoj vsakdan - vse je bistveno bolj{e od alternative masovnih grobi{~ in kasetnih bomb. Walter Benjamin je neko~ zapisal, da se lahko iz tradicije zatiranih pou~imo, da krizno stanje v katerem `ivimo, ni izjema temve~ pravilo. Toda vojna sr` te misli temni, toliko bolj, ko se vojna dogaja drugje in drugim ljudem. Geografska ter za~asna izvzetost ter izjemnost trenutka poskrbita, da je splo{na kriza, v kateri `ivimo vsi, videti ne samo kot sprejemljiva, temve~ tudi za`elena. Kajti v kontrastu z izrecno razgaljeno dru`beno patologijo drugih na{a lastna `ivljenja prevzamejo pridih normalnosti. S tem se misel, da bi jih podvrgli transformaciji in emancipaciji, oddalji v neulovljivo prihodnost: zakaj bi na jutri prelagali ugodje, ~e se neugodju lahko izognemo {e danes? In enako je bilo tudi v~eraj - na za~etku devetdesetih, ko so mirovni{ko usmerjeni ljudje spoznali, da so ne samo zdesetkani, temve~ tudi osamljeni. [ala iz tistega obdobja pravi: “Ja, spet smo se dobili vsi nenacionalisti~ni intelektualci ter javni delavci ... ja, ja vseh {est nas je bilo na kupu.” No, res nas je bilo v resnici malo ve~, toda ne mnogo. Prav zaradi tega manka so bile teoreti~ne denunciacije, ki so spremljale ta ~as, toliko bolj nevzdr`ne. Leta 1991 se je Slavoj @i`ek v Mladini vpra{al, kako lahko spoznamo “kvaziliberalnega šnadnacionalnega’ intelektualca” ? In odgovoril; “Do lastne narodnosti ima fobi~en odnos, medtem ko je izjemno o~aran z domnevno avtenti~nostjo tujih zaprtih kultur ...” Z @i`kom se je mogo~e strinjati le, ~e se ne ozremo v kontekst njegovega pisanja, v 30 BALKANSKE REFLEKSIJE Intervencija katerem napad na psevdonadnacionalce postane napad na nadnacionalno usmerjene nasploh. Namre~, v mirovnih formacijah, ki so vzniknile po letu 1991 tip psevdonadnacio-nalnega anga`iranca sploh ni bil prevladujo~, toda njegovo denunciacijo je bilo vendarle mogo~e uporabiti kot {e en vzvod diskreditiranja nadnacionalcev nasploh, s tem pa tudi utemeljitve izolacije. Poteza se ni bistveno razlikovala od pozez dominantnih medijev ter raznih politi~nih elit, le da je hkrati tudi prefinjen argument, s katerim se da obrniti hrbet stanovskim kolegom, ki so se podali v konstruktivno iskanje miru ter demokrati~ne transformacije, pa ne samo za Slovenijo, temve~ tudi za druge republike nekdanje Jugoslavije. Prav transnacionalni dialog omogo~a vzpostavo razmer, v katerih breme razre{evanja agonije razpada ne bi bil ra~un, ki ga bosta morali pla~ati najprej Hrva{ka ter Bosna in Hercegovina, danes Kosovo, pojutri{nem ^rna Gora, neko~ pa Makedonija. Poleg tega eti~na pozicija vis-a-vis vseh vojn, ki so se razplamtele po ozemlju nekdanje {ir{e domovine, od nas zahteva pogled, ki izhaja iz na{ega lastnega okolja. Njegova relativna varnost nalaga solidarnost z drugimi, ki ne morejo deliti na{e mirne sre~e, a po drugi strani ne dopusti, da bi geopoliti~na razlika ustvarjala temelj za legitimizacijo lokalne represije ter netolerance. A prav tu, ~e bi se dr`ali @i`ka, smo `e na poti spodbujanja nacionalisti~ne paranoje, ki nastane, ko “`elje ohraniti šna~in `ivljenja’, lasten neki skupnosti, prehitro izena~imo s totalitarnim nacionalizmom ...” Vendar, kot pravi stara {ala, ~e si paranojik, to {e ne pomeni, da ti ne sledijo. Pomembno je imeti to pred o~mi, toliko bolj, ko dandanes Slovenija morda res ni totalitarna, a je nacionalizem nekaj tako samomevnega, da niti ne rabimo kak{ne mo~ne roke Velikega Brata, ki bi ga vsiljevala. Ob razpadu Jugoslavije je razkrivanje bodisi latentnega bodisi manifestnega totalitarnega nacionalizma omogo~alo vzpostavitev na~ela ekvidistance do vseh vpletenih v konflikt, platformo, ki je omogo~ala transnacionalni dialog, ne pa pogovora gluhih in zaslepljenih z bli{~em; Slovenija je torej uspe{no z(a)vozila proces demokratizacije in uveljavljanja ~lovekovih pravic. Sama ekvidistanca je pogosto kritizirana kot na~elo, ki uveljavlja enako krivdo za vse: v isti ko{ me~e ne samo Milo{evi}a in Tudjmana, temve~ tudi Izetbegovi~a in Ku~ana. Toda pri ekvidistanci je klju~no nekaj drugega: izena~enje ?rtev in razkrivanje nevzdr?nosti logike ?rtvovanja: v njeni prizmi so ?rtve Milo?evi?eve (para) voja?ke ma?inerije nekako bolj vredne na?e ogor~ene pozornosti in usmiljena od Tudjmanovih krajinski Srbov -ob akciji Oluja leta 1995 jih je kakih 200.000 zbe`alo pred zagotovili o ~lovekovih in drugih pravicah hrva{kega ustavnega reda. Prav so imeli, kajti tistim, ki so ostali, se ni godilo dobro, medtem pa je dele` srbskega prebivalstva na Hrva{kem padel z malo ve~ kot 11 % na 4 %. Seveda, logika `rtvovanja deluje tudi z druga~no diferenciacijo ter hierarhizacijo Drugega: zgro`eni smo nad Srebrenico, toda ob njenih grobovih je nacionalisti~na klika, ki vlada Bosanski federaciji, videti prav prikupna; nikoli se ne bi preselili v Beograd, ampak v Podgorici, no, tam je `e mila klima; medtem, ko se begunci s Kosova zatekajo v Makedonijo, smo pripravljeni pozabiti v kak{nih dvomljivih razmerah `ivijo sami makedonski Albanci - do njih njihovo ve~insko okolje ni najbolj naklonjeno, to say the least. Logika `rtvovanja ponuja tudi temelje ne samo za razlikovanje med “nami” in “njimi” na neki interkulturni ravni, temve~ tudi postavlja lo~nice v sami skupnosti, kajti nekako nam krepi vero, da so v primerjavi s Kninom, Dubrovnikom, Vukovarjem, Sarajevom, Srebrenico in Ra~kom vse kr{itve ~lovekovih pravic, ki so se zadnjih 10. let odvijale v Sloveniji, zares povsem postranska zadeva, drobne izjeme, ki zagotovo nimajo pretiranega pomena, ker se pa~ ne ti~ejo nikogar drugega razen `rtev - priro~no opravi~ilo, pod krinko katerega imajo potem kr{itelji {e bolj proste roke. Nadnacionalno usmerjene posameznike in BALKANSKE REFLEKSIJE 31 Nikolai Jeffs posameznice – tudi @i`ek – pogosto odpravljajo, ~e{ da gre pravzaprav za Jugonostalgijo. Nostalgijo za nekdanjim sistemom in dr`avo je mogo~e utemeljiti z vsemi ljudmi, ki jih danes ni ve~ med nami in so padli bodisi na frontah vojn po Jugoslaviji bodisi med divjanjem tranzicije konca socialne varnosti. ^e no~emo zapasti logiki `rtvovanja, moramo vzeti v obzir tudi usode teh ljudi. Vendar sploh ne gre za obnavljanje ne Jugoslavije ne socializma, le za spoznanje, da smo se zna{li na napa~nem zgodovinskem odcepu in da se nismo bistveno pribli`ali kon~nemu cilju polne uveljavitve demokracije in ~lovekovih pravic. ^e je izku{nje zadnjih desetletij mogo~e strniti v spoznanje, da je vse le isto sranje – drugo pakovanje, potem lahko sklepamo, da nam obstoje~a paleta dr`avnih in socioekonomskih sistemov ne ponuja bistvenih re{itev. Danes dominantna strategija razgradnje nacionalne dr`ave, bodisi v federalne bodisi v konfederalne superdr`avne formacije, pa tudi zamegli klju~no vpra{anje svobode in samo-uresni~enja, ki se uveljavlja v razgradnji in delegiranju pravic in dol`nosti od dr`ave do regij; od regij do ob~in; od ob~in do krajevnih skupnosti; od krajevnih skupnosti pa do vseh drugih skupnosti in (realnih, simbolnih) prostorov, v katerih posamezniki in posameznice `ivijo, delajo, igrajo, prehajajo ter neposredno prevzemajo kontrolo nad okolji in omre`ji, sadovi svojega dela, zgodovino samo. Karkoli bo `e prinesla prihodnost, dandanes @i`ek ni ve~ tako odklonilen do nadnacionalnih pozicij, kot je bil neko~. Trdi, da je mogo~e dilemo med kapitalisti~no globalizacijo, ki z instrumentalizacijo Nata udejanja svoje geostrate{ke interese, in lokalnimi nacionalizmi Milo{evi}evega tipa, prese~ti prav z gradnjo transnacionalnih povezav. Too little too late. V za~etku devetdesetih let je bilo politi~no nevarno zagovarjati nadnacionalni dialog; za tiste, ki so ostali, omagali ter umrli na napa~ni strani raznih meja ter razmejitev, pa `ivljenska nujnost. Seveda so tudi danes transnacionalne povezave nujnost – morda nam bo njihova gradnja prinesla malo manj tema~no prihodnost - a klju~en zgodovinski moment je `e za nami, poleg tega pa niso prav povsem izven interesov in na~inov, s katerimi se lahko nove nacionalne dr`ave nekdanje Jugoslavije legitimizirajo. No, @i`ku gre priznati {e nekaj drugega – ne ostaja ravnodu{en. Pa je ravnodu{nost sploh mogo~a? @e same fizi~ne, decibelne zna~ilnosti oddaljene “zgodbe o uspehu” govorijo o nezmo`nosti ravnodu{nosti, kajti `e prijatelji so me po telefonu opozarjali na hrup bombnikov, ki iz Italije na poti v Srbijo preletavajo Ljubljano. Tudi v kraju na ^e{kem, kjer `ivim, je v bli`ini voja{ka letalska baza, tako da ne bi mogel re~i, da sem povsem nevajen hrupa reaktivcev. Toda prva no~ v Ljubljani je kljub vsemu nekaj nepri~akovanega. Hrup ni neznosen, bolj me te`i ob~utek nemo~i ter sokrivde: mislim na prijatelje in znance iz Beograda, Pri{tine, Prizrena in od drugod. Kaj je z njimi, kako so, pa njihovi bli`nji in ljubljeni ... @e zaradi njih ne morem zatisniti u{es. Drugim je to precej bolj enostavno. V intervjuju za revijo Glamur, ki ji je ves svet ne oder, temve~ “catwalk”, je premier Janez Drnov{ek na vpra{anje, ~e sli{i bombnike nad slovenskim nebom, odgovoril: “ Sploh jih ne sli{im. Morda jih sploh ne zaznam, ker imam glavo polno drugih stvari.” Moram priznati, da po svoje razumem Drnov{ka, kajti nekdo, ki je bil med federalno kariero v Beogradu odlo~ilen pri uvedbi izrednega stanja na Kosovu, pa~ medtem, ko naj bi trebili tiste, ki so vse sranje tam zakuhali, ne i{~e dodatnih razlogov zaradi katerih bi krepil neprespane no~i. Tudi jaz sem “Zombie”, ~eprav druga~ne vrste: cele no~i deskam po kratkih in srednjih valovih radia, da bi odkril misli in glasove, ki so mi blizu. Na ^e{kem sva se s Petro, ~eprav `iviva skupaj, le redko videla, saj so dolgim no~em deskanja sledili dnevi, ki sem jih prespal ...V Ljubljani jo pogre{am, ~eprav bi bila najbr` prav zdaj jezna name, saj bi jo zagotovo zbudil in jo za~el obremenjevati s svojo jezo. Namre~, malo po preletu bombnikov Radio Svobodne Evrope poro~a, 32 BALKANSKE REFLEKSIJE Intervencija da so butnili oddajnike ter hi{o RTV Srbije. Radio Beograd je ugasnil, prav tako pa televizijska slika, v kateri je imel, tik pred zdajci zadnjo besedo vidno nervozen napovedovalec, kot je poro~al BBC. Uradni srbski mediji so bili res propagandno krilo Milo{evi}eve voja{ke ma{inerije, toda sejanje sovra{tva in nestrpnosti nikakor ni bil njihov monopol. Vsak be`en sprehod po slovenskih ~asopisih lahko to potrdi. Potrdi lahko tudi nekaj drugega -neizbe`nost voja{ke intervencije kot edine re{itve za Kosovo. Povsem razumljivo, kajti hkrati, ko je vojna oblika legitimizacije raznih dru`benih, politi~nih ter ekonomskih patologij, je tudi mehanizem potla~itve. V Ljubljani je ob sintagmi, da ~e si proti intervenciji, potem si za Milo{evi}a, dominantno tudi vpra{anje “Kak{ne pa so bile alternative?”, vpra{anje na katerega taisti govorec ponudi tudi takoj{en odgovor: “Saj jih ni.” Pa kako prav ima. Ena od posledic intervencije je namre~ retroaktivno izni~enje vseh preteklih strategij, s katerimi se je iskala re{itev za Kosovo. Intervencija je namre~ po definiciji rezultat poloma vseh drugih alternativ. Na eni strani je pobuda, na katero je med drugim opozoril tudi Noam Chomsky, srbski parlament pa jo je obelodanil tik pred zdajci, ~e{ da bi namesto sil Nata na Kosovo pri{le enote ZN in tako pripomogle k politi~ni re{itvi krize. Na drugi strani pa je politika, ki jo je razvijal kosovski predsednik Ibrahim Rugova. Priznati je treba, da se njegova liberalno-demokratska, kapitalisti~na ter etno-nacionalisti~na naravnanost ni bistveno razlikovala od tiste, ki so jo po nekdanji Jugoslaviji trosile tudi razne druge polti~ne elite. [e ve~ - tako kot je `e storila slovenska in hrva{ka politika, je tudi Rugova soustvarjal problem, ki naj bi ga re{il. Tako so z bojkotom volitev kosovski Albanci - kak{nih 16 % prebivalstva ZRJ - zavrnili mo`nost, s katero bi postali mo~an politi~ni blok v samem osr~ju srbske dr`ave. Tovrsten blok ne bi samo prispeval k demokratizaciji in multikulturizaciji Jugoslavije v celoti, temve~ bi tudi tvorno presegel njeno etni~no polarizacijo. Pa ne, da bi bili kosovski Albanci manifestni anarhisti: organizirali so volitve in medsebojno izklju~evanje je tako postal red enih in drugih. Toda ~e je bil Rugova v marsi~em podoben drugim osamosvajalskim elitam po nekdanji Jugoslaviji, pa je tudi zaslu`en za klju~ni doprinos h kulturi celotne regije, ki jo je mogo~e locirati v veri, da je, ne glede na okoli{~ine, mogo~e politi~no transformacijo dose~ti z nenasilnimi sredstvi. A kot `e re~eno - dandanes se samo potrjuje neizbe`nost ter pravilnost uporabe sile. In bolj ko ta sila daje izgovor ekstremizmu druge strani, ve~ja je potreba po {e bolj trdi in odlo~ni voja{ki roki. Krog je sklenjen in tudi dominantni mediji so del tega vrtiljaka. No, mediji - tudi tisti, ki sejejo spektakularno odtujitev in sovra{tvo - v~asih prina{ajo dobre vesti. Iz Sarajeva muslimansko nacionalisti~ni Liljan prina{a intervju z Shkelzenom. Tako zvem, da je `iv ter z dru`ino na varnem v Skopju. Shkelzen se je vedno trudil razvijati transnacionalni dialog, hkrati pa je skrbel tudi za to, da bi njegova mala, levo usmerjena stranka ostala multinacionalna. Dandanes no~e v celoti zavre~i politike Ibrahime Rugove. Saj ne, da bi si bila politi~no blizu. Sploh ne -Shkelzen je kriti~en do dolgoletne naivne Rugove vere v Zahod, dejstva, da je bil kot politik soler ter da ni znal raznim albanskim politi~nim frakcijam prinesti kohezije. Toda, voja{ka re{itev postavlja pod vpra{aj 10 let pacifizma Rugove. Ob intervenciji naj bi zna{el na smeti{~u zgodovine. Pa ni tako, meni Shkelzen. ^e bi, na primer, do oboro`enega upora pri{lo `e prej, bi bilo med kosovskimi Albanci veliko ve~ `rtev. Tako je politika, ki jo je razvijal Rugova, re{evala `ivljenja. Vredno se mi zdi opozoriti {e na nekaj: ob pacifizmu so bila leta Rugove zaznamovana z strukturami, kot je bila vlada v ilegali, ter z alternativnim ekonomskim sistemom. Ob tem so obstajale {e razne {ole, bolni{nice in druge ustanove, ki so bile organizirane po zasebnih domovih in ki so mo~ ~rpale iz BALKANSKE REFLEKSIJE 33 Nikolai Jeffs samoorganizacije ter vplivanja represivni logiki srbske dr`ave. Ni odve~ poudariti, da je s porastom tovrstnih institucij prihajalo do sprememb v praksah vsakdanjega `ivljenja: odpoved nasilju kot na~inu re{evanja problemov med Albanci in Srbi ter med Albanci samimi; porast vzajemne pomo~i ter solidarnosti na Kosovu, kakor tudi med Kosovom in njegovo {tevil~no diasporo. Navkljub hierarhijam ter oblikam etni~nega ekskluzivizma, s katerimi so bile omenjene institucije ter oblike vedenja nedvomno tudi zaznamovane, pa jih lahko vendarle vidimo kot zarodke odnosov, ki lahko prerastejo v prese`ek obstoje~ega reda in tako napeljujejo k nastanku tistega, ~emur Hakim Bey pravi “za~asna avtonomna cona”: realni in simbolni teritorij, ki obstaja ne samo v nasprotju z logiko kapitala ter dr`ave, temve~ tudi mimo nje. In vendar: bo danes tudi nenasilje, tako kot marsikaj v tem prostoru, pa ne samo tu, temve~ po vsej vzhodni Evropi, {lo v doko~no pozabo? In ko pride do normalizacije Kosova, kam bodo izginile vse izku{nje, povezane s tamkaj{njo izgradnjo paralelne dr`ave in civilne dru`be? Vsaka dr`avna struktura - pa naj bo srbska, nekdanja jugoslovanska, vzhodnoevropska ali pa zahodna – ima vitalen samopre`ivetveni interes spodbuditi prav ta proces izginjanja mogo~ega preseganja mo~i, kajti mar ni, kot je opozoril neko~ Milan Kundera, boj proti oblasti prav boj spomina proti pozabi? Da pa ne bi Kundere narobe razumeli - v mislih ima politiko in tudi intimo. Za slednjo je borba {e toliko te`ja, kajti tako redko zaide med strani Visoke Zgodovine, da se ne spra{ujemo, ali smo jo pozabili, temve~, ali je sploh neko~ obstajala? S tem postane mehanizem zgodovinske revizije popoln, psihoarheologija pa ob njej nemo~na: tudi v Ljubljani je premalo tistih, ki se ob intervenciji spominjajo vezi z ljudmi iz vojne cone. S tem pa so ti, ne glede na stran, ki ji pripadajo, raz~love~eni ter upredmeteni, postali so le neme pri~e igre velikih sil in geostrate{kih, regionalnih ter nacionalnih interesov. Tako ostaja zgubljen spomin na dneve, pre`ivete z na{imi (nekdanjimi) prijatelji in znanci, ki bi lahko razprl in razkril protislovja vseh “velikih zgodb”, skozi katere gledamo sedanje objekte zgodovine, ve~e-raj{ne subjekte na{e intime. Pa ne samo za nas. Tudi zato se sedaj spominjam Shkelzena in Alise. Izgubil sem stik z njima, a ostajam dol`nik njunega gostoljubja. Iz umazanega ter zanikrnega kolonialnega upravnega sredi{~a, kot je bila Pri{tina, kjer se je morala ve~ina prebivalstva varovati pred policijo, vojska pa ni bila obrambna, temve~ okupacijska sila, sta pri~arala splet dru`abnih, kulturnih, politi~nih ter ekonomskih dejavnosti, s katerimi so prebivalci mesta sku{ali prese~i ekstremizem, ki jih je obdajal. Samo v Belfastu je kontrast oblasti ter njene negacije enako prijetno presenetljiv ter hkrati zastra{ujo~. Njun sin se je z gosti iz Slovenije pogovarjal v angle{~ini - premlad je bil, da bi jo dobro obvladal, a dovolj star, da srbohrva{~ino, v kateri smo se mi odrasli pogovarjali, ni videl kot orodje komunikacije, temve~ sredstvo, ki je poosebljalo vse zatiranje na Kosovu. Iz Pri{tine, kjer sem odlo`il svoj nahrbtnik s prenosnim pisalnim strojem in s kupom intervjujev na kasetah, ki mi jih sopotovalka Darja ni nikoli vrnila, moj urednik se je pa potem ~udil moji novinarski nedore~enosti, sem potoval v Prizren. Tam sem prvi~ sli{al klic k molitvi sredi mesta, kjer ob alban{~ini ter srb{~ini `ivi {e tur{~ina. O~aral me je kulturni mozaik nekega {ir{ega prostora, katerega dedi{~ine ne morem niti ne `elim zavre~i. A vse to je pravzaprav postranskega pomena - v Prizrenu sem prvi~ sre~al Teuto. Ob priliki sem bil presre~en, da sem se ob pravem ~asu zna{el na pravem kraju. A kar se Teute ti~e, je bilo v resnici ravno nasprotno. Takratni Prizren ni mogel ponuditi sre~e h~erki albanskega o~eta in matere Hrvatice, ki je bila doma iz Vukovarja. Tako kot precej{nji del njene generacije je zato~i{~e poiskala v izgnanstvu. Ve~ kot pol leta kasneje sva s Teuto dalj ~asa pre`ivela v Edingburghu med tamkaj{njim 34 BALKANSKE REFLEKSIJE Intervencija gledali{kim festivalom, kjer je dramska skupina njenih prijateljev uprizorila Ionescovo U~no uro. Predstava je bila v alban{~ini in na njeni {kotski premieri je bil natanko en gledalec. Igralci pa se niso dali - the show must go on. Dobra odlo~itev, kajti gledalec je bil znan gledali{ki kritik in naslednji dan so bili Prizrenci v tisku izjemno pohvaljeni, celo kovani do nebes. Prilo`nost, katere radost je kazilo samo dejstvo, da smo vsi vedeli, da se ne mislijo vrniti, da bodo po koncu festivala zaprosili za politi~ni azil. Spet so minili meseci, dokler se nisva s Teuto {e zadnji~ sre~ala, tokrat v Londonu. Nisem vedel, kaj bi bolj preklel: najine geografske, osebne ter politi~ne okoli{~ine, ob katerih bi se trezen ~lovek prepri~al, da je najin odnos obsojen na neuspeh, ali pa hladni razum, s katerim sem se strahopetno podvrgel eni bole~ini, ker se nisem imel poguma spopasti s tisto, ki naj bi mi jo prinesla prihodnost. In kje je danes, se je vrnila, je `iva, pa njena sestra, dru`ina ... kaj pa Bashkim, Luleta in drugi ...Takrat raje nisem ni~ tvegal. Nikoli Teuti nisem povedal, da jo ljubim. Vrnil sem se v Ljubljano ter v novo slu`bo na Filozofski Fakulteti, kajti kariera, kariera pa res ni mogla po~akati ... Na koncu pa le je - in danes se lahko muzam veseli znanosti novih orientalistov, priro~nih balkanologov, kajti gotovo je Ljubljana med intervencijo postala eno izmed svetovnih sredi{~ tistih sumljivih miselnih tokov, po katerih se dru`beno in zgodovinsko kavzalnost i{~e v regionalni, nacionalni in etni~ni esencializaciji, kolektivizaciji ter homogenizaciji. Seveda so gostilne polne tega, a bolj simptomati~no je, da jih po desnem krilu pridno dohitevajo kleni intelektualni kadri, ki razplamtevanje nacionalisti~nih strasti razlagajo s prav tistimi mehanizmi in miti, ki so tako klju~ni za nacionalizem sam. Tako analizirajo problem, katerega aktivni del so. Iz gmote instrumentaliziranih balkanskih avtomatov, katerih programiranje je bilo kon~ano pred nekaj sto leti, pa se le zna izlu{~iti kak{en razred, dru`bena skupina, tu pa tam celo posameznik ali dva. A tudi na njih se obesi jarem kolektivne krivde. Danes se spet bolj intenzivno opozarja na vlogo Srbske akademije znanosti in umetnosti ter njenega memoruduma, ki je pomenil za~etek konca. A ugotavljanje odgovornosti srbskih intelektualcev se pogosto niti ne tika formacije okoli akademije, temve~ predvsem njenega levega protipola, ki naj bi pravzaprav naredil bore malo, da bi ustavili porast nacionalizma in nasilja ,povezanega z njim. Vsaj tako je neko~ pisal Ale{ Debeljak. Ob tovrstnih debatah me preveva litost osebnega spomina. Te`ko je kar tako na en mah pozabiti na no~i, ki sem jih pre`ivel z Biljano, na pogovore z njo o strategijah dr`avljanske neposlu{nosti, s katerimi bi “jebali mater” vsem po vrsti, ne samo srbski politi~ni eliti. Potem sta tu {e beograjska Asterix in Obelix: Ivan gracilen, umirjen, preudaren, gosposki, Badi pa veliki bohem, ki je svoja razlaganja pestril z anekdotami z ulice, na primer s tisto o beograjski gospodinji, ki se je v neki trgovini prito`evala, ~e{ da nimajo srbske tunine. Ni bolj{ega primera, s katerim srbskemu in tudi nesrbskemu ob~instvu razlo`iti, do kak{nih globin je `e prodrla nacionalisti~na psihoza in do katerih (morskih) meja segajo njena ekspanzivna hotenja. Badija je v~asih precej zaneslo. Neko~ je na nekem mirovnem shodu begunca, ki se je prito`eval nad tem, da ga njegovo novo okolje ne sprejema, ker je Srb, doma~i pa so se mu tudi odrekli, ~e{ da je izdal narod, potola`il s tem, da naj se ne sekira, ker je pravi fragmentirani, difuzni, rhizomi~ni postmoderni subjekt. Sam begunec iz tega ni znal izlu{~iti kak{nega pretiranega nauka, s katerim bi se soo~il s fa{izmom vsakdanjega `ivljenja, ki ga je obdajal. Miladin je ob priliki Badiju mimogrede obljubil, da bo nekega dne to postmoderno plo{~o, ki jo tako navija, zlomil na njegovi glavi. S tem ga je pa~ `elel nediskretno opozoriti na to, da mora vsaka teorija, {e posebej pa tista, ki se razvija v vojni, iskati BALKANSKE REFLEKSIJE 35 Nikolai Jeffs ozemljitev, mesto, kjer se spreminja v prakso, ki lahko tvorno prese`e okoli{~ine, v katerih se je zna{la. Nikoli nisem razumel njegovega upanja -toliko desetletij se je Miladin `e boril. Tekel v hrib, pravzaprav. Za~el je `e v skupini Praxis, do`ivel razo~aranje, ko so se njegovi filozofski tovari{i, na primer Mihajlo Markovi}, spojili s srbskim nacionalizmom, {e eno grenko izku{njo, ko postsocializem ni prinesel tiste emancipacije, v katero je tako verjel. Bolj ko se je stanje slab{alo, bolj se je anga`iral, delal, kar je mogel, da bi ustavil vojno ma{inerijo, med drugim tudi potoval v Sarajevo in nazaj ... Potem sta tu {e Nikola in Nata{a. Veliko sedanjih politikov v Srbiji in tudi na Hrva{kem je bilo Nikolovih dol`nikov. Med socializmom je bil – tako kot o~e pred njim – znan kot izjemen branitelj disidentov. Nikola je to izkoristil in ni pozabil nobenega opozoriti na to, da je napo~il ~as, da vrnejo uslugo: hodil je po srbskih in hrva{kih zaporih ter re{eval vojne ujetnike ene in druge strani, hkrati pa sestavljal pravna navodila, s katerimi bi se lahko mobiliziranci izognili napotitvi v redne voja{ke enote. Enkrat smo se peljali po vzhodni Slavoniji in nabirali podatke o kr{itvah ~lovekovih pravic – Nikola je {el naravnost na policijsko postajo, potem pa {e do notranjega ministra srbske avtonomne oblasti. Vsem je odlo~no povedal svoje. In kaj je tvegal? Ni~, razen da bi za vekomaj izginil nekje na poti nazaj. Pa ni, poln upanja se je muzal opazki nekega vojaka, ~e{ da ga ta prekleti “SAO-MAO-TAO” kaj malo briga. Nata{a, Nata{a, Nata{a ... je mo~na `enska, tudi sredi najhuj{ega ni pomislila, da se ne bi ukvarjala z zbirajem podatkov o vojnih zlo~inih srbskih voja{kih enot. ^as intervencije pre`ivlja na Kosovu in tako kot Nikola tudi ona prav ni~ ne tvega ... Moja litost ob spominih na disidente v Srbiji je povezana tudi z `alostjo nad zlomom doma~ega intelektualnega okolja. Mar se niso leta 1984 Tine Hribar in tovari{i zbrali skupaj z Dobrico ^osi}em in drugovima v gostilni Mrak in si tam samovoljno vzeli mandat, da se pogovarjajo, kaj in kako o prihodnosti Jugoslavije. In mar niso bili s tem samo predhodnica tistih iger na nesre~o, ki so v srbsko-slovenskim konsenzu za~rtali nadaljnjo usodo dr`ave, dejstvo, na katerega vedo opozoriti tudi ugledni komentatorji kot Susan Woodward, Laura Silber in Allan Little? Ali je torej ob tovrstni konflaciji sploh smiselno diferencirati med srbskimi intelektualci ter slovenskimi kolegi in kolegicami? Tudi danes, tako kot neko~, trdno verjamem, da je treba osnove, po katerih se pre{tevamo, frontne linije, po katerih lo~ujemo “na{e” od “njihovih”, potegniti nekje drugje, na druga~nih osnovah, kajti problematiziranje vloge srbskih intelektualcev je dvomljivo zaradi najmanj treh razlogov. Prvi~, pogosto so postavke, na katerih gradijo, la`ne, kajti informacijsko blokado ali pa delno podobo o raznih radikalnih trendih in delovanjih jemljejo kot odsev resni~nosti civilne dru`be v Srbiji. Drugi~, sama obto`nica je sumljiva: mistificira vlogo intelektualcev v procesih dru`bene preobrazbe, vidi jih kot najvi{je utele{enje vesti naroda, sindrom, ki mu je podlegel tudi del “levega” bloka v Srbiji, ko je intelektualni intervenciji dajal prednost pred drugimi strategijami. Toda, hkrati ko se intelektualec denuncira kot, denimo, pasiven, se pozablja izjemen blok latentnega anarhizma, s katerim se je soo~ila srbska dr`ava. Vest imajo tudi drugi, ne samo intelektualci – sto in stotiso~i, ki so zaradi tak{nega ali druga~nega nestrinjanja s srbskim re`imom zapustili ZRJ, in 23.000 tistih, ki so dezertirali iz vrst njene vojske. Nenavsezadnje, izjemno prikladno je denuncirati odgovornost srbskih intelektualcev, kajti prav s tem se slovenski intelektualec, ki to operacijo izvaja, prika`e kot aktiven in anga`iran, ne da bi mu bilo pri tem sploh treba problematizirati vpetosti v lastno okolje ter razmerja mo~i in subverzije, ki so s tem povezana. Tako je `alostna posledica intelektualnega delovanja, ki reproducira mite in stereotipe o 36 BALKANSKE REFLEKSIJE Intervencija srbski dru`bi, ne samo presentljiva bli`ina postavkam slovenske politike ter diskurzom dominantnih medijev, temve~ tudi, da se je ta intelektualec prav s svojim `uganjem pravzaprav zna{el prav v istem strukturnem odnosu spojitve z oblastjo, kot ga o~ita srbskim tovari{em in tovari{icam. Pa ne gre samo za strukturni odnos do oblasti, temve~ tudi za odnos do lastne bodisi kolektivne bodisi intimne zgodovine: nekaj dni po prihodu v Ljubljano se znajdem na otvoritvi skupinske razstave, na kateri sodeluje moj ne~ak Ja{a. Tudi jaz se obna{am kot ve~ina prisotnih: ne gledamo slik na steni, temve~ drug drugega. Saj smo se ja prav zato zbrali, da ugotovimo, kako smo drugim zanimivi. ^ez ~as z Darjo stopiva iz galerije in z najino materjo paberkujemo o intervenciji. Tako kot vedno Janja prevzame iniciativo: “^as je `e bil, pa ne govorim kar tako, Srbi so si res zaslu`ili, vsi, ~isto vsi so za Milo{evi~a, pa ne, da bi jim privo{~ila, jaz tudi vem, kaj je vojna.” Slednjega ji nih~e ne more oporekati: Leta 1941 je med mno`ico na ulici tudi ona pozdravljala prihod Nemcev ... morala je biti tam ... iz {ole so jih poslali in povedali, da kogar ne bo, no, ta bo pa {ele imel te`ave. Prvo pisemce, ki ga je brat poslal potem, ko se je pridru`il partizanom ... Gestapo v hi{i in izselitev ... tek, hiter kot so lahko noge nesle, samo da bi pre`ivela zavezni{ko bombardiranje ... Leta 1945 spet na ulici, tokrat pozdravlja partizane, ki so vkorakali v Ljubljano ... Vse `ivljenje je Janja `ivela na robu kolektivne krivde: lahko bi bila kolaboratorka, ker je bila ob okupaciji prisiljena pozdraviti Nemce, njen o~e bi lahko postal talec, ker ima sina v hosti, ob bombardiranju bi postala le ob`alovana, a nujna civilna `rtev, lahko bi bila odgovorna za mno`i~ne povojne pokole, ker je tudi sama vzklikala, ko so partizani osvobodili Ljubljano, tisti partizani, med katerimi je bil tudi njen brat. Brezskrbnost, s katero je pripravljenja drugim pripisati kolektivno krivdo, je zastra{ujo~a, ni pa presenetljiva. Predsodke, s katerimi se sami spopadamo, lahko odpravimo tudi tako, da jih ponotranjimo, toda preusmerimo drugam – in iz preziranih objektov smo se prelevili v subjekte preziranja: ko je Janja delala v Angliji, ji ni bilo nikoli dopu{~eno pozabiti, da je tujka. Ko se je lo~ila od drugega mo`a, ji je angle{ko sodi{~e prisodilo sina samo pod pogojem, da ne bo odra{~al v Titovi Jugoslaviji. Saj vsi vemo, kako bi to okolje pokvarilo mladega ter dovzetnega otroka ... No, ta je adolescenco le pre`ivel v Ljubljani, se kasneje preselil nazaj v Veliko Britanijo, zatem pa na ^e{ko ... Trditve o kolektivni krivdi so toliko bolj dvomljive, ko se vzporedno pojavljajo trditve o kolektivni brezmade`nosti – recimo tistih zimzelenov, po katerih naj bi se ~lovek spet potrkal po prsih in ob slovenski podpori Natu obnavljal poglavja iz zgodovine slovenskega-albanskega prijateljstva. A kar se tega ti~e, se vsi trije – Janja, Darja in jaz – strinjamo: tradicionalno dobri odnosi med obema skupnostima, odnosi, skovani v duhu prijateljstva ter sodelovanja, niso bili nikoli tako dobri, kot bi se dandanes radi spominjali. [e najbolj zgovoren je star ljubljanski grafit – “Burek? Nein Danke!” Seveda so bile izjeme, veliko izjem. Ena je tudi potopisna reporta`a Ptice s Kosova Iztoka Torya. V knjigi Tory prizna svoje stereotipne predsodke, ki jih je imel sprva do kosovskih Albancev, predsodke, ki so bili v Sloveniji povsem obi~ajni, ~eprav z govorom o civilizacijski druga~nosti Albancev niso bili ni~ drugega kot, v najbolj{em primeru, paternalizem, v najslab{em pa ~isti rasizem. Toda, ko Tory potuje Kosovu in je osebno pri~a agoniji pokrajine, hkrati pa prihaja v stik z najrazli~nej{imi dru`benimi sloji, se njegovi nazori za~nejo spreminjati, prav do te mere, da se je zmo`en soo~iti s prvotnimi predstavami, jih priznati, toda tudi zavre~i. Proces u~love~enja, subjektivizacije, ki iz tega sledi, ima Albance, Albanke ter Kosovo za cilj, ne sredstvo. Tega pa `al ne moremo trditi za slovensko politiko, kajti porast mo~i Milo{evi~a, njegova instrumentalizacija srbskega nacionalizma, BALKANSKE REFLEKSIJE 37 Nikolai Jeffs prerod na Kosovem polju ter prva zmaga z ustavnimi spremembami ter z ukinitvjo avtonomnega statusa za Kosovo leta 1989, so bili za mnoge indikacija tega, kar si srbska politi~na elita `eli vis-a-vis Jugoslavije v celoti: podreditev svojim interesom. Pa vendar je bila v sami borbi proti hegemoniji srbskega nacionalizma na Kosovu pokrajina podrejena tudi raznim drugim enako nacionalisti~nim interesom. Res je, da je Milan Ku~an stavkajo~e albanske rudarje v Trep~i ozna~il kot tiste, ki branijo Jugoslavijo, in res je, da so vse takrat porajajo~e se politi~ne stranke v Sloveniji pokazale solidarnost z Albanci. Toda, pri tem so bili Albanci le sredstvo, s katerim dodatno okrepiti in do konca speljati proces slovenske samostojnosti. Albance smo ljubili, dokler so bili sovra`niki Srbov in predvsem dokler so ostali tam doli, na Kosovu. In ~e je odvzem avtonomije pokazal pravi obraz srbske elite potem je v njej njena slovenska protiute` videla svoj lastni potret Doriana Greya. Sicer se je res v tistem ~asu veliko govorilo o demokratizaciji in ~lovekovih pravicah na Kosovu in tudi drugod, ampak njihovo uveljavljanje v jugoslovanskem okvirju bi pomenilo eno izmed najhuj{ih no~nih mor slovenskega nacionalizma: ne samo, da bi bil s tem onemogo~en projekt neodvisnosti, temve~ bi bilo tudi vpra{anje, ali bi Slovenija {e lahko imela tako radikalne nacionaliste, za katerimi bi skrivala svoj lastni, navidez mili obraz. Namre~, slovenske in hrva{ke politi~ne elite so redno tarnale, kako so njihove republike politi~no marginalizirane ter ekonomsko izkori{~ane. Tako so, na primer, prispevale po najve~ sredstev v Federalni sklad za nerazvite, a kako se bodo ti denarci porabili so imele enako besedo kot vsi drugi. Sama sredstva iz tega sklada so tvorila ve~ kot polovico vseh investicij na Kosovu. Ta najbolj nerazviti del Jugoslavije je imel desetkrat manj dru`benega dohodka na glavo, toda pri 20 % skoraj desetkrat ve~jo nezaposlenost kot Slovenija. Pri navedbi teh podatkov Catherine Summary opozarja {e na nekaj drugega – namre~ na dejstvo “soodvisnosti”, pri kateri se je pozabljalo, da so imele bogate republike velik federalni trg, Slovenija je imela tudi prednost, da je lahko izva`ala kon~ne produkte, katerih izvorne sestavine so bile iz vse Jugoslavije, na tuje. Ni treba poudarjati, da je namesto tovrstnih argumentov prevladal “rasisti~ni” diskurz, po katerem so nacionalisti “poveli~evali civilizirano in u~inkovito evropsko (katoli{ko) tradicijo Slovencev in Hrvatov v nasprotju s tradicijo balkanskih ljudstev.” Iz tega lahko tudi sklepemo, da medtem, ko se je nacionalisti~na elita na deklarativni ravni resda ukvarjala s ~lovekovimi in politi~nimi pravicami, teh sploh ni `elela zdru`iti z vpra{anjem ekonomskih pravic do bolj egalitarnih razvojnih mo`nosti. Nasprotno, prav solidarnost s politi~nimi aspiracijami Albancev je slovenski nacionalisti~ni eliti omogo~ila {e bolj legitimizirati projekt neodvisnosti ob njem pa se Albancev znebiti kot ekonomskega bremena ter prav tiste kulturne druga~nosti, zavoljo katere naj Jugoslavija sploh ne bi mogla ve~ funkcionirati. Ni~ ~udnega torej, da po neodvisnosti ni bilo ve~ skorajda ni~ sli{ati o Kosovu – ni bil ve~ koristen. Z intervencijo so pri{li spet na dan argumenti o ~lovekovih pravicah na Kosovu, toda spet je tu odlo~ilen ekonomski moment, s katerim je sama pokrajina rit, okoli katere se pride v `ep. Tako zagovorniki utemeljujejo intervencijo s tem, da se s slovensko podporo Natu, Slovenija pomika za {e en korak bli`je ~lanstvu v zvezi, samo ~lanstvo je tudi sredstvo, s katerim si ~imprej zagotoviti mesto v Evropski uniji. Vojna je torej prikladen na~in normalizacije odnosov, ponuja pa tudi realizacijo civilizacijskega bistva, ~e moramo verjeti nekaterim, samega slovenstva kot neminljivo vpetega v Evropo. Ekonomski motivi in njihov splet z rasisti~nim diskurzom so torej spet postali klju~na prizma, v kateri so “v zadnji in{tanci” 38 BALKANSKE REFLEKSIJE Intervencija kosovski Albanci instrumentalizirani, vplivajo pa tudi na samo begunsko politiko, po kateri slovenski politiki ne moremo pripisati ne pretirane gostoljubnosti ne pretirane humanitarnosti. Glede na to, da je bila pripravljena ponuditi pomo~ Albaniji in Makedoniji, se sama Slovenija ne bi soo~ila z ekonomskim kolapsom, ~e bi malo bolj odprla meje. Poleg tega bi lahko – tako kot je naredila `e z bosanskimi begunci – napihnila {tevilo v Sloveniji nastanjenih in v maniri Gogoljevih Mrtvih du{ pravzaprav neobstoje~ih ljudi in od mednarodne skupnosti zahtevala ustrezno ekonomsko pomo~. Nekaj bi je razdelila med potrebne, drugo pa bi si gospodjetovari{i lahko razdelili. Vendar – odprta meja za begunce s Kosova le pomeni, da se naselijo v Sloveniji. To pa je nedopustno. Lahko ostanejo tam, kjer pa~ so, pa {e kak{no korist je mogo~e od tega imeti. Tako poslu{am Ernesta Petri~a razlagati po TV Slovenija – Slovenija mora nujno bolj pomagati Makedoniji in Albaniji. Obe sta na{i pomembni trgovski partnerki, in prav zato pri~akujeta na{o pomo~, saj sami ne zmoreta vsega bremena, ki ga nalaga zadovoljevanje potreb beguncev. Medtem ko mi Petri~ zveni v u{esih in premi{ljujem, kolik{en je profit na glavo sprejetega in kolik{en na glavo zavrnjenega begunca – pomo~ danes se nam bo obrestovala jutri – se spominjam davnega dne, ko sem se zna{el na travniku med bloki v Sarajevu. Prilo`nost? Odkrivanje spomenika na mestu, kjer je bil ubit Ivo [tandekar. Seveda, sama postdaytonska Bosna nam je nalo`ila misel, da [tandekar ni padel zaman. Ne, sploh ne zaman, prikladno je, da je tudi Slovenija na bosanskih tleh prelila svojo kri. Trenutek, vreden minute borznega molka. Kajti, res v Sarajevu obstajajo ljudje, ki znajo {tevilo Slovencev, ki so to mesto obiskali med vojno, pre{teti na prstih ene, najve~ dveh rok ... Ivo, Darja, Walter, Maru{a, Metka ... Res pa je tudi, da jih je dandanes `e precej ve~: trgovci, podjetniki, diplomatsko osebje, uradne delegacije ... in vsi lahko pred kon~nim sklepom kak{ne pogodbe pomislijo na [tandekarja in si olaj{ajo vest: ne, Slovenija pa res ni bila nikoli brezbri`na do Bosne! Seveda, v primerjavi z nepremi{ljeno anga`iranostjo ima lahko sama brezbri`nost nekatere prednosti: tik pred odhodom nazaj na ^e{ko, domov, sedim med ob~instvom ob okrogli mizi o nevtralnosti; sodeluje tudi nekaj starih obrazov, ki so se `e v osemdesetih letih sprehajali po branikih civilne dru`be. Dandanes so videti kot `alostno dru{~ina. Nekateri jim o~itajo, da so bolni. Nekje jim je ope{al vid in so zgre{ili edino pravo pot (tisto, ki ne pelje ne na levo, ne na desno temve~ naprej), pa {e s sumljivimi tipi se sedaj dru`ijo. “Kako to,” je Rastka ob priliki vpra{al v~eraj{nji partijski anarholiberal, toda dana{nji strankarski dr`avotvorec, “da ste proti Natu, saj so proti njemu tudi Slobodan Milo{evi}, Mira Markovi} in Zmago Jelin~i~!” Ta o dru`enju s sumljivimi kar dr`i. Namre~ sredi prispevka, ki pod vpra{aj postavlja `eljo, da Slovenija postane polnopravna ~lanica Nata, postane jasno, da si govorec `eli nevtralnosti kot edinega na~ina, s katerim je mogo~e obraniti slovensko nacionalno identiteto (da je kajpak ogro`ena, je samo po sebi umevno). Zoja po{lje naokoli listek. “No~emo nevtralnosti brez razoro`itve?” Potem pa vstane in zapusti dvorano. Prav ima. Polno je argumentov proti ~lanstvu Slovenije v zvezi Nato, a med debato se besede o demilitarizaciji, o spremembi celotnega sistema nacionalisti~nih vrednot, ki za zagotovilo potrebujejo oro`je, nekako izgubijo. Zato pa toliko bolj odmevajo besede iz parterja, ~e{, “jaz svojega sina `e ne dam za Kosovo, za Trdinov vrh in Piranski zaliv, to pa `e.” Vlasta, Ton~i in Rastko ne `elijo javno in glasno ter eksplicitno problematizirati tovrstnih izjav. Dana{nje zavezni{tvo je o~itno prekrhko, da bi ga podvrgli ostri notranji diferenciaciji. Iz kritike “vojne premikanja”, kot ga izvajajo srbske voja{ke enote, OVK in Nato se je rodila, kot je distinkcijo uveljavil Antonio Gramsci, “vojna pozicije”, z `eljo pridobiti si hegemonijo nad dru`benim prostorom in pripeljati do BALKANSKE REFLEKSIJE 39 Nikolai Jeffs transformacije s samoumevnostjo s katero naj bi Slovenija pristopila v Nato. V Sloveniji je “vojna pozicije” pripeljala do padca preteklega re`ima. Uspe{na strategija torej, ~emu bi ji obra~ali hrbet. No, sama osemdeseta leta so bila zaznamovana tudi z dru`enjem s “sumljivimi tipi”, saj so se na frontnih polo`ajih borili tudi tisti, ki so kasneje postali tar~a oblastni{kih ambicij nekdanjih soborcev in sobork. Svoboda govora, mirovni{tvo, feminizem, pravice homoseksualcev, odprtost in toleranca – ideali iz procesa demokratizacije Slovenije so se kmalu zna{li na smeti{~u zgodovine ... in tisti hip, ko si platformo opozicije intervenciji in ~lanstvu Slovenije v Natu lahko vljudno in omikano delijo nacionalisti in internacionalisti, je razvidno, da se je na istem smeti{~u zna{el tudi sam zgodovinski spomin ... Ali je izguba tega spomina posledica spregledanja, mazohizma ali namerne odlo~itve? Je strate{ke dileme med {iroko ter skupno fronto naravnih sovra`nikov ter getom politi~ne korektnosti sploh mogo~e re{iti? Podobna vpra{anja se mi zastavijo, ko se spet peljem s taksijem – tokrat nazaj do `elezni{ke postaje, ~as je, da se vrnem. Avtoradio bruha vesti o najnovej{ih dogajanjih v zvezi z intervencijo in voznika vpra{am, kaj si misli o vsem tem. Odgovori na kratko: “Ne mislim.” S tem je debata kon~ana, jaz pa mu ne pridem do dna: ali je {ofer sprejel poslanico radikalne delitve na misle~e in mi{ljene, ki jo razvijajo dominantni mediji, politiki in intelektualci; ali je v resnici neopredeljen; ali pa se je pa~ v patologiji in popa~enosti javnega prostora odlo~il za radikalno obrambno strategijo: umik v intimo? In ko i{~em odgovore na vsa ta vpra{anja se spet vra~am k spominom na formacije, geste ter dejanja, vznikla po letu 1991. Pred sabo spet vidim Teuto, Biljano ter mnogo drugih. Vse njihove zgodbe, prizori, `elje, zmage in porazi ... ^e bi se lotil razprave o poteh in stranpoteh transnacionalnega dialoga vsaj pri tistem manifestnem krilu vsejugoslovanskega mirovnega gibanja, bi lahko pravzaprav pisal o peticijah, o shodih in demonstracijah, o obiskih pomembnih tujih politi~nih ustanov ... lahko bi na{el {e kak{en zapisnik, navedel datume, ideolo{ke parametre, {tevilo udele`enih in medijske odzive ... razvil analizo tovrstnega delovanja v odnosu do visoke politike ... To bi bilo pomembno in hvalevredno delo – fusnote in kuriozitete nekega zgodovinska toka preobrniti, demarginalizirati in vsaj na tekstualni ravni ne reproducirati tistih dru`benih razmer, v katerih so se kovale. Del tovrstne arheolo{ke dejavnosti je `e opravljen, in ~e bi danes in na tem mestu to vajo spet ponovil, bi se lahko prehitro spustil v ugotavljanje uspe{nosti dru`benega vzvoda ljudi, ki niso dopu{~ali, da bi jih razdvajale nove meje ter fronte, vznikle ob razpadu Jugoslavije – kolik{na je bila mobilizacijska stopnja mas, kolik{ni premiki v politi~ni sferi? Najpomembnej{e bi najbr` ostalo nezabele`eno: kako so ljudje `e z vsakdanjimi odnosi presegali vojne razmere in kako so, resda v skromnih obsegih, tudi s tem udejanjali dru`bo, v kateri so `eleli neko~ v prihodnosti `iveti. In v nasprotju s podobo, ki nam jo vsiljujejo dominantni diskurzi, so vsi `iveli enako, kot je `ivela ve~ina ljudi ve~ino ~asa na Balkanu: v strpnosti, medsebojnem spo{tovanju, odprtosti ter nenasilju. 40 BALKANSKE REFLEKSIJE Andrej Kurnik Jugoslovanske lekcije Za nami je {e ena jugoslovanska vojna, {e ena sramota. To pa ne zato, ker bi bile jugoslovanske vojne same po sebi bolj sramotne in {e posebej barbarske. Naj `e kar tukaj povemo, da ne ~utimo nikakr{nega so~utja in usmiljenja do nemo~nih nedol`nih `rtev, ki so valjajo~ se po blatu naredile velike medijske mogotce {e ve~je in bogatej{e. Jugoslovanske vojne so sramota zato, ker so nam ostale nemi{ljive, ker tako reko~ nismo bili sposobni nikakr{ne kritike avtoritarnega demokrati~nega konsenza, ki ima en sam cilj: kjerkoli, na vseh ravneh izvesti subjektivni razkroj. Baje je v zaporu temeljni problem problem ~asa, ki ti uhaja. Poglaviten u~inek zapora je subjektivni razkroj, ki onemogo~a zaporniku, da bi si prilastil ~as. Zato je zapor primer ekstremne okoli{~ine, v kateri je mogo~e pre`iveti le z definirajem temeljnih eti~nih principov, z vzpostavitvijo subjektivnosti torej. Kdor je tega sposoben, za tega ni razlike med prostostjo in zaporom ... Isto velja za tistega, ki tega ni sposoben. Jugoslovanske vojne za nas niso zunanji predmet prou~evanja, tako kot to ni politika. Temeljni problem, ki se j e zastavil ob zadnji jugoslovanski vojni, Natovi agresiji na ZRJ, je dejstvo, da ni upora proti tej agresiji v smislu misliti ta spopad zunaj in proti obstoje~emu konsenzu. To je bilo v konkretnem slovenskem primeru sporno iz dveh zornih kotov. Prvi je ta, da je bila Slovenija med bombardiranjem tretje Jugoslavije zaveznik napadalnih imperialisti~nih dr`av. Drugi je ta, da je identiteta nove, demokrati~ne Slovenije zasnovana na sovra{tvu do politi~nega in kulturnega ozemlja ju`no od Kolpe. Tako je polo`aj v ~asu napada BALKANSKE REFLEKSIJE 41 Andrej Kurnik 1 Dve radikalno nasprotni interpretaciji fenomena gulag, Sol`enicinovo in [alamovo, izpostavi Alain Badiou. (Badiou 1985) 2 @ivljenska zgodba Sol`enicina in [alamova je popolnoma razli~na. Slednji ni zapustil Rusije, ni postal emigrant in ni dobil Nobelove nagrade. [e ve~, knjiga njegovega `ivljenja je bilo neko remek delo sovjetske propagande. na ZRJ zahtevala problematizacijo humanitarnega imperializma in etnonacionalizma kot komponenti svetovnega kapitalisti~nega sistema. Tako reko~ popoln neobstoj tak{ne problematizacije je prinesel neznosen ob~utek zapornikovega razkroja in izpostavil imperativ zaustavitve njegovega progresivnega subjektivnega razkroja. FILOZOF V GULAGU: KAKO JE FILOZOF POSTAL OSTUDNA GOSENICA Sol`enicinova in [alamova interpretacija gulaga Filozofi so se odrekli nepresegljivi filozofiji dana{njega ~asa, kot je marksizem ozna~il Sartre. Zapustili so vrste militantov revolucionarne politike, da bi postali medijske zvezde, de`urni interpreti in zagovorniki novega svetovnega reda ter pisci uspe{nic. Da bi lahko to bili, so se morali vrniti na edino pravo pot, ki je pot Zakona. Treba se je bilo pokesati za stare grehe, denuncirati zlo~ine komunizma in peti hvalnice ~lovekovim pravicam - teogonije torej. Pri tem ka`ejo {e posebno zagrizenost, ki dokazuje staro preisku{eno balkansko modrost, ki pravi: “Poturica gori od Tur~ina”. Posebno mesto ima pri tem mno`i~nem razsvetljenju intelektualcev Sol`enicin v ~asu hladne vojne nesporna moralna avtoriteta na Zahodu. Danes Sol`enicina in njegovo emigrantsko kompanijo na Zahodu nih~e ni~ ve~ ne vpra{a in po~asi prihajajo do grenkega spoznanja, da so bili le instrument v rokah ene izmed strani v blokovskem spopadu. Sol`enicin je potrkal na zavest intelektualcev s svojim romanom Arhipelag gulag, ki popisuje sovjetski korekcijski sistem, gulag (Glavnoye upravleniye ispravitelno-trudovykh lagerey). Sol`enicinov namen pa ni bil naznaniti zlo~inskost sovjetskega sistema v dobro demokracije. Sol`enicinu ni bilo nikoli mar za demokracijo in individualne svobo{~ine. Zanj je bila edina alternativa sovjetskemu re`imu ustanovitev dobrohotnega avtoritarnega re`ima, ki bi slonel na tradicionalnih ruskih kr{~anskih vrednotah. Sol`enicin ni bil edini, ki je popisal izkustvo prisilnega dela v Sovjetski zvezi. Pa vendar je ravno njegovo pri~evanje, njegova interpretacija, za~ela slu`iti kot resnica o komunizmu in kot svarilo pred kakr{nimikoli poskusi radikalne preobrazbe sveta. Sol`enicinova interpretacija je ustrezala zato, ker ni politi~na. Politika kot poskus ~loveka prilastiti si in preoblikovati pogoje ~lovekovega bivanja, je zreducirana na stalinisti~ni zlo~in. Zahodnemu bralstvu je bilo na drugi strani na voljo tudi izkustvo delovnega tabori{~a, kot ga je popisal [alamov v delu Kolyma1 . Slednje pa nikoli ni doseglo tako velikega zanimanja in nikoli ni imelo tako usodnega vpliva na zavest intelektualca kot Arhipelag gulag2 . Njegova interpretacija sovjetskih 42 BALKANSKE REFLEKSIJE Jugoslovanske lekcije tabori{~ je bila politi~na. V izrazito antipoliti~ni dobi, ki je v tistem ~asu zavladala svetu, njegovo delo ni imelo nikakr{ne mo`nosti za “uspeh”. Sol`enicin izhaja iz ruskega nacionalizma, ki temelji na kristjanski poklicanosti ruskega ljudstva. “Stalin je bil zahtevano kri`anje, da bi lahko Rusija svetu sama imenovala Zlo materialisti~ne ideologije.” (Badiou 1985, 32) Proti bogokletni totalnosti rde~ega despota Sol`enicin poziva “totalnost du{e Gospodarja, resnice, tistega, ~igar transcendenca je izvolila Rusijo za bole~e pou~evanje stoletja.” (Badiou 1985, 32) Dosje Zla mora biti dan na svetlo, tako da bi “duhovna potreba, proporcionalno absolutnemu zlo~inu, iz{la z dna pogube”. (Badiou 1985, 32) Sol`enicin razvija staro rusko tematiko poveli~evanja trpljenja, katerega heroj so kme~ke mno`ice. Poveli~evanje bede poudarja duhovno razse`nost na ra~un materialnega bivanja. Trpljenje, beda, radikalno zlo so tako reko~ nujen pogoj za odkritje duhovnosti. V tak{nem ideolo{kem mehanizmu ima posebno vlogo misticizem ortodoksne cerkve. Tudi sodobna, od konstantne krize izmu~ena in poni`ana Rusija, pozna tak{no mno`i~no obra~anje k spiritualnemu. Zaradi neupo{tevanja nacionalisti~ne in kr{~anske problematike, na kateri je zasnovana, je bil u~inek Sol`enicinove interpretacije gulaga ena~enje komunizma in revolucionarne politike s tabori{~i. Komunizem, revolucija in politika so okarakterizirani kot zlo~in. Njihova kriminalizacija poudarja kot edino alternativo parlamentarizem in svobodno podjetni{tvo. [alamov se loti fenomena gulag na povsem druga~en na~in. Ne gre mu za odkrivanje radikalnega Zla, temve~ za iskanje “trdnega jedra etike” (Badiou 1985, 36) Pri [alamovu gre za popisovanje negativne utopije. “Bralec postopoma pozabi, da gre za politiko, za dr`avo, za centralizirana hudodelstva, da bi se zaprl v celovit svet, kjer so vse razvejene in globoke razlike zavesti in vedenja zreducirane na bistvo.” Tak{en pogled omogo~a “druga~no zaznavo same politi~ne resnice”. (Badiou 1985, 36) [alamov nam omogo~a, da politike ne ve`emo na dolo~en sistem, dolo~eno osebnost, da je ne mislimo na podro~ju dr`ave, morale in oblasti, temve~ da jo mislimo na podro~ju etike, mo~i in kontraoblasti. Stalin, stalinisti~ni sistem zatiranja je postranskega pomena. “Glede na realnost tabori{~a ni zaklinjanje velikih strukturnih zatiranj tisto, ki slu`i kro`enju resnice, temve~ `ilavo dr`anje nekaterih to~k zavesti in prakse, iz katerih je mogo~e razsvetljevanje strnjenosti ~asa in zaviranje subjektivnega razkroja.” (Badiou 1985, 36) [alamova interpretacija tabori{~a ne prina{a kriminalizacije politike. “Ni politika tista, ki je dovolila tabori{~a, temve~ njena odsotnost. Ne etatisti~na, temve~ njena subjektivna odsotnost.” (Badiou 1985, 37, 38) Tabori{~niki zaradi svoje politi~ne {ibkosti niso bili sposobni vzpostaviti kolektivne zavesti in trdnih na~el. Intelektualci, delavci, kmetje so sprejeli moralo bera~ev, lopovov in drhali. Odsotnost politike ni vezana na dr`avo, ki je BALKANSKE REFLEKSIJE 43 Andrej Kurnik 3 Pisec pri~ujo~ega besedila je med vojno proti ZRJ bival v Franciji, kjer je sodeloval v politi~nih skupinah, ki so organizirale upor proti Natovi intervenciji. Pri tem ni {lo za nekak{no ~lovekoljubje ali posebne simpatije, temve~ za konsistentnost neke dolo~ene poltitike, ki je revolucionarna in internacionalna. Obstajajo {e drugi primeri iz tega ~asa, ki pri~ajo o tem, da je upor proti humanitarnim intervencijam mogo~. V okolici Trsta so potekale mo~ne protivojne aktivnosti, v katere so bili vklju~eni predvsem pripadniki slovenske manj{ine v Italiji. Njihov odpor pa ni izhajal iz neke simpatije s Srbi (slovanska solidarnost), temve~ iz solidarnosti z delavci. Delavci imajo pri tem pomen politi~ne kategorije in solidariziranje z delavci definira dolo~eno politiko in politi~no subjektivnost. Torej odpor proti vojni ne zaradi so~utja z nedol`nimi `rtvami, temve~ zaradi politike, zaradi konsistentnosti pri gradnji dolo~ene politi~ne subjektivnosti. seveda obstajala in dajala okvir negativni utopiji. Odsotnost politike ima pomen popolne apoliti~nosti `rtev. “Odsotnost najmanj{e ideje, ki bi bila zmo`na zdru`iti jih, je znatno oslabila moralno trdnost zapornikov. Ti niso bili niti sovra`niki oblasti, niti dr`avni zlo~inci in ko so umirali, niso vedeli, zakaj morajo umreti. (…) Vsa Kolyma tako poziva, v imenu samih `rtev, proti osnovanju v politi~ni nedol`nosti. Gre za to, da je treba iznajti tak{no ne-nedol`nost, in sicer drugje kot v ~isti reakciji.” (Badiou 1985, 39) TIP NEDOL@NE @RTVE Problem jugoslovanskih vojn so nedol`ne `rtve, politi~no nedol`ne `rtve in nesposobnost iznajti politi~no ne-nedol`nost, ki ne bi temeljila na ~isti reakciji. Tak{no ne-nedol`nost je enkrat `e izna{lo edino pravo politi~no obdobje na jugoslovanskih tleh, obdobje NOB in socialisti~ne revolucije. Seveda pa pojav in logika nedol`nih `rtev nista omejena le na obmo~je nekdanje Jugoslavije. Kriza politike, njen neobstoj, je danes globalna. Ob~utje, ki pre`ema ~loveka po vsaki novi jugoslovanski vojni (seveda pod pogojem dolo~ene stopnje senzibilnosti), je ob~utje sramu. Preve~ pretenciozno bi bilo re~i, da nas je sram, ker jih nismo mogli prepre~iti. V politiki niti ne gre za rezultate. Sram nas je, ker smo dopustili, da so nam razne ideolo{ke manipulacije naredile te vojne za nemi{ljive, da nismo bili sposobni zavzeti dolo~enih to~k zavesti in prakse, iz katerih si bi bilo sploh mogo~e misliti jugoslovansko katastrofo. Ker se nismo sposobni samo-subjektivirati, tudi nismo sposobni zaustaviti progresivnega subjektivnega razkroja. Ko na televiziji gledamo uboge nedol`ne `rtve, ki le`ijo v blatu in ne vedo zakaj umirajo, gledamo sami sebe. Njihova izguba dostojanstva je na{a, njihovo prostituiranje pred kamerami je na{e lastno prostituiranje, njihov strah pred izgubo golega `ivljenja je na{ lasten strah. Biti proti Natovemu bombardiranju ZRJ ne pomeni simpatizirati s Srbi ali z re`imom Slobodana Milo{evi}a. Prevladujo~e prepri~anje je, da sploh ni mogo~e biti proti tak{nemu posredovanju, saj gre za boj proti absolutnemu zlu. Vendar pa je bilo v ~asu bombardiranja treba afirmirati nujnost upora proti posredovanju. In to ne zaradi simpatij z nedol`nimi civilnimi `rtvami, temve~ zaradi imperativa politike, subjektivnosti, ki se lahko definira in brani samo z bojem proti mehanizmom njenega razkroja3 . Najbolj adekvatna definicija novega svetovnega reda bi bila planetarno sejanje strahu. Sistem deluje le, ~e obstajajo prestra{eni individui, ~e teh ni, potem je sistem nerelevanten, s subjektivnega stali{~a neobstoje~. Sama pogodba kot mehanizem utemeljitve dr`ave in oblasti izhaja iz strahu pred smrtjo. Zaradi tega strahu se odpovemo sposobnosti, da sami definiramo pogoje lastne smrti. S tem pa se odpovemo samemu `ivljenju. Nacionalisti~na in kr{~anska 44 BALKANSKE REFLEKSIJE Jugoslovanske lekcije tematika, ki obvladuje Sol`enicinovo interpretacijo gulaga, temelji na preseganju trpljenja in smrti prek razgla{anja duhovnosti, kar onemogo~a kakr{nekoli spremembe materialnih dolo~itev `ivljenja. ^e pa ne sprejmemo vloge nedol`nih `rtev, ~e smo zasnovani v ne-nedol`ni `rtvi, ~e torej sami definiramo pogoje svoje smrti (~e vemo, zakaj in za kaj umreti), potem lahko popolnoma zagrabimo svoje `ivljenje. Nujnost smrti je tako pogoj za svobodno `ivljenje. Jugoslovanske vojne so simptom globalne krize politike (subjektivne in ne etatisti~ne), njene nemo`nosti, ki je posledica viktimolo{ke koncepcije ~loveka. Temeljelnje v nedol`ni `rtvi organizira politi~no misel okoli mehanizma pogodbe, ki pojem politike ve`e na dr`avo, suverenost in pravo. Etatisti~na konceptualizacija ima mo~no podporo v filozofiji absolutnega Zla, ki je vezana na izkustvo holokavsta. Legitimnost tako pripada samo nedol`ni `rtvi. Problem nedol`ne `rtve je v tem, da nima sposobnosti polastiti se dolo~enih to~k zavesti in prakse, na podlagi katerih bi bila zmo`na vrednotenja, selekcije in intervencije - atributov, ki ~loveka lo~ijo od `ivali. Nedol`na `rtev ni sposobna subjektivne misli in prakse, ni sposobna samosubjektivacije. Subjektivacija nedol`ne `rtve je vedno posredovana. Temelji na zunanjosti, njej nadrejeni in odtujeni instanci. Nedol`no bitje je moralno in ne eti~no bitje. Je reaktiven in regresiven tip, katerega izkustvo je utemeljeno in omejeno v transcendentni dolo~enosti. Utemeljitev v nedol`ni `rtvi vzpostavlja etatisti~no organizacijo misli. Pogodba je mehanizem vzpostavitve dru`be in politika je nelo~ljiva od dr`ave. Izhodi{~ni problem, ki ga izpostavlja poskus mi{ljenja jugoslovanske katastrofe, je problem utemeljitve v nedol`ni `rtvi in iz tega izpeljana potreba po utemeljitvi v ne-nedol`ni `rtvi, ki pa ne bi bila ~ista reakcija. Tako ne ustreza niti fenomenolo{ka niti strukturna analiza, temve~ analiza modelov subjektivacije. Politike ne moremo navezati niti na neki vir in smoter, niti na strukturo ali na sistem, temve~ na vpra{anje subjektivnosti. Temeljni problem nedol`ne `rtve je torej, da je njena konsistenca vedno etatisti~no organizirana, in to bodisi prek tradicionalnih vezi, kot je etni~na in kulturna pripadnost, bodisi prek mehanizmov kapitalisti~ne aksiomatike4 . Ena izmed nebuloznih idej, ki so jih sproducirali tvorci novega svetovnega reda v ~asu “razre{evanja” kosovske, krize je bila, da bosta na Kosovu zavladala mir in so`itje z vzpostavitvijo tr`nega gospodarstva in z uvedbo nem{ke marke kot pla~ilnega sredstva. Formula je torej konstitucija na podlagi etni~ne pripadnosti na eni strani in na kapitalisti~nih tr`nih mehanizmih5 na drugi. Oboje se med sabo nikakor ne izklju~uje, temve~ uspe{no dopolnjuje. Obstajata torej dva mehanizma etatisti~ne organizacije ~love{kega izkustva, ki imata za cilj vzpostavitev Vezi: identitetne pripadnosti ter tr`ne in monetarne abstrakcije. Identitete se pri tem uspe{no prodajajo, hkrati pa so skupaj s tr`nim izsiljevanjem z izgubo eksistence u~inkovit mehanizem ekstrakcije prese`nega dela. Ni res, 4 Deleuze in Guattari razlikujeta med tremi “velikimi dru`benimi stroji, ki odgovarjajo divjakom, barbarom in civiliziranim. Prva je latentni teritorialni stroj, ki se sestoji iz kodiranja fluksev (tokov) na kompaktnem telesu zemlje. Drugi je transcendentni imperialni stroj, ki se sestoji iz nadkodiranja tokov na kompaktnem telesu despota in njegovega aparata, Urstaat; ta izvaja prvi veliki pohod deteritorializacije, vendar zato, ker svojo ugledno enotnost pripaja teritorialnim enotam, ki jih uspeva ohraniti s tem, da jih zbira, nadkodira in prisvaja dodatno delo. Tretji je moderen imanetenstroj, ki se sestoji iz dekodiranja tokov na kompaktnem telesu kapitala-denarja: ustvaril je imanentnost, abstraktno kot tak{no je naredil konkretno, naturaliziral umetno, s tem da je zamenjal teritorialne kode in despotsko nadkodiranje z aksiomatiko dekodiranih fluksov in reguliranjem teh fluksov. Ta izvaja drugo veliko deterito-rializacijo, vendar tokrat zato, ker ne dopu{~a, da karkoli ostane od kodov in nadkodov.” (Deleuze in Guattari 1990, 214) Vendar pa moderen imanenten stroj na sebi lasten, izviren na~in ponovno najde tisto, katerega obstanek ne dopu{~a. “Reteritorializira tam, kjer je izgubila teritorialnosti, ustvarja nove arhaizme tam, kjer je uni~ila stare – in ti dve stvari se spajata. (…) Paradoks je v tem, da kapitalizem uporablja BALKANSKE REFLEKSIJE 45 Andrej Kurnik Urstaat, da bi izvedel svoje teritorializacije. (…) neomajna moderna aksiomatika na dnu svoje imanentnosti reproducira transcendentni Urstaat” (Deleuze in Guattari 1990, 214) 5 Jugoslavija je bila potemtakem pribita na kri`, da bi Zahodu pokazala vso grozo, ki jo prinese kakr{enkoli poskus, ki bi ~love{ko dru`bo postavil na temeljih, ki niso lastnina, trg in kapital. Politika, ki je zasnovana na predstavi o ~love{ki dru`bi kot trgu, je edina mogo~a. Vsaka politika, ki bi bila poskus druga~ne samoutemeljitve (zunaj zakonistosti kapitalisti~nega trga) nujno vodi v katastrofo in najhuj{a grozodejstva. 6 Ob vstopu v sovjetsko Rusijo je bilo mogo~e prebrati, da onkraj te meje revolucija razbija vse meje. Revoluciji je uspelo imanentizirati mesto kolektivnega izkustva. S tem pa so postali njeni najve~ji sovra`niki provokatorji. Tematiko provokatorjev je v prizoru, ki ka`e ljudi v sodih in njihovega “kralja” ovekove~il Eisenstein v filmu “Stavka”. K problematiki provokatorjev se bomo {e vrnili. da je gulag omejen le na stalinizem. Tudi zahodni, demokrati~ni svet je bil in je ~edalje bolj svet gulagov. Razlika je v egalitarizmu. Stalinski gulag je egalitaristi~en. Zaporniki, ki se tam znajdejo tako reko~ po naklju~ju so vsi, delavci, kmetje, intelektualci, kriminalci. Demokrati~ni gulag je neegalitaren, razslojen in diferenciran. Obema je skupna odsotnost politike (mi{ljeno eti~no in subjektivno), ki omogo~a transcendentno organizacijo, ki je organizacija iracionalnih vezi, ter reda in komande6 . Politika, ki jo `elimo definirati in delati, je tista, ki etatisti~ni organizaciji na{ega izkustva prek identitet in trga, zoperstavi imanentno subjektivnost, ki je eti~na in afirmativna. Beda razpada Jugoslavije in njenih vojn nam postavlja to nalogo kot imperativ. BITI NE-NEDOL@NA @RTEV IN SRE^EN HEROJ TRAGEDIJE: NIETZSCHE “^love{ka dru`ba je poskus, to u~im, - dolgo iskanje; toda i{~e tistega, ki zapoveduje! - poskus, bratje moji! In ne “pogodba”.” (Nietzsche 1998, 209) To so besede Nietzschejevega Zaratustre. V na{em poskusu utemeljitve politike v afirmativni ne-nedol`ni `rtvi si bomo pomagali z Nietzschejem, ki s tem, ko govori o demokrati~ni idiosinkraziji, o visokih in nizkih na~inih vrednotenja, o morali su`njev ter gosposki morali, vzpostavlja analizo subjektivnosti. Nietzsche je mislec destrukcije Jaza, principa prekipevanja in razkroja identitete. Ker nedol`na `rtev ne najde subjektivne to~ke zavesti in prakse, je nujna njena etatisti~na interpelacija v subjekt. Pri Nietzscheju je ne-nedol`na `rtev, ki bi bi bila afirmativna in delujo~a, filozof prihodnosti. Temeljni problem, ki ga izpostavlja Nietzschejeva filozofija, je izgubljena enotnost mi{ljenja in `ivljenja. Kritika metafizike je kritika izgube te enotnosti. Tam, kjer je misel, ni `ivljenja in kjer je `ivljenje ni misli. @ivljenje je lo~eno od lastne mo~i, od tega, kar zmore. S tem je spregledano samo bistvo `ivljenja, ki je volja do mo~i. Nietzschejeva misel je misel subjektivnosti, ki je zasnovana v imanentnem (politi~nem) procesu postavljanja miselnih in prakti~nih izhodi{~ vrednotenja, selekcije, intervencije ter preobrazbe. Zamaskiran filozof Po Nietzscheju filozof {e sploh ni pri{el; moral je nositi masko, njegov duh je moral `iveti v gosenici. Filozof pripada prihodnosti. “Filozofski duh se je najprej vedno moral preobla~iti in zabubiti v prej dognane tipe kontemplativnega ~loveka, v sve~enika, ~arovnika, preroka, nasploh v religioznega ~loveka, da bi kakorkoli sploh bil mogo~: asketski ideal je dolgo slu`il filozofu kot pojavna oblika, kot eksisten~na predpostavka (…) Filozofom lastna, svet zanikujo~a, 46 BALKANSKE REFLEKSIJE Jugoslovanske lekcije `ivljenju sovra`na, v ~ute dvome~a, raz~utena dr`a ob strani, ki se je ohranila vse do najnovej{ih ~asov in se tako skorajda uveljavila kot filozofska atituda na sebi, - ta je predvsem posledica izjemnih okoli{~in, v katerih je filozofija sploh nastala in obstajala.”(Nietzsche 1988, 301) Brez asketskega ogrinjala filozofija na Zemlji sploh ni bila mogo~a. Da bi bil filozof sploh mogo~, je moral `iveti v priskutni obliki gosenice. “Se je to dejansko spremenilo? Se je ta pisani in nevarni krilatec, ta “duh”, ki ga je v sebi hranila tista gosenica, dejansko kon~no otresel kute in bil spu{~en na svetlo? Je danes `e dovolj ponosa, tveganja, poguma, samogotovosti, volje duha, volje do odgovornosti, svobodne volje, da je odslej na Zemlji dejansko mogo~ “filozof”?” (Nietzsche 1988, 302) Zemlja je “asketska zvezda”, planet, poseljen s sede~imi “asketskimi sve~eniki”. (Nietzsche 1988, 302) Misli teh sve~enikov so nevredne, kajti “samo prehojene misli so kaj vredne”. (Nietzsche 1989, 14) Asketski sve~enik misli, - vrednoti `ivljenje tako, da “ga (skupaj s tem, kar mu pripada, “narava”, “svet”, celotna sfera nastajanja in minevanja) povezuje s povsem druga~nim bivanjem, ki se mu `ivljenje zoperstavlja in ga izklju~uje, razen ~e se morda ne obrne proti sebi, ~e samo sebe zanika: v tem primeru, v primeru asketskega `ivljenja, velja `ivljenje kot most k onemu drugemu bivanju”. (Nietzsche 1988, 303) Ideali (maliki) so postavljeni nad `ivljenje, nad silo nastajanja in minevanja. @ivljenje mora biti zanikano, podvr`eno, ukro~eno (transcendirano, posredovano, subsumirano) v tem idealu in za dosego tega ideala. Maliki so razli~nih oblik, bolj nebe{kih in bo`anskih ter bolj zemeljskih. Kozmi~ni red, ki predpisuje mesto, Bog, Prazna in izmi{ljena sinteza Jaz, subjekt, substanca, bistvo, stvar na sebi, smoter, namera, kon~ni cilj, atom, individuum, meta-histori~ni pomeni, antropolo{ki sen, humanizem, neprizadetost, objektivnost … - vsem je skupno to, da se niso izu~ili, kako je z “ilovnatimi nogami”. In maliki, ki {e vztrajajo in proti katerim se je zaradi domnevne bli`ine poslednjemu smotru in izvoru, {e te`je boriti: pravi~nost, subjekt sodbe, ekonomske in tr`ne zakonitosti ter razne nevidne roke, ~lovek in njegove pravice. Sami se niso izu~ili, kako je z ilovnatimi nogami, ~loveka (kot nastajanje in minevanje, ki torej ne more imeti niti pravic niti dol`nosti) pa so u~inkovito zabili v zemljo, s tem, da so mu odvzeli, jo zabrisali in ponaredili, silo, ki bi ga dvignila iz tal v neznano, da bi se nato nastanil na nekem novem kraju. Asket, ki vrednoti na{e `ivljenje, je nosilec tako reko~ “filozofske atitude na sebi”, ki je “svet zanikujo~a”, “`ivljenju sovra`na” dr`a. Maliki pomenijo pri Nietzscheju princip povnanjanja, transcenden~no organizacijo. Ideali postavijo zunanji vzrok reda stvari (s tem, da je vzrok `e sam po sebi zunanji), zunanje merilo stvarem. Ob tem ni pomembno, kak{en je malik, njegova stopnja nebe{kosti in prizemljenosti, njegov religiozni ali znanstveni karakter. BALKANSKE REFLEKSIJE 47 Andrej Kurnik “Vedno se nas vabi, da se podredimo, da si nalo`imo breme, da priznamo le reaktivne oblike `ivljenja, obsojajo~e oblike mi{ljenja. Ko tega ve~ no~emo, ko si ve~ ne moremo nalo`iti superiornih vrednot, se nas zopet prepri~uje, da si naprtimo (zavestno sprejmemo) “Resni~no, tisto kar je” – toda to Resni~no, kar je, je natan~no to, kar so superiorne vrednote naredile iz realnosti!” (Deleuze 1997, 22) Pri Nietzscheju niso klju~ne same vrednote, njihova ve~vrednost ali manjvrednost, njihov ve~ji ali manj{i pomen, temve~ na~in vrednotenja. Asketski ideal, maliki oziroma ideali zanikajo in si podrejajo samo `ivljenje – silo minevanja in nastajanja. ^loveka (~e `e moramo govoriti o ~loveku, in to v kontekstu razgla{ene ideologije ~lovekovih pravic) v Nietzschejevi misli ne moremo razumeti kot generi~no bitje z univerzalnimi pravicami in dol`nostmi. ^lovek je `ivljenje, je kreativna sila (samo)pretvorbe; ~lovek je zmo`nost, sila zmo`na samopreseganja. “Kar je velikega v ~loveku, je to, da je most in ne cilj. Kar lahko ljubimo v ~loveku, je to, da je prehod in propadanje. Ljubim tiste, ki ne vedo `iveti druga~e kot za izginiti, kajti le-ti gredo onstran.” (Nietzsche 1998, 20) V asketskem `ivljenju vlada ressentiment: sam ressentiment je ustvarjalen in poraja vrednote. Njegova vladavina se za~ne z vstajo su`njev v morali (Nietzsche 1988, 226, 227), vstaja su`njev v morali pa se za~ne z @idi. @idovski svet je organiziran okoli posebne vezi z bogom (izvoljeno ljudstvo), ki se ohranja prek zakona, prek spo{tovanja predpisanih obredov. ^lovek je upravi~en in utemeljen v zakonu (Badiou 1997). ^lovek-`ivljenje se uravnava in organizira glede na zakon, ki ima o~itno transcendentni izvor. In @id je lahko samo tisti, ki je obrezan in ki spo{tuje zakon. Ljudstvo, ki ho~e biti izvoljeno, mora sprejeti stra{no koncesijo. Podrediti se mora Bogu, sprejeti ter podrediti se mora onostranski, transcendentni sili in ji slu`iti. Vladajo lahko le in vladajo nam edinole su`nji. “Medtem ko vsaka imenitna morala izra{~a iz nekega triumfirajo~ega potrjevanja (JA-sagen) samega sebe, pravi morala su`njev `e vnaprej Ne ne~emu, kar je zunaj, kar je “drugo”, kar je “ne sam”: in ta Ne je njeno ustvarjalno dejanje. To obra~anje pogleda, ki postavlja vrednote, ta nujna usmerjenost navzven, namesto nazaj nase – pripada prav ressentimentu: morala su`njev potrebuje, da bi nastala, vedno najprej neki nasprotni in zunanji svet, potrebuje, fiziolo{ko re~eno, zunanje dra`ljaje, da bi agirala – njena akcija je v temelju reakcija.” (Nietzsche 1988, 226, 227) Asketski sve~enik, ki je bitje ressentimenta, vedno vrednoti glede na -, vedno se poslu`uje zunanjega dra`ljaja, da bi sploh agiral. Vrednotenje glede na nekaj zunanjega in ne iz samega sebe, iz samopotrjevanja, je posledica obrata sentimenta (ressentiment), ki je tudi sam do`ivel obrat. Ressentiment se je obrnil proti samemu sebi, obrnil se je v slabo vest. šJaz trpim: nekdo mora biti za to kriv’ – tako misli bedna ovca. Toda njen pastir, asketski sve~enik, mu pravi: šTako je, moja ovca! Nekdo 48 BALKANSKE REFLEKSIJE Jugoslovanske lekcije mora biti za to kriv: toda ti sama si ta nekdo, ti sama si za to kriva, – ti sama si si kriva’ (…) s tem je, kot re~eno, smer ressentimenta – spremenjena.” (Nietzsche1988, 313) Ressentiment se obrne proti samemu sebi. Asket re~e Ne samemu sebi, svojemu `ivljenju. Tisto drugo, tisto, kar je zunanje, ~emur re~e asket Ne, je sedaj on sam. Ressentiment pripelje do volje, do ni~a. “To sovra{tvo do ~love{kega, {e bolj do `ivalskega, {e bolj do snovnega, ta odpor do ~utov, do samega uma, ta strah pred sre~o in lepoto, ta zahteva, da se opusti vsak videz, sprememba, nastajanje, smrt, `elja, sama zahteva– vse to pomeni, ali si upamo to dojeti, voljo do ni~a, odpor do `ivljenja, upor najbolj temeljnim predpostavkam `ivljenja.” (Nietzsche 1988, 345) Vladajo~i, da bi sploh lahko vladali, se morajo spremeniti v su`nje. Izvoljenost – morala su`njev; slaba vest – morala su`njev; interes – morala su`njev; pravi~nost – morala su`njev; lastnina – morala su`njev; meritokracija – morala su`njev,…, dr`ava morala su`njev. V vseh primerih gre za merila hierarhiziranja, ki se podreja onostranski sili - heteronomija. “Dr`ava je najvi{ji smoter ~love{tva in da za ~loveka ni vi{jega cilja kot slu`iti dr`avi; v tem ne prepoznavam vrnitve h poganstvu, temve~ k neumnosti. (…) Ena tistih dol`nosti, ki se mi ka`e kot vi{ja od slu`be dr`avi, spodbuja k uni~enju neumnosti v vseh njenih oblikah, tudi v obliki, kot jo ima tukaj.” (Nietzsche cit. po Deleuze 1997, 56) Dr`ava je moderna oblika asketskega ideala. Vsak asketski ideal, vsaka instanca morale su`njev, omogo~a neke predpravice, neki privilegij, neko izvoljenost, vzpon, vladavino. Cena pa je strahotna. ^e ho~emo vladati, ~e ho~emo oblast, potem Malik zahteva od nas, da se mu popolnoma podredimo, da se odpovemo bistvu `ivljenja, ki je volja do mo~i. Za oblast se je treba odpovedati mo~i. Filozof Dioniz Nietzsche razgla{a nov na~in vrednotenja, prevrednotenje vseh vrednot. “Sem u~enec filozofa Dioniza in kljub vsemu {e raj{i vidim, da bi bil satir kakor svetnik (…) Zadnje, kar bi bil jaz pripravljen obljubiti, je, da bom ~love{tvo špobolj{eval’. Ne mislim postavljati nobenih novih malikov; (…) Malike (moja beseda za šideale’) podirati – to `e prej sodi k moji obrti.” (Nietzsche 1989, 155, 156) Filozofiranje pri Nietzscheju pomeni podirati malike. Nietzschejev filozof filozofira s kladivom, je filozof kritik. Ljub{a kot nebe{ka modrina mu je sivina. Podirati malike, razdejati onostranstvo v dobro tostranskega, v slu`bi njegove potrditve - ru{enje transcendence in vzpostavitev imanence. Filozofske operacije podiranja malikov se ne da zreducirati zgolj na kritiko superiornih vrednot. Ne gre le za vpra{anje odtujitve ali ideologije. Vsa dosedanja zgodovina, vso zgodovinsko nastajanje, vsa resni~nost, je tisto, kar so superiorne vrednote, kar je na njih vezan BALKANSKE REFLEKSIJE 49 Andrej Kurnik na~in vrednotenja, naredil iz realnosti. To vrednotenje je reaktivno, vrednote kreira prek Ne-ja. Podiranje malikov pomeni popolno preobrnitev dosedanjega na~ina vrednotenja. Ne postane Da. Razdejati onostranstvo, da bi afirmirali tostranstvo; ob tem je afirmacija tostranstva, imanentnega mogo~a le prek afirmacije, prek Da. “Prvi sem zagledal pravo nasprotje: - izrojeni instinkt, ki se s podzemeljsko ma{~evalnostjo obra~a proti `ivljenju (- kr{~anstvo, Schopenhauerjeva filozofija, po svoje `e Platonova filozofija, ves idealizem kot tipi~ne oblike) in iz obilja, preobilja porojeni obrazec najvi{je pritrditve, pritrditve brez pridr`kov, celo trpljenja, celo krivde, vsega vpra{ljivega in tujega v samem bivanju ... Ta zadnji, najbolj vesel, prekipevajo~e najobjestnej{i Ja `ivljenju ni samo najvi{ji, temve~ tudi najgloblji vpogled, ki ga resnica in znanost najstro`e potrjujeta in podpirata.” (Nietzsche 1989, 208) Ja `ivljenju je Ja volji do mo~i in Ja volje do mo~i. Bistvo `ivljenja je namre~ volja do mo~i. Zgodovina ressentimenta, zgodovina kot ressentiment pa v ospredje postavlja “šprilagajanje’, se pravi neko drugorazredno aktivnost, zgolj re-aktivnost, celo `ivljenje samo so definirali kot ~edalje bolj smotrno notranje prilagajanje zunanjim okoli{~inam”. (Nietzsche 1988, 265) In vse to na mestu pojma “prave aktivnosti”. Vladajo~ instinkt in okus ~asa se nikakor ne more pogoditi s “teorijo v vsakem dogajanju pri~ujo~e volje do mo~i (Nietzsche 1988, 264) Volja je nekaj sestavljenega, eno je le po besedi. V vsaki volji je mno`ica ob~utkov ali ~utenje (ob~utek stanja, iz katerega `elimo izstopiti, ob~utek stanja, h kateremu te`imo, ob~utek samih teh usmeritev, od tod, da bi {li tja, in hkrati spremljajo~i mi{i~ni ob~utek, ki mehani~no vstopi v igro takoj, ko kaj ho~emo), mi{ljenje (v vsakem aktu volje je ukazujo~a misel), afekt in sicer afekt ukaza. “^lovek, ki ho~e, ukazuje ne~emu v sebi, kar je poslu{no ali o ~emer verjame, da je poslu{no.” (Nietzsche 1988, 25) Pri ukazujo~ih in hkrati poslu{nih se u~inki (ob~utki prisile, moranja, pritiskanja, upiranja, premikanja) spro`ijo takoj po aktu volje. Problem nastopi, ko se ta dvojnost (ukazujo~ in poslu{en) prenese in pregoljufa s “sinteti~nim pojmom “jaz”. (Nietzsche 1988, 25) S tem se na hotenje obesi cela veriga zmotnih sklepov in potemtakem napa~nih vrednotenj same volje. Posledica je, da hote~i meni, da za dejanje zadostuje hotenje. S sinteti~nim pojmom “jaz” se volja lo~i od dejanja. Tam, kjer delujemo, ni ve~ mi{ljenja in kjer mislimo, ni ve~ dejanja. “Jaz” izvede svojevrstno kastracijo misli in na drugi strani kastracijo dejanja. Dejanje tako poteka po nekem golem avtomatizmu (po njemu zunanjem ukazu, nujnosti) in mi{ljenje nima ve~ u~inka v dejanju, je sterilno, se ne materializira. Volja do mo~i mora zato, da bi bila popolna, da bi bila enotnost mi{ljenja in dejanja, razbiti Jaz, ki je poleg Sveta, Boga, vzro~nosti in smotrnosti, ena velikih kategorij ressentimenta. Identiteta, enotnost, vez - Jaz lo~ujejo `ivljenje od tega, kar je zmo`no. In Nietzschejev cilj je ponovno najti davno 50 BALKANSKE REFLEKSIJE Jugoslovanske lekcije izgubljeno enotnost mi{ljenja in `ivljenja. Pri Nietzscheju ne gre za klasi~no (gr{ko, sokrati~no) dvojnost du{e in telesa: ne gre za izpostavljanje enega ali drugega, niti za vpra{anje utemeljenosti v `ivalskem ali ~love{kem; oziroma, ta dvojnost dobi pri Nietzcheju nov pomen. Gre za enotnost, sou~inkovanje mi{ljenja in `ivljenja, za enotnost, v kateri sta “sovra`na instinkta, ki vle~eta v nasprotni smeri (…) prisiljena hoditi v istem jarmu; instinkt, ki te`i k spoznanju, je nenehno siljen, da zapusti tla, kjer ima ~lovek navado `iveti, in da se za`ene v negotovost, in instinkt, ki ho~e `ivljenje, je prisiljen, da nenehno tipaje i{~e novo mesto, kjer bi se naselil.” (Nietzsche, cit. po Deleuze 1997, 59, 60) Le tak{na enotnost, kjer je korak za `ivljenje korak za mi{ljenje, kjer na~ini `ivljenja inspirirajo na~ine mi{ljenja in na~ini mi{ljenja kreirajo na~ine `ivljenja, enotnost, kjer `ivljenje aktivira mi{ljenje in mi{ljenje na drugi strani potrjuje `ivljenje (Deleuze 1997, 18), omogo~a odkrivanje novih mo`nosti `ivljenja. O tak{ni enotnosti nam pri~ajo `ivljenja mislecev, filozofov raziskovalcev mo`nosti `ivljenja. Ti misleci so `iveli v “najsilnej{em in najplodnej{em obdobju Gr~ije” (Nietzsche, cit. po Deleuze 1997, 59, 60). Grki so kasneje ta `ivljenja mislecev, ki so spominjala na `ivljenja velikih navigatorjev, pozabili. Predsokrati~na enotnost je bila izgubljena. Izgubila se je `e ob samem nastanku filozofije, ko si je slednja morala nadeti masko. Lepo enotnost je treba ponovno najti – “enotnost, ki naredi iz posamezne anekdote `ivljenja aforizem mi{ljenja in iz evaluacije mi{ljenja novo perspektivo `ivljenja”. (Deleuze 1997, 18) Velike kategorije mi{ljenja: Jaz, Svet, Bog, vzro~nost, smotrnost sledijo izroditvi filozofije v Gr~iji. ^e ho~emo prelomiti z razdvojitvijo spoznanja in `ivljenja, ~e ho~emo restavrirati njuno enotnost, potem moramo te velike malike razbiti. Volja do mo~i ni vladanje nad, volja do mo~i ne pomeni oblasti. Vladati drugemu, oblast nad drugim, to enotnost razbije in s tem u~inkovito negira voljo do mo~i. Predpostavka oblasti nad drugim je samopodreditev malikom (kot so Jaz, Svet, Bog, vzro~nost, smotrnost), ki voljo do mo~i razcepijo na hotenje in dejanje - instinkt po spoznanju in instinkt po `ivljenju postaneta nezdru`ljiva. Ne tistemu, kar je zunanje, kar je drugo (Ne kot ustvarjalec vrednot v morali su`njev) je Ne volji do mo~i, je pozaba prave aktivnosti, ki v sebi nosi ukazujo~o misel in poslu{no dejanje, dejanje, ki navdihuje misel. Nietzsche je anti-dialektik. Celotna Nietzschejeva filozofija je negacija treh temeljnih idej, ki definirajo dialektiko: “ideja mo~i negativnega kot teoreti~no na~elo, ki se izra`a v nasprotju in protislovju; ideja vrednosti trpljenja in `alosti, ovrednotenje “`alostnih strasti”, kot prakti~no na~elo, ki se izra`a v razklanju in v raztrganju; ideja pozitivnosti kot teoreti~ni in prakti~ni produkt same negacije”. (Deleuze 1998, 224) Dialektika, motrena skozi Nietzschejevo filozofijo, je “misel teoreti~nega ~loveka v reakciji BALKANSKE REFLEKSIJE 51 Andrej Kurnik proti `ivljenju, ki ho~e soditi `ivljenju, ga omejiti, ga meriti”. Dialektika je “misel duhovnika, ki podreja `ivljenje delu negativnega: duhovnik ima potrebo po negaciji, da bi utrdil svojo mo~ (…) v tem pogledu je dialektika ideologija kr{~anstva v pravem pomenu besede”. In nazadnje je “misel su`nja, ki izra`a reaktivno `ivljenje v samem sebi in reaktivno nastajanje sveta”. (Deleuze 1998, 224) Medtem ko dialektika proizvaja privid afirmacije, gre pri Nietzscheju za ~isto afirmacijo. ^e sedaj sku{amo orisati Nietzschejevo afirmacijo. “Psiholo{ki problem v tipu Zaratustre je v tem, kako ta, ki v nezasli{ani stopnji govori ne, dela ne v vsem, v ~emer so do zdaj govorili ja, pa je kljub temu lahko vendarle nasprotje zanikujo~ega duha.” (Nietzsche 1989, 240) Negacija v afirmaciji je Ne tistemu, ~emur so do zdaj govorili Da. Ta Ne pomeni podiranje malikov, je kritika vseh obstoje~ih vrednot in na~ina vrednotenja. Razbitje onostranstva v dobro tostranstva pa je {ele prvi korak. Je smrt Boga, ki prinese imanentizacijo kraja nastajanja. Pogoj obstoja ravni imanentnega, da bi ga sploh obdr`ali, da bi mu ponovno ne vsilili zunanje organizacije, je afirmacija. Negacija na tem mestu bi pomenila restavracijo transcendetnega. Zato naj se na Zemlji Kri`ani umakne Dionizu. Tip Dioniza pomeni “potrjevanje `ivljenja, celega, ne zatajenega in prepolovljenega”. (Nietzsche 1991, 570) Nasprotje med Dionizom in Kri`anim ni v samem dejstvu martirija. “@ivljenje samo, njegova ve~na plodnost in vra~anje pogojuje muko, razdejanje, voljo do uni~evanja.” (Nietzsche 1991, 570) Razlika je v smislu trpljenja. “Bog na kri`u je prekletstvo `ivljenja, namig, naj se ga odre{imo; - na ko{~ke razsekani Dioniz je obet `ivljenja: ve~no se na novo rojeva in se vra~a iz razdejanja.”(Nietzsche 1991, 570) Dinoniz in Kri`ani se ne razlikujeta glede martirija. Trpljenje je inherentno `ivljenju. Razlikujeta se v njegovem pomenu. Medtem ko princip Kri`anega pomeni poskus njegovega preseganja (trpljenje v dialektiki je le pot k sveti biti, kot je politika organizirana kot prehod dru`be v dr`avo), dionizi~nemu principu trpljenje pomeni obet `ivljenja. V prvem primeru je trpljenje treba prese~i, v drugem pa ima trpljenje kreativni in konstitutivni status. Iz razdejanja se rojeva novo `ivljenje, nov ~lovek kot propad ~loveka, nova (ne)skupnost kot razbitje obstoje~ih skupnostnih vezi, nova subjektivnost kot razbitje subjekta, in to zato, da bi bilo mogo~e ponovno razdejanje in ponovna kreacija. Nietzsche nam ponudi alternativo tradicionalni organizaciji dru`be, dr`ave in politike. Ta temelji na dru`beni pogodbi in absolutni individualni utemeljitvi, ki sta izmi{ljeni in skovani z namenom preseganja nasilja in izvorne vojne. Nietzsche ostaja in misli na terenu vojne. Tako kot trpljenje, je tudi nasilje inherentno samemu `ivljenju. Ves proces nastajanja in minevanja je proces prevladovanja in dominacije. “Vsi smotri, vse koristnosti so samo znak za to, da je neka volja do mo~i zagospodarila nad ne~im manj 52 BALKANSKE REFLEKSIJE Jugoslovanske lekcije mo~nim in mu iz sebe vtisnila pomen neke funkcije; in celotna zgodovina neke “stvari”, nekega organa, navada je lahko neprekinjena znakovna veriga vedno novih interpretacij in priredb. (…) Razvoj neke stvari, neke navade, nekega organa zato ni niti najmanj njegov progressus h kakemu cilju (…) - ampak zaporedje bolj ali manj globoko segajo~ih, bolj ali manj med seboj neodvisnih, na njem odigravajo~ih se procesov prevladovanja.”(Nietzsche 1988, 264) “Red stvari”, oblike, telo se v svojem razvoju ne podreja kategorijam, ki jih je skovala zgodovina nihilizma, ki je zgodovina zanikanja `ivljenja in vladavine volje do ni~a. Podrejen je sami dinamiki `ivljenja, torej volji do mo~i, ki pozna enotnost mi{ljenja in delovanja in je s tem sila vedno novih interpretacij in priredb. Volja do mo~i ni dominacija nad in podreditev drugega. Svet nastaja kot monolog volje do mo~i. Filozof volje do mo~i je dionizi~en filozof, filozofija volje do mo~i je dionizi~na filozofija. Nietzsche ozna~i Dioniza z ekstazo; “nezmernost kot resnica ekstaze, razkroj in razpustitev individua v izvornem jedru (Deleuze 1997, 63) Dionizi~en instinkt, ki je princip glasbe je prekipevajo~, samopresegajo~, deteritorializirajo~. Ja volje do mo~i je Ja `ivljenju kot prekipevajo~emu nastajanju. Nietzschejeva afirmacija je “negativnost, kot negativnost pozitivnega”. (Deleuze1998, 226) Je Ne vsemu, kar ho~e dati volji do mo~i mero, kar jo ho~e lo~iti od njene zmo`nosti, kar jo ho~e ukrotiti. Ne je sprostitev kreativnega potenciala, Ne {ele sprosti Ja. Kritika obstoje~ih vrednot in kreiranje novih. @ivljenje je oder, na katerem se odigrava tragedija - igra dvojnosti in nenehen boj z za~asnimi soglasji med apoloni~nim in dionizi~nim. Dioniz je ozna~en z ekstazo, z nezmernostjo, razkrojem in razpustitvijo, Apolon pa pomeni estetsko podro~je sanj; “prerokba kot resnica sanj, mera kot meja sanj, princip individuacije kot pojavnost”. (Deleuze 1997, 63) Tragedija je umetni{ko delo, ki je dionizi~no in apoloni~no. “Dionizi~ni zbor se sprosti s tem, da zunaj sebe projicira apoloni~ne podobe. Deli zbora, ki so pome{ani v tragediji, so po svoje matrika celotnega dialoga, to pomeni celotnega scenskega elementa v pravem pomenu. V teku ve~ zaporednih eksplozij primitivno jedro tragedije z `arenjem proizvede dramsko vizijo (privid), ki so v bistvu sanje, torej epske narave. Toda na drugi strani s tem, ko objektivira dionizi~no stanje, ne pomeni apoloni~ne odre{itve prek videza (zunanjosti), temve~ nasprotno, njegov brodolom in absorpcijo v izvirno Bit. Drama je torej predstavitev dionizi~nih pomenov in dejanj.” (Nietzsche, cit. po Deleuze 1997, 63, 64) [e ena lepa enotnost, ki so jo pozabili, ker jim je u{lo, da je heroj vesel. Zbogom, Hobbes!, Zbogom, Kant!, Zbogom, Hegel! V va{em svetu je ~utiti le {e trohnenje. BALKANSKE REFLEKSIJE 53 Andrej Kurnik 7 Za~ne se `e v sami Gr~iji. Fizikalisti, ki vztrajajo pri tvarnosti Biti, in noologisti, ki vztrajajo pri podobi misli, nave`ejo imanenco na “dativ”, na Tvar ali na Duha. “To postane evidentno s Platonom in njegovimi nasledniki. Namesto da plan imanence oblikuje En-Vse (l’Un-Tout), je imanenca Enemu (“a” l’Un), tako da se neki drugi En, ki je tokrat transcendenten postavi nad tistega, v katerem se imanenca razprostira ali kateremu se pripisuje : vedno En nad Enim, to je formula neoplatonistov. Kadarkoli interpretiramo imanenco kot “komu ali ~emu” (“a” quelque chose), se proizvede zamenjava plana in koncepta, tako da koncept postane transcendentna ob~ost (univerzalnost), in plan lastnost (atribut) v konceptu.” (Deleuze, Gauttari 1991, 46, 47) Tak plan imanence ponovno po`ene transcendenco. Kr{~anstvo: imanenca je popolnoma podrejena bo`ji transcendenci. “Vsak filozof mora dokazati, s tveganjem svojega dela in v~asih svojega `ivljenja, da doza imanence, ki jo vbrizga v svet in v duha, ne kompromitira transcendence Boga, Imanenca mu sme biti pripisana le sekundarno.” (Deleuze, Guattari 1991, 47) Imanenca je nevarna zato, ker “po`re modrijane in bogove”. (…) Imanence ni druga~e, kot da je sama sebi (a soi-meme) in od takrat zavzame vse, absorbira Ves-En in ne pusti, da bi ostalo tisto, ~emur bi lahko bila imanentna.” Imanentno in transcendentno Nietzsche je mislec destrukcije Jaza, kritike in razkroja vsake identitete, vsake izmi{ljenine enotnosti in sinteze. Projekt destrukcije Jaza je navezan na problematiko restavracije transcendence in na `eljo po afirmaciji (ki je mogo~a le prek afirmacije) imanence. Predstava o imanenci reda lo~i filozofijo od religije in filozofa od modrijana, duhovnika in sve~enika. V religiji gre vedno za zamisel “uvedbe transcendentnega reda, ki ga od zgoraj vsili velik despot ali najvi{ji bog. (…) Religija je vedno takrat, ko je transcendenca, Vertikalna Bit, imperialna dr`ava na nebu ali na zemlji”. (Deleuze, Guattari 1991, 46). Filozofija je vedno takrat, ko je imanenca. Nietzsche je razumel, da filozofijo definira spo~etje plana imanence. Malike razbija ravno zato, da bi na{el filozofijo, oziroma zato, da bi bila filozofija kon~no mogo~a. V kozmi~nem okolju obstaja imanenca Reda, ki pre~ka in kroji kaos na na~in plana. Plan imanentnega je kot sito, ki je napeto nad kaos. Logos je tak{en “plan-sito”. Prvi filozofi so torej tisti, ki “ustanovijo plan imanence kot sito, ki je raztegnjeno nad kaos” (Deleuze, Guattari 1991, 45) Filozofija je razpeta med dajanjem konsistence in med kaosom, ki je kot neskon~na hitrost v kateri se oblikujejo in izginjajo dolo~itve. “Problem filozofije je v tem, da daje konsistenco, ne da bi izgubila neskon~nost, v katero je potopljena misel (kaos je v tem pogledu tako mentalna kot fizi~na eksistenca). Dati konsistenco, ne da bi izgubili karkoli od neskon~nega.” (Deleuze, Guattari 1991, 45) To na~elo filozofije je Nietzsche na{el v gr{ki tragediji, v nasprotju in sodelovanju dionizi~nega in apoloni~nega, Apoloni~no je podrejeno dionizi~nemu: je le predstavitev Dioniza v epski obliki, v obliki epskega heroja. Za Nietzscheja je celotna zgodovina, celotno dosedanje nastajanje, zgodovina podrejanja, reaktivnega nastajanja. Filozof se je `e na samem za~etku moral zamaskirati v modrijana, sve~enika ali duhovnika. In tudi potem, ko ~lovek ubije boga, filozof {e ni mogo~. Morilec boga je najgr{i med ljudmi, saj si sedaj sam nalo`i bremena in tovor, ki mu ga je prej vsilil bog. Ni dovolj, da umre bog, umreti mora tudi ~lovek. V Nietzschejevih zgodbah je prikazana zgodovina filozofije kot dolga zgodba njenega izkrivljanja in maskiranja. Zgodovina filozofije kot strah pred tistim, kar je ~lovek (kot `ivljenje) zmo`en, kot zaporedne epizode restavracije transcendence7 . Kakor hitro se imanenca nana{a na nekaj, je imanenca ne~emu (Nietzschejev Ne ressentimenta), tako je restavrirano transcendentno. Imanenca, ki je imanentna le samemu sebi (Nietzschejev Da), po`re vsako transcendenco. In le ~ista imanenca, ki se ne nana{a na nekaj, kar ji je dativ, ki na koncu ne postane le atribut koncepta, ki je transendentna ob~ost (univerzalnost), ki je torej Da sami sebi, lahko izpolni nalogo filozofije: najti trdnosti (konsistence), ne da bi se odpovedali neskon~nosti, v katero je potopljena misel in v kateri je misel sploh mogo~a. 54 BALKANSKE REFLEKSIJE Jugoslovanske lekcije Imanenca kot afirmacija Nastajanje je imanentno in afirmativno. Imanentno je lahko samo zato, ker je afirmativno. Afirmacija imanentnega je mogo~a le prek afirmacije, le prek DA-ja in ne prek NE-ja. Le sila in volja do mo~i, ki re~e DA, vzdr`uje imanentno. Tak{na sila ne more biti dialekti~na in Nietzschejeva genealogija dialektiko u~inkovito odpravi. Pojavljanje v genealogiji je mogo~e le kot (samo)subjektivacija. Proces nastajanja je proces konstrukcije subjektivnosti. Edini subjekt, ki ga genealogija dopu{~a, je subjekt kot subjektivacija, subjektivnost. Vse drugo je egip~anskost. Pri bitjih, ki jim je “odtegnjena prava reakcija, reakcija v dejanju, ki se oddol`ijo zgolj z imaginarnim ma{~evanjem” (Nietzsche 1988, 226), je ustvarjalec in porajalec vrednot ressentiment. Morala su`njev je lastna bitjem, katerih mo~ popusti, ~e se ~utijo utrujene ali bolne, melanholi~ne ali naveli~ane in posledi~no brez `elja ter brez po`elenja. Tako postanejo “relativno bolj{i, kar pomeni manj nevarni in njihove pesimisti~ne ideje se ne izra`ajo druga~e kot z besedami in z refleksijami (premi{ljanji). V tem stanju duha postane mislec in oznanjevalec, njegova domi{ljija razvije svoja praznoverja.” (Nietzsche, cit. po Foucault 1991, 142) Tako so ljudje izumili kontemplativno `ivljenje, kateremu so kot na~inu eksistence podelili najvi{jo vrednost. Tako se je izgubila enotnost mi{ljenja in `ivljenja. Tisto torej, ~emur pravi Lacan: Mislim, torej nisem. Kontemplativna bitja zavra~ajo telo, ki je prena{alec, preoblikovalec in povzro~evalec zgodovine. Zavra~ajo sam princip imanence. Nietzschejevo hierarhiziranje, razvr{~anje na mo~no in {ibko, na visokostno in nizkotno, na imenitno in su`enjsko, pomeni odpravo vsakr{ne hierarhije in vrednotenja glede na zunanjost. Visokostnost, imenitnost in mo~ pomenijo vztrajanje, neustra{nost in zvestobo procesu nastajanja in minevanja - procesu subjektivacije, nastajanja subjektivnosti. Je delovanje in vrednotenje delovanja iz samega delovanja in v skladu z njim, torej vrednotenje delovanja v skladu z imanentnimi na~eli tega delovanja. Na sprevr`en na~in (kako pa druga~e) nam lahko tukaj prisko~i na pomo~ Jean Genet. Vrhunec “kariere” zlo~inca je kazen in uni~enje kaznilnice pomeni za zlo~inca pravo kastracijo. Zato si lopov ob novici o ukinitvi kaznilnice v Gvajani sam zase, skrivoma ustvarja kaznilnico in to huj{o od tiste v Gvajani. Z njenim uni~enjem so odrezali sanje zlo~incev od njihovega sijaja. Za dovr{enost zlo~incev je potreben sovpad {tevilnih skladnosti: “lepoti njunih obrazov, mo~i in eleganci njunih teles, je bilo treba dodati njuno nagnjenost do zlo~ina, okoli{~ine, ki narede zlo~inca, moralno jakost, ki je sposobna sprejeti tako usodo in kon~no kazen, njeno krutost, bistveno lastnost, ki zlo~incu dopu{~a, da v njej blesti.”(Genet 1990, 7) Genet postavlja med vzroki, da je postal lopov potrebo po hrani, upor, razo~aranje, jezo ali kako podobno ~ustvo {ele na drugo mesto. (Deleuze, Guattari, 1991, 47) Moderna podoba misli: {teje se, da je imanenca imanentna ~isti zavesti, misle~emu subjektu. Imanenca je sedaj navezana na “subjekt sinteze kot nove enotnosti, subjektivne enotnosti.” (Deleuze, Guattari 1991, 48) Kant je tako na{el moderen na~in ohranitve transcendece. “To ni ve~ transcendenca Ne~esa ali Enega, ki je superioren vsaki stvari (kontemplacija), temve~ transcendenca Subjekta, kateremu se polje imanence ne pripisuje druga~e, kot da pripada (komu ali ~emu) jazu, ki se nujno poka`e kot ta subjekt (refleksija).” (Deleuze, Guattari 1991, 48) BALKANSKE REFLEKSIJE 55 Andrej Kurnik 8 Okrogla miza, ki jo je ^asopis za kritiko znanosti organiziral ob izidu {tevilke “Oboro`ena utopija”, je potekala v senci Natove intervencije v ZRJ. Na njej se temi vojne v Jugoslaviji in na{ega anga`maja seveda ni dalo izogniti. V sklopu okrogle mize je potekala tudi projekcija dveh filmov, ki sta govorila o izkustvu levi~arskega terorizma. Na{a nemo~, ki je izhajala iz moralne {ibkosti, iz nesposobnosti sprejetja konsekvenc radikalne odlo~itve, je imela odmev v izra`anju ob`alovanja za svoja pretekla politi~na dejanja nekaterih protagonistk dokumentarca “Do you remember revolution”. Med prisotnimi se je kot temeljna ovira protivojnemu anga`maju izkristaliziral problem izstopa iz trdnega medijskega in nacionalisti~nega konsenza. Na negativen na~in se je izkazala Maova trditev, ki pravi, da tam kjer je misel, je tudi delitev. Misliti agresijo na ZRJ je pomenilo bole~o delitev, bole~ izstop iz nacionalisti~nega konsenza, v katerem je utemeljena sodobna Slovenija. Izkazalo se je, da misel prinese destrukcijo identitete in dru`bene vezi. V ozadju, na platnu, je bila interpretacija lastnega delovanja nekaterih brigadistk utemeljena na vladajo~em konsenzu ~lovekovih pravic in pravne dr`ave. Ob~utek subjektivnega razkroja je bil popoln. 9 Castoriadis ugotavlja triumf “kapitalisti~nega imaginarnega “Z blazno skrbjo, “z ljubosumno skrbnostjo” sem pripravil svojo pustolov{~ino, kot urejamo le`i{~e, sobo za ljubezen: stal mi je za zlo~in.” (Genet 1990, 7) Odlo~no je zavrnil svet, ki ga je zavrnil. JUGOSLOVANSKE LEKCIJE Problem radikalne odlo~itve Svet, v katerem `ivimo, je svet skesancev in moralne {ibkosti, ki pomeni nesposobnost sprejeti usodo, nesposobnost radikalne odlo~itve. Moralna jakost vsebuje sposobnost radikalne odlo~itve, ki iz `ivljenja ne naredi kariere, temve~ pustolov{~ino. Demokrati~na idiosinkrazija te`ko sprejme dejstvo, da je vrhunec “kariere” zlo~inca njegov odhod na “zaslu`eno” kazen. Problem radikalne odlo~itve, ki pomeni moralno jakost za sprejetje celotne usode, ki jo prina{a pustolov{~ina, je izra`en v slavni Titovi izjavi: “Ja ne priznajem ovaj sud, meni mo`e suditi samo Komunisti~ka partija Jugoslavije.” Iz na{e perspektive je bil temeljni problem zadnje jugoslovanske vojne (Natova agresija na ZRJ) ravno na{a moralna {ibkost, nesposobnost politi~nega delovanja proti agresiji in nepripravljenost sprejeti posledice tak{nega delovanja. Najpomebnej{a lekcija, ki smo se je nau~ili v jugoslovanskih vojnah je nesposobnost sprejetja radikalne odlo~itve8 . Ta nesposobnost je temeljna poteza odsotnosti politike. Jugoslovanska katastrofa, njene sramotne medetni~ne vojne so simptom te nesposobnosti in odsotnosti. Nesposobnost radikalne odlo~itve izpri~uje prevlado heteronomnega imaginarnega pomena nad avtonomnim9 . Vir in merilo delovanja sta torej transcendentna. Delovanje ni vrednoteno iz samega delovanja, iz imanentnih principov, zavzetih to~k zavesti in prakse, ki delovanje generirajo, temve~ iz transcendentnih norm in zakonov. Nesposobnost radikalne odlo~itve pa je v tej to~ki navezana na problem identitete. Pri Nietzscheju je evidentna neposredna nujna povezava med postavljanjem malikov ter med izmi{ljeninami identitet, enotnosti in vezi, kakor je tudi nujna povezava med podiranjem malikov in afirmacijo volje do mo~i kot principa `ivljenja, ki je potencial v pomenu sposobnosti odpiranja novih polj izkustva in sposobnosti izumiti nove mo`nosti `ivljenja, nove na~ine bivanja. Konsenz (kot demokrati~na oblika transcendence) je utemeljujo~. Misel (kot preizpra{evanje in kritika konsenza) zare`e v samo utemeljenost, v samo identiteto - prinese bole~o delitev. Konsenz je torej mehanizem totalizacije, ki potrebuje individualizacijo, oziroma mehanizem konsenza mora posredovati (etatisti~no organizirati) partikularne identitete. Enotnost, identiteta, Eno podpira konsenz; delitev, samorazkroj, Dvoje konsenz razbije. 56 BALKANSKE REFLEKSIJE Jugoslovanske lekcije Problem identitetne politike Druga pomembna lekcija, ki smo se je nau~ili v jugoslovanskih vojnah, je nevzdr`nost identitetne politike. Identiteta (etni~na, kulturna, spolna) je postala temeljna politi~na dolo~itev in skoraj ni ve~ politike, ki ne bi bila etni~no ali kako druga~e identitetno utemeljena. Po veliki inovaciji {estdesetih let - razglasitvi smrti Subjekta10 - je pri{lo do paradoksalnega razra{~anja raznovrstnih in partikularnih identitet. Kolaps realiziranega socializma na Vzhodu in socialdemokratskega reformizma na Zahodu je s sabo prinesel diskreditacijo in delegitimacijo komunisti~ne oziroma proletarske politike, ki je bila v svojih dolo~itvah izrazito antiidentitetna: internacionalizem, dvig nad partikularnost posebnih interesov, destrukcija vseh dolo~itev, usmerjenost k samoukinitvi. Na njenem pogori{~u je ostala in se razbohotila politika, ki je utemeljena na identiteti. Politi~no kategorijo delavca oziroma proletariata je zamenjala kategorija pripadnika etni~ne skupnosti, pripadnika dolo~ene regionalne kulturne skupnosti ali nosilca dolo~enih spolnih vedenj in praks. Tak{en razvoj lahko opazujemo povsod. Ob tem pa razli~ne identitetne dolo~itve in na njih zasnovane politike hodijo z roko v roki. Etni~ni dolo~itvi sledi spolna, njej seksualna, nato kulturna itd. Slovencu, po krvi in zemlji organiziranem v dr`avo, sledi `enska, ki je subjekt pravic zaradi specifi~nih fizi~nih lastnosti, njej sledijo nosilci enakih pravic zaradi dejstva posebnosti njihovih spolnih praks, tem sledijo pripadniki specifi~ne subkulture. Vsi zahtevajo priznanje in umestitev v obstoje~i red nacionalnih dr`av, v obstoje~i re`im parlamentarizma, v obstoje~i model dru`inskih odnosov, v obstoje~o matrico medijskih reprezentacij. Kak{no vrednost lahko damo obnovljenemu zanimanju za identiteto, ki se paradoksalno razpase po razglasitivi smrti Subjekta? Obstaja optimisti~na varianta. Po Laclau smrt subjekta in novo {iroko zanimanje za identitete vendarle “nista v takem popolnem in dramati~nem nasprotju, kot bi lahko sprva verjeli: morda je bila smrt Subjekta predpogoj tega obnovljenega zanimanja za vpra{anje subjektivnosti. Morda je prav nezmo`nost nana{anja mnogovrstne subjektivnosti na transcendentno sredi{~e tista, ki usmerja na{o pozornost na samo mnogoterost.”(Laclau 1993, 385) @al mi ne moremo podpreti tak{nega optimizma. Pomen smrti subjekta je v razbitju totalizirajo~e misli, ki subsumira singularno s tem, da ga vpisuje v red totalnosti. Kritika tovrstne subsumpcije je bila v osr~ju kritike moderne metafizike in moderne politi~ne misli. Subsumpcija singularnosti pa je mo~no prisotna v aktualnih procesih obuditve subjekta. Na prvi pogled se zdi, da dana{nja identitetna politika sledi klju~nim predpostavkam kritike moderne, ki so jih razvila 68-ta. Namesto nasilja dialekti~ne negativitete in preseganja (Aufhebung), ki ozna~uje “moderne zablode”, naj bi {lo sedaj za ~isto afirmacijo razli~nosti. Vendar pa nam je kmalu jasno, da pomena”nad drugim velikim imaginarnim pomenom moderne, to je avtonomijo”, triumf heteromomije (red, institucije in zakoni niso delo ~loveka samega, temve~ delo duhov, prednikov, bogov, naravnih ekonomskih in tr`nih zakonitosti ipd.) nad avtonomijo (zavest, da sami kreiramo svoje zakone in da jih lahko tudi spremenimo). (Castoriadis 1998, 23) 10 Pod smrtjo subjekta razumemo teoreti~ne in tudi prakti~ne dose`ke, ki so povezani z letom 1968 in prelomom, ko ga to leto ozna~uje. Smrt subjekta je povezana predvsem z imeni Michela Foucaulta, Louisa Althusserja in Jacquesa Lacana. Foucault je povzro~il pravi {kandal, ko je izjavil, da je ^lovek mrtev. ^lovek kot subjekt je konstrukt dolo~enega diskurzivnega reda in ne brez~asna evidenca. Transcendenca subjekta je pozaba dinami~nih procesov konstitutivnih odnosov sil v diskurzu. Pa vendar vsak tip diskurza preneha in s tem izgine tudi subjekt, tako kot bo izginil subjekt ^lovek. Po Althusserju je zgodovina racionalno urejen proces brez subjekta, Lacan pa je iztrgal subjekt imaginarni enotnosti Jaza in pokazal, da “subjekt nima ne substance, ne narave, da je odvisen od kontingentnih zakonov govorice in vselej enkratne zgodovine objektov `elje”. (Badiou 1996, 10) BALKANSKE REFLEKSIJE 57 Andrej Kurnik gre za la`no afirmacijo. Osemin{estdeseta so se od Nietzscheja nau~ila, da je prava afirmacija mogo~a le ob destrukciji Jaza, ob destrukciji vsake identitete, vsake izmi{ljenosti enotnosti in sinteze. Afirmacija je Da Dionizu in Dioniza, ki ga ozna~uje princip preobilja in katerega mera je brezmernost in meja brezmejnost. Ko pa se afirmacija nana{a na neko identiteto, se vzpostavi transcendenca. Dale~ od tega, da bi identitetna politika sledila poskusom 68-ih, da bi ponovno na{la plan imanence skozi kritiko modernih na~inov restavracije transcendence. Prej se vpisuje v zaporedje slednjih. Namesto da bi se izvila iz dialekti~nih mehanizmov v dobro prave afirmacije, se vra~a v preddialekti~no obdobje, ki ne pozna nastajanja kot osrednje zgodovinske kategorije. Politi~na teorija in praksa, ki temelji na skupnostnih dolo~itvah, ki temelji na neki skupnostni identiteti, vzpostavlja transcendento organizacijo subjekta. Tak subjekt je kodificiran in reprezentiran kot relé nadkodiranja in nadreprezentacije obstoje~ega globalnega sistema oblasti. Etni~na kodifikacija in reprezentacija slu`i absorpciji in subsumpciji v totalnost globalnega sistema oblasti. Tako moramo zavrniti optimizem glede novega zanimanja za razli~ne identitete. V teh procesih smo namre~ pri~a u~inkoviti restavraciji transcendence. ^e ho~emo biti zvesti inovaciji, ki so jo prinesla osemin{estdeseta z razglasitvijo smrti subjekta, moramo ubrati drugo pot. Da bi se subjekt odtegnil transcendentni utemeljitvi, mora instanca njegove pojavitve pomeniti `e tudi njegov brodolom. Imanentno zasnovan subjekt mora biti vedno podrejen procesu nastajanja in minevanja. Njegov princip mora biti prekipevajo~, njegova resnica nezmernost, razkroj in razpustitev. Njegova konsistentnost mora biti razru{itev obstoje~e konsistentnosti in vez, ki jo vzpostavlja mora imeti vsebino razveze. POLITIKA SUBJEKTIVNOSTI Aktualni procesi obuditve subjekta so povsem nasprotni te`njam , ki so definirale smrt Subjekta. Procesi obuditve subjekta obujajo transcendentno sredi{~e in restavrirajo totalnost. Singularnosti so subsumirane logiki delovanja sistema, logiki globalizacije in svetovnega trga. Identitetna politika `rtvuje imanenco, ki je od Machiavellija naprej za politiko dolo~ujo~a. Politika kot popolnoma sekularizirana ~love{ka dejavnost v polnosti restavrira plan imanence. Zato jo je treba dosledno lo~evati od dr`ave, sistema, administracije ali policije. Politika je potopljena v neskon~nost imanence in je absolutna oblast. V tej zvezi se postavlja vpra{anje, kako misliti imanenco, torej kako misliti politiko in filozofijo? V “Stavki” Eisensteina sta prisotna dva politi~na principa. Princip identitet in princip subjektivnosti. Princip identitet so “provokatorji”. V filmu so to so ljudje v sodih, ki so posejani po polju. Provokatorji 58 BALKANSKE REFLEKSIJE Jugoslovanske lekcije predstavljajo bur`oazni princip, princip bur`oaznega individualizma. Vsak pri sebi, fizi~no lo~en od drugih, v svojem sodu. Polje sodov je kraljestvo, ki ima kralja, kar simbolizira transcendentno in etatisti~no organizacijo individualnosti in identitet. Kralj z lahkoto manipulira s posamezniki v sodu. Medtem ko so provokatorji oziroma ljudje v sodih konstitutivni za bur`oazno dru`bo in dr`avo, pa so za proletarsko revolucijo najve~ji sovra`nik.11 Ta zaradi imanentizacije organizacije individualnega in kolektivnega izkustva zahteva subjektivno in eti~no sposobnost. V ~asu, ko je Eisenstein ustvaril svojo mojstrovino, je na meji sovjetske Rusije pisalo: Onstran te meje revolucija ru{i vse meje. Princip provokatorja - princip enotnosti, identitete in mere, je nekompatibilen z revolucionarnim na~elom - prekipevajo~e na~elo delitve, razkroja jaza in brezmernosti. Bur`oazni in proletarski, revolucionarni princip sta si sovra`na in nekompatibilna, obstoj enega zahteva eliminacijo drugega. V “Stavki” je na~elo subjektivnosti organizirano delavstvo, ki v uporu proti kapitalizmu, ki je organizacija dru`be na na~in realne subsumpcije12 (etatisti~na organizacija partikularnih identitet in interesov), izku{a nove oblike `ivljenja. Na~elo subjektivnosti pomeni {irjenje izkustva, ki mora biti (zaradi posredovanosti individualnosti in skupnosti) kolektivno. Princip subjektivnosti je potemtakem na~elo upora proti od zunaj postavljenim individualnim in skupnostnim identitetam in na~elo kolektivnega avtonomnega organiziranja izkustva. Nasproti individualnosti in skupnosti afirmira kolektiv, ki je mesto destrukcije obstoje~ih dolo~itev in mesto zavzetja dolo~enih to~k zavesti in prakse kot imanentnega merila delovanja. Le princip subjektivnosti afirmira singularno in pluralno, ki sedaj ni posredovano in zacementirano, temve~ je pojmovano kot sposobnost {irjenja izkustva. ^lovek je singularno bitje, je odprtost, je zmo`nost in ne subjekt pravic in dol`nosti. Politika subjektivnosti je torej kolektivno eti~no delovanje, ki vsebuje proces samorazkroja (destrukcije Jaza, identitet) in proces samo-subjektivacije, to je imanentne organizacije nove subjektivnosti, ki se vzpostavlja zunaj in proti etatisti~ni organizaciji izkustva. Kot temeljno referenco v razmi{ljanju o jugoslovanskih vojnah in pri definiranju politike samo-subjektivacije oziroma subjektivnosti smo vzeli Nietzscheja. ^e je `e pre`ivel bur`oazno-etni~no interpretacijo (zasnovana na izpostavljanju neegalitarnosti in partikularnosti etni~nih bogov), potem bo vzdr`al tudi revolucionarno-proletarsko interpretacijo. Problem malikov, postavljanje malikov zadeva vpra{anje transcendentne organizacije izkustva. Njihova problematizacija in kritika je kritika velikih kategorij mi{ljenja, ki so izmi{ljenine enotnosti, identitete in sinteze. Problem malikov je v zanikanju `ivljenja kot mo`nosti. Filozof kritik in zakonodajalec je filozof prihodnosti, ki bo ponovno izna{el enotnost mi{ljenja in `ivljenja. 11 Skozi problem provokatorjev lahko reflektiramo problem radikalnega desni~arstva, ki izhaja iz delavskega razreda, pa problem metropol in njihove migrantske populacije. Zgovoren je tudi primer ^rnih panterjev, ki so politizirali ~rnska getovska naselja (tipi~ni zahodni gulag) in ki so zato postali ameri{ki dr`avni sovra`nik {tevilka ena. 12 Prehod od formalne subsumpcije dela v kapital k realni je definiral Marx. V formalni subsumpciji kapital intervenira v delovni proces kot direktor ali upravljavec. “Ta subsumpcija je formalna, dokler delovni proces obstaja znotraj kapitala, dokler je podrejen njegovi komandi kot pomembna zunanja sila, ki je bila rojena zunaj domene kapitala.” (Hardt in Negri 1994, 224) Subsumpcija dela v kapital je realna takrat, ko so “delovni procesi sami rojeni v kapitalu, in zato takrat, ko je delo inkorporirano ne kot zunanja, temve~ kot notranja sila, ki je lastna samemu kapitalu.” (Hardt in Negri 1994, 224) BALKANSKE REFLEKSIJE 59 Andrej Kurnik @ivljenja velikih starih mislecev, ki so podobna `ivljenju velikih navigatorjev (poskus proti pogodbi) pri~ajo o imanentni organizaciji izkustva. Transcendentna organizacija izkustva je vzpostavljena takrat, ko je misel lo~ena od `ivljenja, ko torej nima preskriptivne mo~i spreminjanja materialnih dolo~itev `ivljenja. To mo~ dobi misel na podro~ju eti~nosti in subjektivnosti, kjer se delovanje vrednoti iz delovanja samega oziroma iz miselnih principov, ki ga generira. Princip dionizi~nega je na~elo odprtosti v neskon~no in tragedija kot podrejenost apoloni~nega dionizi~nemu predstavlja nenehno odpiranje novih podro~ij izkustva. Volja do mo~i kot bistvo `ivljenja je princip prekipevanja, brezmernosti in brezmejnosti. Slednje pa jam~i volja kot ukazujo~a misel. Volja do mo~i definira temeljne dolo~itve subjektivnosti kot procesa subjektivacije: afirmacija novega izkustva, novega kolektiva skozi samo-razkroj in destrukcija obstoje~ih vezi. Nietzschejeva antidialektika in ~ista afirmacija nam pomagata pri premaknitvi politi~ne misli z etatisti~nega podro~ja na podro~je etike in subjektivnosti. Afirmacija je zavzetje to~k zavesti in prakse (ukazujo~a misel), ki generira delovanje, na ta na~in podrejeno vzpostavljenim imanentnim na~elom delovanja. Iz Nietzscheja lahko definiramo politiko kot ~isto afirmacijo - politika kot konstruiranje kolektiva in subjektivnosti. Sporo~ilo tako jugoslovanske katastrofe kot gulaga je univerzalno in misliti politiko in delovanje je nemogo~e brez njunega miselnega inkorporiranja. Izkustvo gulaga in jugoslovanskih vojn ve~inoma slu`i za denunciranje politike, interpretacije obeh so izrazito antipoliti~ne. Tak{ne intrepretacije so seveda popolnoma neproduktivne in slu`ijo kot apologije inercije kapitalo-parlamentarizma. Potrebna je politi~na interpretacija jugoslovanske katastrofe. Obe negativni utopiji sta simptom odsotnosti politike. Pri tem pod pojmom politika ne razumemo dr`ave in zakona, temve~ subjektivnost in etiko. Obstoj tak{ne politike verjetno ne bi prepre~il niti vojne niti tabori{~a. Bi pa oboje imelo popolnoma druga~no vrednost, subjektivno vrednost. Mao je u~il, da imamo ko se borimo proti reakcionarjem, vedno prav. Tisti, ki so imeli toliko poguma, da so se borili proti vladajo~emu avtoritarnemu konsenzu, so v ~asu bombardiranja ZRJ u~ili, da je edina alternativa vojni razredni boj. Treba je vrednotiti razliko med medetni~no vojno in med razrednim bojem. Prva nas organizira v lahko upravljive etni~ne identitete, ki so subsumirane globalnemu sistemu kapitalisti~ne eksploatacije. Drugi pa je proces destrukcije vseh transcendentnih dolo~itev, ki podpirajo sistem globalne eksploatacije in odprtost novim izkustvom in na~inom `ivljenja - proces konstruiranja nove subjektivnosti. Subjekt jugoslovanskih vojn je nedol`na `rtev, moralno {ibka `rtev, ki ni sposobna izumiti lastne krivde. Nedol`na `rtev je 60 BALKANSKE REFLEKSIJE Jugoslovanske lekcije nesposobna sprejeti radikalno odlo~itev, ki bi jo ubranila pred subjektivnim razkrojem. Je lahko upravljivo in prestra{eno bitje. Imperativ, ki stoji pred nami je iznajti ne-nedol`no `rtev, ki bi temeljila na ~isti afirmaciji. Pri poskusu utemeljitve v ne-nedol`ni `rtvi je lahko pomembna referenca Nietzsche, pri katerem se problem subjektivnega razkroja ka`e kot problem izgube enotnosti mi{ljenja in `ivljenja, ki je posledica reaktivnega nastajanja, katerega dolo~a transcendentna organizacija izkustva. Posledica tega je nastanek velikih miselnih kategorij, ki uvajajo izmi{ljenino identitete, enotnosti in sinteze. Kot nov na~in vrednotenja, ki bi omogo~il restavracijo lepe enotnosti in prihod filozofa, Nietzsche ponuja ~isto afirmacijo - afirmacijo ukazujo~e misli in `ivljenja kot prekipevajo~e zmo`nosti. Tako postavi imanentno organizacijo izkustva. Izku{nja jugoslovanskih vojn nas je prepri~ala o nujnosti afirmacije eti~ne in subjektivne politike. Ne-nedol`na `rtev je sposobna definirati temeljna na~ela delovanja, zavzeti to~ke zavesti in prakse, prek katerih vrednoti svet in svoje delovanje. Merilo delovanja je v tem primeru imanentno, saj se delovanje vrednoti iz samega delovanja, ki temelji na na~elih, ki jih generira samo delovanje. Tako nastanejo deteritorializirajo~e subjektivnosti, ki skozi proces subjektivacije zunaj mehanizmov etatisti~ne subjektivacije razbijajo etatisti~no organizirane konsistentnosti in identitete. Formula politike subjektivnosti je potemtakem samokonstitucija skozi samorazkroj in samorazkroj skozi samokonstitucijo. LITERATURA: BADIOU, ALAIN (1985): Peut-on penser la politique? Paris: Les Éditions de Minuit BADIOU, ALAIN (1996): Etika. Ljubljana: Analecta. BADIOU, ALAIN (1997): Saint Paul: La fondation de l’universalisme. Paris: PUF. BADIOU, ALAIN (1998): Abrégé de métapolitique. Paris: Editions du Seuil. CASTORIADIS, CORNELIUS (1998): L’individu privatisé. V: Le monde diplomatique, februar 1998. DELEUZE, GILLES, GUATTARI, FELIX (1990): Anti-edip. Sremski Karlovci: Izdava~ka knji`arnica Zorana Stojanovi}a. DELEUZE, GILLES (1997): Nietzsche. Paris: PUF. DELEUZE, GILLES (1998): Nietzsche et la philosophie. Paris:PUF. DELEUZE, GILLES; GUATTARI, FELIX (1991): Qu’est-ce que la philosophie? Paris: Les Editions de Minuit. EISENSTEIN, SERGEJ M (1925): Sta~ka. Édition Ciné Vidéo Film. FOUCAULT, MICHEL (1994): Nietzsche, la généalogie, l’histoire. V: Dits et écrits II, 136-156. Paris: Gallimard GENET, JEAN (1990): Dnevnik lopova. Ljubljana: Zalo`ba Mladinska knjiga. HARDT, MICHAEL, NEGRI, ANTONIO (1994): Labor of Dionysus. Minneapolis: University of Minnesota Press. LACLAU, ERNESTO (1993): Univerzalizem, partikularizem in vpra{anje identitete. V: Filozofija skozi psihoanalizo, str. 385-396. Ljubljana: Analecta. NIETZSCHE, FRIEDRICH (1988): Onstran dobrega in zlega. H genealogiji morale. Ljubljana: Slovenska matica. BALKANSKE REFLEKSIJE 61 Andrej Kurnik NIETZSCHE, FRIEDRICH (1989): Somrak malikov. Primer Wagner. Ecce homo. Antikrist. Ljubljana: Slovenska matica. NIETZSCHE, FRIEDRICH (1991): Volja do mo~i. Ljubljana: Slovenska matica. NIETZSCHE, FRIEDRICH (1998): Ainsi parlait Zarathoustra. Maxi-Livres, Profrance. 62 BALKANSKE REFLEKSIJE Marjeta Doupona Horvat To ni na{a vojna: kaj ima Kosovo opraviti s Slovenijo? (Pisanje slovenskih dnevnikov o vojni na Kosovu) 1. UVOD Slovenski tiskani mediji so ob{irno spremljali Natov poseg na Kosovu in v Jugoslaviji1 . Predvsem najve~ji slovenski dnevnik – ki tudi sicer sku{a biti ~imbolj vseslovenski – je kosovske dogodke ve~inoma spremljal `e na prvih straneh. Tudi leto pred Natovim posegom, ko so na Kosovu potekali oboro`eni spopadi in je srbska dr`ava izvajala represije nad albanskim prebivalstvom (kot smo lahko zvedeli iz slovenskih medijev), je Delo precej prostora namenilo tej temi. Vpra{anja, ali so o kosovskih dogodkih pisali, torej ni smiselno zastavljati. Zato pa tem bolj: kako so pisali? Vpra{anje, ali so res “`e” spomladi 1998 na Kosovu potekali oboro`eni spopadi in se je izvajala represija nad albanskim prebivalstvom, kot sem zatrdila dva stavka poprej, nikakor ni trivialno. Kako namre~ vemo, kar mislimo, da vemo? Kako vemo, da je bila vojna, in ~e je `e bila, kak{na je bila? Ve~ina Slovencev2 nikoli ni videla begunca – kaj {ele spregovorila z njim – iz hrva{ke, bosanske ali kosovske vojne. Videla `e – po televiziji, na ~asopisnih fotografijah. A kako vemo, da je tisto, kar so povedali – res? Verjetno je la`e verjeti tisto, kar vidi{, in morda velja to tudi za televizijo. Morda prej omenjeno (ne)trivialno vpra{anje postane smiselnej{e, ~e se vpra{amo: koliko bi verjeli poro~ilom o vojni, ~e ne bi bilo televizije in fotografij? V pri~ujo~em ~lanku se bom ukvarjala le s ~asopisnimi ~lanki in njihovim videnjem vojne oziroma konflikta na Kosovu. Pokazati `elim, da se zgolj s prebiranjem slovenskega dnevnega tiska ne da ustvariti koherentne slike o tem, kaj naj bi se na Kosovu dogajalo. 1 S tem ko izjavljam Kosovo in Jugoslavija, ne prejudiciram svojih politi~nih afinitet, ne izjavljam, da gre pri dveh zemljepisnih pojmih za dve razli~ni stvari in obratno, ne govorim niti, da sta Kosovo in Jugoslavija pojma, ki se prekrivata. Eksplicitno poudarjam, da ne gre za politi~no analizo in kritiko, pa~ pa za kriticizem medijskega pokrivanja politi~nih tem. Dimitrij Rupel je v uvodu svoje knjige Umetnost in kultura zapisal imenitno primerjavo med pojmoma v naslovu, ko ju je primerjal s pojmoma `ivali in pti~ev. Kosovo in Jugoslavija torej ne v smislu ekskluzivnega ali, pa~ pa – odvisno od konteksta – pojma, ki ju definiramo vsaki~ sproti, po potrebi. Tudi v ~asu slovenske osamosvojitvene vojne so slovenski ~asniki pisali o Sloveniji in Jugoslaviji. BALKANSKE REFLEKSIJE 63 Marjeta Doupona Horvat 2 Termin Slovenec mi slu`i kot geografska oznaka prebivalca Slovenije, lahko pa, seveda, pomeni tudi vsakogar, ki se opredeljuje za pripadnika slovenskega naroda in deli s sonarodnjaki skupen kulturni prostor in – po Andersonu – npr. bere ~asopise v slovenskem jeziku. Informacije so bile zelo obse`ne, toda ena ob drugi vedno ne “vzdr`ijo”, mnogokrat pa so celo notranje nekoherentne (fallacious). Zanimalo me je, ali se iz ~lankov, ki so govorili o Kosovu, da razbrati slovensko stali{~e do kosovskega vpra{anja, ali pa je to, nasprotno, stvar, ki se Slovenije ne ti~e, in zato o tem ni treba imeti nikakr{nega mnenja. Posku{ala bom opisati odnos do kosovskih beguncev (in zanimiv preobrat, ki je nastal pri obravnavanju bosanskih beguncev, ko so za tisk postali problemati~ni kosovski), odnos do oboro`enih Albancev in opiranje na razli~ne vire, ki pripovedujejo o dogodkih: kdo {teje za vir in komu se verjame oziroma ne verjame. Glavni namen tega ~lanka je interpretirati slovenski dnevni tisk v ~asu napadov Nata na Jugoslavijo, toda za verodostojnej{i opis je treba se~i nazaj, vsaj do za~etka prvih o~itnej{ih oboro`enih spopadov na Kosovu, to je februarja 1998. Prvi del ~lanka obsega dogodke v prvi polovici leta 1998, ki so se ne le na ravni dejstev – ko prepoznamo, da se je nekaj pa~ zgodilo – ampak tudi na ravni ~asnikarske interpretacije za~eli `e mnogo prej. V letih 1998 in 1999 v uredni{ki politiki Dela ni pri{lo do nikakr{nega preobrata, na podlagi prebranih ~lankov bi lahko celo zatrdila, da uredni{ke politike v vsebinskem smislu sploh ni bilo. Kljub temu bo ~asopis Delo najpogosteje citirani vir v pri~ujo~em ~lanku. Prvi~ je bilo ~lankov veliko, drugi~ pa so bili plod razli~nih avtorjev in virov (Delovi dopisniki, razli~ne novinarske agencije), ve~inoma tudi podpisani (vsaj z inicialkami). Pri Dnevniku, ki ga kot vir tudi uporabljam, pa je zgodba popolnoma druga~na. ^lankov je sicer bilo kar veliko, vendar se pogosto iz njih ni dalo razbrati niti avtorja niti vira informacij. Tudi kadar je bilo o~itno, da so vesti lahko samo agencijske (vnaprej privzemam, da so bile vse vesti iz nekega, kateregakoli, vira in da niso izmi{ljene), ni bilo navedbe agencije. Povsem druga~e pa je, kadar Dnevnik pi{e o doma~ih (slovenskih) zadevah, tam je vselej jasno, kdo pi{e (npr. reporta`e, poro~ila, ~lanki o beguncih). S pomo~jo odlomkov iz ~asopisnih ~lankov bom sku{ala predstaviti distanco, ki se je kazala kot: subtilna (ne eksplicitna) ignoranca in neverjetje v dogodke, predstavitev srbskih (jugoslovanskih) stali{~ do dogodkov ob hkratni popolni odsotnosti predstavitve slovenskih stali{~, saj samo leta 1998 iz ~asopisov lahko izvedeli samo to, da Slovenija spodbuja re{itev kosovskega vpra{anja s politi~nimi sredstvi – karkoli naj bi `e to pomenilo – ki nimajo ni~ opraviti s Slovenijo. 2. METODE Jezikovna pragmatika kot funkcionalen pogled na jezik in njegovo uporabo (Verschueren, 1995) nam ponuja paleto mo`nih 64 BALKANSKE REFLEKSIJE To ni na{a vojna: kaj ima Kosovo opraviti s Slovenijo? orodij, s katerimi se lotevamo medijskega sporo~anja. Ker gre pri 3 Doupona Horvat, pokrivanju kosovskih dogodkov za t. i. interkulturno komuniciranje (c.f. 3.1.), me seveda zanima predvsem u~inek, ki ga pisanje o “drugih” (pri interkulturnem komuniciranju je treba prepoznati subjekte druga~nosti, ki so lahko zelo {iroko in poljubno definirani; definicijo pa je vedno treba skonstruirati iz konteksta) dose`e. U~inek je namre~ mnogo pomembnej{i od namena; ~e je slednji sploh pomemben (npr. ~e nekoga ozmerja{, je – ~e je zaradi tega prizadet – prav vseeno, ~e ga nisi nameraval u`aliti). Za ponazoritev naj navedem naslednji primer3 : (1) “Plodna tla za ksenofobijo naj bi bila politi~na in sploh svetovnonazorska neprosvetljenost, sejala pa naj bi jo konservativna desnica. Tak{na “definicija” je precej {ibkih nog, saj je recimo mladeni~, ki naj bi bil pred kratkim podtaknil po`ar v Solingenu, povedal, da ne pripada ekstremni desnici, navzlic temu pa na vso mo~ sovra`i tujce.” (Delo, 5. 6. 1993) V primeru (1) je povsem nepomembno, za koga se {teje tisti mladeni~. Lahko bi izjavil tudi, da je levi~ar, demokrat, humanist, intelektualec. [teje samo, da sovra`i tujce in da je zaradi njegovega udejanjenega sovra{tva umrlo ve~ ljudi (kot smo v letu 1993 izvedeli iz razli~nih medijev). Ksenofobija ni stvar levega ali desnega prepri~anja; ksenofobija je pri nekaterih politi~nih skupinah izra`ena eksplicitno, pri drugih implicitno, ponekod pa je ni, toda tega se ne da izraziti s preprostim kup~kanjem na leve in desne, v Sloveniji, kjer nih~e no~e biti “lev”, {e posebej ne. Toda kako je avtor ~lanka lahko iz izjave mladeni~a zanikal povezavo med (a) plodnimi tlemi za ksenofobijo, (b) politi~no in svetovnonazorsko neprosvetljenostjo in (c)ki ju seje konservativna desnica? Kaj od tega sploh zanika avtor ~lanka s tem, ko re~e, da je definicija “precej {ibkih nog”? ^e z “definicijo” ozna~i stavek pred tem, potem pravi, da ni res, da pomeni plodna tla za ksenofobijo politi~na in svetovnonazorska neprosvetljenost, ki naj bi jo sejala konservativna desnica. Tu je ve~ mo`nosti (namre~ kaj moramo zanikati, da zanikamo celo izjavo), toda avtor ~lanka opravi na kratko – in se niti ne trudi dokazovati – ko izpelje (tudi formalno napa~no, torej fallacious), da ksenofobija nima ni~ opraviti s skrajno desnico. Re~i, da je ksenofob lahko samo nekdo, ki se izjavi za skrajnega desni~arja, je enako (logi~no) napa~no, kot iz izjave “muslimani ne jedo mesa”, “jaz ne jem mesa”, zaklju~iti, da je izjavljalec musliman. Morda je vegetarijanec ali pa samo ne mara mesa ipd.). Pri pragmati~ni analizi teksta se v tem ~lanku poslu`ujem tudi teorije argumentacije (in ne samo fomalne logike!) in Gricevih na~el uspe{ne argumentacije (Grice 1989), {e posebej konverzacijske implikature, ki nam pomaga razkriti implicitno formulirane premise. Noben tekst pa~ ne more biti do kraja ekspliciten, saj ni~ ni povedano tako natan~no (enozna~no), da ne bi moglo biti {e bolj. Sku{am odkriti vsebinski skupni imenovalec med avtorjem ~lanka in BALKANSKE REFLEKSIJE 65 Marjeta Doupona Horvat 4 O shemi Evropa vs. Balkan ob{irneje pi{e Rastko Mo~nik (1996) 5 Delo s 30. 3. 1993 citira takratnega poslanca v parlamentu, dr. Leva Krefta, ko se spra{uje “ali bomo prva dr`ava za trdnjavskimi zidovi razvite Evrope, spravljena na toplem in varnem, ali pa nestabilna vojna krajina in sanitarni kordon tik pred trdnjavskimi zidovi Evrope”. Ve~ o tem v: Doupona Horvat, 1996. bralcem, ki se ga avtorju na izjavljalni ravni ni zdelo potrebno izpostavljati, ker ga je {tel za “samoumevnega”. 3. ORIS POLITIČNEGA KONTEKSTA Ko se je konec maja 1999 slovenski premier Janez Drnovšek srečal z generalnim sekretarjem Nata Javierjem Solano, je le-ta izjavil, da je slovensko poznavanje Balkana lahko v pomoč pri reševanju kosovske krize in stabiliziranju položaja v jugovzhodni Evropi. Drnovškov odgovor na to je bil: (2) “Strah, da nas mednarodna skupnost pri reševanju krize v jugovzhodni Evropi potiska v Balkanski kotel, je neupravičen4.” Iz televizijskih poročil, kjer je bilo izjavo moč videti in slišati, se ni dalo razbrati, za čigav strah naj bi šlo (strah ... je neupravičen). Toda ta strah, the strah, je bil omenjen že tolikokrat, da naj bi ga vzeli za svojega (vedno naj bi šlo za strah, povezan s hkratnim izjavljanjem o Sloveniji in Jugoslaviji ali Balkanu). V primeru (2) naj vsekakor ne bi šlo za premierov strah — ministrski predsedniki strahov pač ne priznavajo, četudi jih (morebiti) imajo. Premier je z izjavo (2) projiciral strah na publiko, ki naj bi se bala (imela strah), toda ta strah je ministrski predsednik zavrnil kot neutemeljen. Ker je strah tako ali tako iracionalna (bolje: nelogična) kategorija, bi lahko premierovo izjavo interpretirali tudi kot: “Zanesite se name, da delam tako, da se bodo strahovi razblinili.” Gre za sklenjen krog: javnost naj misli, kar premier (oziroma oblastniki na splošno) misli, da (javnost) misli. Slovenija se, kot se da razbrati iz tovrstnih izjav, trudi, da je z deli nekdanje Jugoslavije, aktualno Jugoslavijo, Balkanom, jugovzhodno Evropo, vzhodno Evropo ne bi povezovali. Kdo? Vsi tisti, ki jih Slovenija sama v teh kategorijah ne prepozna, se pravi vsi, ki v slovenskih očeh niso Balkan, JV, V Evropa. To je seveda nekaj, česar se na simbolni ravni (tudi če bi sezidali nov “berlinski” zid5) ne da preseči. Naj se Slovenija in njen premier Kosova otepata, kolikor se hočeta, nekateri podatki ju pač povezujejo. Ko je bilo na Kosovu leta 1989 uvedeno izredno stanje, je jugoslovanskemu predsedstvu predsedoval ravno slovenski predstavnik. Še več, izredne razmere na Kosovu je oznanil prav Drnovšek. To seveda ni psihološka ali politična analiza, zato naj to ostane na tem mestu le kot zanimiv detajl, ki je zanimiv ravno zaradi očitnega hotenega distanciranja Slovenije od “ostalega” Balkana. 3. 1. Interkulturna komunikacija? Slovenski tisk ima te`ave z opisovanjem medetni~nih konfliktov. Ob za~etku vojne v Bosni in Hercegovini se je pisalo o napadenih in napadalcih. Ob koncu vojne so ostale le {e “vpletene strani”, kar je 66 BALKANSKE REFLEKSIJE To ni na{a vojna: kaj ima Kosovo opraviti s Slovenijo? politi~na interpretacija dogodkov in ne le poro~anje o njih. Pri ~e~enski vojni ravno tako; ^e~eni so bili kve~jemu uporniki in ne osvoboditelji. Poro~anje o Severni Irski poteka ve~inoma iz Londona. Kar je prvi dan “domneva” o aktivnostih Ire, postane naslednji dan “dejstvo”, ne da bi o tem izvedeli kaj ve~. Gerryja Adamsa vidimo samo, kadar nam ga posredujejo velike tuje agencije; mesto Londonderry/Derry je v poro~ilih slovenskih televizij vedno Londonderry. Tudi o kosovskih dogodkih se ne da poro~ati samo preko vesti iz Beograda. Interpretacija klju~nih svetovnih dogodkov je – tako je vsaj videti – v rokah dopisnika, ki poro~a. Tako smo na primer {ele v zadnjih letih o Palestincih v Izraelu izvedli kaj skozi ne-`idovska usta, namre~ od Palestincev samih. Kadar se pi{e o Romih v Sloveniji, so dr`avljani Slovenije vedno na drugi strani pojmovnega repertoarja, pa ~eprav so nekateri slovenski dr`avljani Romi, tako kot so drugi po narodnosti Slovenci, Bo{njaki, Albanci, neopredeljeni ipd. Pregovorna naklonjenost Slovencev nasproti kosovskim Albancem je sicer obstajala, toda kot bomo videli, je bila zelo relativna, odvisna od pisca. Naslednji primer bi bil dosti razumljivej{i, ~e bi mu manjkal prvi stavek: (3) “Danes so najve~ja neznanka albanski teroristi. Dejavnosti na Kosovu ~edalje bolj spominjajo na Severno Irsko, Baskijo, Korziko... Nih~e pa ne zna zanesljivo odgovoriti na vpra{anje: kdo so teroristi? So to Albanci in ali res obstaja njihova Osvobodilna vojska Kosova ali pa je to – kot trdijo albanski voditelji – delo srbske tajne policije, ki ho~e prikazati Albance kot teroriste.” (Delo, 14. 2. 1998) V prvem stavku avtor ~lanka zapi{e, da gre za albanske teroriste, kasneje pa se vpra{a, kdo so teroristi in ~igava interpretacija – srbska ali albanska – je pravilna. 4. 1998, IGNORANCA (4) “Nedavna smrt treh pripadnikov vojske Jugoslavije na Kosovu je med srbskimi vojaki in policisti {e okrepila strah pred novimi `rtvami v njihovih vrstah. Sto beograjskih policistov je bilo odpu{~enih, ker so zavrnili udele`bo v dvotedenski akciji, v kateri naj bi Kosovo o~istili albanskih teroristov. Mnoge je strah, da se s tega obmo~ja ne bodo vrnili `ivi, in pravijo, da so za izgube med policisti krive slabo vodene akcije proti albanskim gverilcem.” (Delo, 4. 6. 1998) ^lanek je bil naslovljen “Re{i se, kdor se more” in z nadnaslovom “Vsem Srbom se ne da bojevati za Kosovo”. Ta ~lanek je eden tistih, pri katerih nam sploh ni treba poznati konteksta, da bi videli, da je nekaj narobe. Besedilo samo je namre~ nekonsistentno. Kaj lahko z gotovostjo trdimo o vsebini: da imamo dve oboro`eni strani v konfliktu in da ne gre samo za konflikt v o`jem pomenu te besede, kajti govor je tudi o `rtvah. Toda legitimna BALKANSKE REFLEKSIJE 67 Marjeta Doupona Horvat je le ena od obeh strani v spopadu, ki je natanko stran srbskih vojakov (ki se borijo v jugoslovanski vojski) in srbskih policistov. “Albanski teroristi” spadajo v srbsko terminologijo, toda v tem primeru se avtorju poimenovanje ne zdi vpra{ljivo, saj naj bi Kosovo o~istili teroristov, albanskih, seveda. ^e pa govorimo o albanskih teroristih (in jih tako vnaprej interpretiramo kot negativce) na Kosovu, s tem legitimiziramo navzo~nost jugoslovanske vojske, saj teroristi so nekaj, o ~emer naj bi se vsi strinjali, da jih ne toleriramo. Soo~imo zdaj odpu{~ene beograjske policiste in besedilo iz nadnaslova, ki pravi, da se vsem ne da bojevati za Kosovo. To dvoje je v o~itnem nasprotju: ali jih je strah, da se ne bodo vrnili `ivi (kot pravi besedilo), ali se jim ne ljubi (kot trdi nadnaslov)? Nadnaslov je skrajno cini~en, saj govori o lenobi ljudi, ki se jim “ne ljubi” umreti, nor~evanja iz smrti zaradi vojne pa ne pri~akujemo na straneh politi~nih tem “resnega” dnevnega tiska. Kljub temu pa, da se tekst nor~uje iz srbskih bojevnikov, legitimizira srbsko stran (do katere je cini~en) in kriminalizira – ji jemlje kredibilnost – albansko. Pisec prevzame terminologijo srbske strani, ki jo sicer zasmehuje. Tudi naslednji primer dvomi o avtenti~nosti albanskega trpljenja. Primer (5) nikakor ni tipi~en, {e zlasti ne v svoji eksplicitnosti. Kljub temu ga navajam, ker je bil objavljen v Delovi Sobotni prilogi. Dopisnik je naredil intervju z Ekremom Kryezinom, filmskim re`iserjem, ki ga avtor na za~etku opi{e kot albanskega disidenta s Kosova, ki je bil osem let zaprt, ki se je opredelil za Republiko Kosovo. Ko se pogovarjata o tem, da Srbi napadajo civilno prebivalstvo, Ekrem Kryezin pravi, da se Srbi ne borijo proti OVK, in novinar spra{uje, ali se OVK skriva za civilno preobleko. Nato postavi naslednje vpra{anje: (5) “^e vzameva za primer, da je v vasi nekaj sto civilistov in pe{~ica OVKjevcev, kako naj srbska policija o~isti kraj brez civilnih `rtev?” (Delo, 22. 8. 1998) Intervjuvanec ni odgovoril na ta “napad”, ampak je rekel: “Moj poklic ni vojna in ne vem, kako se to dela. ^e strelja{ na mno`ico ljudi, ki be`ijo, med njimi pa so starci, otroci in `enske, nisi streljal na OVK, temve~ na ljudstvo.” Novinar je privzel (predpostavil), da je streljanje pripadnikov OVK enostavno, navadno ~i{~enje, ki ga je srbska policija dol`na izvesti. Civilisti (po piscu tega intervjuja) torej niso ljudje, tam so le zato, da delajo zmedo oz. so v napoto srbski policiji pri ~i{~enju, kot novinar cini~no ozna~i pobijanje pripadnikov OVK. Poni`evalen in podcenjevalen odnos do problema (in do albanskega vpra{anja nasploh) pa se skriva v poanti, da novinar spra{uje albanskega re`iserja (ki ga poosebi kot predstavnika celotnega albanskega naroda na Kosovu), kako naj srbska vojska pobije pripadnike albanske vojske, ki je, kot pove `e ime OVK, za Albance osvobodilna in ne teroristi~na vojska. (6) “V Pri{tini je na tiso~e albanskih `ena danes pokazalo izreden 68 BALKANSKE REFLEKSIJE To ni na{a vojna: kaj ima Kosovo opraviti s Slovenijo? pogum, po drugi strani pa so bile dele`ne velikega usmiljenja srbskih oblasti; dan `ena (~eprav v mno`ici niso bile samo `enske) so proslavile tako, da so demonstrirale pred Ameri{kim kulturnim centrom v Pri{tini. Srbske oblasti tokrat prvi~ niso neusmiljeno razgnale demonstrantov.” (Delo, 9. 3. 1998) Tudi tukaj gre za cinizem. Kaj drugega naj bi namre~ pomenilo, da so bile demonstrantke dele`ne usmiljenja srbskih oblasti? O usmiljenju oblasti govorimo kve~jemu, kadar gre za opustitev kazni, npr. pomilostitve, zmanj{anja kazni. V vseh primerih pa gre za opustitev sicer upravi~ene kazni. Kaznovanje demonstrantov ni obi~ajno, normalno dejanje, katerega opustitev bi {teli za usmiljenje. Mo`, ki ne pretepe `ene – ~eprav sicer jo pretepa – z opustitvijo dejanja ni izkazal usmiljenja (vsaj v smislu zdrave pameti ne, sprevr`en um pa kaj lahko pomisli, da si tepe`kanje nekdo pa~ zaslu`i; le izjemoma pa do njega ne pride, ~e se ga kdo “usmili”). V Slovarju slovenskega knji`nega jezika pi{e o usmiliti se: “iz so~utja narediti komu kaj dobrega: usmiliti se pregnancev, ranjencev; reve`ev se je vedno usmilila, jim dala jesti, jih oblekla.” ^e strnemo: ker srbske oblasti niso neusmiljeno razgnale demonstrantov, so po avtorjevem mnenju s tem pokazale usmiljene do demonstrirajo~ih `ensk. S tem ko je avtor prevzel interpretacijo “usmiljenih” oblastnikov, je izpostavil tudi svoj odnos do demonstrantk. (7) “Rugova in vsi tisti kosovski Albanci, ki so se med divjim razpadanjem Jugoslavije potuhnili, so seveda takoj zaslutili, da je napo~il njihov trenutek. Zdaj ali nikoli. Mednarodna skupnost se kdaj kasneje – {e posebej, ~e bi se Beograd za~el normalizirati – ne bi ve~ imela ~asa ukvarjati z njimi.” (9. 3. 1998, Tema dneva) Tema dneva v ~asopisu dneva predstavlja nekak{en uvodnik v ~asopis, izpostavi najpomembnej{i dogodek in razmi{ljanje o njem. Tema dneva pa ne dolo~a sicer{nje usmerjenosti ~lankov na isto temo, ki so objavljeni v ~asopisu Delo. Uredni{ke politike v zvezi s Kosovom v Delu ni bilo zapaziti; lahko bi celo rekli, da so si bili mnogi med njimi vsebinsko nasprotni, denimo pri obravnavanju, kdo je OVK, komu verjamemo (ali bolj Srbom ali Albancem). Po avtorjevem mnenju so Albanci dobili, kar so iskali, celo ve~, komaj so ~akali, da se bo zgodilo, kar se pa~ je. Nasilje, ki so ga do`ivljali, je bilo torej njim v prid. Z drugimi besedami, ~e bi se nasilje kon~alo, bi bilo to za kosovske Albance slabo, ker bi jih svet pozabil. Bolje mrtev, toda slaven! Avtor tudi ni pojasnil, kaj naj bi kosovski Albanci med “divjim razpadanjem Jugoslavije” po~eli, da si ne bi prislu`ili oznake potuhnjencev. Potuhnjenec je zelo mo~na, z emocijami nabita beseda. Avtor bi lahko uporabil manj ekspresivno besedo, na primer pritajiti se, kar bi pomenilo, da Albanci med balkanskimi vojnami pozornosti niso obra~ali nase (le kaj naj bi po avtorjevem morali po~eti?), toda beseda pritajiti nima negativnega ~ustvenega naboja, kot ga ima beseda potuhnjenec ali potuhniti se, ki je povezana s pojmom neiskrenosti, la`nega zaupanja. BALKANSKE REFLEKSIJE 69 Marjeta Doupona Horvat 5. OVK, LETO POPREJ Na podlagi ~asopisnih ~lankov lahko mirno zatrdimo, da Slovenija ni imela eksplicitno formuliranega odnosa do Osvobodilne vojske Kosova. Pojem iredente je v zadnjih letih, ko so se, kot sku{a prikazati primer (7), Albanci na Kosovu potuhnili, iz ~asopisnega in politi~nega diskurza izginil. Nadomestili so ga teroristi in gverilci. Da so Albanci na Kosovu teroristi in da je OVK teroristi~na organizacija je bila prvotno srbska interpretacija. S~asoma je postala tudi slovenska oziroma so jo povzeli slovenski pisci. (8) “Na drugi strani kosovski Albanci trdijo, da je bilo sedem let policijskega nasilja, v katerem je bilo ubitih okoli dvesto Albancev, na desettiso~e pa jih je bilo na najrazli~nej{e na~ine mu~enih in trpin~enih, preve~ (...) Teroristi~na OVK, kot jo ozna~ujejo srbske oblasti, zdaj pa o~itno tudi mednarodni posredniki, je za Albance le simbol odpora proti šsrbskemu okupatorju’. V tem pogledu, ko gre za obrambo njihovih domov in dru`in, je OVK njihova vojska, od njenih napadov na srbske policiste pa se raje distancirajo. (...) Na albanski strani pa tak{ne organizirane oboro`ene sile ni. OVK prej spominja na gverilo, ~etudi zadnje dni ogor~eno grozi z ma{~evanjem zaradi nasilja srbskih policistov nad Albanci.” (Delo, 7. 3. 1998) Eksplicitno je re~eno, da je oznaka teroristi~ne organizacije za OVK srbska, toda kot vidimo kasneje v tekstu, avtor zminimizira pomen OVK za Albance, s tem ko pravi, da je OVK le simbol odpora, da pa se od napadov na srbske policiste Albanci raje distancirajo. Morda so napadi Albancev na srbske policiste dejstvo, nekaj, kar se resni~no dogaja, toda avtor nam tega ne pove. Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj se Albanci od teh napadov distancirajo. Morda zato, ker jih ne odobravajo ali ker ni~ ne vedo o njih? To je za interpretacijo dogodkov zelo pomembno, na `alost nam avtor informacije o tem ne posreduje. ^e re~emo, da je OVK simbol odpora, je to bistveno druga~e, kot ~e re~emo, da je OVK le simbol odpora, da ima torej neko simbolno vrednost in ni~ ve~, da ne ponuja nobenega ob~utka varnosti ipd. Besedilo nam sugerira, da bi morala biti razlika med Albanci in Osvobodilno vojsko Kosova o~itna, saj je OVK albanska vojska le v ~isto posebnih okoli{~inah, namre~ ko gre za obrambo domov in dru`in. Se pravi, da je – ~eprav med navednicami – sprejeta interpretacija srbske strani. @e v za~etku marca 1998 smo bili preko slovenskega dnevnika obve{~eni, kaj si o dogajanju na Kosovu mislijo srbski politiki: (9) “Srbsko notranje ministrstvo je spopad ozna~ilo kot teroristi~ni napad podtalne kosovske osvobodilne vojske, v katerem sta bila nevarno ranjena tudi dva Srba.” (Delo, 2. 3. 1998, ~lanek z naslovom Najmanj dvajset `rtev na nemirnem Kosovu) (10) “Odpor, ki so ga Albanci organizirali zoper mo~ne policijske sile, ka`e, da se utegne razviti splo{no gverilsko gibanje, ki se bo za 70 BALKANSKE REFLEKSIJE To ni na{a vojna: kaj ima Kosovo opraviti s Slovenijo? ceno mno`i~nih `rtev odlo~no uprlo srbskemu okupatorju”, Kosovski Srbi so prepla{eni kot {e nikoli. (Delo, 5. 3. 1998, ~lanek z naslovom Na Kosovu pokopali mrtve) (11) “Dr`avni mediji namenjajo veliko prostora teroristi~nim akcijam Albancev in poudarjajo, da se ves svet proti temu zlu bojuje na enak na~in.” (Delo, 5. 3. 1998, ~lanek z naslovom Samo {e korak stran od vojne) Te`ava ni v tem, da smo brali, kak{na so srbska stali{~a do dogodkov na Kosovu, saj je Kosovo teritorialno del Jugoslavije. Seveda `elimo vedeti, kak{no je srbsko stali{~e, saj je to konstitutivni del “kosovskega problema”. Pa~ pa je zelo problemati~no to, da ne vemo, kak{na so bila stali{~a slovenskih politikov in publicistov do tega vpra{anja. Ra~unati na to, da si bo publika (oziroma bralci) sama ustvarila mnenje o dogodkih, je sicer v skladu z ve~krat deklariranimi cilji razli~nih predstavnikov novinarske srenje, toda za to je potrebno ponuditi ve~ informacij. Z drugimi besedami, seveda nas zanima, kako je napad (iz primera 9) ozna~ila srbska politika, toda kako naj si ustvarimo mnenje o njem, ~e je to edina informacija, ki nam je na voljo. Iz primera (10) ravno tako ni razvidno, kdo je ocenil, da se “odpor ... utegne razviti v gverilsko gibanje”, in {e manj, kdo je {pekuliral, da se bo to zgodilo za ceno mno`i~nih `rtev. Iz ~asopisnih ~lankov, ki smo jih brali pred leti, se je dalo razbrati, da so bili `rtve v pravem pomenu besede, torej mrtvi, Albanci in ne Srbi.6 Da o stali{~ih slovenskih politikov nismo brali v ~asopisih, pa je br`kone odgovornost politikov: ~e bi mnenje imeli, bi ga ~asopisi tudi objavili, saj {e nismo sli{ali, da bi slovenski mediji cenzurirali izjave o slovenski zunanji politiki. Dr`avni mediji iz primera (11) so srbski mediji. Izpostavimo teroristi~ne akcije, o katerih je govor. Teroristi~ne akcije niso izpisane v navednicah, kar pomeni, da so razumljene kot dejstvo. Zdi se, kot da je tudi slovenski ~asopis privzel interpretacijo srbskih dr`avnih medijev, sicer bi zapisal, da srbski dr`avni mediji namenjajo veliko pozornosti akcijam Albancev, ki jih ozna~ujejo za teroristi~ne, ali kaj podobnega, mo`nosti je seveda ve~. Da ni {lo v resnici za teroristi~ne akcije, tega seveda ne moremo vedeti. Vedno pa lahko podvomimo, kadar nekdo nekriti~no povzame stali{~e strani, ki je sama vpletena v konflikt. ^e se spomnimo, je bilo ravno med slovensko vojno posve~enih veliko naporov temu, da bi tuji mediji objavili stali{~a slovenske strani. ^e bi objavljali samo interpretacije jugoslovanske armade, (v Sloveniji) verjetno ne bi govorili o nepristranskih informacijah. (12) “Albanski viri posku{ajo prepri~ati svetovno javnost, da gre za šetni~no ~i{~enje’, in poro~ajo, da srbske policijsko-voja{ke sile uporabljajo tanke, raketne sisteme in drugo te`ko oro`je, tudi helikopterje in letala. (...) Tudi srbska ob~ila (...) trdijo (...) Na srbski strani in med albanskimi civilisti naj ne bi bilo `rtev, o šlikvidiranih’ gverilcih pa ne dajejo podatkov. (...) Ena od vro~ih medijskih tem so 6 Za bralce slovenskih ~asopisov utegne biti podatek, ki ga Liz Curtis navaja v knjigi Ireland: The Propaganda War (The British Media and the Battle for Hearts and Minds), {okanten: britanska vojska je na Severnem Irskem pobila ve~ ljudi kot IRA. BALKANSKE REFLEKSIJE 71 Marjeta Doupona Horvat 7 SSKJ o likvidirati pod to~ko tri pravi: usmrtiti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: likvidirati izdajalca, politi~nega nasprotnika; pono~i so nekoga likvidirali; ... biti likvidiran na ukaz gestapa. 8 Dvom je bil pomembna sestavina pisanja o bosanski vojni. Dne 5. 8. 1992 je STA poro~ala (s pomo~jo vira AFP): Ameri{ka vlada {e vedno ~aka na nepristransko potrditev o obstoju srbskih koncentracijskih tabori{~ v BiH, je v~eraj izjavil pomo~nik ameri{kega generalnega sekretarja za Evropo in Kanado Thomas Mile. “Vlada {e nima zanesljivih informacij, ki naj bi potrdile obstoj srbskih tabori{~, v katerih mu~ijo Hrvate in Muslimane,” je izjavil Mile pred komisijo ameri{kega kongresa in dodal, da so Ameri~ani od srbskih oblasti zahtevali, da predstavnikom Rde~ega kri`a omogo~ijo ogled tabori{~. Predstavnik ameri{kega State Departmenta Richard Boucher je v ponedeljek izjavil, da imajo ZDA dokaze o obstoju srbskih koncentracijskih tabori{~v BiH, o teh tabori{~ih pa se je mnogo pisalo tudi v ameri{kem tisku. Mile je dejal, da njegove izjave ne nasprotujejo izjavam Boucherja, vendar gre le za to, da ameri{ka vlada {e nima nepristranske potrditve.” Na kratko: Ameri~ani niso imeli dokaza, da neka stvar (tabori{~e) obstaja, vendar pa so zahtevali dostop do njega. (Doupona Horvat, 1998) {e naprej (ne)obstoje~a mno`i~na grobi{~a Albancev, ki so dvignila veliko propagandnega prahu. Tujim novinarjem grozijo z aretacijami, sojenjem ali izgonom, ~e bodo {e naprej neprofesionalno raziskovali in poro~ali. Albanski viri kljub temu trdijo, da grobi{~a obstajajo, Ibrahim Rugova pa je predv~eraj{nji dan razglasil za dan `alovanja zaradi umorov civilistov in mno`i~nih grobi{~ pri Orahovcu.” (Delo, 8. 8. 1998, ~lanek z naslovom ^i{~enje ozemlja se nadaljuje) O etni~nem ~i{~enju se je poro~alo `e mesece prej, in kot smo videli v primerih, se je o tem govorilo zelo neposredno. Osmega avgusta, skoraj pol leta po za~etku obse`nej{ega nasilja z oro`jem (tudi spopadov), pa se o etni~nem ~i{~enju dvomi – ~eprav naslov govori druga~e; v naslovu je etni~no ~i{~enje zapisano brez navednic. ^lanek soo~a razli~ne vire in iz njih sestavlja zgodbo, videti pa je, da jim daje razli~no te`o. Medtem ko se za albanske vire pi{e, da sku{ajo “prepri~ati” svetovno javnost, pa srbska ob~ila “trdijo.” Da ne gre samo za izbiro besed ali morda pi{~ev slog (da bi razli~ne izraze uporabljal le zato, da se ne bi ponavljal, da bi torej lahko zapisal tudi ravno obratno), nas navaja naslednji odlomek, kjer avtor pravi, da o “likvidiranih” gverilcih srbska stran ne daje podatkov. ^igava je potem besedna zveza o likvidiranih gverilcih? Ker so “likvidirani” v navednicah, nam to daje misliti, da morda sintagma le ni novinarjeva, ampak prihaja iz srbskih obve{~evalnih virov, ~eprav trdi, da o njih ne dajejo podatkov. Morda ne dajejo podatkov o njihovem {tevilu, vsekakor gre pri pisanju o likvidiranih gverilcih za me{anico podcenjevanja, kot da ne gre za ljudi (ali bi si upali zapisati “o likvidiranih gverilcih TO Slovenije JA ne daje izjav?” Prepri~ana sem, da ne) in eksplicitnega politi~nega prepri~anja7 , saj gre pri likvidaciji za umor politi~nega nasprotnika. Tudi pri mno`i~nih grobi{~ih se govori o (ne)obstoju, se torej dvomi8 . Poleg tega informacije o mno`i~nih grobi{~ih (~etudi morda neobstoje~ih, kot pripoveduje avtor ~lanka) ne dvigajo le prahu, ampak dvigajo celo propagandni prah!9 Kaj naj bi bil propagandni prah v tem kontekstu, mi ni jasno. ^e pa bi sku{ala razlo`iti, na koga se propaganda nana{a, bi spet za{la v te`ave. ^e gre za albansko propagando, potem pomeni, da so albanska mno`i~na grobi{~a “zakrivili” Albanci sami, kar ni smiselno. ^e gre za srbsko propagando, potem ni jasno, kaj propagirajo. Premo~, zverinskost? Glede na to, da se ~lanek nagiba v prid srbskim virom (nasproti albanskim), se tudi druga mo`nost ne zdi smiselna, tako da je bolj verjetno, da avtor meni, da so mno`i~na grobi{~a, v katerih so Albanci, v prid Albancem. Taka argumentacija nam je dobro znana, napadalci se ve~krat zagovarjajo, ~e{ kako so si `rtve nasilje zaslu`ile, ~e niso zanj kar naravnost “prosile”. 72 BALKANSKE REFLEKSIJE To ni na{a vojna: kaj ima Kosovo opraviti s Slovenijo? 6. NATOV NAPAD NA JUGOSLAVIJO Kljub splo{nemu vtisu, da je slovenska javnost naklonjena kosovskim Albancem, smo iz primerov videli, da ~asopisi ne pi{ejo (niso pisali) nujno tako, kot bi na podlagi vtisa pri~akovali. Na pamet bi lahko zatrdili, da slovenska javnost za poglavitnega krivca za krvav razplet na tleh biv{e Jugoslavije {teje Srbijo oziroma Slobodana Milo{evi}a. Toda ali bi lahko na pamet – na pamet, kljub temu, da so mnogi med nami vsak dan prebirali poro~ila, komentarje in ~lanke o vojni Nata proti Jugoslaviji – uganili, kaj se da razbrati iz ~asopisov: ali je imela Slovenija do vojne in do Natovega napada na Jugoslavijo kak{no jasno stali{~e, so ga imeli Slovenci, t. j. prebivalci Slovenije, so bili naklonjeni politiki kaznovanja Srbov, ali so ~asopisi prikazali vojno kot logi~no posledico ne~esa, so govorili o pravi~nosti, kak{no stali{~e so imeli politiki, Slovenci, ~asopisi, dru`ba “kot taka” do beguncev? Ali pa so – preprosto – pisali o zadevi, kot da se “nas” ni~ ne ti~e? Do sedaj smo preverili situacijo, kakr{na je bila pribli`no leto dni pred posegom Nata v Jugoslaviji. Morda bi morali iti {e bolj nazaj, v leto 1989 in spremljati odnos do Albancev in Jugoslavije ves ~as do dana{njega dne. Taka raziskava bi nam gotovo povedala veliko o nas samih, se pravi o dru`bi, v kateri `ivimo, o njenih ideologijah, o demokraciji, ~lovekovih pravicah in drugih vrednotah, o katerih se mnogo govori. Za potrebe tega ~lanka pa je opis “leta poprej” vseeno dovolj zgovoren. Primerjajmo ga z letom, ki ga `ivimo. Prvi dan po napadu na ZRJ je Delo na prvi strani priob~ilo ~lanek z naslovom Nato napadel ZRJ (kjer {tirje dopisniki iz Beograda, Bruslja, New York in Moskve poro~ajo o napadu, odzivih in razlogih zanj), ~lanek o kosovski krizi in Sloveniji ter Temo dneva, naslovljeno Obsojeni na CNN, kjer avtor pravi: (13) “Mednarodna skupnost je torej sklenila z voja{ko silo pokazati jugoslovanskemu prezidentu, da misli resno. Po ne{tetih gro`njah, kakr{ne bi prej pri~akovali od ne pretirano spretnih amaterjev kot od poklicnih diplomatov, ji kaj drugega tudi ni preostalo. (...) Zanemarimo tokrat vpra{anje, kam sodi slovenska dr`ava, pa tudi to, ali je osupljivo dosledno harmoniziranje šslovenske’ zunanje politike z ameri{ko vezana trgovina ali zgolj servilnost brez primere, za katero ne bo nikakr{ne nagrade.” (Delo, 25. 3. 1999) Ta odlomek povzame vso paleto poro~anj in komentiranj, ki so naslednja dva meseca prevevala ~lanke o vojni v Jugoslaviji, in sicer, da je bila vojna neizogibna in da Slovenija nima lastnega odnosa do te vojne, ~e pa ga `e ima, se ta ka`e z njegovo odsotnostjo, se pravi `eljo, da tega odnosa ne bi bilo. ^lanek o kosovski krizi in Sloveniji, naslovljen z “Vsi varnostni ukrepi”, prina{al pa je izjave slovenskega premiera in slovenskega predsednika: 9 Propaganda po SSKJ: 1. na~rtno raz{irjanje, pojasnjevanje politi~nih, nazorskih idej z namenom, da se uresni~ijo 2. nav. slab{. namerno prikrivanje, potvarjanje ~esa z namenom, da se politi~no, ideolo{ko vpliva 3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce. BALKANSKE REFLEKSIJE 73 Marjeta Doupona Horvat (14) “Drnov{ek je {e povedal, da je Ljubljana na pro{njo zavezni{tva odobrila prelete letal na poti v zra~ni prostor ZRJ `e oktobra lani, ko je bil izdan prvi ukaz za aktiviranje zavezni{kih sil, in da odobritev {e velja. (...) Predsednik Milan Ku~an je ob posredovanju Nata v ZRJ izrazil ob`alovanje, da je pri{lo do voja{kega posega, hkrati pa poudaril, da se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Kot je zapisal, agresivna srbska nacionalisti~na politika `e nekaj let ogro`a mir v jugovzhodni Evropi, povzro~a humanitarno katastrofo in izziva demokrati~ni svet. Nasilja na Kosovu, enako kot v BiH, o~itno ni bilo mogo~e ustaviti druga~e kot s silo. Ku~an {e meni, da je voja{ko posredovanje Nata tak{en mednarodni ukrep, ki ni sovra`en srbskemu narodu.” Najbr` je res zoprna re~, ~e mora{ dati izjavo o ne~em, o ~emer pravzaprav nima{ ali no~e{ imeti stali{~a. Poglejmo si samo konsktrukt, ki “poudarja, da se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi”. ^e se kaj res mora zgoditi, ~e ni druge mo`nosti, potem se pa~ zgodi; potem je zadeva podobna naravnemu pojavu, ki ga krojijo zakoni fizike ali biologije. Kar se je moralo zgoditi, se je pa~ zgodilo. Jabolko je padlo z drevesa (fizika), spo~et otrok se je rodil (biologija), vojna se je za~ela – je to naravni pojav? Vedno, kadar nekdo sku{a dru`bena dogajanja “prodajati” za naravna, lahko posumimo, da z naravnostjo nekaj ne more biti v redu. Izjava poudarjam, da je to naravno naravnost kri~i k priznanju, da je umetno. In ~e se je vojna v ZRJ res morala zgoditi – ~emu so potem tekle tako ob{irne razprave o tem, ali je poseg legitimen in ~e je legitimen, ali je tudi legalen? In obratno, seveda. Ni~ se torej ni moralo zgoditi. [lo je pa~ za odlo~itev, ki bi lahko bila tudi druga~na, kot je bila `e tolikokrat poprej. Izjava, da Natov ukrep ni sovra`en srbskemu narodu, pa spominja na izjave predstavnikov JA ob agresiji na Slovenijo, kjer so tudi poudarjali, da ne gre za sovra`nost proti slovenskemu narodu. Po mojem si je te`ko izmisliti prese`ek nad bombardiranjem ljudi; v izjavi tipa vrgli ti bomo bombo na glavo, toda ne jemlji tega osebno je poosebljen stoodstotni cinizem. Posamezniku je za na deklarativni ravni izra`eno kolektivno sovra`nost & prijateljstvo pa~ vseeno, ~e je ogro`en on sam. Pri (14) gre za izjavo zaradi izjave same, ~isti larpurlartizem, torej. Tretjega aprila je bil na 4. strani Dela natisnjen zemljevid z naslovom Vnetljiva balkanska {ahovnica. Natisnjen je bil tako, da se Slovenija in levi rob Hrva{ke na natisu nista videla. Popolna distanca od Balkana, vsaj na izrekovalni ravni. Na prvi strani pa je ~lanek z naslovom Trenutek zati{ja med alarmoma prina{al naslednje: (15) “Srbski viri poleg tega poro~ajo, da so za~eli gverilci mno`i~no odlagati oro`je in uniforme, tako da se srbskim vojakom vdajajo v spodnjem perilu.” Odlomek (15) ni iztrgan iz konteksta. V nadaljevanju ~lanka namre~ na gornje trditve ni komentarja. Odlomek razen zasmehovanja ne prina{a nobene druge informacije, vsaj 74 BALKANSKE REFLEKSIJE To ni na{a vojna: kaj ima Kosovo opraviti s Slovenijo? verodostojne ne; gre le za osebni u`itek pisca, ki mu ~lanke objavljajo na prvi strani najve~jega slovenskega dnevnika. 7. BEGUNCI Takoj po za~etku Natovih napadov so se v Sloveniji za~eli objavljati ~lanki o {tevilu beguncev, ki naj bi jih Slovenija sprejela. Z re{itvami pa se ni preve~ hitelo, o izredni seji dr`avnega zbora, kjer so poslanci odlo~ali o tem, koliko beguncev s Kosova bo Slovenija sprejela, so mediji poro~ali 15. aprila. (16) “Tako bo na podlagi Zakona o za~asnem zato~i{~u Slovenija ponudila za{~ito 2477 prebe`nikom z obmo~ja Kosova, ki so `e v na{i dr`avi, in 1600 beguncem s Kosova, ki jih bomo, upo{tevaje na~elo zdru`evanja dru`ine, s pomo~jo Visokega komisariata Zdru`enih narodov za begunce organizirano pripeljali, sprejeli in namestili v na{i dr`avi. Status za~asnega zato~i{~a ima pri nas {e 2450 dr`avljanov Bosne in Hercegovine, ki se doslej {e niso mogli vrniti na svoje domove. Slovenija bo tako na podlagi zakona ponudila za~asno zato~i{~e 7527 prebe`nikom. Vendar pa so poslanci v~eraj sprejeli {e odlo~itev, da bo ta {tevilka lahko tudi prese`ena, in sicer v primeru zdru`evanja dru`in pri najbolj ranljivih kategorijah pribe`nikov, med katere sodijo o`ji dru`inski ~lani.” (Delo, 15. 4. 1999) Kaj naj po~nemo z besedilom, ki daje vtis, da le poro~a? Poro~a pa tako, da je videti, kot da navaja “neopore~na” dejstva, ne pa da navaja tisto, kar je rekel nekdo drug. ^e za~nemo pri {tevilki 2477 prebe`nikov z obmo~ja Kosova, ki so `e v na{i dr`avi, povejmo, da jih v tistem trenutku ni bilo 2477, vsaj legalno prijavljenih ne, to je tistih, ki jim je dr`avni zbor “odobril” status za~asnega begunca. 2477 je bilo {tevilo vseh prebe`nikov s Kosova, ki so jih evidentirali v Prehodnem domu za tujce (in njegovih izpostavah), ko pa so jih evidentirali, so ve~ino tudi prepustili kar njim samim, kar pomeni, da jih veliko med njimi v tistem trenutku sploh ni bilo ve~ v Sloveniji. To vemo zato, ker se je od 2477 omenjenih prebe`nikov kasneje na uradnih za to dolo~enih obrazcih za status za~asnega begunca prijavila manj kot polovica. [tevilke so bile – o~itno – nepreverjene, v ~igave interesu je to bilo, pa dnevnikov o~itno ni zanimalo. Druga pomanjkljiva informacija, ki bi jo besedilo o {tevilu beguncev moralo zajemati, je, kdo so upravi~enci do legalnega prihoda v Slovenijo. Slovenija je namre~ meje za dr`avljane Jugoslavije zaprla `e pred Natovim posegom. Ljudje, ki bi sicer pri{li v Slovenijo povsem legalno, na podlagi toliko opevanega na~ela zdru`evanja dru`in, z vizumom, so pri{li kot begunci. V ~asu za~asnega odprtja meje za kosovske begunce je prihajalo do diskriminacije nekega dela slovenskih dr`avljanov: tistih z nepravim poreklom, Slovencev albanske provenience. Slovenski dr`avljani, katerih sorodniki so bili dr`avljani ZRJ, so lahko svojo pravico do BALKANSKE REFLEKSIJE 75 Marjeta Doupona Horvat 10 Presenetljivo majhnemu {tevilu poslancev se je zdela kvota 1600 prenizka. “Aurelio Juri (ZLSD) je menil, da bi v Sloveniji lahko sprejeli {e ve~ beguncev, Roman Jaki~ (LDS) se je spra{eval, po kak{nih merilih je vlada dolo~ila predlagano {tevilo beguncev. Tako kot Juri je namre~ tudi on menil, da bi lahko sprejeli ve~ kosovskih beguncev.” (Delo, 15. 4. 1999, ~lanek z naslovom Begunci prihajajo: kam z njimi) zdru`evanja dru`in uresni~evali samo znotraj begunske kvote 1600 beguncev10 . Dru`inski ~lani so lahko pri{li v Slovenijo samo kot begunci, drugih beguncev (tistih, ki v Sloveniji niso imeli kakega o`jega dru`inskega ~lana, bodisi slovenskega dr`avljana ali tujca z dovoljenjem za bivanje) v Slovenijo sploh niso spustili. Istega dne smo lahko v Delu na 8. strani brali o druga~ni avstrijski izku{nji: (17) “Podobno kot v Sloveniji so tudi v Avstriji oblasti in politiki podcenili vtis, ki ga je naredil genocid nad kosovskimi Albanci na prebivalstvo, in tako tudi pripravljenost odobriti sprejem beguncev in gmotno pomo~. Notranjega ministra, ki se je postavil na trdo odklonilno stali{~e do beguncev, so tako reko~ iz`vi`gali: re{il se je tako, da bo Avstrija navsezadnje sprejela 5000 beguncev.” Po pisanju slovenskih ~asnikov sode~ pa trpljenje albanskih beguncev ni prav dosti vplivalo na njihovo pisanje. Prav neverjetno je bilo opazovati, s kolik{no ihto so udrihali po beguncih, ki so se re`imu v Sloveniji uprli. V dnevniku smo lahko prebrali, da so skupino sedemdesetih (70) kosovskih beguncev prepeljali iz Prehodnega doma v Ljubljani v Begunski center v ^rnomlju, ki je lociran v nekdanji voja{nici. Takole so pisali v Dnevniku: (18) “Med drugim so imeli pripombe na sanitarije, na pogoje bivanja in same sobe, motili so jih jogiji, ker niso iz enega kosa. Gre namre~ za jogije, ki jih je uporabljala `e nekdanja jugoslovanska vojska in so sestavljeni iz treh delov, ne iz enega, kot bi sami `eleli. (...) Trmasto so odklanjali hrano, do hrane niso pustili niti otrokom, ~eprav so se za najmlaj{e posebej potrudili in jim skuhali puding. (...) ^e samo pomislimo, koliko jih {e vedno zmrzuje pod {otori in v blatu brez vode ter toplih obrokov, je ~rnomeljska nastanitev v primerjavi s tem skoraj hotelska.” (Dnevnik, 30. 4. 1999) ^lanek so v Dnevniku naslovili z “Begunci gladovno stavkali”. Med omenjanjem hotelske nastanitve so pozabili povedati, da v sanitarijah ni tople vode, oklenili pa so se starih voja{kih jogijev. Res lepo, da so se posebej potrudili in za najmlaj{e skuhali puding – toda ali je karkoli la`je skuhati kot puding? Na ta nesre~ni puding niso pozabili niti tri dni kasneje, ko je iz{el nov ~lanek z naslovom “Mi tu ne moremo `iveti” in podnaslovom “Skupina kosovskih beguncev zavrnila šneudobno’ namestitev in hrano”, je {e enkrat prina{al podobne trditve, le da je bil dvakrat dalj{i. (19) “V zbirnem centru so jih ~akali s hrano, ki so jo v ~etrtek zavrnili. Nato so se potrudili in na{li mleko, ki ga je v ^rnomlju v taki obilici in naenkrat te`ko dobiti, da so skuhali puding, saj so hoteli za otroke pripraviti skromno presne~enje.” V kak{ni obilici? Tudi ~e je bilo 50 otrok (bilo jih je manj) in so skuhali 50 vre~k pudinga, za to niso potrebovali ve~ kot 25 litrov mleka. ^rnomelj je res majhen kraj, tako majhen pa tudi ne, saj ima trgovine na vsakem vogalu. Ampak kadar se pri beguncih pretirava, se pretirava zares. 76 BALKANSKE REFLEKSIJE To ni na{a vojna: kaj ima Kosovo opraviti s Slovenijo? (20) “Najmlaj{a dru`ina, katere komaj 22-letna mamica je med na{im obiskom uj~kala {tiri dni starega fantka, je kar zadovoljna s svojim novim domom. šLe to je nerodno, da ni tople vode,’ je povedal o~ka, šne zaradi nas, odraslih, temve~ zaradi dojen~ka.’” Iz ~lanka smo tudi izvedeli, da je 42-letni dr`avljan Slovenije pri{el v ^rnomelj za dru`ino, `eno in {tirimi otroki, ki so v Ljubljani prej hodili v {olo. Toda to se avtorju ~lanka ni zdelo problemati~no, saj je {lo vendar za begunce, ~e pa ne ravno za begunce, pa za Slovence “napa~nega” nacionalnega porekla (se pravi dr`avljane drugega reda, navkljub ustavno zagotovljeni enakosti). V ~lanku opisujejo bosanske begunce iz istega centra, ki so z namestitvijo v ^rnomlju zelo zadovoljni. “Vsi so se spra{evali, ~e skupina Kosovcev sploh be`i pred gozotami vojne. Sami namre~ `e sedem let ~akajo na vrnitev na po`gane in do tal poru{ene domove,” pravi ~lanek. ^lanek na isti strani, ki se tudi ukvarja s to temo, pa: “Pri arogantnem obna{anju pe{~ice prosilcev za begunski status v ^rnomlju je mogo~e upo{tevati le eno olaj{evalno okoli{~ino, da so zaradi lastnih pre`ivetih travm in krvave vojne na Kosovu pod hudim psihi~nim stresom. A tudi v tem primeru bi ~lovek pri~akoval, da bodo zadovoljni z morebiti malo skrbnej{o namestitvijo in oskrbo, da so le na varnem in suhem.” Tudi v tem ~lanku ni mo~ najti ni~esar o tem, da so otroci slovenskih dr`avljanov oziroma njihovi star{i upravi~eni tudi do otro{kih dodatkov za njihovo pre`ivljanje – kar pa ne velja, ~e nimajo dovoljenja za bivanje, ampak le status za~asnega begunca. O bosanskih beguncih smo leta poprej (od 1992 dalje) le ste`ka prebrali kak{no ne-alarmantno novico ali komentar, ki bi begunce obravnaval kot ljudi, ki imajo te`ave. Namesto tega so ~asopisi (npr. Dnevnik) begunce obravnavali kot problem per se. Zdaj, kar naenkrat pa so bosanski begunci v ^rnomlju pridobili avreolo zglednosti, ki jim uboge pare s Kosova o~itno ne se`ejo do kolen. Naslednji zgovoren primer je iz Sarajeva. Po podatkih iz ~lanka, ki je datiran 19. 4. 1999, je bilo v tem ~asu v Bosni in Hercegovini 36.000 beguncev s Kosova. Takole jih opisuje odlomek: (21) “Kosovski begunci so v Sarajevu šzavzeli’ avlo, ~akalnico in skoraj vse prostore med vojno hudo poru{ene `elezni{ke postaje. Ve~ina teh ljudi `e ve~ let ni bila cepljena proti nalezljivim boleznim, zato si zdravniki zelo prizadevajo, da bi obolele ~imprej ozdravili, {e zlasti otroke in `enske, in tako prepre~ili, da bi se bolezni {irile.” (Delo, 19. 4. 1999) Hvalevredno je, da se zdravniki trudijo, da bi bolniki ~imprej ozdraveli, to je njihov poklic. Toda upravi~eno lahko posumimo v navedene razloge: ker da ljudje `e ve~ let niso bili cepljeni proti nalezljivim boleznim? ^e so mi{ljeni otroci, potem je skrb gotovo na mestu, zlasti ~e pomislimo, kako se precepljenosti otrok lotevajo zdravstveni delavci v Sloveniji; toda operirati z necepljenostjo odraslih je najmanj ~udno; tudi v Sloveniji se odrasli ljudje mno`i~no ne cepijo proti nalezljivim boleznim. Prej bi lahko rekli, da je v `elji BALKANSKE REFLEKSIJE 77 Marjeta Doupona Horvat pokazati na slabo zdravstveno stanje (ali celo zdravstveno kulturo, kar pri pisanju o beguncih ne bi bilo ni~ novega, redno se jim pripisuje ve~, kot je mo`no) piscu besedila preprosto spodletelo. Tako je bilo tudi v naslednjem primeru s Kosova: (22) ”Mno`ica `ensk, ki so si po raznih smeti{~ih priskrbele nekak{ne posode (najpogosteje plo~evinke), na prostem na najpreprostej{i na~in pripravljajo obroke. Da bi tisto malo `ivil kaj zaleglo za ~im ve~ la~nih ust, dodajajo ~im ve~ vode. Ob ognji{~ih, okrog katerih se drug k drugemu stiskajo la~ni in umazani otroci, ki ka{ljajo (v nekaterih tabori{~ih so se raz{irile nalezljiva zlatenica in druge bolezni) ali jo~ejo, so vse o~i uprte v šgospodinjo’ in v to, kar je na ognju.” (Delo, 19. 4. 1999) Kako “nalezljiva zlatenica” pojasnjuje ka{ljajo~e otroke, iz teksta ni jasno; zdi se, da je za dramati~en opis pisec stvari pa malo nametal. Sploh ne gre za to, da dramati~nemu vtisu ne bi verjeli (verjamem celo, da v~asih zmanjka besed), gre le za pomanjkanje natan~nosti. Ali pa na primer gospodinja v navednicah. Ali je zaradi bede kaj manj gospodinja, kot je bila prej? Verjetno je celo bolj, ko mora “~arati” iz ni~. 8. VERODOSTOJNOST INFORMACIJ Lahko si mislimo, da ni bilo lahko priti do informacij, {e posebej potem, ko so jugoslovanske oblasti novinarje izgnale iz dr`ave. Toda novinarji se vedno nekako znajdejo, iskanje informacij je njihov poklic. Kaj pa naj si mislimo o ~lanku, za katerega niti pri eni trditvi ne moremo biti prepri~ani, da je kaj ve~ kot zgolj govorica. Dvajsetega aprila je Delo objavilo ~lanek z naslovom Strah pred doma~imi Albanci (nadnaslov: Makedonija, podnaslov: Huda zaskrbljenost po odkritju opori{~a Osvobodilne vojske Kosova pri Kumanovu – V javnosti se krepi mnenje, da Nato podpira makedonske “albanske separatiste”). V ~lanku si sledijo kvalifikatorji verjetnosti: (23) “se je zvedelo (...) domnevajo (...) se je govorilo (...) to je menda (...) po mnenju makedonskih funkcionarjev in medijev je o~itno (brez navedbe, katerih funkcionarjev in katerih medijev, op.) (...) da je nekaj tak{nega obljubilo vladi v Skopju (...) ministra sta potrdila (ne da bi navedla natan~nej{e podatke), da so oro`je odkrili {e v nekaterih krajih zahodne Makedonije, da so aretirali ve~ albanskih dr`avljanov in da imajo zanesljive informacije o tem, da tudi v Makedoniji nastajajo klasi~ne voja{ke formacije, kakr{na je OVK (...) kot se je napol uradno zvedelo med novinarji (...) kot je sli{ati (...)sli{ati pa je, da se albanski separatisti ne bodo odrekli temu na~rtu in da se njihove priprave na akcijo nadaljujejo (...) menda imajo {e vedno veliko oro`ja (...) albanski separatisti menda `e imajo mo~no podporo v zahodnem delu dr`ave (...) naj bi pri{lo (...) ki naj bi bile obljubile oboro`evanje gverilcev (...)” 78 BALKANSKE REFLEKSIJE To ni na{a vojna: kaj ima Kosovo opraviti s Slovenijo? Vse to pa Delov novinar pi{e (to izvemo iz glave teksta) iz – Podgorice! Petega maja 1999 so v Delu podvomili o Albancih: (24) “Hkrati po vsem Kosovu ~istijo preostale š`epe’, med albanskim prebivalstvom pa znova ugotavljajo (ne)lojalnost do srbske dr`ave. V zadnjih mesecih so mnogi “po{teni” Albanci izdajali skrivali{~a gverilskih skupin, imena svojih sosedov in sorodnikov v njih in natan~ne podatke o njihovih domovih in lastnini.” ^lanek nam sugerira, da so po{teni Albanci tisti Albanci, ki so lojalni do srbske dr`ave. Ker potem niso lojalni do svojih rojakov, je njihova po{tenost postavljena pod navednice. Toda od kod avtorju podatki o ovajanju Albancev? Ovajanje rojakov je huda obto`ba, toda to je edina tovrstna informacija, ki sem jo na to temo zasledila v Delu; prej bi lahko rekli, da je ta informacija govorica ali zlonamerna obto`ba, kajti ~e bi se kaj takega zares dogajalo, bi si bralci zaslu`ili obse`nej{o sliko (se pravi ve~ – vsaj dva! – ~lankov). ^lanek se nadaljuje z navedbo {e nekaterih nepopolnih informacij, ki so “epilog” do`ivele naslednji dan. (24’) (nadaljevanje 24) “(...) O Rugovi je dejal: šAlbanci priznavajo samo njegov podpis na dokumentih, sprejetih v Parizu. Vse, kar je potem v imenu albanskega ljudstva podpisal s srbsko oblastjo, je brez pomena.’ Njegovega ravnanja neposredno ne obsoja, ker ne ve, kak{no je njegovo zdravstveno in psihi~no stanje. Po trditvah nekaterih beograjskih medijev, ki se sklicujejo na uradno televizijo v Tirani, pa je to storila OVK: naglo sodi{~e je dr. Rugovo obsodilo na smrt...” Iz ve~ ~lankov v Delu je mo~ razbrati, da slovenska ob~ila o beograjskih medijih nimajo posebej lepega mnenja. [e posebej je bilo to o~itno, ko so Natova letala bombardirala poslopje srbske televizije v Beogradu. Toda kadar je piscem pri{lo prav, so se sklicevali pa~ na beograjske medije in s tem odgovornost za verodostojnost informacij prevalili na nekoga drugega. Res, z navajanjem tega, kar pi{ejo srbski mediji, ni ni~ narobe, ~e pri tem tudi ostane. V tem primeru ni bilo tako. Tri pikice, ki so v originalnem besedilu ~lanka, nam sugerirajo, da za obsodbo dr. Rugove na smrt stoji nekaj ve~. Kaj? O tem naj bralci z domi{ljijo presodijo sami. Naslednjega dne se je zgodba v ~lanku z naslovom Bo Rugova zmogel vstati od mrtvih nadaljevala: (25) “Sode~ po nekaterih virih je gverilsko vodstvo s Thaqijem na ~elu obsodilo Rugovo na smrt, zato bo moral biti najprej pomilo{~en. Realisti pa so prepri~ani, da bo vse to minilo, in da se bo Rugova svojega “embarga” zlahka re{il, ~e ga bo, kot poprej, mednarodna skupnost sprejela kot glavnega albanskega voditelja in pogajalca.” Z dvomom v oba navedena ~lanka ne zanikamo, da je do smrtne obsodbe pri{lo, a ~lanka nista prepri~ljiva. [e zlasti zato ne, ker se drugi na prvega na posreden na~in sklicuje. Prvega dne smo brali, da so vir vesti o Rugovovi smrtni obsodbi beograjski mediji (ki se BALKANSKE REFLEKSIJE 79 Marjeta Doupona Horvat 11 Podobnih poro~il, ki se sklicujejo sama nase, smo vajeni, na primer, kadar mediji poro~ajo o Severni Irski. Nekega dne v slovenskem tv dnevniku objavijo, da je npr. v Londonu eksplodirala bomba, in citirajo britanskega premiera, da jo je po njegovem najverjetneje podstavila IRA. Naslednjega dne v dnevniku TVS spet poslu{amo poro~ilo o podstavljeni bombi, le da tisto, kar je dan poprej veljalo za domnevo, danes velja za dejstvo – in to brez kakr{nihkoli dodatnih informacij. “Danes” preprosto velja, da je bombo podstavila IRA. Lahko, da jo je, lahko da je ni. Publika naj pa~ verjame na besedo. Odkod poro~evalcu vedenje/ informacija, ki ga/jo ni pripravljen deliti s svojim ob~instvom? 12 Slovenija se je z odlokom obvezala sprejeti 1600 kosovskih beguncev iz preprostega razloga: ker se je za {tevilko 1500 odlo~ila Portugalska; Slovenija tako ni bila zadnja po {tevilu deklarirano sprejetih beguncev s Kosova. sklicujejo na televizijo iz Tirane), ne pa albanska televizija neposredno, naslednjega dne pa Delo pi{e, da je “sode~ po nekaterih virih” Rugova obsojen na smrt. Ker so edini viri, ki so odgovorni za to novico, v delu omenjeni dan poprej (to pa so beograjski mediji), vidimo, da se Delo sklicuje pravzaprav samo nase. Prvi dan objavi neko nepreverjeno informacijo, drugi dan pa se na to informacijo sklicuje11 . Kot da je zares dovolj, da neko stvar velikokrat ponovi{, pa `e obvelja za dejstvo. Spomnimo se samo, kako je bosanska stran, ki je v bosanski vojni dolgo veljala za napadeno, s~asoma v slovenskih medijih postala le ena od vpletenih strani – kar nikakor ni nedol`na sprememba, ampak je politi~na interpretacija dogodka. 9. JE SLOVENIJA MED 1998 IN 1999 KOSOVU POSTALA KAJ BLI@JE? Videli smo, da se je v primeru beguncev slovenska dr`ava – kolikor je bilo le mo`no12 – od Kosova oddaljila, kolikor se je le mogla. Kaj pa na diplomatski ravni? Dvanajstega maja smo v Delu brali ~lanek z naslovom in podnaslovom Drugi dan ministrskega zasedanja predvsem o krizi na Kosovu – Tudi Slovenija sprejela naftni embargo: (26) “Pri obeh elementih urejanja kosovskega konflikta je po besedah slovenskega dr`avnega sekretarja Ernesta Petri~a odigrala svojo vlogo tudi Slovenija. Pri sklepanju o embargu je znotraj skupine sedmih pridru`enih partneric pomagala omiliti pomisleke nevtralnih ~lanic WEU, pri stabilizacijskem sporazumu pa je Petri~, ki se je med drugim sestal z nem{kim zunanjim ministrom Fischerjem, dobil zagotovila, da Nemci kot pobudniki ideje vidijo Slovenijo samo kot dr`avo, ki naj bi (podobno kot Gr~ija in Mad`arska) od zunaj pomagala stabilizirati nemirno obmo~je.” ^e je slovenski zunanji minister dobil zagotovila, da Slovenija ostaja zunaj, potem tega ne moremo razumeti druga~e, kot da je to sama `elela. Sicer `e nekaj ~asa to ni nobena “skrivnost”, imamo pa v razli~nih izjavah opraviti z razli~no stopnjo eksplicitnosti. Iz ~lankov, ki so lahko izhajali med Natovim napadom na Jugoslavijo, smo lahko ugotavljali tudi dolo~eno mero privo{~ljivosti – razbrati se jo je dalo tako iz prebiranja izjav politikov kot novinarjev. Dne 26. aprila je Delo objavilo ~lanek z naslovom Jubilejni Natov vrh se je kon~al in pomenljivim podnaslovom Drnov{ek: Nato brani na~ela in vrednote, ki so pripeljala Slovenijo v konflikt z Milo{evi}evim re`imom `e nekaj let prej. Petnajstega aprila, na primer, je Delo na osmi strani objavilo francoska, nem{ka, avstrijska in italijanska stali{~a do vojne, slovenskih pa ni bilo med njimi. Naslednjega dne so bili objavljeni odmevi na incident, ko je Natovo letalo odvrglo bombo na kolono 80 BALKANSKE REFLEKSIJE To ni na{a vojna: kaj ima Kosovo opraviti s Slovenijo? civilistov. Naslov ~lanka se je glasil Zavezniki iskerno ob`alujejo. Brali smo odzive iz “Nata”, New Yorka, Bonna – ne pa tudi iz Ljubljane. Na osmi strani je bila v istem ~asopisu objavljena pretresljiva reporta`a, naslovljena z Auschwitz? Dachau? Ne. Tirana, 1999. Tudi ta reporta`a je bila dokaz, da Delo objavlja vse opcije hkrati. Pretresljivost videnega ni vplivala na komentarje v ~asopisu, ker so jih praviloma pisali razli~ni novinarji. Dne 24. aprila sta bila na prvi strani Dela dva ~lanka s pomenljivima naslovoma. Naslov prvega je bil Zavezniki odlo~eni: nobenega kompromisa, naslov drugega pa: Trobilo re`ima v ru{evinah, naslov, ki jasno izra`a stali{~e do bombardiranja srbske televizije, ki ga ~lanek tudi opisuje: (27) “Poru{eno je desno krilo poslopja televizije (gledano iz Takovske ulice) oziroma {tiri tamkaj{nja nadstropja. V prvih informacijah je bilo re~eno, da je bil ubit en ~lovek, 17 ljudi pa huje ranjenih. Pozneje so sporo~ili, da je bilo ubitih 10 ljudi in ve~ deset ranjenih, da pa je precej ve~ mrtvih (morda 30) ali ranjenih {e pod ru{evinami.” In od kod so bile informacije? Od {tirih Delovih dopisnikov, nobeden med njimi pa ni poro~al iz Srbije. V isti izdaji ~asnika so na deseti strani objavili nekak{en rezime meseca dni Natovih napadov, kjer ni bilo informacij o slovenskih stali{~ih, pa tudi Sobotna priloga je tega dne prina{ala informacije o vojni. Eden od ~lankov je nosil nadnaslov Razlogi za intervencijo in naslov Evropa ne sme popustiti. Dne 23. aprila so bila podobna stali{~a `e predstavljena: (28) “Po vsem, kar so Milo{evi} in srbska dr`ava prizadejali kosovskim Albancem, mednarodna skupnost nima samo moralne in politi~ne dol`nosti, temve~ tudi pravico (~e smo se iz preteklosti res ~esa nau~ili in ~e naj ~lovekove pravice jemljemo resno, kot naj bi jih), da na Kosovu vzpostavi razmere, v katerih bo srbski voja{ki ma{ineriji (bodisi sedanji bodisi prihodnji) za dolgo, ~e ne celo za vselej, onemogo~eno, da bi posku{ala znova udejaniti sedanji genocidni scenarij. Nikoli ve~ bi moralo veljati tudi za kosovske Albance.” (Delo, 23. 4. 1999, ~lanek z nadnaslovom Gostujo~a peresa in naslovom Nikoli ve~ – tudi za Albance) Le da je tu avtor `ugal tudi Albancem. Lahko bi rekli, da so se v tisku tako Albanci kot Srbi pogosto opisovali posmehljivo, s ~imer se je zrelativizirala resnost dogajanja na Kosovu in v Jugoslaviji. Posmehovati pa se je mo`no samo ne~emu, kar nima prave zveze s tistim, ki se posmehuje. Albanci so bili v~asih prikazani kot `rtve – a `rtve z razlogom in krivdo. Poglejmo, kako posmehljivo so 26. aprila o OVK pisali v Delu: (29) “Pri pripadnikih OVK, ki na severu dr`ave – posebej okoli mest Tropoje, Kukes, Bajram Curi ali okoli tamkaj{njih velikih begunskih tabori{~ – nadzorujejo mnoge to~ke, je stvar povsem druga~na. O~itno je, da so ti šstra`arji’, ki se predstavljajo kot BALKANSKE REFLEKSIJE 81 Marjeta Doupona Horvat pripadniki 'varnostnih sil OVK’, dokaj obveščeni in imajo natančna navodila, kako naj ob takšnih srečanjih ravnajo. Če novinarja ali kogarkoli drugega spustijo naprej, morajo biti prej prepričani, da imajo 'nepričakovani obiskovalci’ dobre namene, še posebej pa, da niso 'srbski vohuni’. Če o tem obstaja najmanjši dvom, lahko novinar čaka več ur, vse dokler z 'ustreznega mesta’ ne dobijo informacij o mediju, za katerega dela, oziroma, kako je novinar do sedaj pisal o dogodkih na Kosovu. (...) Na takšna vprašanja zelo neradi odgovarjajo tudi ljudje, ki sami sebe imenujejo 'glavne starešine’, ki se ne predstavljajo s čini (povedo le, da so poveljniki za to ali ono območje) in ki vztrajno odklanjajo kakršnokoli fotografiranje ali snemanje pred televizijskimi kamerami. Po krajšem 'posvetovanju’ nam je bil o stanju v enotah albanskih upornikov in njenih načrtih 'le na kratko’ pripravljen povedati poveljnik Ukšinaj. Najprej nam je razložil, da s Kosova niso bile pregnane vse gverilske enote. O njihovih trenutnih položajih ni želel govoriti, dejal je le, da so tam, kjer se jim srbske sile ne morejo približati.” (Delo, 26. 4. 1999, članek z naslovom Skrbno varovani načrti vrnitve na Kosovo) Članek skuša ustvariti vtis, kot da gre za igro in ne resnično življenje. Novinar se čudi, kako to, da ni sveta krava, ampak ga morajo celo preverjati. Niti v enem članku v Delu nismo mogli zaslediti, da bi se novinarki čudili, kako to, da srbska vojska ne izda načrta, kam je premestila svojo mašinerijo, tako da Natova letala ne zadevajo svojih ciljev, kot so predvidevala. Da pa svojih načrtov ne izda majhna albanska vojska, se zdi novinarju nekako “zamalo”. Zakaj bi o tem sicer sploh pisal članek? Tako pa je očitno, da je imel do medija dostop nekdo, ki je pač želel izraziti svoj posmeh. 10. ZAKLJU^EK Prebiranje slovenskih dnevnikov, zlasti največjega med njimi,v času Natovega napada na Jugoslavijo in v času dogodkov, ki so do njega pripeljali, je po eni strani pokazalo, da je javnost dogodkom na Kosovu namenjala veliko pozornost, ki se je kazala vsaj s količinsko obsežnim repertoarjem poročil, komentarjev, člankov, reportaž in drugih novinarskih prispevkov na temo vojne v Jugoslaviji. Po drugi strani pa se je pokazalo, da ta pozornost v vsebinskem smislu ni bila enoznačna. Uredniške politike v zvezi s poročanjem in komentiranjem ni bilo. Tako so se lahko na istih straneh pojavljali članki, ki so si bili vsebinsko nasprotni. Vseeno lahko strnemo nekaj značilnosti pisanja. Distanca do vojne na Kosovu se je kazala v izrečenem stališču, ki bi ga lahko na kratko poimenovali pravica do lastnega ne-stališča (in njenega objavljanja). Stališča drugih držav so bila objavljana sproti in v velikem obsegu —vsaj relativno, glede na to, da so se slovenski politiki in dnevni mediji trudili, da bi delovali v smislu “to ni naša 82 BALKANSKE REFLEKSIJE To ni na{a vojna: kaj ima Kosovo opraviti s Slovenijo? vojna”. @e sama koli~ina, ki je bila problemu posve~ena, je dala slutiti, da gre za ambivalenten odnos do jugoslovanske vojne: ali bi slovensko javnost zanimala, ~e se je sploh ne bi dotikala? Ali bi Delo redno namenjalo kosovski krizi cele strani (in jih tako tudi poimenovalo), ~e bi na delu menili, da bralcev to ne zanima? Bolj ko so ~lanki trdili, da gre za nekaj, kar se dogaja na “tujem”, ve~ so o tem pisali. Odnos do Albancev je bil ravno tako ambivalenten. Prepoznani so bili kot `rtve, toda po drugi strani kot `rtve, ki so dobile, kar so iskale; takih opisov na implicitni ravni ni manjkalo, kar ka`ejo tudi tukaj izbrani in interpretirani primeri. Albancem so mediji verjeli – toda Srbom so verjeli {e bolj. Odnos so Srbov se je kazal z natan~nim vsakodnevnim navajanjem {kode, ki naj bi jo zadali Natovi zavezniki. Viri so bili slabo prepri~ljivi, najve~krat se jih sploh ni dalo definirati. Mednarodna skupnost je bila referen~na to~ka, vseved, na katerega so se sklicevali mediji in doma~i politiki. Slovenija se je obna{ala kot ~lanica velike mednarodne skupnosti, ki misli tako, kot se od nje pri~akuje: da ne dela zgage in da ustre`ljivo kima ter nudi, kar “mednarodna skupnost” pri~akuje. Balkan brez Slovenije – nam sugerirajo mediji, ko citirajo politike in navajajo lastne misli – seveda ni del te mednarodne skupnosti. ^e bi gledali z zornega kota obravnavanih ~lankov, pa bi za besedno zvezo Balkan brez Slovenije tako in tako morali zapisati, da gre za pleonazem, ker naj bi bilo to, da Slovenija pa~ ni del Balkana, neizpodbitno dejstvo, nekaj, kar se ve in na kar se vedno lahko sklicujemo. Begunci so bili – kot `e v bosanski vojni – samo begunci, kategorizirana, brezobli~na skupina ljudi, ki naj bi na~rtno preplavila Slovenijo (~esar pa jim politiki seveda niso dovolili). In to kljub temu, da so bili ravno begunci tista politi~na in ~love{ka kategorija, kjer bi Slovenija nekaj lahko naredila. Ali je mo`no narediti kaj ve~, kot re{iti nekoga fizi~ne ali socialne smrti? Vsebinskega prese`ka tavtologije, da je ~love{ko `ivljenje pa~ ~love{ko `ivljenje, ni mogo~e zanikati ali zreducirati s pre`ve~eno opazko o moraliziranju. Naj poudarim, da analiza medijskega pisanja ni kritika novinarskega dela, ~eprav je v posameznih primerih tudi to. Je poskus analiziranja dru`be, v kateri mediji delujejo, in poskus opredelitve vrednot, ki se z eksplicitno izra`enimi nujno ne pokrivajo. Mediji so konstitutivni del dru`be, po Andersonu pa tudi naroda. Mediji imajo vpliv na javnost in politike, politiki na medij in javnost, javnost pa na medije in politiko; tripartitno razmerje je tak{ne vrste, da vsi vplivajo na druge in so hkrati od nekoga vplivani. Implicitni pomen in notranja nekonsistentnost pisanja, ki ju odkrivamo s pomo~jo analize, nam omogo~ata, da argumentirano pojasnimo to, kar nekateri imenujejo tudi branje med vrsticami. BALKANSKE REFLEKSIJE 83 Marjeta Doupona Horvat LITERATURA: ANDERSON, B. (1983): Imagined Communities. New York, London: Verso. CURTIS, L. (1984): Ireland: The Propaganda War (The British Media and the Battle for Hearts and Minds). London: Pluto Press. DOUPONA HORVAT, M. (1996): Begunska politika v Sloveniji (od marca 1992 do konca leta 1993). ^asopis za kritiko znanosti, {t. 178. Ljubljana. DOUPONA HORVAT, M. (1998): Logika in argumentacija v interkulturnem komuniciranju: magistrska naloga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. GRICE, H. P. (1989): Studies in the Way of Words. Harvard University Press. MO^NIK, R. (1996): Balkan Orientalisms. V: Mess: Mediterranean Etnological Summer School; Piran, Pirano; Slovenia 1996, Vol. 2 (ur. B. Baskar, B. Brumen) Ljubljana: In{titut za multikulturne raziskave. SCHLESSINGER, P. (1985): Media, Nation and State. London: Sage Publications. SCOLLON, R. & SCOLLON, S. W. (1995): Intercultural Communication. Oxford UK, Cambridge USA: Blackwell. VERSCHUEREN, J. (1995): The Pragmatic Return to Meanning. Rokopis. WALTON, D. (1987): Informal Fallacies. Amsterdam: John Benjamins Publishing Co. WIERZBICKA, A. (1991): Cross – Cultural Pragmatics. Berlin: Mouton de Gruyter. WILSON, J. (1990): Politically Speaking. Oxforf: Basil Blackwell. 84 BALKANSKE REFLEKSIJE Matej Kova~i~ Demokrati~nost slovenskega vstopanja v NATO SVOBODA KOT IZBIRA DANEGA Morebitni vstop Slovenije v NATO je pomembno vpra{anje, pomembno pa je tudi, kaj si o njem misli javnost. O vstopu Slovenije v NATO ni bil nikoli opravljen referendum oziroma se slovenski volivci za vstop v to zvezo niso nikoli izrekli neposredno. Zdi se, da se je slovenska politika za omenjeni projekt odlo~ila sama, tako reko~ ne da bi neposredno o tem kaj vpra{ala ljudstvo. Razen v anketah. V anketi SJM95/4 iz leta 1995 (n = 1008) je bilo anketirancem o Natu postavljeno vpra{anje “Ali se strinjate ali ne strinjate z naslednjo trditvijo: šPristop k NATO je za Slovenijo koristen.’” se strinjam 63.1 % se ne strinjam 10.1 % ne vem 26.8 % Vir: To{, 1999: 618 Leto dni prej je bilo v anketi SJM94/5 (n = 995) postavljeno vpra{anje: “Slovenska dr`ava si prizadeva za vstop Slovenije v NATO. Ali vi osebno podpirate tak{na prizadevanja ali jim nasprotujete?” BALKANSKE REFLEKSIJE 85 Matej Kova~i~ podpiram 44.2 % ne podpiram, niti ne nasprotujem 32.7 % nasprotujem 8.6 % ne vem, neodlo~en 14.6 % Vir: To{, 1999: 460 V obeh vpra{anjih je sicer opaziti dokaj velike dele`e neodlo~enih anketirancev, vendar je podpora vstopu v NATO videti nesporna, nasprotovanje pa izredno majhno. Svoboda kot izbira danega Leta 1997 je skupina {tudentov ljubljanske univerze opravila javnomenjsko raziskavo o odnosu Slovencev do vklju~evanja v NATO (n = 256). Temeljna misel raziskave je bila sku{ati nekoliko podrobneje obdelati ve~ vidikov slovenskega vklju~evanja v NATO, pri analizi rezultatov pa smo naleteli na nekaj zanimivih ugotovitev. Na za~etku ankete smo postavili vpra{anje: “Zamislite si, da bi bil v kratkem razpisan referendum za vstop Slovenije v NATO. Ali bi glasovali za NATO, proti Natu, ali pa ne bi {li na referendum?”. Anketiranci so imeli, tako kot v drugih anketah, na voljo le dve (oziroma tri) mo`nosti, odgovarjali pa so takole: ZA NATO 59,4 % PROTI NATU 17,1 % ne bi {el na referendum 23,5 % Vir: NATO’97, http://www.ljudmila.org/kricac/informatika/ nato9/ Naslednje vpra{anje pa smo zastavili malce druga~e: “Zamislite si, da bi bil v kratkem razpisan referendum z naslednjim vpra{anjem: “Ali ste za vstop Slovenije v NATO ali za nevtralnost Slovenije”? Ali bi glasovali za NATO, za nevtralnost ali pa ne bi {li na referendum?” ZA NATO 43,1 % ZA nevtralnost 40,8 % ne bi {el na referendum 16,1 % Vir: NATO’97, http://www.ljudmila.org/kricac/informatika/ nato97/ Pri prvem vpra{anju se je ve~ina anketirancev izrekla za vstop v NATO, ko pa smo pri drugem vpra{anju Natu postavili alternativo 86 BALKANSKE REFLEKSIJE Demokrati~nost slovenskega vstopanja v NATO (nevtralnost), se je dele` podpore Natu zmanj{al za dobrih 16 odstotkov. V anketi NATO ’97 smo nato postavljali {e dodatna vpra{anja o podpori vklju~evanju v zvezo NATO. Ali bi bili pripravljeni podpreti vklju~evanje Slovenije v NATO tudi v primeru...? DA NE – da se pove~ajo izdatki za vojsko? 44,1 % 55,9 % – da se zmanj{a nevarnost voja{kega napada na Slovenijo? 75,1 % 24,9 % – da se pove~a brezposelnost? 15,1 % 84,9 % – da se zmanj{a neodvisnost Slovenije? 34,8 % 65,2 % Vir: NATO’97, http://www.ljudmila.org/kricac/informatika/nato97/ Rezultati so pokazali, da se ve~ina Slovencev sicer zavzema za NATO, vendar le na splo{no in ~e bi od tega imeli kak{no korist (npr. ve~jo varnost). ^e pa bi morali za vstop v NATO kaj prispevati (npr. pove~anje davkov ali ve~ja stopnja brezposelnosti), bila ve~ina anketirancev proti vstopu Slovenije v NATO. Podatke, zbrane z anketo NATO’97, smo nato {e dodatno analizirali. Anketirance smo razdelili v dve skupini – tiste, ki so za vstop v NATO, in tiste, ki so proti, ter nato analizirali vsako skupino posebej. Izkazalo se je, da tisti, ki so se pri prvem vpra{anju izrekli proti vstopu v NATO, pri svoji odlo~itvi dokaj trdno vztrajajo, medtem ko tisti, ki so se pri prvem vpra{anju izrekli za NATO, kasneje – npr. ko jih vpra{amo, ali so za vstop v NATO tudi v primeru vi{jih stro{kov vojske ali ~e se zaradi tega pove~a brezposelnost – bolj spreminjajo svoje mnenje. Visoko podporo nevtralnosti je pokazala tudi anketa SJM94/5, ~eprav se vpra{anje ni povezovalo z Natom. Na vpra{anje: “Kak{na bi bila za Slovenijo najprimernej{a zunanja politika za prihodnje? Izberite najprimernej{i odgovor!” so anketiranci odgovarjali takole: nevtralnost 39.4 % navezava na Zahodno Evropo 31.8 % opiranje na ostanek Jugoslavije 0.4 % opiranje na NATO in ZDA 12.7 % opiranje na t. i. tretji svet 0.6 % opiranje na Rusijo 0.1 % Drugo 0.6 % ne vem, brez odgovora 14.5 % Vir: To{, 1999: 475 BALKANSKE REFLEKSIJE 87 Matej Kova~i~ 1 “Ob razglasitvi samostojne, neodvisne in demokrati~ne Slovenije so se dr`avljani Republike Slovenije opredelili za ~im tesnej{e povezovanje z demokrati~nimi evropskimi dr`avami in njihovimi zvezami...” Skupna izjava parlamentarnih strank v podporo slovenskemu vklju~evanju v zvezo NATO, podpisana 17. aprila 1997. 2 “Spo{tovane dr`avljanje in dr`avljani Republike Slovenije, proces, ki je Slovenijo pripeljal do samostojne dr`ave, je bil od samega svojega za~etka najtesneje povezan z idejo o evropski demokraciji in vklju~evanju v evropske integracije.” Janez Drnov{ek, predsednik vlade Republike Slovenije Slovenija – doma v Evropi, reklamna zgibanka za vstop Slovenije v EU, ki jo je 9. maja 1998 izdal Urad vlade za informiranje Republike Slovenije. ^eprav bi iz anketnih podatkov lahko na prvi pogled rekli, da je podpora vstopu v NATO razmeroma velika, je podrobnej{a analiza pokazala, da ni ~isto tako, saj podpora Natu ni stabilna. Za spremembe mnenja je tako na eni strani krivo predvsem pomanjkanje informacij, zaradi ~esar anketiranci svojega mnenja niso mogli trdno izoblikovati, po drugi strani pa tudi pomanjkanje alternativ. S tem pa smo naleteli na problem izsiljene izbire. Zaradi pomanjkanja informacij in alternativ se zdi podpora vstopu v NATO edina mogo~a izbira. Tiranija logi~nosti V nadaljnji analizi raziskave NATO ’97 pa smo analizirali tudi povezanost odgovorov na vpra{anja: “Zamislite si, da bi bil v kratkem razpisan referendum z naslednjim vpra{anjem: Ali ste za vstop Slovenije v NATO ali za nevtralnost Slovenije?” ter “Ali menite, da je bila odlo~itev na plebiscitu pred sedmimi leti hkrati tudi odlo~itev za EU in NATO?” Ali ste za NATO ali za nevtralnost? ZA NATO ZA nevtralnost skupaj Je bila plebiscitarna odlo~itev da tudi odlo~itev za EU in NATO ne 73.3 % 26.7 % 37.2 % 62.8 % 55.9 % 44.1 % Statisti~na analiza je pokazala, da je povezanost med spremenljivkama mo~na (vrednost kontingen~nega koeficienta zna{a 0,34). Kot je razvidno iz tabele, so tisti, ki podpirajo vstop v NATO, povsem napa~no odgovorili, da smo se na referendumu leta 1990 odlo~ali tudi za vstop v EU in NATO. Po drugi strani pa so tisti, ki bi glasovali za nevtralnost, ve~inoma pravilno odgovorili, da se na plebiscitu ni odlo~alo on EU in Natu. Ka`e torej, da se v slovenskem javnem mnenju vzpostavlja povezava med osamosvojitvijo in vstopom v evroatlantske povezave, in ka`e, da sku{a slovenska politika osamosvojitev Slovenije izrabiti kot pretvezo za vstop v evroatlantske povezave. Tega niti ne poisku{a skrivati, saj je to povezovanje razvidno npr. iz “Skupne izjave parlamentarnih strank v podporo slovenskemu vklju~evanju v zvezo NATO”1 , ki so jo 17. aprila 1997 sprejele slovenske parlamentarne stranke. Podobna stali{~a izra`ajo predstavniki parlamentranih politi~nih strank, ko gre za povezovanje z EU.2 88 BALKANSKE REFLEKSIJE Demokrati~nost slovenskega vstopanja v NATO Pri tem pa smo naleteli na problem tiranije logi~nosti. ^e smo se dr`avljani republike Slovenije ob osamosvojitvi opredelili za ~im tesnej{e povezovanje z demokrati~nimi evropskimi dr`avami in njihovimi zvezami, iz tega logi~no sledi, da je vklju~itev v evroatlantske povezave nujna. Kaj pa demokrati~nost? Kot re~eno smo pri analizi anketnih rezultatov zasledili dva problema, problem izsiljene izbire in problem tiranije logi~nosti. Problem “izsiljene izbire” @i`ek opredeli takole: “Na vsakem ideolo{kem polju prej ali slej naletimo na to~ko, kjer je subjekt postavljen pred neko nemogo~o oziroma izsiljeno izbiro... Lahko se “svobodno” odlo~imo za (pravilno) ali proti (napa~no), toda ~e se odlo~imo proti, izgubimo samo svobodo (@i`ek: 97). Ima{ torej svobodo izbire, a s pogojem, da pravilno izbere{, pravi @i`ek. Po @i`ku je za totalitarizem zna~ilno, da se obna{a, kot da smo v soo~anju z Zakonom ob~estva zares v poziciji “svobodne izbire”, tj. kot da izbira ni izsiljena.” (@i`ek: 98). Po drugi strani Arendtova ugotavlja, da je za totalitarizem zna~ilno, da za~ne z aksiomatsko sprejeto premiso, nato pa iz nje logi~no in racionalno izpelje vse, kar `eli. ^e torej sprejmemo predpostavko, da obstajajo “odmirajo~i razredi” ali “neustrezne rase”, je za totalitarizem logi~no (oz. se da “logi~no” dokazati), da je pripadnike teh skupin treba odstraniti. Kdor se s tem ne strinja, je bodisi norec bodisi strahopetec (Arendt: 472). Hannah Arendt to imenuje tiranija logi~nosti (Arendt: 473). Menim, da do podobnega problema prihaja tudi tukaj. S povezovanjem tiranije logi~nosti in izsiljene izbire prihajamo v polo`aj, ko bo edina racionalna, edina pravilna in celo edina mogo~a izbira za slovensko zunanjepoliti~no strategijo vstop v evroatlantske povezave. Sklep Da imajo volivci pri tako pomembnem vpra{anju, kot je vstop v NATO, premalo informacij, da jim ni ponujena nikakr{na razumna alternativa ter da se posledi~no zato o tem vpra{anju ne vzpostavlja demokrati~na razprava, je odgovornost slovenske politike. Po Arendtovi in @i`ku sta izsiljena izbira in tiranija logi~nosti elementa nedemokrati~nosti oziroma totalitarizma. Zato se je danes treba vpra{ati tudi, ali je slovensko vstopanje v evroatlantske povezave demokrati~no ali ne. BALKANSKE REFLEKSIJE 89 Matej Kova~i~ LITERATURA: ARENDT, HANNAH (1973): The Origins Of Totalitarism. New York : Harcourt Brace Jovanovich. TOŠ, NIKO (1999): Vrednote v prehodu II. Ljubljana: Fakulteta za dru`bene vede. @I@EK, SLAVOJ (1987): Jezik ideologija, Slovenci. Ljubljana: Delavska enotnost. NATO’97, elektronski dokument. http://www.ljudmila.org/kricac/informatika/ nato97. Skupna izjava parlamentarnih strank v podporo slovenskemu vklju~evanju v zvezo NATO, 17. april 1997. Slovenija – doma v Evropi, reklamna zgibanka za vstop Slovenije v EU. 1998. Ljubljana: Urad vlade za informiranje Republike Slovenije. 90 BALKANSKE REFLEKSIJE Mitja Velikonja Religizirani narod vs. nacionalizirana religija Verski vidiki kosovske krize I. Eno izmed pogostih vpra{anj, ki se postavlja ob vsakem kriznem polo`aju ali vojni, je, kak{na in kolik{na je njuna verska razse`nost. Tako kot v primeru vojn na Hrva{kem in v Bosni in Hercegovini bi `e na za~etku omenil tezo, da nedavna dogajanja na Kosovu in {ir{e v Srbiji niso imela narave verskega spopada. Na drugi strani pa se zelo dobro zavedam, da so nacionalne mitologije, religije in njihove organizacijske oblike pri tem nedvomno igrale pomembno vlogo. Druga~e re~eno, miti, religije in cerkve so (bile) del {ir{ih, kompleksnih razlogov za ta dogajanja, ne pa neposreden vzrok zanje. V pri~ujo~em ~lanku bom sku{al opozoriti na nekatere bistvene razlike v razmerju med vero in nacionalno identiteto ter mitskimi samopredstavami in samokonstrukcijami Srbov in Albancev, kot so se razvijale v preteklosti in ki so se o~itno pokazale ter dokazale tudi v razmerju do zadnjih dogajanj. Ta moment je bil namre~ doslej v {tevilnih sicer zelo validnih {tudijah v veliki meri ali popolnoma prezrt.1 Za~el bom z Albanci, ki so narod z zelo pestro ne le etni~no, kulturno in politi~no, pa~ pa tudi versko zgodovino. Ob veliki shizmi med vzhodnim in zahodnim kr{~anstvom leta 1054 je severni del albanskega etni~nega korpusa ostal zavezan rimskemu pape`u, ju`ni del pa bizantinskemu pravoslavju. Albanci so se zagrizeno upirali prodirajo~im Otomanom in potem islamizaciji. Gjergj Kastriot, znan kot Skenderbeg2 (1405–1468) je kot prvi – v letih 1443–1468 – povezal tamkaj{nja plemena v u~inkovito in centralizirano 1 Bolj so bili izpostavljeni pravno-politi~ni, socialno-ekonomski, voja{ki in zgodovinski vidiki konflikta ter vpra{anja natalitete, posilstev, mno`i~nega izseljevanja pripadnikov zdaj enega, zdaj drugega naroda ipd. 2 “Skenderbeg” pomeni “Gospod(ar) Aleksander”. BALKANSKE REFLEKSIJE 91 Mitja Velikonja 3 Kljub islamizaciji, ki je bila kot vsaka mno`i~na verska spreobrnitev ve~inoma povr{na, so se ponekod {e dolgo ohranile razli~ne kr{~anske prakse in verovanja: govorimo torej lahko o kriptokr{~anstvu dela albanskih muslimanov. 4 Italijanski geograf Roberto Almagia je leta 1920 ocenil, da je med prebivalci Albanije 65 % muslimanov, 23 % pravoslavcev in 12 % katoli~anov, v popisu prebivalstva 1930 pa je bilo razmerje 69,4 % : 20 % : 10,6 % (Dell’Erba, 1997, 26, 32). V popisu prebivalstva leta 1938 je muslimanski veri pripadalo 72,8 %, pravoslavni 17,1 % in rimskokatoli{ki veri 10,1 % etni~no dokaj homogenega prebivalstva Albanije (Smrke, 1996, 95); kar 92 % dr`avljanov Albanije je bilo albanske narodnosti (Crampton, 1992, 144). protiotomansko zvezo. Obenem je bil tudi simbol katoli{kega odpora muslimanom: renesan~ni pape` Nikolaj V. (1447–1455) ga je imel za prvaka in {~it kr{~anstva pred Turki, njegov naslednik Kalikst III. (1455–1458) pa za velikana in branilca kr{~anskega imena. Njegov grb, dvoglavi ~rni orel na rde~em polju, je kasneje postal albanski dr`avni simbol. Albanski odpor Otomanom je prenehal {ele po smrti tega njihovega narodnega junaka. Po otomanski zasedbi je pri{lo do visoke stopnje islamizacije albanskega prebivalstva, podobno kot se je to zgodilo v Bosni in Hercegovini – le da se je to dogajalo kasneje, predvsem v 17. in 18. stoletju, po pritiskih zaradi vojn z Avstrijci in splo{nega pe{anja otomanskega imperija.3 Odtlej je bilo razmerje med muslimanskimi, pravoslavnimi in rimskokatoli{kimi Albanci pribli`no sedem proti dva proti ena.4 Muslimani poseljujejo predvsem osrednje dele Albanije in ve~inoma tudi Kosovo, katoli~ani severno, pravoslavci pa ju`no Albanijo. Odnosi med pripadniki razli~nih veroizpovedi so bili ve~inoma zelo strpni (Horvat, 1988, 21). Na `e tako etni~no in versko heterogenem Kosovu je prihajalo do spontanega verskega sinkretizma, torej do me{anja razli~nih elementov razli~nih veroizpovedi (glej npr. Malcolm, 1998, 128–134, 173–175). Zaradi pomanjkanja skupne nacionalne identitete (in nenacionalno urejenega otomanskega imperija, razdeljenega v milete, verske skupnosti) so se {e do za~etka 20. stoletja albanski muslimani prepoznavali kot Turki, pravoslavni kot Grki i n rimskokatoli{ki kot Latinci. Tudi v {olah so u~ili zgolj arabski, gr{ki ali italijanski jezik (Janz, 1995, 790). Pennsylvanijski prou~evalec vzhodnoevropske religijske dinamike jugoslovanskega rodu Paul Mojzes zato ugotavlja, da religije v `ivljenju albanskega naroda niso pustile globokih sledi: pomembnej{a je ostala plemenska tradicija (Mojzes, 1992, 117; prav tako Horvat, 1988, 21). Posamezne religije so bolj razumeli kot oro`je imperialisti~nih sovra`nikov: re~eno s Smrketom, vse tri religije so imele bolj ali manj krepak prizvok tujosti (Smrke, 1996, 95). V albanskih de`elah je bila vi{ja duhov{~ina nealbanskega rodu in zato odtujena doma~emu prebivalstvu. Kseno-fobija je tako hodila v korak s sovra{tvom do religij (Janz, 1995, 791). Zanimiv je primer albanske pravoslavne skupnosti: borca za albansko bogoslu`je, ki so ju ubili Grki, Kristo Negovani (1875–1905) in Petro Nini Luarasi (1865–1911) sta postala tudi nacionalna mu~enika (Prifti, 1975, 379). Polo`aj se je popolnoma obrnil v obdobju med vojnama: Zogov re`im je preganjal progr{ko usmerjeno pravoslavno duhov{~ino. Albanski pravoslavci so bogoslu`je v doma~em jeziku do~akali leta 1922 (Ramet, 1988b, 9, 10), avtokefalnost pa pridobili {ele leta 1937 (Crampton, 1995, 149), ko je carigrajski patriarhat po letih spletk in celo shizme le priznal samostojno “Albansko pravoslavno cerkev”. Albanski muslimani pripadajo sunitski in bekta{ki veji islama; {tevil~no razmerje med njima je pribli`no {tiri proti ena. Prav slednja, 92 BALKANSKE REFLEKSIJE Religizirani narod vs. nacionalizirana religija ki na sinkretisti~en, heterodoksen in panteisti~en na~in povezuje muslimanska, kr{~anska in predkr{~anska verovanja, je imela pomembno vlogo tudi pri oblikovanju albanske nacionalne samozavesti. Omenil bi prizadevanja romanti~nega nacionalista, pesnika Naima Frashërija (1846–1900), enega izmed znamenitih bratov Frashëri (Sami je bil dramatik, Abdyl pa politik). Naim je hotel promovirati bekta{ki red kot versko oporo albanskemu nacionalnemu gibanju in kot nekak{no albansko cerkev5 ; bekta{ka vera pa naj bi postala narodna vera vseh Albancev, njihovi simboli in miti vsealbanski (Duijzings, 1999, 13–17).6 Toda do tega ni pri{lo: nastajajo~a nacionalna identitete se je razvijala mimo verskih. Oblikovanje enotne albanske nacionalne identitete in boja za neodvisnost je ovirala predvsem njihova verska razdrobljenost in medsebojno {~uvanje tamkaj{njih verskih organizacij. Zato so se albanski nacionalisti zedinili okoli programskega gesla pesnika in narodnega preporoditelja Vase Pashke (1825–1892), da edina vera Albancev je Albanija7 oz. albanstvo. Albanci so v primerjavi z drugimi, tudi sosednjimi narodi, zamujali pri oblikovanju moderne narodne zavesti (in v tem pogledu precej spominjajo na bosansko-hercegovske slovanske muslimane, torej Bo{njake). O poreklu Albancev, tem zgodovinskem in etnogeneti~nem vpra{anju, se `e desetletja dolgo lomijo politi~na kopja in znanstvena peresa.8 Po njihovi nacionalni mitologiji naj bili najstarej{i narod na Balkanu, neposredni potomci staroselskega plemena Ilirov. Poznavalec srednjeve{ke balkanske zgodovine Ignacij Voje ugotavlja, da so kot moderen narod nastali iz ostankov neromaniziranega paleobalkanskega prebivalstva, med katerim so imeli mo~an dele` Iliri in Dardanci (Voje, 1994, 37; Horvat, 1988, 18– 20; {ir{o obravnavo glej v Malcolm, 1998, 28–38). Naslednji bistveni dejavnik albanskega narodnega oblikovanja je bil specifi~en jezik, sicer indoevropski, a druga~en od vseh sosednjih, in ki se deli na dve glavni nare~ji.9 Integrativno so na albansko nacionalno zavest delovali tudi ekspanzionisti~ni apetiti mo~nih sosednjih ali bli`njih narodov, Grkov, Turkov, Srbov in ^rnogorcev ter Italijanov.10 V srbski ekspanzionisti~ni politi~ni mitologiji sta dolgo prevladovala dva nasprotujo~a si pogleda na Albance. Prvi jih je dehumaniziral, odvzel ~love{ko dostojanstvo: to naj bi bili nekak{ni podljudje, inferiorna rasa, divjaki in krvoskrunci, ljudstvo brez zgodovine. In drugi~, ve~ina naj bi jih bila tako ali tako islamiziranih Srbov (Arnauta{e11 ), kar naj bi omogo~alo njihovo asimilacijo nazaj v naro~je srbstva (Banac, 1988, 275–278; tudi Malcolm, 1998, 196– 199; Horvat, 1988, 70; Agani, 1989, 125). Potopisec Todor S. Stankovi} je leta 1910 pisal, da so ti dejansko islamiziran srbski `ivelj, ki so zaradi mo~nega etni~nega prodora Arbanasov (= Albancev, op. M.V.) s~asoma postali narod; predstojnik samostana v Visokih De~anih Sava De~anac je menil, da so Albanci rimskokatoli{ke vere pokatoli~anjeni Srbi, ki so svoj jezik pozabili 5 Slede~ tako staremu albanskemu reku, ki pravi, da brez vere ni domovine. 6 Pomembni sta njegovi narodobudni pesnitvi iz leta 1898 “Zgodovina Skenderbega” in “Querbelaja”: v slednji je sku{al ustvariti mit o bitki pri Kerbeli in ga postaviti v samo sredi{~e albanske nacionalne mitologije. Ta mit naj bi imel identi~no vlogo kot kosovski za Srbe, pa tudi {tevilni motivi so si zelo podobni (glej npr. Duijzings, 1999, 22-26). 7 Gre za zadnji verz iz ene njegovih najvplivnej{ih nacionalisti~nih pesmi “O uboga Albanija” (1879-1880), v kateri se prito`uje nad klavrno usodo Albancev, ki jih cepijo razli~ne veroizpovedi. Kot je za tako vrsto pesmi v navadi, je zaklju~ek aktivisti~en, programski: Albanci naj se zdru`ijo in naj se ne menijo ne za cerkve ne za mo{eje. Podobno je, spodbujen s srbsko zasedbo Kosova, pisal tudi pesnik Asdren (Aleksander Sotir Drenova /1872-1947/). 8 Zadnja med odmevnej{imi polemikami je potekala med albanskim zgodovinarjem dr. Hakifom Bajramijem in njegovim srbskim kolegom dr. Du{anom Batakovi}em. 9 Tudi Marko Ker{evan poudari predvsem jezikovno-etni~ni okvir njihovega nacionalnega oblikovanja in dejstvo, da je ve~inska religija – islam – bolj ovirala kot spodbujala njihovo BALKANSKE REFLEKSIJE 93 Mitja Velikonja nacionalno identiteto in zavest (1987, 815). 10 V tem pogledu je ve~ kot zgovoren stavek iz memoranduma albanskega skadarskega regionalnega komiteja z dne 16. junija 1878 (ki je bilo na osrednjem in ju`nem Balkanu zares burno leto): Albanci, bodisi katoli{ke ali pravoslavne, bodisi muslimanske vere, enako sovra`ijo tako tur{ko kot kakr{nokoli drugo dominacijo. (Horvat, 1988, 29). 11 Beseda izhaja iz tur{kega poimenovanja Albancev, namre~ Arnaut. 12 Ne nazadnje se je kralj Zog tudi poro~il z mad`arsko grofico rimskokatoli{ke vere Geraldino Apponyi. 13 Re`im je celo prepovedal podeljevanje imen novorojen~kom, ki bi bili preve~ o~itno verskega izvora, npr. Maria ali Mehmed; na pokopali{~ih so odstranjevali verska obele`ja, iz besedi{~a in koledarja so brisali vse, kar je spominjalo na vero. in ga ne govorijo ve~; srbski knji`evnik in konzularni diplomat v Makedoniji Branislav Nu{i} ob koncu prej{njega stoletja pa, da je pravih Arnavtov malo, poarnavteni Srbi pa so naj{tevil~nej{i del prebivalstva (Zgodi}, 1999, 206). Tako tudi ni ~udno, da so srbskim zasedbam tega podro~ja praviloma sledila nasilna spreobra~anja v pravoslavno vero (glej npr. Malcolm, 1998, 254, 255; Horvat, 1988, 35). Prej omenjeno nezaupanje Albancev do razli~nih verskih skupnosti se je kazalo tudi v odnosu dr`avnih oblasti do njih. Medvojni re`im albanskega predsednika in potem samooklicanega kralja Ahmeda Zoga je sicer zakonsko (julija 1929) priznal vse tri najve~je verske skupnosti, a jih podredil strogemu dr`avnemu nadzoru.Med drugim jim je prepovedal kakr{nokoli politi~no delovanje. Kljub temu je pri{lo sprva do dolo~ene verske diskriminacije rimskokatoli{ke cerkve in vernikov: zapirali so jim {ole, jih odpu{~ali iz dr`avnih slu`b. Kasneje, v `elji po pribli`evanju evropskim “rimskokatoli{kim” dr`avam, je pritisk na to versko skupnost popustil.12 Po drugi strani pa se je vodstvo bekta{kega reda – potem ko je bil red leta 1925 razpu{~en v Tur~iji – preselilo prav v Albanijo. Med drugo svetovno vojno se je velik del duhov{~ine – z izjemo bekta{ev in delno pravoslavcev – kompromitiral s kolaboracijo z italijanskimi okupatorji (Smrke, 1996, 95). Po vojni se je “nacionalisti~ni komunizem”, kot bi lahko ozna~il vladavino Enverja Hod`e (1908–1985), skliceval na `e utrjeno Pashkovo geslo o Albaniji kot edini veri Albancev. Smrke razdeli vseskozi zelo zaostrene odnose med verskimi skupnostmi in dr`avo na tri obdobja. V prvem, od 1944. do 1949., je bila zlasti na udaru RKC, manj pa islamska skupnost. Albanska rimskokatoli{ka hierarhija se kljub pritiskom – tako kot tudi v nekaterih drugih vzhodnoevropskih dr`avah – ni hotela odcepiti od Vatikana in postati nacionalna cerkev. Represija je bila zgolj za odtenek bla`ja v obdobju do sredine {estdesetih let. Najhuj{e obdobje pa se je za~elo leta 1966, ko je hiperstalinisti~ni re`im pod o~itnim vtisom kulturne revolucije na Kitajskem preganjanja kronal s specifi~nim “poskusom”: leta 1967 je “ukinil” religijo in kriminaliziral verske prakse. De`ela orlov je takrat uradno postala prva ateisti~na dr`ava na svetu, so razgla{ali po “Radiu Tirana”. Cena tega je bilo uni~evanje cerkvenih poslopij ali spreminjanje njihove namembnosti, zapiranje duhov{~ine in njihova “prevzgoja” v delovnih tabori{~ih. [tevilne od njih so tudi pobili, prepovedali so verske obrede in kakr{nokoli izra`anje vernosti, poni`evali duhov{~ino in vernike ipd. (mdr. Smrke, 1996, 136, 137; Janz, 1995, 792–794; Mojzes, 1992, 119–130; Dell’Erba, 1997, 41, 42).13 Takratna Albanija je postala naj~istej{i primer sekularnega absolutizma, ki ga niso prebile niti ma{e v alban{~ini na “Radiu Vatikan” niti zvo~niki, ki so jih na gr{ki strani meje proti Albaniji usmerjali protestantski fundamentalisti. Popolnoma druga~ne pa so bile takrat razmere na Kosovu. Pri{tina je bila v avnojski Jugoslaviji ob Sarajevu, Titogradu in Skopju 94 BALKANSKE REFLEKSIJE Religizirani narod vs. nacionalizirana religija eno izmed {tirih administrativnih sredi{~ jugoslovanske “Islamske skupnosti” z okoli 450 mo{ejami in 125 manj{imi sveti{~i, mesd`idi ter `ivahno versko dejavnostjo. Sicer pa lahko povojno politi~no zgodovino Kosova razdelimo v {tiri obdobja: na Rankovi}evo (1945– 1966), obdobje prevlade lokalnih, kosovskih Srbov (1966–1968), ~as, ko so vodilne polo`aje zasedali pove~ini tamkaj{nji Albanci (1968–1981) (Ramet, 1996, 76–77) in na obdobje njihovega postopnega izrinjanja z oblasti do skoraj popolne segregacije. Toda glede verskih vpra{anj je bil jugoslovanski socialisti~ni sistem liberalnej{i. Verska struktura kosovskih Albancev je bila naslednja: pribli`no 95 odstotkov muslimanov in pet odstotkov katolikov (Malcolm, 1998, 14). Poudariti pa moram, da je {lo pri tem ve~inoma za kulturno-religijsko pripadnost. Po Hod`evi smrti leta 1985 se je verski polo`aj v Albaniji sicer malce sprostil, toda {ele pet let kasneje so preklicali prepoved verskih aktivnosti. Prvo mno`i~no javno izra`anje vere je bilo v severnoalbanskem mestu Lacu junija 1990 (Mojzes, 1992, 130); prvo ma{o so izvedli po trinajstih letih, novembra 1990 v Skadru (Crampton, 1995, 404), starem sredi{~u rimskoatoli{kih Albancev. [kofu Simunu Yubaniju, ki je v komunisti~nih zaporih pre`ivel 22 let, je takrat prisluhnilo skupaj pet tiso~ ljudi, katoli~anov in muslimanov (Willey, 1992, 87). Ob pomo~i iz tujine se obnavljajo verski objekti in gradijo novi, tako mo{eje (150 samo v letih 1992–1994; Dell’Erba, 1997, 57) kot rimskokatoli{ke in pravoslavne cerkve. Pape` Janez Pavel II. – ki je sicer `e leta 1983 to`il, kako mu Albanija le`i na srcu14 – je Albanijo obiskal aprila 1993 in imenoval {tiri nove {kofe. Verske razmere v dr`avi in odnose s sosednjo Gr~ijo – s katero so v dolgotrajnem sporu zaradi ju`nega dela Albanije, ki ga Grki imenujejo severni Epir, v katerem `ivi tudi gr{ka manj{ina – je junija 1993 razburkal izgon nekega gr{kega pravoslavnega duhovnika, ki so ga obto`ili protidr`avne propagande. Po padcu komunizma v Albaniji ni pri{lo do preporoda verskega `ivljenja kot v nekaterih drugih dr`avah na prehodu: tako zaradi omenjenih zgodovinskih razlogov kot zaradi vsestranske izolacije in “religijskega vakuuma”, ki sta ga pre`iveli tako reko~ dve generaciji njenih prebivalcev. Albanska dru`ba spada danes med najbolj sekularizirane v Evropi. Po popisu iz leta 1991 se za ateiste izreka 74 odstotkov Albancev, 21 odstotkov za muslimane in pet odstotkov za kristjane (Smrke, 1996, 180).15 Tudi rezultati ambiciozno na~rtovanega misijonarjenja razli~nih protestantskih cerkva in Jehovovih pri~ – ki prihajajo iz razvitih dr`av in ki vabijo v svoje vrste na stare, preverjene kolonialne na~ine (nekatere prireditve so delovale kot nekak{ni verski Disneylandi) – {e zdale~ niso upravi~ili pri~akovanj. 14 Zavoljo tega je do`ivel ostre kritike onstran Otrantskih vrat. 15 Kljub temu je albanski predsednik Sali Beri{a dr`avo decembra 1992 – ne brez pomislekov javnosti - vklju~il v “Organizacijo islamskih dr`av”. BALKANSKE REFLEKSIJE 95 Mitja Velikonja II. V nasprotju z Albanci sta religijska in nacionalna pripadnost pri Srbih tesno, v dolo~enih elementih nepredirno povezani in sredi{~ita okoli nekaj skupnih mitov. Med njimi zaseda kosovski osrednje mesto. O usodnih dogodkih iz leta 1389, o njihovi postopni mitski fermentaciji v naslednjih stoletjih in nato o pravem mitskem izbruhu od srbskih vstaj zoper Otomane od 1804. naprej je bilo napisanih precej razprav (glejmed drugim Djordjevi}, 1991; Ekme~i}, 1991; Sells, 1996; Medakovi}, 1990; Mihalj~i}, 1989; Tomashevich, 1991; Velikonja, 1998, 63–70, 117–123). Kosovo je bilo stoletja – poleg srbskega pravoslavnega samostana Hilandar na sveti gori Atos v Gr~iji – tudi duhovno in organizacijsko sredi{~e srbskega pravoslavja, zlasti za ~asa pe{ke patriarhije v letih 1557–1766. Kosovo je torej bolj sveta de`ela srbskega pravoslavja kot srbskega naroda. Po drugi strani pa je ravno v tem ~asu – 1690. in 1737–1739 – pri{lo do dveh velikih selitev kosovskih Srbov, ki so pred otomanskim nasiljem na ~elu s svojima patriarhoma prebe`ali na varnem ogrski breg Donave (Malcolm, 1998, 139–162, 170, 171). Od kosovske bitke naprej je srbska pravoslavna duhov{~ina razvijala specifi~no religijsko-nacionalno mitologijo, ki jo lahko upravi~eno imenujem “nacionalizirana kristiada”: z njo povezani dogodki in osebnosti so pridobili biblijske razse`nosti. Podoba kneza Lazarja se je postopoma spreminjala v lik Jezusa Kristusa, postavljen je sredi skupine sodelavcev kot apostolov; pri zadnji ve~erji na predve~er spopada ga kot Jude` izda Vuk Brankovi}; Milo{ Obili} je prikazan kot apostol Peter. O Kosovu se odtlej vztrajno govori, da je to srbska Golgota, srbska Palestina, Sinaj oziroma srbski Jeruzalem, sveta srbska zemlja, srbsko bitje, zibelka srbstva ipd. Razvili so mit, da so nebe{ki narod, tisti, ki za Kristusovo vero trpijo bolj kot drugi narodi, da na Kosovu prihaja do kri`anja srbskega naroda. Zgovoren primer: ko so si z balkanskima vojnama leta 1913 pridobili Kosovo, so to interpretirali kot povratek v Jeruzalem: kosovska bitka naj bi bila kon~no ma{~evana, kar je tudi potrdil kralj Peter I. Kara|or|evi} s tem, ko je v De~anih pri`gal velikansko kadilo (Banac, 1988, 274). Kosovska mitologija je eden naj~istej{ih primerov delovanja mitske logike zamenjevanja partikularnega s splo{nim oziroma lokalnega s planetarnim. Tak{ne trditve v njihovi aktualizirani obliki smo lahko sre~ali tudi v nedavnih spopadih na Balkanu. Srbska pravoslavna cerkev (SPC) je bila v ~asu avnojske Jugoslavije po nekaj kriznih povojnih letih zvesta re`imu, ~eprav je ob~asno prihajalo do nasprotovanj in medsebojnih obto`b (glej tudi Velikonja, 1998, 258–264). Tako kot {tevilni drugi poznavalci jo Pedro Ramet imenuje mehka opozicija re`imu (Ramet, 1988a, 14); u`ivala je veliko ve~jo svobodo kot druge cerkve v socialisti~nih dru`bah (Chadwick, 1992, 100). Od za~etka osemdesetih let pa je 96 BALKANSKE REFLEKSIJE Religizirani narod vs. nacionalizirana religija za~ela ostro kritizirati jugoslovansko politiko do Kosova; silovito se je odzvala tudi na skrunjenje pravoslavnih objektov v tej pokrajini (npr. marca 1981 dela samostana v Pe}i) in domnevno izganjanje srbskega `ivlja. V letih prebujenega srbskega nacionalizma je SPC tako tiho kot tudi glasno podpirala Milo{evi}evo politiko. Ostareli vodja patriarhata German Djori} je takrat ugotavljal, da sedanje spremembe v odnosu srbskega vodstva do srbske Cerkve in do svojega ljudstva pomenijo za~etek dobrega sodelovanja, ki bo v dobro vseh. Spomnimo se tudi proslave {eststoletnice kosovske bitke, ki je poleg uradnega vklju~evala tudi cerkveni del: spremljevalne prireditve so vodili patriarh German, nad{kofi Lavrentij, Vladislav, Pavle in Simeon. Po Milo{evi}u je leta 1389 prav Srbija branila evropsko kulturo in tudi vero pred prodirajo~im islamom; v ozadju pa so visele slike Kristusa, kneza Lazarja in Milo{evi}a. Germanov naslednik Pavle Stoj~evi}, po vrsti 44. patriarh od ustanovitve patriarhata pod Carjem Du{anom in {esti po vrsti v obnovljenem patriarhatu, je bil izbran in ustoli~en decembra 1990. Naslednje leto je med znanimi mar~evskimi demonstracijami v Beogradu posredno podprl Milo{evi}ev re`im z besedami, da vsaka oblast je od Boga, zavoljo ~esa so ga iz`vi`gali in kritizirali. Ko je izbruhnila vojna, je zavzel dvojno stali{~e. Po eni strani je v vseh teh letih, od 1991. do 1995., obsojal vojno in nasilje, tudi tisto srbskih skrajne`ev. Vrh SPC se je ve~krat sre~al z visokimi predstavniki muslimanske, rimskokatoli{ke in judovske verske skupnosti: dru`no so obsojali vojno, grozodejstva nad civilisti in uni~evanje ter si prizadevali za mirno, strpno in pravi~no re{evanje konfliktov. Toda po drugi strani je patriarh Pavle trdno stal na strani srbskih nacionalistov, obiskoval srbski paradr`avi onkraj Drine in se dru`il z njunimi voditelji, {el je celo do napadalcev Gora`da, sre~eval se je z Milo{evi}em in vojnim zlo~incem @eljkom Ra`natovi}em Arkanom (ki ga je – tako kot tudi {kofa Amfilohije in Atanasije – celo zagovarjal pred napadi javnosti). Glasila SPC, npr. “Pravoslavlje”, so evfori~no slavila srbske voja{ke “podvige” v vseh petih letih vojne na Hrva{kem in v Bosni in Hercegovini. SPC je podpirala srbski ekspanzionizem in Milo{evi}ev re`im, dokler je ta bil velikosrbski, ~eprav Slobu ni preve~ zaupala (Markotich, 1996, 30). Dokazov za tak{no so`itje je veliko. Med najbolj izpostavljenimi zagovorniki izklju~no obrambne in osvobodilne vojne, ki jim je bila vsiljena, torej pravi~ne vojne, sta posebej izstopala ~rnogorsko-primorski metropolit Amfilohije Radovi} in zahumsko-hercegovski {kof Atanasije Jefti} (poznavalci ga imajo za vodjo nacionalisti~nega krila SPC), omenil pa bi lahko tudi teologa Justina Popovi}a16 . SPC se tudi ni distancirala od ve~ kot o~itnih zlorab verskih simbolov v voja{ke namene, politi~nega mobiliziranja mno`ic okoli verskih idej in motivov ter “verskih” izjav vojnih zlo~incev (Radovana Karad`i}a, Mirka Jovi}a, Arkana idr.). 16 V njihovih izjavah je bilo mogo~e zaznati `e uveljavljene strahove ne le pred islamskim fundamentalizmom in katoli{kim ekspanzionizmom, temve~ tudi pred ateizmom, modernizmom, zahodnim nihilizmom ipd. Poudarjali so mu~eni{tvo in svetost svojega naroda. BALKANSKE REFLEKSIJE 97 Mitja Velikonja Ko je bil Milo{evi} prisiljen odstopiti od svojih maksimalisti~nih na~rtov, je pri{lo do odkritega preloma med njim in SPC: to so uradno pojasnili z besedami, da se oblast odreka svetosavskemu pravoslavju, da ni povezana s SPC, da se njeni funkcionarji ne kri`ajo, da ne blagoslavljajo vode in da ne praznujejo krstne slave. SPC je tudi zavrnila sprejetje Vance-Ownovega na~rta. Patriarhat se je postavil na stran voditelja ultranacionalistov med bosansko-hercegovskimi Srbi, dr. Radovana Karad`i}a (in tudi dr. Vojislava [e{lja), saj se je ta odkrito zavzemal za nekdaj Milo{evi}ev cilj: zdru`itev vseh Srbov v eno dr`avo. Pale naj bi imele piemontsko vlogo v procesu zdru`evanja vseh Srbov. [kofovska sinoda je julija 1994 sporo~ila, da je srbski narod ogro`en, tako kot v ~asu otomanskega imperija in druge svetovne vojne. Najhuj{e kritike so na levi~arski re`im in na njegovega voditelja s cerkvene strani letele poleti in zgodaj jeseni 1995, ob voja{kih porazih srbskih vojska na Hrva{kem ter v Bosni in Hercegovini, ob stotiso~ih beguncev od tam in dokon~no ob podpisu daytonskega sporazumom novembra istega leta. Toda medtem ko je patriarh Pavle sprva le podprl ta sporazum, so ga militantnej{i med {kofi (med drugim Atanasije, Amfilohije) ostro kritizirali. Kasneje se je Pavle premislil in dru`no so obsodili sporazum (npr. v bo`i~ni poslanici leta 1995) in pozivali Srbe, naj se uprejo vladavini mra~ne ideologije in enega ~loveka. Takrat je Milo{evi}a pred napadi s strani SPC branil tudi njegov zvesti privr`enec Momir Bulatovi}. Od takrat so odnosi med re`imom in patriarhatom zelo hladni. SPC se tudi ni odzivala na politi~ne pobude o tesnej{em povezovanju “pravoslavnih” dr`av: niti tiste o pravoslavnem krogu (iz dr`av bizantinskega kulturnega okolja: Rusije, Ukrajine, Belorusije, Srbije, ^rne gore, Gr~ije, Bolgarije, Romunije in Cipra), niti o o`ji balkanski pravoslavni zvezi (le “pravoslavnih” balkanskih dr`av). III. Odnos SPC do dogodkov na Kosovu v zadnjem letu se po eni strani ne razlikuje kaj dosti od tistih na Hrva{kem ali v Bosni in Hercegovini: {e vedno je izpostavljena mu~eni{ka usoda srbskega naroda. Povsem novo pa je, da cerkev tokrat nasprotuje trenutni oblasti. Do radikalne metamorfoze stali{~ do oblasti – spomnimo se v zgodovini utrjenega na~ela simfonije med vladarji in pravoslavnimi cerkvami, ki ga je SPC ob teh dogodkih razdrla – po mojem mnenju ni pri{lo zavoljo Milo{evi}eve diktatorske politike navznoter, “brezbo`nosti” njegovega re`ima ali komunisti~ne provenience, niti zaradi imperialisti~ne velikosrbske politike navzven, torej vojn s Hrva{ko in Bosno in Hercegovino. Ravno nasprotno: zamerijo mu, da ni uspel, da je izgubil prav vse vojne, ki se jih je lotil v zadnjih devetih letih. Najhuj{o pa je bil zoper lastni narod: dvanajst let 98 BALKANSKE REFLEKSIJE Religizirani narod vs. nacionalizirana religija njegove neomejene vladavine je prineslo uni~eno gospodarstvo, obubo`ano prebivalstvo, vsesplo{no triumfiranje prosta{tva in primitivizma, dosledno uti{anje druga~e misle~ih, mednarodno izolacijo, okoli 300.000 izobra`encev je zapustilo dr`avo, pa {e s Kosova je v zadnjih mesecih v novi selitvi zbe`alo ve~ kot 150.000 Srbov in okoli 40.000 Romov.17 SPC se sku{a v podaytonovskem obdobju na Balkanu re{iti odgovornosti za podporo Milo{evi}u izpred let, s katero se je dodobra kompromitirala. Slobu sku{ajo naprtiti odgovornost za vse katastrofe, ki jih srbski narod pre`ivlja v zadnjih letih. SPC se odtlej postavlja v obrambno vlogo in previdno sodeluje v prizadevanjih opozicije. Na njeni strani – po mojem mnenju – ni zaradi spoznanja, da bi bili tudi sami sokrivi zlo~inov, ali zaradi “nenadnega razsvetljenja”, da bi bili v preteklosti delali narobe. Ravno nasprotno: vzrok je prera~unljivost, `e tolikokrat izpri~ani in potrjeni pre`ivetveni oportunizem pravoslavnih cerkva. Niti Milo{evi} niti Karad`i} nista ve~ osebnosti, na kateri bi {lo staviti svojo prihodnost. Taktika se je spremenila: toni v izjavah za javnost so sedaj precej spravljivej{i, neagresivni, ni navdu{enja nad “novimi” srbskimi zmagami (kot v re`imskih medijih). V medijsko ospredje so stopili novi cerkveni predstavniki. SPC se dr`i preverjene taktike, da ob vsaki te`ji preizku{nji postavi za zastopnika svojih stali{~ enega izmed svojih vidnih predstavnikov. Tokrat je (bil) to – namesto ostarelega, petinosemdesetletnega patriarha Pavla – “doma~i”, ra{ko-prizrenski {kof Artemije. Ta odlo~ni {tiriin{estdesetletnik je v intervjujih za tuje medije med svojimi nedavnimi potovanji po Evropi in ZDA izrecno napadal sedanji srbski re`im (npr. Skupno `ivljenje je mogo~e, toda v nedemokrati~ni Srbiji ni `ivljenja ne za Srbe ne za Albance.). Zavzemal se je za mirno so`itje narodov na Kosovu, opozarjal na nedol`ne civilne `rtve na obeh straneh. Sestajal se je s politi~nimi predstavniki kosovskih Albancev, Ibrahimom Rugovo, Vetonom Surroijem in Ademom Demacijem, ki jih je ozna~il za zaupanja vredne ljudi. Kljub ve~kratnim pro{njam ga jugoslovanski predsednik Milo{evi} ni hotel sprejeti, zato je svoje predloge (med drugim tudi o kantonizaciji Kosova) predstavljal zahodnim diplomatom. Tako kot {tevilni pomembni predstavniki srbskega javnega `ivljenja so tudi nekateri krogi znotraj SPC obsodili Milo{evi}eva pogajanja o Kosovu z ameri{kim odposlancem Richardom Holbrookom jeseni 1998. Tako je Artemije v “Pozivu srbskemu narodu” oktobra ugotovil, da je s tem ta ju`na srbska de`ela tako reko~ lo~ena od srbske matice in da bo postala nekak{en mednarodni protektorat (kar se je tri ~etrt leta kasneje tudi dejansko zgodilo). Izjavil je: Po~utimo se izdani, kot da bi bili talci. Sporazum je podpisal ~lovek, ki po ustavi nima te pravice. Z nikomer se ni posvetoval… Patriarh Pavle je med svojim potovanjem po severnih izpostavah svoje patriarhije – v Trstu, 17 Po podatkih zadnjega verodostojnega popisa v Jugoslaviji leta 1981 je v SAP Kosovo med drugimi narodnostimi `ivelo 209.497 Srbov, 34.126 Romov in 27.028 ^rnogorcev. 18 Patriarha so sprejeli vsi uglednej{i predstavniki slovenskega politi~nega in verskega `ivljenja: predsednik dr`ave Ku~an, ministrski predsednik dr. Drnov{ek, predsednik parlamenta Podobnik in nad{kof RKC na Slovenskem dr. Rode. V delegaciji SPC je bil tudi tr`a{ki in ljubljansko-zagreb{ki metropolit Jovan. Zanimivo pa je, da so Pavlu slovenske oblasti leta 1995 onemogo~ile prihod v Ljubljano, kjer naj bi blagoslovill prenovljeno pravoslavno cerkev, uradno zaradi predvidene manifestativne narave in poudarjenih politi~nih implikacij. BALKANSKE REFLEKSIJE 99 Mitja Velikonja 19 S tega stali{~a so zanimivi rezultati raziskave beograjskega “Centra za prou~evanje alternativ”, ki so jo sredi leto{njega septembra izvedli med skoraj 1600 respondenti: institucija z najvi{jo stopnjo zaupanja je jugoslovanska vojska (34 %), sledi pa ji SPC s 24 %. 20 Dinki} je magister ekonomije, predavatelj na ekonomski fakulteti, publicist in razkrinkovalec velikih finan~nih goljufij (npr. v bankah “Dafiment” in “Jezda”), v prostem ~asu pa tudi rocker v bendu s primernim imenom “Monetarni udar”. Sloveniji in na Hrva{kem – sredi leto{njega marca v Ljubljani18 zatrdil, da se zaveda, da je so`itje z muslimani mogo~e in da bodo morale biti re{itve kosovske krize ustrezne tako za tamkaj{nje Srbe kot tudi Albance. Pavle je med samim Natovim bombardiranjem tretje Jugoslavije v velikono~ni poslanici svoje vernike pozval, naj se ne udele`ujejo velikih koncertov in demonstracij na prostem, ~e{ da tako izra`anje protivojnega razpolo`enja ni primerno. Reakcija Milo{evi}eve oblasti, ki je tak{ne javne in mno`i~ne manifestacije razumela in seveda prikazovala kot podporo njeni politiki, je bila pri~akovana: patriarhovih besed sicer ni obsodila, ni pa jih objavila v svojih medijih. Predstavniki SPC so na konferenci “Vloga verskih vodij v spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga” v Budimpe{ti 5. in 6. junija zanikali kakr{nokoli odgovornost srbske politike in naroda za nasilje nad kosovskimi Albanci. Eksodusa in nasilja nad tamkaj{njimi Srbi in Albanci naj bi bila kriva izklju~no zveza NATO. SPC se je po kon~anem bombardiranju in natovski zasedbi Kosova in Metohije sprva povsem odkrito postavila na stran protimilo{evi}eve koalicije. Opozicijski prvaki so sestankovali z najvi{jimi predstavniki SPC, kar ka`e predvsem na notranjo slabost opozicije, ki je niti najni`ji imenovalec – odstavitev Milo{evi}a – ne more zbli`ati. Nemo~ in zmedenost politi~ne opozicije omogo~a vodstvu SPC, da se lahko znova in ob podpori javnosti postavi v svojo “zgodovinsko”, “narodnoza{~itno” vlogo: zdru`iteljice in branika celotnega naroda, matere srbstva, ki da lahko edina pomiri sprte otroke.19 O tem se strinjajo tudi nekateri opozicijski prvaki in ugledni intelektualci. Eden od protagonistov “Skupine sedemnajstih”, petintridesetletni Mla|an Dinki}, je za hrva{ki “Jutarnji list” 14. avgusta izjavil: SPC je edina nacionalna institucija s kredibilnostjo. To je prva institucija, ki je obsodila zlo~ine na Kosovu, tako nad Albanci kot nad Srbi.20 Za akademika Predraga Palavestra si SPC zaslu`i izredno spo{tovanje: v tem ~asu naj bi edina pogumno, ~astno in po`rtvovalno pomagala kosovskim Srbom, trpela skupaj z njimi in kazala na najbolj{o pot moralne re{itve (Joki}, 1999c). @e sredi junija je sinoda SPC zahtevala od Milo{evi}a, premiera Bulatovi}a in njegove zvezne vlade, naj odstopijo, od mednarodne skupnosti pa, naj za{~iti kosovske Srbe. Pavle je na tiskovni konferenci ob obletnici kosovske bitke izjavil, da je treba svetovni javnosti posredovati obe resnici o Kosovu, srbsko in albansko. Nato je konec junija v treh dneh {e trikrat zapored zahteval Milo{evi}ev odstop. ^rnogorsko-primorski {kof Amfilohije je v istem ~asu obsodil re`im, ki da kot {e nobena oblast svojemu narodu ni tako lagala, kot je to deset let po~ela srbska oblast, gostil pa je tudi srbskega prestolonaslednika Aleksandra Kara|or|evi}a. Nad srbskega predsednika je v svojih javnih nastopih grmel tudi {kof Atanasije, pred leti znan po podpori osvajalski politiki carja z Dedinja. Skupno to~ko vseh teh kritik lahko strnemo v dve besedi: izdaja Kosova. 100 BALKANSKE REFLEKSIJE Religizirani narod vs. nacionalizirana religija V nasprotju s pravoslavnimi duhovniki, ki so mno`i~no be`ali iz “nesrbskih” delov Hrva{ke ter Bosne in Hercegovine in se le redko in po~asi vra~ajo, se duhov{~ina SPC Kosovu ne odpoveduje. Tamkaj{nji {kof Artemije je kljub Natovi zasedbi in revan{izmu albanskih skrajne`ev ostal na Kosovu. Od tam – tako kot vodja kosovskih Srbov Mom~ilo Trajkovi} - poziva Srbe, naj ostajajo na svojih domovih in v dolo~eni meri tudi zaupa varstvu Natovih sil.21 Izjavil je, da je Srbe v najte`jo katastrofo potisnil prav Milo{evi}; od mednarodne skupnosti je zahteval za{~ito preostalega srbskega `ivlja, poudaril ,da OVK ne spo{tuje dolo~il sporazuma o predaji oro`ja, haa{ko sodi{~e pa opozoril na albanske zlo~ine, ki se dogajajo na Kosovu (te obsojajo tudi nekatere pomembne osebnosti med kosovskimi Albanci, npr. Veton Surroi). Artemije zavoljo tega u`iva med pravoslavno duhov{~ino, preostalimi kosovskimi Srbi in tudi tistimi iz mati~ne Srbije precej{nje spo{tovanje. Druga taka cenjena osebnost je pravoslavni duhovnik Sava iz Gra~anice, ki vidi prihodnost ve~nacionalnega in demokrati~nega Kosova v Evropi mimo nacionalisti~nih in megalomanskih idej o Veliki Srbiji ali Veliki Albaniji.22 V spremstvu KFOR se je na Kosovu, v Gra~anici mudil tudi patriarh Pavle, ki je 28. junija tudi vodil komemoracijo ob 610-letnici kosovske bitke, po njegovem prepri~anju veliko bolj tragi~no od vseh dosedanjih. Ma{o zadu{nico je opravil tako za junake iz starih ~asov kot tudi za vse tiste, ki so padli v zadnjih letih. Seveda na – s strani mednarodnih voja{kih enot -dobro varovani spominski slovesnosti, na kateri se je zbralo samo nekaj Srbov23 in nekaj ve~ novinarjev, ni bilo niti enega srbskega politika. Razdejane pravoslavne objekte je poleti obiskoval in preostale Srbe bodril tudi zahumsko-hercegovski {kof Atanasije in pri tem cini~no izjavil, da mednarodna skupnost za svoje po~etje zaslu`i slavo in ~ast. Patriarh je blagoslovil t.i. “Sporazum o stabilnosti Srbije”, ki se v marsi~em opira na na~rt reforme “Skupine sedemnajstih”, neodvisnih intelektualcev in ekonomistov.24 [kofi SPC so po posvetovanju v Beogradu na za~etku avgusta v svoji izjavi za javnost poudarili nakopi~ene notranje duhovno-moralne, dru`bene, socialne in politi~ne probleme ter odgovornost oblasti za mednarodno izolacijo Srbije, za vsesplo{no ekonomsko bedo, pa tudi obsodili nedavno neupravi~eno ravnanje mednarodne skupnosti zoper Srbijo in sankcije. Ob koncu so pozvali Milo{evi}a in njegovo garnituro, naj odstopita in tako omogo~ita mirno spremembo oblasti. Druga, konkretnej{a pobuda je pri{la s Kosova: tamkaj{nja pravoslavna duhov{~ina je skupaj s Trajkovi}em predlagala kantonizacijo pokrajine in po zgledu albanskega ustanovitev “Srbskega kosovskega korpusa”, da bi tako zavarovali {e preostanek tam `ive~ih Srbov. Odnos voditeljev drugih dveh ve~jih verskih skupnosti v Srbiji do nedavnih dogodkov, do oblasti in opozicije je bil razli~en. Beograjski 21 Oba sta bila tudi ~lana organa oblasti na Kosovu, t.i. “prehodnega sveta Zdru`enih narodov”, ki ga vodi posebni odposlanec ZN Bernard Kouchner, dejansko upravnik te pokrajine. Ta organ sta zapustila potem, ko je bil 21. septembra podpisan sporazum o preoblikovanju “Osvobodilne vojske Kosova” v “Obrambni korpus za Kosovo”. 22 Ob obletnici kosovske bitke je izjavil, da se po~utijo izdane le tisti Srbi, ki jim je srbski re`im desetletja pral mo`gane, in da je Milo{evi} kriv za razdejanja v zadnjem desetletju (za njim ostajajo kri, vojni zlo~ini in trupla) ter da je bil pora`en povsod, kjer naj bi branil Srbe. 23 Srbski dr`avni radio je sicer poro~al, da se je prireditve udele`ilo nekaj stotnij Srbov. 24 Glavne to~ke programa so: svobodne volitve; ekonomska in dru`bena rekonstrukcija dr`ave, obnova, prekinitev vsestranske izolacije dr`ave, socialni programi; ureditev odnosov s ^rno goro; ter vklju~itev dr`ave v “Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo”. BALKANSKE REFLEKSIJE 101 Mitja Velikonja 25 Ivica Da~i}, tiskovni predstavnik Milo{evi}eve stranke, je zahteve po spremembah, ki so na re`im letele s strani SPC, zavrnil, ~e{ kako naj o spremembah govori organizacija, ki se v tiso~ letih ni ni~ spremenila; Vojislav [e{elj pa, da je to pribli`no tako, kot ~e bi posvetna oblast hotela izbirati sveto sinodo SPC (Joki}, 1999c). rimskokatoli{ki {kof slovenskega rodu dr. Franc Perko je bil v svojih izjavah previden in je bolj poudarjal humanitarni vidik celotnega polo`aja. Na drugi strani pa je – zanimivo - tamkaj{nji muftija Hamdija Jusufspahi} sredi avgusta v televizijski oddaji “Pogovor s povodom” na beograjski televiziji oblast podprl in posredno kritiziral opozicijske voditelje (tiste, ki so v ~asu bombardiranja Jugoslavije pobegnili iz dr`ave, sedaj pa sku{ajo spodkopavati legitimno izvoljeno oblast), kar je potem v prore`imskih medijih do`ivelo izjemno velik, seveda pozitiven odmev. [ir{e gledano je zadnji kosovski konflikt do`ivel pri razli~nih verskih skupnostih razli~en odziv. V prizadevanjih za mirno re{itev konflikta je patriarh Ruske pravoslavne cerkve Aleksej II. 21. aprila prispel v Beograd, kjer je s svojim srbskim kolegom Pavlom vodil bogoslu`je, na katerem so bili tudi predstavniki srbskih in zveznih oblasti. Potem ga je sprejel tudi predsednik Milo{evi}. “Bratske” dr`ave pravoslavnega kulturno-religijskega kroga so pokazale manj interesa pomagati Srbiji kot {e pred leti, ~eprav je bilo veliko kritik na ra~un zahodne intervencije (npr. Aleksander Slo`enicin je konec aprila primerjal Natove napade s Hitlerjevim osvajanjem). Pravoslavna pobuda je torej skoraj popolnoma usahnila. Pape` Janez Pavel II. je sicer - v skladu z dosedanjo prakso ob tak{nih konfliktih – pri{el na dan z mirovnimi predlogi, aktiviral je vatikansko diplomacijo, toda brez pravega u~inka. Najbolj zanimivo pa je, da kosovska vojna ni zbudila ve~jega odziva ali zaskrbljenosti pri tistih muslimanskih dr`avah, ki se imajo za tradicionalne za{~itnice muslimanskih vernikov po svetu in jim vsestransko pomagajo (moralno, politi~no, ekonomsko, humanitarno, pa tudi voja{ko). Ve~ kot o~itno je, da je niso prepoznale kot “verske” vojne. Sedanja srbska oblast je na kritike s strani uglednih predstavnikov SPC odgovarjala na dva na~ina. Prvi~, z medijskim ignoriranjem in selekcioniranjem njihovih izjav za javnost, mnenj in manifestacij.Na primer iz junijske izjave sinode so objavili zgolj zahtevo po ve~ji mednarodni za{~iti za Srbe, izpustili pa poziv k odstopu oblastne garniture. Mimo medijev so {li tudi patriarhovi poznojunijski pozivi k odstopu. In drugi~, na kritike iz cerkvenih krogov je oblast odgovarjala tudi zelo neposredno: med sodelavce sovra`nih zahodnih sil, peto kolono, ki naj bi v Srbiji opravljali kvizlin{ko dejavnost, so eksplicitno uvrstili tudi SPC in njenega voditelja Pavla. Milo{evi}ev ~lovek na ~elu prore`imskega ~asnika “Borba” @ivorad ?or|evi} ga je eksplicitno imenoval izdajalec. Tudi sam [e{elj je ve~krat `alil ra{ko-prizrenskega vladiko Artemija (sramota je, da ima srbska cerkev v svojih vrstah take ljudi): SPC je potem napovedala izob~enje tega “~etni{kega vojvode” iz pravoslavja, ~e{ njegova `alitev je posredno usmerjena proti Jezusu Kristusu in vsem, ki so posve~eni cerkvi. Oblast je od patriarha zahtevala, naj uti{a svojega podrejenega, kajti Cerkev naj se ne vme{ava v politiko.25 Predsednik srbske akademije znanosti in umetnosti, 102 BALKANSKE REFLEKSIJE Religizirani narod vs. nacionalizirana religija pomembnega dejavnika v polpreteklih dogajanjih na teh prostorih, dr. Dejan Medakovi}, je kritiziral dnevnopoliti~no anga`iranje SPC, ki da je pozabila na svoje pastirsko poslanstvo; predstavnikom Cerkve je odsvetoval udele`evanje politi~nih manifestacij (Joki} 1999c). Za dan velikega mitinga pred stavbo zvezne skup{~ine - ki pa je bolj kot karkoli drugega razgalil vso nemo~ opozicije - je bil izbran 19. avgust, pravoslavni praznik, Blagdan Svetog Preobra`enja oziroma Preobra`enje Gospodnje (po starem julijanskem koledarju sicer 6. avgusta). Ker pa je to po naklju~ju tudi rojstni dan ameri{kega predsednika Clintona, so re`imska trobila, zaupana predvsem [e{ljevim radikalcem, o~rtala tako manipuliranje opozicije z verskimi ~ustvi Srbov kot tudi kvizlin{ki obraz opozicije.26 Tak{no interpretacijo je zavrnilo Dra{kovi}evo Srbsko gibanje obnove (SPO): socialistom, “Jugoslovanski levici” in radikalcem so o~itali bogoskrunstvo, ki ga levica izvaja v Srbiji `e ve~ kot pol stoletja. Po njihovem mnenju naj bi se na dan mitinga za~ela preobrazba Srbije in sestop brezbo`ne oblasti. Ponovila se je zgodba iz prej{njih let: politi~ni obra~uni (in njihov besednjak) so pridobili popolnoma druga~ne, verske ali versko-nacionalne konotacije in razse`nosti. Vrh SPC je ob tej prilo`nosti {e enkrat dokazal svojo mnogoli~no podobo in Pavle se tega mitinga – ~eprav ga je podprl - ni udele`il: pojasnil je, da ni ~as, da bi patriarh v teh razmerah vodil miting. Tak{no dr`o po svoje ka`e tudi sestankovanje patriarha s predstavniki najpomembnej{ih politi~nih sil pred mitingom: v enem dnevu se je sestal najprej s ~edalje bolj popularnim Mom~ilom Peri{i}em, nekdanjim na~elnikom general{taba jugoslovanske vojske, sedaj med voditelji “Gibanja za demokrati~no Srbijo” (z baje zelo dobrimi zvezami z Dobrico Aosi}em), ki je ohranil dobre zveze s pomembnim dejavnikom sedanje Srbije: s svojim polo`ajem zelo nezadovoljnim oficirskim mo{tvom. Potem je sprejel opozicijskih voditelje, {e isti ve~er pa se je sre~al tudi s srbskim predsednikom Milanom Milutinovi}em. Tudi drugi veliki niz protestov po vseh ve~jih srbskih mestih, ki se je za~el 21. septembra in ki so ga organizirale opozicijske stranke in skupine “Zveze za spremembe” in ki naj bi takrat zares spodnesel Milo{evi}a, je izbruhnil na verski praznik: ta dan je namre~ pravoslavni praznik malega {marna (Ro`destvo Presvete Bogorodice oziroma Mala Gospojina). Toda v nasprotju z avgustovskimi vrh in {kofje SPC teh demonstracij niso podprli: dobro informirani beograjski dopisnik Dela Branko Joki} (1999c) ugotavlja, da sinoda kar na lepem ne poziva ve~ k Milo{evi}evemu odstopu; omejila se je zgolj na kritiko njegovega re`ima, kritizirala pa je tudi med sebojno sprte opozicijske voditelje. Versko-nacionalna razse`nost zadnjih spopadov na Kosovu pa se ka`e v revan{izmu albanskih skrajne`ev na Kosovu nad verskimi obele`ji srbskega pravoslavja. Tiskovna agencija SPC “Pravoslavlje Press” {e edina zbira take podatke in sproti poro~a o uni~evanju, 26 Omenjeni tiskovni predstavnik SPS je izjavil, da bodo demonstranti v Beogradu proslavljali Clintonov rojstni dan, “Jugoslovanska levica” pa ga je ocenila kot prireditev Nata, ki je dva meseca sadisti~no bombardiral Srbijo. BALKANSKE REFLEKSIJE 103 Mitja Velikonja po{kodovanju ali skrunjenju pravoslavnih cerkva, skupaj `e pribli`no 70 (med drugim Sv. nadangelov v [timlju, v Nepodimlju Sv. nadangela Mihaela, Sv. Nikole in Sv. [tefana Prvoven~anega, pa velike saborske cerkve Sv. carja Uro{a v Uro{evcu, tiste Sv. Petke v Zaskoku, Sv. Ilije v Varo{u/Grlici, Sv. apostolov Petra in Pavla v Kalinovcu), samostanov (med drugim Sv. Uro{a v Nepodimlju) in pokopali{~ (v Uro{evcu). “Pravoslavlje Press” tako po~etje ozna~uje kot albanski zulum.27 In drugi~, posredna posledica zaostrenih odnosov znotraj ZRJ je tudi vnovi~no na~enjanje starega vpra{anja avtokefalnosti ~rnogorske pravoslavne cerkve, ki je SPC (pa tudi druge pravoslavne cerkve) ne priznavajo. Njenega metropolita Mihaila je konec septembra gostilo ~rnogorsko dr`avno vodstvo. Polo`aj postaja podoben primeru samovoljne odcepitve avtokefalne Makedonske pravoslavne cerkve, ki je od leta 1967 uradno {e vedno nepriznana. I V. V zadnji vojni na Kosovu se je pokazala in konfrontirala o~itna razlika v odnosih med versko in nacionalno identiteto tako pri Albancih kot pri Srbih. V slednjih bi lahko trdil, da {e naprej razvijajo koncept “nacionaliziranja religije”: kot narod se prepoznavajo v popolnoma biblijskih, natan~neje, kristolo{kih kategorijah. V tem pogledu so indikativni prizori iz pravoslavnega verskega tiska. Podobni so tistim iz ~asov vojn na Hrva{kem in v Bosni in Hercegovini: z nekak{nim nekrofilnim u`itkom se vrstijo podrobni prizori iznaka`enih trupel, nizajo podrobnosti njihovih grozovitih smrti ipd., kar vse skupaj nosi preverjeno logiko samoviktimizacije.28 Sporo~ilo je ve~ kot jasno: edine `rtve zadnjih dogajanj naj bi bili nedol`ni Srbi, ki da kot Kristus med narodi spet po nedol`nem trpijo.29 Po mojem mnenju je nadaljnji razvoj srbskega naroda in ne nazadnje dr`ave, v kateri `ivijo, mogo~ le, ~e sta izpolnjena dva minimalna, medsebojno povezana pogoja. Prvi~, jasna odpoved nacionalisti~nim mitologijam velikosrbskega tipa, katerih zadnja protagonista sta bila seveda Milo{evi} in potem Karad`i}. Drugi pogoj pa vidim v odpovedi svetosavskim in kristoslavisti~nim religijsko-nacionalnim mitologijam, kot jih razvijajo militantnej{i krogi znotraj SPC. Torej tako mimo vselej kompatibilnih mitov o tem, da so Srbi svi i svuda, kot tudi mimo mitov o nebe{kosti svojega naroda. Obe ti mitolo{ki kompoziciji obsesivno izhajata in se vra~ata na Kosovo, ki prav zavoljo njiju postaja namesto zibelka srbskega naroda – ~e se `e igramo z mitskimi analogijami - njegova “prazna krsta”. K pomiritvi odnosov med narodoma in miru na osrednjem Balkanu pa mora prispevati tudi druga stran. Tako kot srbska bi se morala razostiti tudi albanska nacionalna mitologija: ta je popolnoma 104 BALKANSKE REFLEKSIJE 27 Kar je arabizem v srbskem jeziku, pomeni pa nasilje. 28 Glej uvod Jokanovi}eve knjige (1999, 16-21). 29 Tak{no je bilo tudi mnenje visokih predstavnikov SPC na prej omenjeni konferenci v Budimpe{ti. Religizirani narod vs. nacionalizirana religija druga~na, o~i{~ena vsakr{nih verskih konotacij. Njen vrhovni absolut je narod, zato lahko uporabim izraz “religiziranje naroda”.30 Albanski nacionalizem v nasprotju od sosednjih – srbskega, ~rnogorskega, gr{kega - ni (bil) religijski: bolj je {lo oziroma gre za sakraliziranje naroda, za vero v albanstvo. Velikanska ve~ina kosovskih Albancev je sicer muslimanov v kulturno-religijskem pogledu: druga~e re~eno, so muslimani po svojih navadah, kulturi, s svojimi imeni, tradicijo ipd., manj pa v strogo verskem pomenu. Tudi zato islam skoraj ni igral nikakr{ne vloge v njihovi politi~ni mobilizaciji (Duijzings, 1999, 4).31 Za albansko stran je bila minula vojna brez prepoznavnih verskih konotacij oziroma natan~neje, bila je tudi versko usmerjena zgolj v kolikor se pravoslavna vera brezpogojno navezuje oziroma povezuje s srbsko nacionalno identiteto v nepredirno celoto. LITERATURA AGANI, FEHMI (1989): Kriti~ki osvrt na politi~ki diskurs o Kosovu i Albancima; v zborniku Kosovo-Srbija-Jugoslavija, uredila Slavko Gaber in Ton~i Kuzmani}; KRT 46; UK ZSMS; Ljubljana; str. 111-126 BANAC, IVO (1988): Nacionalno pitanje u Jugoslaviji. Porijeklo, povijest, politika; Globus; Zagreb; 1988 CHADWICK, OWEN (1992): The Christian Church in the Cold War; Allen Lane; Penguin Press CRAMPTON, R. J. (1995): Eastern Europe in the Twentieth Century; Routledge; London, New York DELL’ERBA, NUNZIO (1997): Storia dell’Albania; Newton; Rim DJORDJEVI], DIMITRIJE (1991): The Tradition of Kosovo in the Formation of Modern Serbian Statehood in the Nineteenth Century; v: Vucinich, Wayne S. in Emmert, Thomas A.: Kosovo - Legacy of a Medieval Battle; Minnesota Mediterranean and East European Monographs; University of Minnesota; Minneapolis; str. 309-330 DUIJZINGS, GER (1999): Naim Frashëri’s šQerbelaja’: Religion and Albanian Nationalism; School of Slavonic and East European Studies, Univerza v Londonu; neobjavljeno 6. poglavje doktorske disertacije EKME^I], MILORAD (1991): The Emergence of St. Vitus Day as the Principal National Holiday of the Serbs; v: Vucinich, Wayne S. in Emmert, Thomas A.: Kosovo - Legacy of a Medieval Battle; Minnesota Mediterranean and East European Monographs; University of Minnesota; Minneapolis; str. 331-342 HLADNIK MILHAR^I^, ERVIN (1999): Intervju z Blerimom Shalo; Delo, Sobotna priloga; Ljubljana; 24. april; str. 39 HORVAT, BRANKO (1988): Kosovsko pitanje; Globus; Zagreb IRWIN, ZACHARY T. (1989): The Fate of Islam in the Balkans: A Comparison of Four State Policies; v Pedro Ramet (ur.): Religion and Nationalism in Soviet and East European Politics; Duke University Press; Durham and London; str. 378-407 JANZ, DENIS R. (1995): Refleksije o dru{tvu bez religije: Albanski slu~aj; Dru{tvena istra`ivanja; Zagreb; 6(20), str. 787-799 JOKANOVI], BO@A J. (1999): Krstom, perom i ma~em – Sve{tenstvo u slu`bi svome narodu; Svetigora; Cetinje JOKI], BRANKO (1999a): Dra{kovi} med marionetami; Delo; Ljubljana; 21. januar JOKI], BRANKO (1999b): Doma~i Srbi talci – Srbov; Delo; Ljubljana; 9. marec 30 Blerim Shala, urednik pri{tinskega ~asopisa “Zëri”, je v intervjuju aprila letos izpostavil pomenljivo analogijo, v kateri lahko prepoznamo mitske elemente nacionalnega mesijanstva: Albanci smo za~eli tako kot Abraham. V zadnjih osmih letih smo ustvarili politi~en narod. Zdaj smo v Mojzesovi fazi bega iz Egipta pred fizi~no eliminacijo. Nekje na poti smo, vendar brez Mojzesa, ker nas nih~e ne vodi. ^akamo na obljubljeno de`elo. Vrnili se bomo na Kosovo in za~eli graditi dr`avo. Toda `e v naslednjem odgovoru je zatrdil, da Albanci niso izvoljen narod in da ima ta analogija svoje meje (Hladnik Milhar~i~, 1999). 31 Zgolj za primer: v nobeni izmed parol, ki so jih kosovski Albanci vzklikali ali pisali v demonstracijah leta 1968 in 1981 (glej Horvat, 1988, 100, 101), ni bilo nikakr{nih verskih motivov. BALKANSKE REFLEKSIJE 105 Mitja Velikonja JOKI], BRANKO (1999c): Druga~ni toni patriarhije; Delo; Ljubljana; 24. september KER[EVAN, MARKO (1987): Nacionalna identiteta in religija v Jugoslaviji; Teorija in praksa; Ljubljana; {t. 7; str. 810-820 · KOSOVO-SRBIJA-JUGOSLAVIJA (1989), zbornik, uredila Slavko Gaber in Ton~i Kuzmani}; KRT 46; UK ZSMS; Ljubljana MALCOLM, NOEL (1998): Kosovo – A Short History; New York University Press; New York MARKOTICH, STAN (1996): Serbian Orthodox Church Regains a Limited Political Role; Transition; OMRI; Praga; Vol. 2; str. 30-32 MEDAKOVI], DEJAN (1990): Kosovski boj u likovnim umetnostima; Srpska knji`evna zadruga; Beograd; Matica Srpska; Novi Sad; Jedinstvo; Pri{tina MIHALJ^I], RADE (1989): The Battle of Kosovo in History and in Popular Tradition; BIGZ; Beograd MOJZES, PAUL (1992): Religious Liberty in Eastern Europe and the USSR Before and After the Great Transformation; East European Monographs; Boulder; New York NORRIS, HARRY THIRLWALL (1993): Islam in the Balkans: Religion and Society Between Europe and the Arab World; Hurst and Company; London POPOVIC, ALEXANDRE (1992): La communaute Musulmane de Yougoslavie sous le regime communiste: Coup d’oeil sur son histoire et sur les principales institutions; v Patrick Michel (ur.): Les religions a l’est; Cerf; Pariz; str. 174-181 POPOVI] RADOVI], Mirjana (1989): Srpska mitska pri~a; Pe~at; Beograd PRIFTI, PETER (1975): Albania – Towards an Atheist Society; v Bohdan R. Bociurkiw, John W. Strong (ur.): Religion and Atheism in the USSR and Eastern Europe; Macmillan Press; London; str. 388-404 RAMET, PEDRO (1988a): The Interplay of Religious Policy and Nationalities Policy in the Soviet Union and Eastern Europe; v Pedro Ramet (ur.): Religion and Nationalism in Soviet and East European Politics; Duke University Press; Durham and London; str. 3-41 RAMET, PEDRO (1988b): Autocephaly and National Identity in Church-State Relations in Eastern Christianity: An Introduction; v Pedro Ramet (ur.): Eastern Christianity and Politics in the Twentieth Century; Duke University Press; Durham and London; str. 3-19 RAMET, SABRINA PETRA (1996): Nationalism and the “Idiocy” of the Countryside: The Case of Serbia; Ethnic and Racial Studies; Guilford, Survey; 19/januar; str. 70-87 SELLS, MICHAEL A. (1996): The Bridge Betrayed; University of California Press SMRKE, MARJAN (1996): Religija in politika – Spremembe v de`elah prehoda; ZPS; Ljubljana TOMASHEVICH, GEORGE VID (1991): The Battle of Kosovo and the Serbian Church; v: Vucinich, Wayne S. in Emmert, Thomas A.: Kosovo -Legacy of a Medieval Battle; Minnesota Mediterranean and East European Monographs; University of Minnesota; Minneapolis; str. 203-226 VELIKONJA, MITJA (1998): Bosanski religijski mozaiki – Zgodovina religij in nacionalnih mitologij v Bosni in Hercegovini; ZPS; Ljubljana VELIKONJA MITJA (1999): Bitka na Kosovu: ({esto)deset let kasneje; Razgledi; Ljubljana; 13(1140); str. 4, 5 VOJE, IGNACIJ (1994): Nemirni Balkan. Zgodovinski pregled od 6. do 18. stoletja; DZS; Ljubljana WILLEY, DAVID (1992): Il politico di Dio; Longanesi & C.; Milano ZGODI], ESAD (1999): Ideologija nacionalnog mesijanstva; Vije}e Kongresa bo{nja~kih intelektualaca; Sarajevo 106 BALKANSKE REFLEKSIJE Ton~i Kuzmani} Katastrofa humanitarnega -^lovekove pravice v funkciji samoupravi~evanja vojne Med pomembnej{a vpra{anja, ki sledijo iz “Natovega posredovanja v ZR Jugoslaviji” sodi tudi tisto, ki ga lahko oblikujemo takole: ali ima to, kar se je zgodilo “tam”, kakr{no koli zvezo z nami -tukaj in zdaj? ^e je vpra{anje zgolj retori~no in je odgovor nanj nikalen, potem je zadeva razmeroma preprosta. Lahko se namre~ zgolj obrnemo in gremo svojo pot - ne glede na to, kar se je tam pravzaprav zgodilo. Bralca, ki je takega mnenja, vljudno napro{am, da na tej to~ki izstopi iz tukaj{njega teksta, kajti v nadaljevanju se lahko sre~a kve~jemu s ~im, kar je zanj po definiciji odve~no in nepomembno. Nekoliko druga~e pa je, ~e omenjeno vpra{anje nimamo zgolj za retori~no in ~e mu sledi pozitiven odgovor. V tem primeru smo izpostavljeni veri`nemu problemskemu sklopu: kaj, kako, predvsem pa zakaj se nam tukaj in zdaj dogaja to, kar se nam? Pravim “se nam dogaja”, ker smo glede na dogodke v neposredno podrejenem, pasivnem, trpnem polo`aju, in sicer v ve~ ozirih: prvi~, v pasivnem polo`aju smo najprej zato, ker je vojna tudi glede na nas “opazovalce”, nekaj, kar dobesedno prihaja od “zgoraj” od nikoder, kar se nam nakazuje in kar je glede na nas “zunanje” in je, skratka, nekaj glede ~esar smo bolj ali manj nemo~ni. Drugi~, pasivni smo tudi zato, ker je v glavnem vse, kar lahko storimo ob tem intervencijskem dogodku, le - to, da sku{amo misliti vzroke in morebitne posledice danega polo`aja. To pa je obenem vse prej kot udobna pozicija, saj nam je nalo`eno, da moramo ne samo misliti, pa~ pa se tudi vdajati ne~emu, na kar `e po definiciji nimamo nobenega vpliva. Toda, gledano z neke druge plati, je ravno za mi{ljenje BALKANSKE REFLEKSIJE 107 Tonči Kuzmanič značilno, da je sam del definicije to, da se najpogosteje ukvarja s tistim, na kar pravzaprav sploh ne more (kaj šele neposredno) vplivati. I. UHAJANJE DOLOČITVE VOJNE Kakor koli že, če se vrnemo k vprašanju, “kaj in zakaj se nam dogaja” nekaj v zvezi z “Natovim posredovanjem v 2R Jugoslaviji”, se nam takoj postavi “globalno” vprašanje o vojni, in sicer v smislu: kakšna pravzaprav ta ”vojna” je, s čim imamo pravzaprav sploh opraviti? Tradicionalno in zavajoče rečeno, izhodiščno se nam zastavi vprašanje določitve narave Te-vojne, se pravi, da smo izpostavljeni nujnosti razlikovanja med “vojno samo”, torej opredelitvijo “vojne kot take”, kot tudi njenega razmerja do kompleksa Te-konkretne-vojne. Najprej, prima vista vemo, da gre za Natovo “posredovanje”, ki so ga imenovali tudi intervencija, campaign ipd. Vse, kar tej očitni opredelitvi sledi, je veliko bolj spolzko in neoprijemljivo, posebej kolikor na zadevo pogledamo v luči subjektov, ki so bili udeleženi v konfliktu. Obenem pa se še pred tem vprašanjem postavi tudi problem: ali je Natova “campaign” sploh nekaj, kar lahko brez nadaljnjih določil poimenujemo vojna v pomenu, ki smo ga sicer vajeni, ki je torej zgodovinsko običajen? Za Srbijo in Srbe je gotovo bila vojna. Vojna je bila tudi za Kosovarje in Kosovarke, vendar v bistveno drugačnem pomenu kot za Srbe in Srbijo. Sodeč po napisih in terminologiji v zahodnih medijih množičnega poneumljanja, je ravno tako šlo za vojno — vendar pa zopet v nekem tretjem pomenu. Sklep bi bil potemtakem lahko dokaj preprost: seveda imamo opraviti z vojno, ki pa se — tako kot vse vojne in konflikti nasploh — različnim (ne)udeležencem kaže v različnih podobah! Toda to je le ena plat zadeve, tista do radikalnih konsekvenc pripeljana “post-moderna” relativizacija ad absurdum, ki opleta s toliko Resnicami, kolikor je po definicji možnih posameznih “zornih kotov”. Trdim, da je tovrstna drža in nuce zavajajoča in da pravzaprav že izhodiščno onemogoča kakršno koli resno premišljevanje vojne nasploh in še posebej Te-vojne,o kateri govori to besedilo. Druga možna problematična plat premisleka o Tej-vojni je tista, ki se nanaša na mednarodni pravni vidik zadeve. Iz njega je bolj ali manj razvidno, da kljub “različnim videnjem vojne” v danem primeru sploh ni mogoče govoriti o vojni. Ne samo, da vojna ni bila napovedana, kot predvidevajo ustrezna pravila, ne da v njej niso funkcionirale elementarne regule vojaškega prava, pač pa so bili vprašljivi tudi sami subjekti mednarodnega-prava, ki naj bi to “vojno” kot vojno vodili. Vprašljivi predvsem v tem smislu, da ne Srbija, ne Nato in ne Kosovo niso “države” v “pravem” pomenu subjektov, ki 108 BALKANSKE REFLEKSIJE Katastrofa humanitarnega - ^lovekove pravice v funkciji samoupravi~evanja vojne jih topogledno - v smislu mednarodnega in vojnega prava – lahko imamo za “nosilce” (v pomenu subjektov) pojava, ki mu brez zadr`kov lahko re~emo vojna. Ravnokar re~eno kajpada najmanj velja za Nato, ~eprav tudi tam niso zadeve povsem jasne, kajti gre za “obrambno voja{ko zvezo”, in ne za dr`avo/e. Tudi Srbija je v tem pogledu problemati~na, ker – strogo re~eno – sploh ni “sklenjen dr`avni sistem”. Srbija je namre~ vse prej kot dr`ava, ki bi imela na ravni mednarodnega prava svojo nevpra{ljivo subjektivnost1 . Pravzaprav gre za ne-dr`avo ali za {e-ne-dr`avo oz. v najbolj{em primeru za neko~-obstoje~o-dr`avo, katere status je `e od leta 1918, blago re~eno, vpra{ljiv2 . Ne le s stali{~a empirije (razpadanje SFRJ, vojne na njenem pogro~ju, boj za dedi{~ino SFRJ, problematika kontinuitete, te`ave nasledstvene narave ...), pa~ pa tudi in predvsem na ravni OZN. Tam ne samo, da Srbija ne obstaja (ve~), pa~ pa je tudi dr`avni status sedanje ZR Jugoslavije vse prej kot samoumeven. Podobno je, ~e zadevo motrimo s stali{~a Nata, katerega ~lanice sestavljajo osr~je tako OZN kot mednarodnopravne, voja{ke in sicer{nje ureditve. Nato ni napovedal vojne ne ZRJ in ravno tako ni napovedal vojne Srbiji. Ker Srbija kot dr`ava ne obstaja, Nato tega tudi ni mogel storiti. Toda to {e vedno ni vse, {e najmanj pa ni tisto najpomembnej{e, kar bi kazalo upo{tevati, ko gre za problem dolo~itve “narave” Te-vojne. Sode~ po izjemno pogostih izjavah glavnih nosilcev besed v tej “vojni” (Clinton, Allbright, Cook, Clarke ...), Nato sploh ni napadal ne Srbov in ne Srbije. Nato tudi Kosovarjev in Kosova ni napadel ... Vse ka`e, da enako velja tudi za ^rno Goro in ^rnogorce. Kaj torej? O kak{ni vojni lahko sploh govorimo? Še ve~, kako lahko zadeve sploh opredelimo, ~e so glasnogovorniki Nata (Jammie Shea, denimo) celo eksplicitno izjavljali, da nadvse cenijo in da imajo celo radi, da torej ljubijo Srbe, Kosovarje in ^rnogorce (na~elna ljubezen do “vsakega naroda”)? Zadeva je topogledno najdlje {la v primeru neke vrste ljubezenskega sporo~ila, ki ga je v srb{~ini prebrala zunanja ministrica ZDA Allbright, ko je sku{ala lo~iti zlo srbsko oblast (Milo{evi}) od sicer (vsak narod je “na~eloma dober”) dobrega srbskega naroda. Iz povedanega bi potemtakem lahko sledilo, da je bilo to, kar je Nato napadel pravzaprav nekaj posebnega in povsem lo~enega – tako od dr`ave in dr`avnosti, kot tudi od Srbije in srbstva. To, kar je Nato bombardiral, je bil potemtakem kve~jemu “srbski (komunisti~ni) re`im” oz. Slobodan Milo{evi} sam z “njegovimi”3 represivnimi aparati dr`ave vred: vojska, policija, mediji in podobni “voja{ki objekti”. Ravno v tovrstnem procesu redefiniranja tistega “voja{kega” je ob Natovem posegu pri{lo do nadvse zanimivega, da ne re~em usodnega “odpiranja”. Saj je bilo lahko kot tisto “voja{ko” dolo~eno skorajda vse – odvisno pa~ od potreb: bolni{nica, cesta, most, tovarna za predelavo tobaka ... Med “campaign” se je ob~asno celo zdelo, da Nato pravzaprav niti ni toliko napadalen do samega 1 Odlo~ilni problem vseh vojn na podro~ju nekdanje SFRJ je vsebovan ravno v nemo`nosti “zapiranja srbskega vpra{anja”, ki pa ga je mo~ “urediti” {ele z zapiranjem v meje srbske dr`ave. Problem je torej ravno v tem, da slednje, torej srbske dr`ave, ni od nikoder. 2 Namenoma sem zadevo postavil na ta na~in, kajti “nevpra{ljivost srbske dr`ave” po letu 1918 je lahko aktualna samo za tiste, ki so prej{nji dve (ali tri) “jugoslovanski” dr`ave imeli za raz{irjanje dr`ave Srbov proti zahodu. 3 Natov medijski pristop implicira zna~ilno dojetje situacije, v kateri so “pritikline” in/ali institucije dr`ave dojete kot nekak{na Milo{evi}eva privatna, zasebna lastnina, ne pa kot del javne dr`ave, Srbov in, konec koncev tudi srbstva, ~e se le-to toliko poteguje za “svojo dr`avo”. 4 Huntington je ameri{ki BALKANSKE REFLEKSIJE 109 Tonči Kuzmanič režima (v smislu “oblastnega reda”, ki menda tako ali tako “mora obstajati”), kolikor ravno do tistega njegovega dela, ali bolje, njegove “epitetne opreme”, ki bi jo lahko razumeli kot “komunistično”, “nedemokratično”. Vse drugo, kar se je občasno pojavljalo kot “vojaška tarča”, je pridobilo definicijo slučajnostnih (collateral damage) žrtev Natovih napadov. Slednje je bilo namreč eksplicitno določeno kot nekakšen nus-proizvod, nezaželeni, in/ali slučajni učinek, do katerega je prišlo pomotoma: zavoljo nepredvidljivosti “človeškega faktorja”, negotovosti in nagajanja (zastarele?) tehnologije ali podobnega. Poleg tega, da nakazano Natovo “campaign” ne moremo stlačiti v kategorije vojne, se ne prilega niti opredelitvam “državljanske vojne”. Samo manjši košček dogodkov na ozemlju 2R Jugoslavije (denimo, spopadi med srbsko vojsko/policijo in OVK ter med tamkajšnjimi civilisti ipd.) bi lahko umestili v tovrstno opredelitev. Skratka, izkaže se, da vprašanje, ali imamo opraviti z vojno, in če že imamo, za kakšno vojno gre, sploh ni nekaj, na kar bi bilo preprosto odgovoriti, kot se je najprej dozdevalo in se še vedno dozdeva. Kaj potemtakem storiti, ko je bolj ali manj jasno, da nam dosedanje izkušnje in “koncepcije vojne” pravzaprav ne dovoljujejo, da jo kar tako opredelimo kot vojno, po drugi plati pa smo imeli priložnost pred lastnimi očmi videti, da ni nobenega dvoma o tem, da je to, kar se je tam dogajalo, “pravzaprav vojna”? Kako potemtakem preseči razcep med tem, kar vidimo, in tem, kako naj problem mislimo? II. PREVLADUJOČA SKUPINSKA INTERPRETACIJA Prevladujoča interpretacija “narave vojne”, s katero imamo opraviti v danem okolju, je že dlje časa tista, ki - sklepajoč po analogijah — pravi, da gre pravzaprav za “že videno” vojno, in sicer v več ozirih. Šlo naj bi bodisi za “ponovitev” in /ali celo “iztek” Druge svetovne vojne ali pa za zadnjo vojno minulega obdobja hladne vojne. Argumentativna logika slednjega umevanja gre nekako takole: opraviti imamo z ideološko vojno v (zastarelem) pomenu nasprotja med demokracijo in komunizmom, kjer se je Zahod pravzaprav lotil zadnjega komunističnega režima, in sicer z željo, da dokončno počisti z retrogradnostjo, ki stoji na poti njegove golobalizacije, se pravi pohodu na ves planet. V tej luči se pohod “nove mednarodne ureditve” kaže kot spopad Golijata z zadnjim Mohikancem ali z Davidom, čigar vlogo v tem namišljenem scenariju igra kajpada Milosevic osebno. Gre za dokaj liberalizirano različico dojemanja, za katero stoji dosti bolj fundamentalistična razlaga, ki ne le, da stavi na isti vzorec umevanja in da “vzroke zanj” išče dosti “globlje”, v zgodovini, tradiciji, kulturi, religiji, mitologij, pač pa dobesedno sledi iz same Miloševičeve samoutemeljitve. Motorika 110 BALKANSKE REFLEKSIJE Katastrofa humanitarnega - ^lovekove pravice v funkciji samoupravi~evanja vojne umevanja je tak{na, da vidi bodisi sovra{tvo Zahoda do vsega Vzhoda an gro ali pa da izhaja bodisi iz sovra{tva katolikov (in protestantov) zoper pravoslavce ter – najpogosteje – vseh skupaj zoper muslimane. V lu~i tovrstnega “velikanskega spopada” resni~no mitolo{kih razse`nostih, ki preveva evropsko nemi{ljenje `e ve~ kot tiso~ let in ki bi ga po novem kazalo huntingtonsko4 poimenovati kot spopad (ali trk) civilizacij/kultur, so zadeve izjemno preproste: kolikor ve~je so eksplanacijske enote, s katerimi se poslu`uje tovrstno umevanje, toliko samoumevnej{e in preprostej{e so tudi re{itve. Še posebej za tiste, ki so napadeni. V tej obojestransko5 – in tukaj je poudarek – sprejemljivi optiki, ki se {e najbolj prile`e podlo`nikom, ujetim v “srbovanje”, se izka`e, da se je pravzaprav “ves svet obrnil zoper njih”. In to je ena konstant ne samo sedanje, pa~ pa tudi prej{nih vojn v tem delu sveta. Pazljivej{i bralec se bo zlahka spomnil, da gre pri ravnokar nakazani dr`i za zvrst argumentiranja, ki jo poznamo do sr~ike, in sicer vsaj od konca osemdesetih let, {e posebej pa iz devetdesetih. Tudi v tem obdobju so prevladovale na las podobne interpretacije, znotraj katerih so se Srbi videli kot tisti, zoper katere je “cela Jugoslavija”. Mar niso Slovenija, Hrva{ka, Bosna in Hercegovina, Makedonija, da o Albancih niti ne govorim, skratka, mar niso bili “vsi” `e takrat zoper Srbe, kot je danes ves svet? Tisto, kar je na tej analiti~ni to~ki treba posebej poudariti, je, skorajda bi dejal, infantilni problem6 , ki pa se v nadaljnji analizi naka`e kot “homo duplex corpus”: gre za postavitev in samoob`alujo~o neargumentacijo, znotraj katere se neki (ne)subjekt vidi zgolj v lu~i lastne nemo~i, nedejavnosti in popolne pasivnosti. Ta nesubjekt se namre~ samodojema in “vidi” kot tak{en, da ga vsi (na tem “vsi” je poudarek) drugi ogro`ajo, sovra`ijo, da je, skratka, nenehno ne samo sam proti vsem, pa~ pa, da ga tudi vsi drugi nenehno napadajo. Tako, kot je Srbe in Srbijo sedaj napadel Nato, so svoj~as tudi JLA napadla NDG v Sloveniji, Srbe so napadli Hrvati in Hrva{ka, Bosna in Bosanci, Makedonija in Makedonci ... Zdaj jih napadajo in ogro`ajo OVK, Albanci, Kosovo, jutri to utegnejo, ~e `e niso, biti ^rnogorci ali pa kdor koli drug. Odvisno pa~ od potreb in okoli{~in nesubjekta izjavljanja, ki za sebe trdi, da je ogro`en, napaden, nemo~en ... Pomemben vidik te dr`e lahko zasledimo na simptomati~ni to~ki dokaj preprostega rokohitrstva, ki vso zadevo sicer zakomplicira, obenem pa jo postavi v dokaj dojemljivo pozo. Gre za to, da omenjena dr`a ogro`enosti7 praviloma ~rpa `ivljenjske sokove iz sindroma, za katerega lahko re~emo, da je prastar in predideolo{ki strukturi imanenten vsaj nekaj tiso~letij. Imanenca dr`e ogro`enosti je v tem, da je nujno povezana z lastno nedejavnostjo, s tem, da zna~ilni “ne-subjektivni-ne-jaz” samega sebe {e vedno (ali zopet) dojema kot radikalno nedelujo~ega, kot tistega, ki dobesedno ni~ ne po~ne. V glavnem zato ne, ker ne more, ker to (dejavnost, namre~) avtor par excellence, in sicer ne zgolj po tem, da je geo-strate{ki univerzitetni univerzalist, pa~ pa celo – po nekaterih virih – ~lovek, ki je svoje mladostni{ke izku{nje, ki jih je pozneje teoreti~no posplo{il – pridobival na empiri~ni ravni, in sicer kot uslu`benec ene od ameri{kih varnostnih slu`b. 5 Pravim obojestransko, kajti ~e se Milo{evi} brani “novega svetovnega reda”, ki se mu nakazuje kot gro`nja, se “Zahod” brani pred Milo{evi}evim komunizmom=totalitarizmom, ki mu je zapreka/gro`nja na poti globalizacije – posebej globalizacije demokracije. 6 Genealogijo srbske infantilnosti osemdesetih in devetdesetih je na primeru sesedanja simptomati~nega srbskega humorja dosedaj najbolj oprijeljivo prikazal re`iser Dragojevi}, in sicer z radikalnim prehodom iz Lepa sela, lepo gore v Rane. 7 Tukaj je treba vsaj opozoriti, da je dr`a ogro`enosti nekaj veliko bolj splo{nega, kot se utegne zazdeti naivne`em, ki bi jo radi videli zgolj pri Srbih. Gre za procese in dr`e nesubjektivnosti, ki so tako zna~ilne za t. i. post socialisti~no srednjo in vzhodno Evropo, {e posebej v devetdesetih, in ki je doma tudi na Slovenskem, ^e{kem in drugod: vsepovsod, kjer je prisoten tudi kulturizem, rasizem, {ovinizem, seksizem, kar pa je v tem delu sveta postala tako BALKANSKE REFLEKSIJE 111 Tonči Kuzmanič reko~ visoko ~islana folklora. V tem kontekstu je Srbsko “dr`o ogro`enosti” mo~ posebej poudariti kve~jemu v tem smislu, da je postala obenem dominantna dru`bena dr`a in tudi vodilo re`ima, v nasprotju z drugimi omenjenimi okolji, kjer se bolj ali manj {e vedno dr`i na ravni “civilne dru`be”. Prim. Kuzmani}, 1999. 8 Podobno kot pri Srbih in omenjenih srednje-vzhodnih Evropejcih, funkcionirajo tovrstne zadeve tudi na zahodu. Medtem ko se v Franciji (francoski poveljniki so bili v Srebrenici – t. i. “za{~iteno obmo~je” OZN – pomemben, da ne re~em odlo~ilen, dejavnik) v zvezi s Srebrenico {e vedno ni~ ne dogaja, pa prvo resnej{e poro~ilo o Nizozemski vlogi (3000-4000 nizozemskih vojakov in poveljnikov je sodelovalo v ”operaciji”) v tem masakru {ele prihaja. Po informacijah, ki so mi na voljo, se je po dolgih letih obotavljanja ustrezna raziskava {ele resno za~ela, rezultate pa je mo~ pri~akovati proti koncu tega leta ali v letu 2000. 9 Zadevo, o kateri namesto njega/mene po~ne kdo drug: Vladar, Bog, Partija, Narod ... Zna~ilnost te samousmiljenjske (in usmiljenja vredne) dr`e je, da po definiciji ne povzro~a nobenih dogodkov, da je vse, kar je, pravzaprav in nuce nekaj, kar se “meni dogaja”. Vidi(m) se dobesedno kot nenehno “povzro~en”, kot kdo, ali bolj{e, kot kaj, kar zgolj trpi nenehno delovanje (vseh) drugih, na strani katerih so mo~, akcija, u~inkovanje, potenca, spremembe ... Trpi delovanje kajpada predvsem Drugega, ki pa je lahko bodisi kaj od na{tetega ali pa – in to je najpogostej{a in odlo~ilna to~ka – “moj” najbolj{i prijatelj, se pravi Sovrag sam. Pravzaprav je samo delovanje, pa naj si bo kakr{no koli `e, sovra`no, zato ga po definiciji ne “oblikujem” jaz, pa~ pa Sovrag. V tako zacementirani fiktivnosti – ki je, in tukaj si ne gre delati iluzij, tako tradicionalna kot tudi postmoderna (in ravno tukaj ti~i glavna te`ava “za nas”) – je `ivljenje kajpada vse prej kot lahko in lepo, je pa po svoje udobno in polno ugodja, ki sledi iz neprevzemanja odgovornosti. Polno je frustracij in nemogo~ih obratov, v bistvu versko-fanati~nih in mitolo{kih, pred katerimi, po definiciji, v tostranstvu – razen v ugodje neodgovornosti – nima{ kam ube`ati. V takem umevanju je – in tukaj se pribli`ujemo osr~ju problema – pravzaprav nemogo~e razre{iti te`avo: kako, namre~, s tem uskladiti nekatera izstopajo~a poglavja neke druge vrste (potla~ene, zamol~ane) realnosti, ki se nenehno vriva v mir in pasivnost lastnega neodgovornega samorazumevanja ogro`enosti? Kako, denimo, ”pomiriti” dve plati, ki denimo, pravita, da je ogro`enost Srbov (ali Jugoslavije, JLA ...) posledice tega, da so se v za~etku 90ih tanki te iste JLA za~eli sprehajati po Sloveniji, in ne po Beogradu? Kako premostiti prepad med imanentno ogro`enostjo Srbov pred Hrvati in bombardiranjem Vukovarja ali Dubrovnika? Kako se ubraniti, ne le pri drugih, pa~ pa predvsem v lastnih o~eh (~e te sploh obstajajo!), ogro`enosti Srbov pred Muslimani, z ve~letnim bombardiranjem Sarajeva ali z grozodejstvi v Srebrenici, kjer so ogro`eni in do zoba oboro`eni Srbi preprosto zmleli med 6 000 in 8 000 neoboro`enih Muslimanov?8 Kako to, da Kosovarke in Kosovarji ogro`ajo Srbe, da so tisti, ki so ogro`eni Srbi, da pa je “naenkrat” slab milijon teh Kosovark in Kosovarjev izven Kosova: bodisi dobesedno ali pa pod zemljo? Seveda bi lahko {e na{teval, toda tukaj{njemu bralcu mi ob tej prilo`nosti ni treba. Tu sem hotel opozoriti le, da se interpretacija sedanje vojne kot nekega “v bistvu” ostanka prej{njih ~asov (mi{ljenje v analogijah zgodovine, ki se “nenehno vra~a in ponavlja”) kaj hitro izte~e v {tevilne (ne)mo`nosti fundamentalisti~ne interpretacije, ki pa br`, ko jo vzamemo zares ter jo soo~imo z neizpodbitnimi dejstvi (lastnega) po~etja (denimo zadnjega desetletja), tr~i ob svojo lastno mejo. Njena lastna meja je namre~ realnost sama v smislu realnosti lastne dejavnosti in rezultatov tega delovanja, ki – kot realnost – za tovrstno nemi{ljenje kot da sploh ne obstajajo. Kajti v soo~anju z rezultati 112 BALKANSKE REFLEKSIJE Katastrofa humanitarnega - ^lovekove pravice v funkciji samoupravi~evanja vojne lastnega po~etja pride do padca v stra{anski precep med tem, kar “Srbi” mislijo o sebi na eni, ter tem, kar so ti ljudje {e v~eraj (po)storili. Skratka, zdi se, da je ravno “lastna ogro`enost” tista osnova, iz katere izhaja ogromna produkcija ogro`anja drugih, to pa ni ni~ drugega kot prastara definicija produkcije sovra`nega Drugega, ki se najbolj razrase v rasizmu in ki jo poznamo vsaj `e od za~etkov moderne naprej. 9 III. POSREDOVANJE KOT NOVA OBLIKA VOJNE Nazaj torej k drugi mo`ni interpretaciji Natovega posredovanja kot “nove” vojne, bolj{e, k dojetju samega posredovanja kot nove oblike vojne. V nadaljevanju bom sku{al argumentirati, da gre za vojno, ki pomeni konec nekega (modernega?) vojskovanja in ki odpira vrata, nemara {e bolj norega obdobja vojskovanja. Vojskovanja kot skupka ob~asnih, bolj ali manj nepredvidljivih, toda ~asovno in prostorsko topi~no opredeljenih posredovanj. Moja teza je, da bodo sku{ale biti “vojne prihodnost” (dvomim, da jim bo tudi uspelo) dobesedne “campaign”, se pravi, da bodo “kampanjske”, da bodo imele radikalno ~asovno in prostorsko omejenost in da se bodo cikli~no pojavljale – pa~ po potrebah tistih, ki premorejo voja{ko in sicer{njo dru`beno mo~. Po ciljih pa bodo sku{ale biti kajpada radikalne, ta radikalizem se ne bo toliko nana{al na to ali ono “konkretno” okolje, na ta ali oni narod/re`im/dr`avo, na tisto ali neko drugo “gibanje”. Vojne prihodnosti bodo sku{ale biti radikalne tako, da bodo ob~e – antipoliti~ne, torej da bodo sku{ale zatreti kakr{no koli obliko bojevanja za politi~no neodvisnost, politi~no individualnost, najsi se kaj takega pojavi v Afriki, Aziji, v Evropi ali v ZDA. Lahko bi, skratka, rekli, da je – po moje – “novost” vojne predvsem dvojna: v tem, da bodo to dru`beni prijemi par excellence (ne ve~ “nadaljevanje politike z drugimi sredstvi”), ter v tem, da bodo sku{ale biti nekak{ne ne-vojne, vojne, ki ne bi `elele in ne `elijo biti vojne10. Kot da bi bilo kreatorjem vojne nerodno pred vojno samo. Ne marajo ve~ krvi in “odve~nih” (ekonomizacije predvsem z doma~imi `rtvami) `rtev, dana{nji vojskovodje ne marajo “dolgotrajnosti” in dolgotrajnih vojn .... skratka, vojskovati se ho~ejo in zmagovati v vojnah, ne da bi se vojne sploh {li. Zato bi za dana{njo, “novo” vojno lahko rekli, da ho~e biti nekak{na nevojna, da pravzaprav ho~e biti to, za kar se je samopoimenovala, se pravi “campaign”: za~asen izlet (po mo`nosti kar se da turisti~en11 ) in demonstracija mo~i, ki – tukaj se bo zadeva najbr` sfi`ila – naj bi na osnovi absolutno razvidne premo~i nemudoma (tako reko~ apriorno) dosegla zmago. Zmago, voja{ko zmago, in sicer brez voja{kega bojevanja! Brez vsaj kan~ka cini~nosti je tovrstno postcini~no dr`o par excellence skorajda nemogo~e razumeti, kaj {ele vzeti resno. Problem pa je v tem, da je zadeva ve~ kot resna in jo je tako tudi govorim, je strukturno mo~ dojeti tudi s pomo~jo {tevilnih dobro znanih hoollywoodskih kreacij “razcepljenih” morilcev, ki so podnevi “normalni in moralni” o~etje ter pohlevni ob~ani, pono~i pa najbolj krvavi morilci. Le da se naslednjega dne svoje no~ne (re)kreativne dejavnosti bodisi “ne spomnijo ve~” bodisi se je “sploh ne zavedajo”. 10 Tako, kot je tudi sicer vi{ek religijskega v moraliziranju, vi{ek dru`benega pa v pedagogiziranju (in moraliziranju), je tudi tukaj zagatni polo`aj mo~ ustrezno zapopasti ravno s ~uvenim star{evskim rekom: “Ne, temu se ne re~e drek, to se je pesek pokakal!” 11 Turisti~nost vojne se je BALKANSKE REFLEKSIJE 113 Tonči Kuzmanič moglo za~utiti v nekem drugem segmentu, denimo v Ljubljani, `e v za~etku devetdesetih, ko so trume “mirovnikov” prihajale z zahoda z `eljo, da jim “pojasnimo probleme”, in z namero, da jih tukaj{nji protivojni aktivisti celo vodimo po takratnih boji{~ih! 12 Nastajanje ne~esa strukturno in ideolo{ko podobnega, kot je Natova “campaign”, je bilo mo~ zaslutiti vsaj na dveh dosedaj izstopajo~ih primerih iz zadnjih desetletjih, ki so jih `e uprizorile ZDA. ^e me spomin ne vara, je bil prvi tovrstni ve~ji poskus bombardiranje Tripolija (Libija) pred pribli`no dvema desetletjema in sicer, da bi “odstranili” Moamerja el Gadafija. Temu je sledilo ravno tako bombardiranje Iraka s ciljem “odstranitve” Saddama Huseina. V obeh primerih “napada na re`im” so bile v primerjavi s kosovsko situacijo interpretacije druga~ne, o`je. Zdelo se je celo, kot da bi najraje stavile na “antiislamisti~ni sentiment” ZDA. Ob tem je simpto-mati~no, da je bil povsem spregledan ~uden element “privatnosti” teh “vojn”, njihovega, nenapovedanega (celo “izven” vojnega v o`jem pomenu besede) bombardiranja poveljni{kih mest, privatnih rezidenc vladarjev ... Skratka, vojna kot “javna zadeva” par excellence, v kateri medsebojno obra~unavajo dr`ave, vlade, celo narodi, je tako reko~ ~ez no~ dobila lastnosti privatnega, nekak{nega srednjeve{ko “vite{kega”, (pol)privatnega obra~una treba dojeti. Še slab{e, zadeva je `e tukaj, ne govorim namre~ o prihodnosti, ki se {ele mora pripetiti. Naslednji pomemben element je `e bil nakazan. Posebej v tem, da gre za vojno, ki jo je vodil Nato (torej dale~ najmogo~nej{a voja{ka in sicer{nja ma{inerija, kar jo ta planet pozna v dosedanjem obstoju), in sicer ne ve~ (to so prej{nje definicije vojn) zoper dr`avo in/ali Narod, pa~ pa zoper re`im, oblast, bolj{e proti vladi in vladarju neke (ne)dr`ave. Skratka, vojna kot nekaj, kar je bilo po definiciji `e od vekomaj nekaj “zunanjega” in kar je prihajalo od zunaj in/ali je bilo u s m e r j e n o p r o t i komu/~emu z unanjemu, postaja z najnovej{o Natovo prakso “sredstvo” re{evanja tega, kar se je neko~ imenovalo “notranja politika” (zamenjava re`ima, padec vladarja, celo organizacija volitev ...). Enega osrednjih obratov, na katerega moramo biti izjemno pazljivi, ko novo “nevojno” sku{amo misliti, je potemtakem mo~ zaslediti na ravni zamenjave, ko nekdanja “zunanjost” postane “notranjost”12 . Velja tudi obratno, se pravi, ko notranjost, denimo ZDA (v tem primeru ~lovekove pravice iz tradicije ZDA), postane vodilo vsesplo{ne “svetovne zunanjosti” celo na ravni mednarodnih odnosov. Tukaj, torej v tem prehajanju notranjega in dru`benega (poenostavljeno in delno zavajajo~e13 re~eno “ameri{kega”) v zunanje in politi~no, (recimo “svetovno”) je bistvo problema, ki se mu posve~am. Poleg omenjenega obstaja tudi ideolo{ka posebnost Natove intervencije, ki se s stali{~a vojne prvi~ tako eksplicitno sklicuje na {ir{i kompleks, ne samo ohranitve (peace keeping forces), pa~ pa celo vzpostavitve (peace making forces)14 ~lovekovih pravic, kot na bistvo in celo cilj lastnega po~etja. Natova “campaign” je bila utemeljena in svetovni javnosti predstavljena kot humanitarna. Torej kot pomo~ Kosovarkam in Kosovarjem, in sicer v nekem {ir{em kontekstu t. i. prepre~evanja “humanitarne katastrofe”. Druga~e povedano, prvi~ se je v tako eksplicitni obliki pripetilo, da so najmo~nej{e in najbogatej{e dr`ave sveta prisko~ile na pomo~ nekemu revnemu in majhnemu ljudstvu (in ne dr`avi – Kosovo ni ne dr`ava, Nato pa ne podpira nastanka Republike Kosovo) v imenu ~lovekih pravic. To je nekaj povsem novega in s stali{~a svetovne zgodovine neznanega. Še ve~, je nekaj, vsaj na prvi pogled, na kar obi~ajno televizirani in potemtakem vse prej kot mi{ljenjski ~lovek lahko zre zgolj z nedeljenimi simpatijami. Hudi~ pa je v tem, da se ob teh dogodkih preprosto moramo vpra{ati, od kod pravzaprav tovrstno “usmiljenje” velikih in bogatih, ko gre za majhne in revne? Od kod neki se je vzela ta pravlji~na dr`a, predvsem pa, kje je bila doslej, se pravi vsa ta predolga desetletja in stoletja? Ali gre tukaj zgolj za humanost, morda usmiljenje ali pa morebiti za korist(i)? Ali pa - in ravno v to smer bo {el moj premislek – gre za neko novo “nujo”, ki bolj kot humanost in usmiljenje in/ali korist `ene velike v njihovem poskusu, da bi (p)ostali Veliki? 114 BALKANSKE REFLEKSIJE Katastrofa humanitarnega - ^lovekove pravice v funkciji samoupravi~evanja vojne Naj bo tako ali druga~e, v nadaljevanju bom nakazal, da je Natova intervencija v kon~ni instanci pravzaprav izjemno nevaren poizkus “dokon~ne ukinitve politike”, da se torej dogaja na sledi radikalizacije modernega (to je skorajda isto kot “dru`benega”) diskurza imanentne sovra`nosti do politike, ki proizvaja “postmoderne” u~inke ukinjanja dr`av in tudi dr`avnosti nasploh in ne le njihove suverenosti, kot se zdi dana{njim dru`boslovcem. Problem me bo posebej zanimal v lu~i ideolo{ke samoutemeljitve, torej ideolo{ke legitimacije (opravi~evanja) vojne kot take, kot tudi in predvsem vojne za ~lovekove pravice, kjer se bodo izkazala {tevilna protislovja in vpra{ljivosti, da ne re~em nere{ljive zagate. Pri tem mi ne bo {lo predvsem za vojno v smislu njene umestitve v zgodovino “pravi~nih vojn”, kamor kosovska drama logi~no tudi sodi in/ali bi hotela soditi. Moj poudarek bo predvsem na sami motoriki funkcioniranja ~lovekovih pravic kot argumentativne ma{inerije sedanje “pravi~ne vojne”. Sku{al bom zarisati “logi~no - nujno” sled, ki moderni sistem radikalizirane zahodne dru`benosti15 dobesedno sili v tovrstno postmoderno in “~lovekoljubno” dejanje. Natan~neje, sku{al bom, vsaj implicitno, pokazati, kako ima isto~asno “ukinjanje” dr`ave in politike svoje stoletne zgodovinske korenine (ozko povezane s kr{~anstvom) in kako “ameri{ko” razumljene ~lovekove pravice (puritanstvo je njihova domovina) za svoje uresni~enje dobesedno predpostavljajo ukinitev vseh dr`avnih meja in tudi politike in politi~nega delovanja nasploh. Rad bi predvsem obdelal, kako so tovrstne ~lovekove pravice, za katere gre v primeru Kosova, pravzaprav utemeljene na homo faberju, in ne na politi~nem bitju: torej na logiki oikosa/doma~instva, vasi in doma~nosti (v kon~ni instanci pa na logiki poslovnosti), in ne na logiki polisa/javnosti in politike, kar se mi zdi skrajno nevarno, da ne re~em samouni~ujo~e, in sicer tako s stali{~a dobrega `ivljenja in tudi `ivljenja prihodnjih generacij kot takega. IV. RECEPCIJA IN POMEN ČLOVEKOVIH PRAVIC NA VZHODU Ker mi gre predvsem za poskus “konkretnega razumevanja”, se pravi razumevanja za tiste, ki smo tukaj in zdaj, vse to predpostavlja vsaj odpiranje nekega “internega” in po svoje nebogljenega, pogostokrat vase zagledanega ali apriorno v zahod zagledanega vzhodnjaškega pogleda16. Drugače povedano, najprej je treba vsaj nekaj malega povedati o tem, kako se človekove pravice pojavljajo v “našem” delu sveta. Šele po tem se bo mogoče soočiti tudi z dvemi drugimi tradicijami človekovih pravic: francosko in ameriško, še posebej s slednjo, razumevanje katere je ključ ne le za dojetja campaign na Kosovu, pač pa tudi za razumevanje velikanskega obrata na “mednarodni” svetovni sceni nasploh. dveh voditeljev, dveh elit (denimo voja{kih ali o`je – letalskih …). Gledano z voja{kega stali{~a je bila zadnja, kosovski podobna Natova intervencija, tista v Zalivu (“Zalivska vojna” z generalom Schwarzkopfom in pred-sednikom Bushem v glav-nih vlogah). Vendar pa tudi takrat ({e) ni {lo za samoupravi~evanje vojne s ~lovekovimi pravicami, pa~ pa v prvi vrsti za ohranitev suverene dr`ave – Kuvajta. Torej {e vedno za argumentacijo suverenosti (v pomenu vrhov-nosti dr`ave ali, {e prej, “izbrane” vladajo~e strukture) posami~ne dr`ave (torej Kuvajta) kot tudi dr`ave nasploh. Vse to se bistveno razlikuje od sedanjega stanja, kjer se poudarja nekaj presenetljivega, kar pa bi brez ve~jega okoli{enja lahko poimenovali dokaj nenavadno, in sicer kot “suverenost dru`benega”! V primeru Srbije in Kosova je Nato namre~ stavil na ~lovekove pravice, kot na dru`bene, ne politi~ne pravice, pri tem so se dru`bene (~lovekove) pravice povsem izklju~evale z dr`avno suverenostjo, in sicer v dveh pomenih: tako z obstoje~o ZR Jugoslavijo, kot tudi z morebitno suverenostjo Republike Kosovo. Skratka, medtem, ko je postavljanje ~love-kovih pravic nad suverenostjo dr`av v primeru Milo{evi}a razmeroma te`ko spregledati kot prob-lemati~nega samega po sebi (naravna simpatija do tistih, ki se bojujejo zoper diktature in diktatorje), pa problema-ti~nost tak{ne postavitve in delovanja izstopi br`, ko zapopademo globlje BALKANSKE REFLEKSIJE 115 Tonči Kuzmanič ideolo{ko, predvem pa dru`beno ozadje, iz katerega se v imenu radikalne suverenosti dru`benega zavr`e politika in politi~no kot tako: torej ne samo suverenost posamezne dr`ave in ne le suverenost kot taka, pa~ pa politika nasploh! Šele “radikalna antipoli-tika” je ustrezno ime za to, kar se na ravni samo-utemeljitvene paradigme pojavlja na strani Nata pri “campaign” v ZR Jugoslaviji. 13 Zavajajo~e zato, ker je sila preprosto (to gre posebej dobro t. i. Evropejcem) vso prtljago umazanije moderne in predmodernih stopenj zgodovine staviti na ple~a ZDA, si umiti roke in zasesti ~isto pozicije vednosti. Na {tevilne nevarnosti, ki pretijo iz sodobnega antiamerika-nizma, tukaj ne morem opozoriti v zadostni meri. Lahko le re~em, da ko govorim o “Ameriki”, imam v mislih le zadnjo, radikalizirano obliko ne~esa, kar je sicer globoko evropsko, celo ~love{ko in civilizacijsko, torej dobesedno “tudi na{e”. Gre pravzaprav v nekem najglobljem smislu za “na{o zgodbo” in ne le za zgodbo Amerike. Amerika je lahko kve~jemu nekak{en simptom, ki nam je dovolj dale~, da ga lahko jasno spregledamo. 14 Sofistika med “peace keeping” in “peace making forces” je za zdaj obdelana bolj ali manj fach-idiotsko, in sicer predvsem na ravni t. i. strate{kih {tudij, posebej intenzivno v nekaj zadnjih letnikih izhajanja Sageove revije Security Gledano s stali{~a dana{njega evropskega vzhoda smo se v tem delu sveta sre~ali s ~lovekovimi pravicami v dana{njem, “zahodnem”, pomenu njihove vrhovnosti predvsem v kontekstu t. i. `ametne revolucije, v kontekstu kapilarnega (gramscijanskega) delovanja novih dru`benih gibanj in tistega, kar smo imenovali “civilna dru`ba”: torej v osemdesetih. Ti {ir{i, v bistvu revolucionarni procesi, katerih le – ena (in sicer ne najbolj pomembna) sestavina so bile tudi ~lovekove pravice, so v ve~jem delu prej obstoje~ih dr`av tega dela sveta privedli do sprememb lastni{kih, oblastnih, pa tudi pravnih struktur nasploh. Privedli pa so tudi do sprememb `e obstoje~ih mentalitet, oblikujejo se druga~ne duhovne podobe posameznic in posameznikov ... Nenazadnje, revolucionarne spremembe iz leta 1989 so pripeljale tudi do vzpostavljanja novih in razpadanja starih dr`av. Skratka, pri{lo je do velikanskih, revolucionarnih in epohalnih sprememb v tem delu sveta. V vsakem teh konkretnih okolij (dr`avi) je bila tudi recepcija ~lovekovih pravic druga~na, odvisno pa~ od {tevilnih kontekstualnih faktorjev, ki so na revolucionarne procese vplivali, jih spodbujali, omogo~ali ali pa onemogo~ali. Gledano s stali{~a preteklosti nekdanjih socialisti~nih re`imskih sistematik se je celotno poro~je ~lovekovih pravic pojavljalo kot ideolo{ko, se pravi kot tuje in zahodnja{ko ter nadvse zgre{eno in celo nevarno (“nevarni vplivi zahoda”). Šlo je za sisteme, ki so abstraktni strukturiranosti “me{~anskega ~loveka” oponirale z druga~no zvrstjo abstraktnosti, ki so jo imeli sami, kajpada, za konkretnost. Kot odgovor “abstraktnemu” ~loveku ~lovekovih pravic, ki se pojavi z me{~anskimi revolucijami (to je bil obenem tudi odgovor me{~anskim revolucijam kot takim), se je v teh okoljih po robu postavljala kreacija delovnega ~loveka in njegovih iz dela/ zaposlitve izhajajo~ih “delovnih pravic” (revolucionarno ali “delovno pravo”).17 Za ~loveka, dojetega v kategorijah ~lovekovih pravic, velja, da jih ima (si jih pridobi) s samim rojstvom in torej s pojavom `ivljenja kot takega.18 S tem, da je nekdo ~lovek, `e pomeni, da ima ~lovekove pravice. ^lovek se, skratka, rodi s ~lovekovimi pravicami, zadeva mu je dana bodisi “po naravi” ali pa od Boga; jasno je, da je kakr{na koli njegova akcija, delovanje nasploh, kaj {ele politi~no delovanje za pridobitev kakr{nih koli pravic (vklju~no s ~lovekovimi!), per definitionem “odve~no” in celo prepovedano. Brez teh pravic ona ali on “nista ~loveka”, ker - zopet implikacija, ki ima korenine globoko v kr{~anski zgodovini - ne `ivita “~loveka vredno `ivljenje”. Tukaj bi rad posebej pod~rtal nakazano aprioristi~no dimenzijo ~lovekovih pravic. Ta se, po eni strani, sicer razkazuje kot velikodu{nost, radodarnost in celo humanizem par excellence, po drugi pa v kar se da zahrbtni obliki zakriva najbolj radikalno zanikanje same potrebe po dejavni (politi~ni in sicer{nji) individui, ki bi se utegnila potegniti za svojo lastno politi~no in sicer{njo enakost. 116 BALKANSKE REFLEKSIJE Katastrofa humanitarnega - ^lovekove pravice v funkciji samoupravi~evanja vojne V tem kontekstu apriorno pripoznane ~lovekove pravice niso samo osnova vsake moderne dru`be svobode, pa~ pa so obenem tudi najbolj{i mo`ni na~in onemogo~anja kakr{ne koli enakosti. Še posebej tiste, do katere so se prvi prebili Atenci ({e danes jo imenujemo s neprevedljivo tujko “politi~na”) in ki je bila v osnovi vseh dosedanjih (tudi modernih) revolucij. Lahko bi rekli, da so ~lovekove pravice me{~anskih (in tudi poznej{ih) revolucij iz tistega zna~ilnega testa, ki ne zdru`uje (to je bistveno!!!) svobodo in enakost, pa~ pa samo opcijo “zdru`evanja” kot mo`nost `e izhodi{~no radira. Zahrbtnost in svojevrstna perverznost prijema je vsebovana v tem, da je ravno zavrnitev enakosti, ki gre skozi zavrnitev same mo`nosti politike, izpeljana s poudarjanjem zgolj svobode. Da je to ena najhuj{ih mo`nih manipulacij s svobodo, mi tukaj{njemu bralstvu najbr` ni potrebno posebej dokazovati. Kakor koli `e, socialisti~no umevanje, ki je zavra~alo tovrstno postavljanje, je stavilo na pravice delavk in delavcev, do katerih so se le-ti lahko prebili (niso jim bile dane”, podarjene, morali so jih zaslu`iti, prislu`iti19 ) predvsem tako, da so poprijeli za podru`bljeno delo ali, da so se vklju~ili v procese dru`benega (podru`bljenega, socializiranega ...) dela. Gledano iz te perspektive je bil socialisti~ni ~lovek “konkretno”, “materialno” in ne abstraktno bitje, se pravi delavec, ~igar konkretnost in materialnost je prihajala iz dela (manj ustvarjanja, kajti to je utegnilo biti tudi “dru`beno dvomljivo”, da ne re~em subverzivno). Skratka, od tod, da je bil homo faber, okrnjeno20 dojet kot delavec. Vse drugo, kar je tako ali druga~e segalo ~ez podru`bljeno delo in delavca (denimo omenjeno ustvarjanje v naj{ir{em pomenu), je bilo bolj ali manj (v~asih tudi nasilno) porinjeno na stran, marginalizirano. Konkretno in s tem tudi osrednje ter pripoznano in ~islano, je bilo samo tisto, kar je izhajalo iz po`egnanega pobo~ja homo faberjevega dela. Lahko bi rekli, da podobno, kot je v kapitalisti~nih sistemih, v osr~ju katerih je (to velja predvsem za liberalno razli~ico) ~lovek ~lovekovih pravic in kjer je marginaliziran delavec, je v socialisti~nih okoljih veljalo obratno: v centru je bil delavec (delovne pravice, delovno pravo), ~lovek ~lovekovih pravic, ki niso prihajale iz dela, pa je bil marginaliziran. V tem, bistvenem smislu, imamo lahko obe sistematiki za medsebojno komplementarni, celo zrcalni podobi nekega ~asa, ki se – vsaj tako se zdi naivnim – vendarle izteka. ^lovekove pravice so na vzhod za{le kot “uvo`eno blago”, kot “vpliv” ali – ~e se spomnimo ameri{kega vztrajanja na “ko{arici ~lovekovih pravic” v vsem obdobju po drugi svetovni vojni – kot svojevrsten “diktat zahoda”. Še ve~, “vzhod” je pravzaprav “padel”, izgubil tekmo z zahodom to~no na to~ki ~lovekovih pravic in sicer, bolj ali manj brez izstreljenega naboja. Tudi zato, ker so bile zahvaljujo~ kr{~anstvu in iz njega izpeljanemu filozofemu `ivljenja, ~lovekove pravice pravzaprav `e in nuce vseskozi implicitno prisotne v teh krajih, medijska privla~nost in razvpitost pa je bila Dialog. Resnej{e analize, ki bi se ukvar-jale s filozofskimi, {ir{e teoreti~nimi konsekvencami v o`jem pomenu besede, so za zdaj (slu~ajno?) povsem umanjkale. 15 Radikalizacija dru`-benosti je ena redkih {e preostalih mo`nosti ubranitve teh sistematik pred nujnimi, tudi globljimi spremembami, ki jim ~edalje bolj pretijo. Iluzori~no bi bilo pri~akovati, da se bodo globinske spremembe, do katerih je pri{lo na Vzhodu okoli leta 1989, ustavile na “mejah Zahoda”, da je z omenjenimi spremembami Vzhod “{ele dosegel Zahod”. “Svetovna zgodovina” je topogledno neskon~no bolj kompleksna, predvsem pa se njeni premiki dogajajo vse prej kot v zakonitosti “enega ~asa” oz. “doseganja” in “preseganja”. Stavim na tezo, da je – kar zadeva globinske spremembe – na vrsti sedaj Zahod, a tudi Vzhodu se ne bo godilo ni~ bolj{e, le da v druga~-nih podobah. Procesi svetovne globalizacije predpostavljajo in terjajo globalne spremembe: tukaj in tam! 16 Kot ka`e, je fazo butaste vzhodnja{ko-socialisti~ne zagledanosti vase leta 1989 nadomestilo obdobje kravjebedastega pogleda vzhodnjakov proti Zahodu kot takemu. 17 Kriti~no o kompleksu dela, delavcev, delovnega prava, predvsem pa tega, kar sem svoj~as kot kontrapunkt demokraciji imenoval delokracija, prim. v Kuzmani}, 1988. 18 Da je kompleks ~love- BALKANSKE REFLEKSIJE 117 Tonči Kuzmanič kovih pravic vse prej kot “izviren in ~ist”, torej da je globoko potunkan v filozofem `ivljenja, je {e najla`je pokazati skozi skrajnost, denimo tisto, kjer se o ~lovekovih pravicah govori celo od to~ke “njegovega” spo~etja. Na bli`ino in ob~asno najtesnej{o povezanost me{~ansko-revolucionar-nega koncepta ~lovekovih pravic in splo{no kr{~an-skega zretja sveta v formi “pravice do `ivljenja” bomo v nadaljevanju ve~krat opozarjali. 19 Tukaj kot da bi bila na delu prastara paradigma “matere narave” in “o~eta dela”. ^e mati narava v horizontu me{~anskih revolucij “brezpogojno ljubi svoje otroke” in jim `e z rojstvom “podari ~lovekove pravice”, pa je tr{a razli~ica “o~eta dela” tista, ki namesto “brezpogojnosti” svoje ljubezni postavi princip, po katerem si morajo njegovi otroci “pravice” {ele “prislu`iti”. 20 Pravim “okrnjeno”, kajti socializmi niso bili dru`be, ki so v razliki do kapitalisti~nih dovolili neomejenega razmaha homo faberju. Nasprotno, omejevali so ga. Še ve~, na to~ki omejevanja so socializmi kajpada izgubili dru`beno, homofaberjevsko dirko s kapitalizmom. ^eprav so to, kar so po~eli, po~eli napa~no, pa je ravno omejevanje homo faberja {e vedno ena redkih mo`nosti razvoja na{ega sveta. In obratno, popolna notranja (= dru`bena) kolonizacija ~lovekovega sveta, s strani homo faberja, bo zagotovo pripeljala do izni~enja prav{nja vaba, okoli katere so se kar gnetla {tevilna gibanja osemdesetih in devetdesetih. Kakor koli `e, ~lovekove pravice so bile dobro sprejete v tistih okoljih, v katerih je celokupna dru`bena struktura prestala (ponekod radikalne) spremembe, slab{e ali nikakor pa v tistih okoljih, kjer do teh sprememb ni pri{lo v izrazitej{i meri ali sploh ne. Srbija je okolje, v katerem velja ravno slednje: ~lovekove pravice kot sicer komplementarna, a vendarle izklju~ujo~a se logika glede na delovno pravo, {e vedno niso uspele “premagati” konkuren~nega koncepta delavskih pravic. To velja za raven re`ima, dr`avne (ustavne) ureditve tudi za raven mentalite posameznikov in posameznic. Natan~nej{e razumevanje sedanjega (tudi in predvsem ideolo{kega) funkcioniranja ~lovekovih pravic nasploh, {e posebej v konkretnem primeru “campaign na ZR Jugoslavijo”, predpostavlja vsaj {e elementarno poznavanje njihovega preteklega pojavljanja in funkcioniranja. Temu se bom sku{al pribli`ati s prikazom elementarnega zgodovinskega razcepa, ki je na delu `e v samem osr~ju ideologema ~lovekovih pravic me{~anskih revolucij, ki pa se {e vedno uspe{no prikazuje kot monoliten, neproblemati~en in celo nekonflikten korpus. Tako kot velik del dana{nje mi{ljenjske in ideolo{ke prtljage, s katero opletajo dru`boslovci, so tudi ~lovekove pravice izrazito revolucionarna iznajdba, ki dogodkovno domuje v dveh najve~jih socialnih in v manj{i meri politi~nih revolucijah moderne. V francoski revoluciji in v ameri{ki revoluciji. Bistvene razlike, celo razcep med obema revolucijama na podro~ju ~lovekovih pravic je vsaj za silo mo~ pojasniti s konteks-tualnimi razlikami nastanka, razvoja in izteka dveh revolucionarnih situacij, ki sta proizvedli dva sorodna, a obenem v marsi~em raz-li~na koncepta ~lovekovih pravic, ki pa se, tudi zavoljo elementarne vzhodnja{ke nevednosti, {e dandana{nji v glavnem prodajata kot eno in isto blago21 . V zadnjem ~asu pa vrhu vsega – to {e posebej velja za Natov “campaign” – nastopata pod “skupno streho” Nata, ki se ~edalje bolj pojavlja kot verificirani ~uvaj ne samo revolucionarne, pa~ pa celo pravi~ni{ke dedi{~ine kot take. Razlike med tem, kar bom imenoval “francoske” in “ameri{ke” ~lovekove pravice, so v marsi~em radikalne in ka`ejo ne le na protislovno jedro samih ~lovekovih pravic kot takih, pa~ pa tudi na radikalno iz~rpanost ne samo “pravi~ni{kih potencialov” me{~anskih revolucij, katerih baterije so bile nazadnje napolnjene pred ve~ kot dvema stoletjema, pa~ pa tudi svobodarskih potencialov teh revolucij. V. FRANCOSKA TRADICIJA ČLOVEKOVIH PRAVIC Razlike, ki se jim posvečam, izhajajo tako iz različnih idejnih izhodišč in horizontov, znotraj katerih so te revolucije potekale, kot tudi iz različnosti okoliščin, v katerih je do pojava prihajalo in prišlo22. 118 BALKANSKE REFLEKSIJE Katastrofa humanitarnega - ^lovekove pravice v funkciji samoupravi~evanja vojne Nekoliko poenostavljeno povedano, za to, ~emur bi zasilno lahko rekli “francoske ~lovekove pravice” (bolj{e: ~lovekove pravice v tradiciji francoske revolucije) velja, da so nam “vzhodnjakom” bistveno bli`je s stali{~a razumevanja, kot velja za ameri{ko razli~ico (~lovekove pravice v tradiciji ameri{ke revolucije). Slednja namre~ izhaja iz bistveno druga~ne mi{ljenjske tradicije (anglosa{ke) in iz bistveno druga~nih okoli{~in (terra incognita) nastanka. Za francoske ~lovekove pravice je zna~ilno, da so bile to kar posebej velja po porazu Napoleona, ki jih je z bajoneti sku{al raz{irjati najprej po vsej takratni Evropi, pozneje pa tudi {ir{e, dojete kot za dr`avo vezane, ~e `e ne celo na dr`avo omejene pravice ~loveka. ^eprav so bile izhodi{~no sicer mi{ljene “univerzalno”, se je po porazu “najve~jega Francoza” (dejansko pa Korzi~ana!) le izkazalo, da je njihova meja vendarle meja franco{~ine in Francozov, da so ozko navezane na takratno francosko razumevanje koncepta dr`avljana/dr`avljanstva. Takrat je to – tako kot marsikje na vzhodu {e dandana{nji – pomenilo omejitev na nacijo – dr`avo, se pravi v danem primeru na Francijo, predvsem na Francoze ({ele posledi~no in izvedeno tudi na Francozinje). Famozno revolucionarno liberté in egalité je pri Francozih pomenilo predvsem to, da ima vsak Francoz `e s tem, da je rojen kot Francoz, `e apriorno tudi ~lovekove pravice (v smislu, da jih “poseduje”). Ost Francoske revolucije je bila na tej to~ki izrazito politi~na, posledi~no pa tudi socialna (nasprotno ne velja!), saj se je pojavila ravno v trenutku, ko si je “tretji stan” moral/hotel priboriti “enake” (predvsem politi~ne!) “pravice”. Kajpada glede na tiste, ki so v nasprotju s tretjim stanom `e bili “prvi in “drugi” stan, oz., ki so `e “posedovali” status, ki se je dolo~al predvsem z razliko imeti/ne - imeti. Geslo enakosti in od nje nelo~ljivo povezanih ~lovekovih pravic23 , ki se sklicuje na “ne glede na lastnino, rod, stan...” (ravno tu je bila ost francoske revolucije “tretjega stanu”), je bil motor epohalnih sprememb. Kot tolikokrat v dotedanji in poznej{i zgodovini se je ~ez razliko imeti-neimeti lahko {lo le z nekim “vi{jim”, “nadrejenim” konceptom, ki je bil v francoski revoluciji iznajden ravno z enakostjo in ~lovekovimi pravicami. Vendar pa je, kot re~eno, pri tem treba biti pazljiv. Ni {lo za ~lovekove pravice in enakost, ki bi bile apriorno raz{irjene ~ez “vse” na svetu `ive~e – obstoje~e. Še manj pa se je nana{alo na ljudi ne glede na to, ali so Francozi ali ne. ^lovekove pravice francoske revolucije so bile – v nekem smislu podobno kot kr{~anska “enakost”24 – koncipirane kot tiste, ki se nana{ajo na vse, kolikor so ti “vsi” pa~ Francozi in politi~ni podlo`niki (=subjekti) francoske dr`ave. Ko bi vsi na svetu lahko postali Francozi, takrat bi lahko tudi “vsi” imeli ~lovekove pravice. Ravno razcep med tem, kar bi lahko shematizirali kot “imeti” (razlike v statusu, lastnini in sicer) in “biti” (biti enaki kot Francozi, ki stavi na francoskost), je pravzaprav rojstno mesto tistega, kar je Francoska revolucija imenovala fraternité. Toda revolucionarno francosko bratstvo je treba doumeti brez ~lovekovega sveta oz. do vzpostavitve in “dokon~ne” zmage proizvajalca: se pravi ene ~lovekove potence nad vsemi na~eloma {e vedno mo`nimi drugimi. O tej izjemno zapleteni temi, ki meri na razmerje med delavcem, ne delom (ponos), na eni ter ustvarjalcem/proizvajalcem (poiesis) na drugi, bom {ir{e spregovoril ob kaki drugi prilo`nosti. Dale~ najbolj{e na to temo je mo~ prebrati pri Hannah Arendt. 21 Zavoljo bolj{e razumljivosti se bom napovedanih razlik lotil izklju~no na osnovi vsem dostopnih in znanih dejstev, dogodkov in kazalcev, bolj sofisticirano razlago pa bom pustil za drugo prilo`nost oz. jo priporo~am zainteresiranemu bralcu. 22 ^as, kot relevantno dimenzijo problematike bom izpustil, kajti gre za obdobje, v katerem {e ni bilo mo~ govoriti o ~em takem, kot je “skupen”, “ob~i”, objektivni ~as. Razlika med ameri{kim in francoskim {tetjem je bila takrat tako korenita, kot ~e bi danes kdo primerjal zemeljski ~as z ne~im, kar bi lahko imenovali “~as na Marsu”. 23 Tole je ena odlo~ilnih to~k: v francoski tradiciji so ~lovekove pravice vezane na enakost, v ameri{ki pa - kot bomo videli - na svobodo. Na prvi pogled nepomembna distinkcija, toda samo na prvi pogled in pa za tiste, ki ne lo~ijo med enakostjo in svobodo, se pravi med osnovnimi modernimi in postmodernimi finesami BALKANSKE REFLEKSIJE 119 Tonči Kuzmanič politi~ne, ideolo{ke in sicer{nje govorice. 24 ^eprav je veliko vpra{anje, ali se o ~em takem, kot je kr{~anska “enakost”, sploh da konsistentno govoriti v modernem diskurzu, pa vendarle lahko - vsaj eksperimentalno -primerjamo revolucionarno situacijo s kr{~ansko pozo, ki se (in tukaj je poudarek) ekskluzivno nana{a izklju~no na kristjane oz. kot “enakost” funkcionira samo, kolikor meri le na “enakost pred Bogom”, se pravi, kolikor zavra~a vse Druge (=nekristjane, “brezbo`ne”...). 25 Napoleonove vojne, {e posebej pa njegov poraz, so bile odlo~ilnega pomena. Simbolno re~eno, gre za to~ko spoznanja, ki je pri {e vedno mladem in zna~ilno zaletavem Beethovnu botrovala odlo~itvi, da svojo III. simfonijo, ki je bila prvotno posve~ena Velikemu napredujo~emu (svetovnemu!) duhu, ki ga je upodabljal Napoleon, preimenuje z bolj ob~o/ abstraktno oznako, ki ni ve~ imela nacionalnih konotacij. Simfonijo, ki se za~ne z dvema krepkima udarcema “svetovnega duha svobode”, je poimenoval z “Eroica”. 26 Oddaljene odmeve {e zmeraj nereflektiranega sovpadanja “abstraktne” svobode in enakosti v ideologem francostva, {e dandana{nji lahko zasledimo v po vsem svetu posejanih Francoskih kulturnih centrih. Ravno tukaj lahko `e na ravni samega imena popustov in revolucionarne naivnosti, se pravi kar se da dobesedno. Dobesedno v dveh pomenih: tako kot (seveda mo{ko) bratstvo, ki izklju~uje `ene, `enske in tudi sestre in celo matere, in sicer tako na ravni vseh bitij (univerzalizacija) kot tudi in predvsem kot izklju~itev na empiri~ni ravni, kot izklju~itev tukaj{nje, oprijemljive francoske `enske – matere. “Izpraznjeno mesto” `enske – in to je osrednjega pomena tudi za ~lovekove pravice –, do katerega pride predvsem z inavguracijo doma~ijskega (francoskega) bratstva (fraternite) in ki se kot izpraznjeno pojavi {ele z emancipacijo brezspolnega mo{kega bratstva kot kolektivitete, pa zapolni abstraktna `enska, in sicer nih~e drug kot Patria ali Francija, znotraj katere so vsi “sinovi” (ne pa h~ere!) enaki. Imanentno moderni (to pomeni dru`beni ali z drugim imenom brezspolno/mo{ki) razcep med abstraktnim Zakonom in Zakonom o~etnjave (tukaj Francije), je torej po svoje tisto okolje, ki je vsaj botrovalo nastanku tega, kar danes nevpra{ljivo in z bebastimi ob~utki vzvi{enosti imenujemo ~lovekove pravice. Predvsem zato, ker spregledujemo, da so te ~lovekove pravice – med drugim – dobesedno nagnale pro~ iz ravno tega pobo~ja ~lovekovih pravic vsaj ve~ kot pol ~love{tva (`enske), da o drugih “manj{inah” in sorodnih izklju~ujo~ih nasledkih niti ne govorim. Ti ter {tevilni drugi, a sorodni procesi so pripeljali tudi do poskusa preseganja koncepta ~lovekovih pravic, in sicer z `e omenjeno idejo delavca, ki je v tem oziru neposredni (negativni) dedi~ Francoske revolucije same. Nobenega dvoma ni, da je izhajajo~ iz koncepta razsvetljenstva (izrazito francosko gibanje, slove~e po “duhu svobodarstva”) Francoska revolucija nenehno govorila o enakosti in svobodi vseh ljudi. Vendar pa je, kot `e nakazano, takratna Evropa, pravzaprav takratni svet kaj kmalu zapopadel neko bistveno zagato, ki iz samega horizonta francostva (in tudi francoske revolucije kot take) sploh ni bila samoumevna.25 Samoumevno je bilo, da “vsi ljudje” sicer ho~ejo biti “svobodni in enaki”, toda isto~asno niso niti malo postajali “Francozi”, kar se je samim Francozom nakazovalo kot nekaj povsem samoumevnega, naravnega in medsebojno nelo~ljivega.26 Skratka, z Napoleonovim razna{anjem svobode na bajonetih, se je izkazalo, da je meja ~lovekovih pravic pravzaprav meja nacionalnega, nacije – dr`ave, v tem primeru Francozov in Francije, da se potemtakem v tako oblikovanem konceptu ~lovekovih pravic lahko kve~jemu izpelje nekak{na “Evropa ~lovekovih pravic”, ki pa bo vedno bolj ali manj identi~na bodisi s konceptom Fracoza ali pa – in to je rezultat Francoske revolucije v Evropi in svetu – Evrope nacij.27 Naslednjih 200 let evropskega in svetovnega razvoja, ki jih poleg velikanskega tehnolo{kega napredka poznamo tudi in predvsem po nacionalizmih, {ovinizmih, rasizmih in {tevilnih vojnah, je v veliki meri potekalo po ravnokar skiciranem “francoskem klju~u”. Nastajale so nacije – dr`ave, ki ne samo, da niso hotele drugim “prina{ati” ~lovekovih pravic (delovanje navzven), pa~ pa so iz 120 BALKANSKE REFLEKSIJE Katastrofa humanitarnega - ^lovekove pravice v funkciji samoupravi~evanja vojne korpusa ~lovekovih pravic celo navznoter za~ele izklju~evati tiste, ki denimo niso bili “pravi” (= “krvni”) dedi~i dane dru`bene (podru`bljene!), nacionalno-ljudske ~rede. Vse to velja v prvi vrsti za evropske nacije - dr`ave, ki so ideologem (~lovekovih) pravic vtemeljevale v naciji -krvi,in ki so ga zmogle vsiljevati drugim. Nacije - dr`ave, ki so nastale po vzoru Francije in francoske revolucije ali, ki so funkcionirale kot njeni, bolj ali manj verni pribli`ki, celo kloni, so izven Evrope nenehno proizvajale skorajda identi~ne Napoleonovske kreacije. ^e so v Evropi iz lastne nacije - telesa/krvi izklju~evale “tujerodne”, so v Afriki, Aziji in drugod ravno te vklju~evale. Tam so dobesedno iz domorodcev proizvajale Francoze, Nizozemce, Britance, Belgijce ... Kolonije evropskih nacij - metropol niso bile samo tovarne blaga in blagostanja, hrane in vsega drugega potrebnega za metropolo in za pravokrvne doma~ine (vklju~no z doma~imi “delavskimi razredi”), pa~ pa so bile predvsem tudi tovarne prekomorskih dr`avljanov, dodatnega topovskega mesa za najrazli~nej{e, praviloma umazane in krvave opravke. Naslednji pomemben element ~lovekovih pravic v tej shematsko nakazani francoski tradiciji, je politi~en. Sledi iz `e omenjene povezave med ~lovekovimi pravicami in dr`avo. Francoska revolucija, ki sicer marsikaj dolguje razsvetljenstvu, je imela svoje globlje idejne “korenine” tako pri anti~nih Rimljanih28 kot tudi pri “klasi~nih” Grkih. Sicer, ~e smo natan~nej{i, bolj pri Spartancih kot pri Atencih, pa vendarle pri Grkih. Ravno iz smeri Sparte in Rima ka`e dojeti tudi francoske revolucionarne koncepte, ki so se ozko povezovali z dr`avo ter tudi z dr`avljanstvom in, nenazadnje, tudi s konceptom narave, enim osrednjih konceptov moderne sploh. Kar zadeva dr`avo in dr`avljanstvo je bila zadeva dokaj preprosta: biti dr`avljan Francije je namre~ pomenilo (pribli`no kot danes na Vzhodu) imeti ~lovekove pravice, in sicer zato ker si dr`avljan Francije. ^e ti je “tvoja” dr`ava zagotavljala ~lovekove pravice, ti jih je “tuja” kajpada odtegovala, ~e `e ne kr{ila, ~e je le imela prilo`nost -ker pa~ nisi bil “njen” (=podanik, subjekt). Pomembna je ravno ta “druga”, “tuja dr`ava”, ki te je (lahko) ogro`ala, in ne toliko “narava”, o kateri bo tekla beseda v primeru ZDA. Narave, namre~, takrat v nekem “prvotnem” pomenu v Evropi pravzaprav ni bilo ve~. To, kar je tukaj pomembno, je, da te pravice v francoski revoluciji ({e) niso izhajale iz takrat {ele nastajajo~ega podro~ja, ki se ga je pozneje (Comtejeva generacija) imenovalo “dru`ba” in ki je stavilo na “dru`beno pogodbo”, ki je torej domovalo v svetu dela in/ali trgovine, kot bomo v skrajnih oblikah videli v ameri{kem primeru. VI. AMERIŠKA TRADICIJA ČLOVEKOVIH PRAVIC Ravno na tej točki je zadeva bistveno drugačna v zgodovini ZDA, ki jo je moč dojeti kot neke vrste kombinirano kolonialno spregledamo neko pomembno spremembno poudarka: iz ideolo{ko nabitih ~lovekovih pravic in politi~nih poudarkov nasploh, ki so bili ozko navezani na francostvo (danes s to matrico stra{ijo okoli kot s “srbstvom”, “hrvatstvom”, “slovenstvom”...), se je sedaj zadeva prevesila na podro~je, menda, nekoliko bolj nevtralne “kulturnosti” in “kulture”. 27 Gledano s stali{~a evropske zgodovine in {ir{e, se je ravno slednje tudi pripetilo. Nikakor namre~ ni mo~ vzeti kot slu~ajno, da imamo {e dandana{nji neko “nelogi~nost” celo na ravni imena osrednje svetovne organizacije. ^eprav so, denimo, Zdru`eni narodi pravzaprav zdru`ba bolj ali manj suverenih dr`av, se imenujejo “United nations”: poudarek, kajpada, ni na tistem United, pa~ pa na “Nations”, o dr`avah pa na ravni imena niti besedice! Radikalnega dedi~a - ne pa osebe “z drugega planeta”, kot se ponavadi interpretira -ravno te “realisti~ne linije” umevanja lahko najdemo pri samem Hitlerju. Poglejte, vsaj za poku{ino, kako na to temo premi{ljuje zgodnji Hitler v prvi ~etrtini znamenite Mein Kampf. 28 Na to ne ka`ejo samo povr{inski kazalci, kot so kostumi, predrevolucio-narno in revolucionarno slikarstvo, kiparstvo, revolucionarne in poznej{e voja{ke uniforme (kokarda), pa~ pa posebej vrsta celo feti{isti~ne vezanosti na pravo in BALKANSKE REFLEKSIJE 121 Tonči Kuzmanič zakonodajo. 29 V razliki do francoske revolucije in njenih ~lovekovih pravic je “evropske” korenine ameri{ke koncepcije ~lovekovih pravic, poleg nakazanega odnosa z “nekultivirano naravo”, iskati predvsem v dvojem. Prvi~, v britanski “puritanski revoluciji” s konca {estnajstega in prve polovice sedemnajstega stoletja ter britanski konservativni kritiki Francoske revolucije, ki jo poznamo predvsem izpod Burkejevga peresa v Premi{ljevanju o revoluciji v Franciji (Prim. Burke, 1989). 30 Lahko bi rekli, da se sredi{~a ameri{kih mest (kolikor za dana{nje megapolise sploh lahko re~emo, da so mesta) ne samo “praznijo”, pa~ pa, da so bila celo `e izvirno prazna. Tam, kjer je v politi~nem svetu Grkov in renesan~no redefiniranih evropskih mestih bival prostor politi~ne javnosti in politi~nega delovanja, ki ga vsaj arhitektonsko lahko zasledimo {e dandana{nji, je v ZDA `e izhodi{~no obstajala najprej politi~na praznina, pozneje - ko nastopi {e dodatna, “poslovna” praznina - pa nastanejo centri, poseljeni z dru`benimi izme~ki, z marginaliziranci, katerih urbana centralnost najbolj eksplicitno ka`e na radikalno antipoliti~nost ameri{kega okolja dru`benega izklju~evanja. Nemara so ravno ZDA najlep{i zgodovinski primer razvoja dru`benosti, v katerem se zlahka najde in poka`e izklju~ujo~o, in presaditev evropske (oto{ke in francoske) tradicije in - {e posebej -konservativno/puritanskega sentimenta, presajenega v povsem “nov svet”, v obljubljeno de`elo. Kot je zna~ilno kavbojsko mesto nastalo dobesedno sredi ni~esar, sredi nekultivirane narave za pre`ivljanje/proizvajanje, s tem, da je bilo sredi ni~esar sklepano nekaj “dru`benih” hi{ (trgovina, gostilna, zapor, {erifov urad, javna hi{a), so bile tudi takratne ~lovekove pravice bolj povezane s to naravo, kot pa s ~im drugim, kar bi - kot je v takratni Evropi - vsaj od dale~ di{alo po neki drugi in druga~ni, denimo “politi~ni skupnosti”.29 @e sama prisotnost “sosednje” dr`ave, ali bolj{e, sose{~ine in soseda “organiziranega dr`avi”, ki je v Evropi takrat `e nekaj stoletij narekovala posebno politi~no in dr`avljansko dr`o in logiko definiranja ~lovekih pravic, v ZDA preprosto ni obstajala. Tudi sama mesta so bila vse prej kot mesta v gr{kem pomenu “politi~nih skupnosti” (polis), ki bi se osredoto~ala okoli javnega - politi~nega centra (agore), kot je za Evropo (posebej za tiste dele, ki jih je vsaj oplazila renesansa) mo~ vsaj delno trditi.30 Ravno nasprotno, sredi{~a teh mest v ZDA so bila sredi{~a poslovnosti, trgovanja, proizvodnje in menjave. Ravno to so tista sredi{~a, ki z daljnose`nimi spremembami v dana{njem poslovnem svetu v ZDA postajajo dobesedno izpraznjena, zapu{~ena geta, v katerih se naseljujejo sodobne “~love{ke podgane”, kot se jim re~e v ZDA. Tudi za ~lovekove pravice v ameri{ki tradiciji lahko re~emo, da so izhodi{~no izpeljane ravno iz poslovnega, trgovskega, ekonomskega ali, bolj{e in {ir{e, iz dru`benega, in ne politi~nega pobo~ja, kot je bil primer v evropski zgodovini. Še ve~ - in tukaj gre iskati bistvo problema, s katerim se sre~ujemo v kosovskem primeru in tudi ob izteku tiso~letja nasploh - te ~lovekove pravice so izrazito in eksplicitno dolo~ene kot antipoliti~ne, kot samo izven politike in politi~nega mo`ne in za`elene. ^lovekove pravice, dojete po ameri{ko, ne domujejo v dr`avi, z njo se celo izklju~ujejo, njihovo domovanje je po svoje protislovno ravno dru`ba, dru`ba, ki je dojeta globalno, ~ez-dr`avno. Še natan~neje bi rekli, da gre za ~lovekove pravice, ki so dojete kot naravne pravice vsakega posameznika (posameznice se podobno kot v Evropi pojavijo {ele v revolucionarnih {estdesetih XX. st.) do njegovega poslovnega in sicer{njega dru`benega `ivljenja, in sicer v nasprotju s politiko in vsem s politiko povezanim ter v delnem nasprotju z dru`bo in dru`benostjo samo. Ravno iz te zavrnitve politike in dr`ave na eni ter delne zavrnitve dru`be (ve~ o tem pozneje, ko bom govoril o liberalizmu) sledi na prvi pogled presenetljivo dejstvo, da je smer “iskanja” ameri{ke svobode, ki je v ozki povezavi s ~lovekovimi pravicami, nekaj, kar nas zlahka odpelje v dobesedno pu{~avo. Kaj mislim s tem? Podobna, ~e `e ne identi~na “arhitekturna logika”, kot jo poznamo z za~etka nastajanja “divjega zahoda”, se v ZDA ohrani vse do postavitve Las Vegasa sredi nevadske pu{~ave. Nedvomno 122 BALKANSKE REFLEKSIJE Katastrofa humanitarnega - ^lovekove pravice v funkciji samoupravi~evanja vojne gre pri tem za ohranitev zna~ilno ameri{kega “duha svobode”, ki pa v nasprotju z gr{ko in delno tudi francosko ali evropsko tradicijo nasploh, ki sta ozko povezani z urbanostjo, temelji na imanentnem (po)begu ravno pred to urbanostjo. V tej tradiciji, ki ni zelo dale~ od “samotarske”, nadvse va{ke tradicije kr{~anstva, je svoboda vedno locirana pro~ od ljudi, od drugih, od drugega ~loveka, ki ji je (ve~ja ali manj{a) motnja. ^e ne gre druga~e, se v kontekstu te tradicije nasploh svobodo i{~e dobesedno v pu{~avi (lahko tudi v vesolju), kajti za to zvrst dru`beno kreativne svobode so drugi ljudje pravzaprav zavora. Niso predpostavka, kot je veljalo za gr{ko dojetje zadeve, ki sloni na enakosti, ki pa je brez prisotnosti drugih nemogo~a in celo nemisljiva. Kot da bi se v same korenine ameri{ke revolucionarne tradicije v nasprotju z gr{ko politi~nostjo naselil prastari kr{~anski koncept, ki se {e dandana{nji imenuje “pu{~avni{tvo”. Dalje, v nasprotju s Francijo, kjer je (to je poznej{i pogled, ki se “ne spomni” ve~ etni~nih ~i{~enj v Franciji, do katerih je pri{lo zelo zgodaj)31 bil Francoski narod “dana naravna materija”, na kateri je bilo mo~ neposredno graditi (tudi ~lovekove pravice), pa so se ZDA v tem pogledu zna{le v nekoliko bolj zagatnem polo`aju. Kajti ni~ tako naravnega, kot je “ameri{ki narod”, preprosto ni obstajalo. Seveda so obstajala doma~a plemena (doma~i “Indijanci”), toda “nova zdru`ba Evropejcev”32 , zbranih z vseh vetrov, je dobesedno s pobojem teh doma~inov (etni~nim ~i{~enjem!) vzpostavila mo`nosti za ameri{ko nacijo kot specifi~no zdru`bo svobodnih belcev. Svobodnih kajpak glede na “rde~e”, “~rne” in podobne, ki so bili iz koncepta ~lovekovih pravic `e izhodi{~no ~rtani in katerih izklju~itev sestavlja samo “zgodovinsko bistvo” definicije ~lovekovih pravic v tradiciji ZDA.33 Skratka, podobnost ameri{kega in francoskega koncepta ~lovekovih pravic je mo~ najti najprej na ravni “notranjega izklju~evanja”. ^e so bili v francoskem primeru izklju~eni vsi Nefrancozi, so bili v ameri{kem primeru najprej izklju~eni “rde~i”, nato {e “~rni”, kar je bil pogoj za vzpostavitev bele Nacije. 34 Pomemben kompleks razlikovanja med dvema tradicijema razumevanja ~lovekovih pravic je mo~ pokazati tudi z “rabo” ~lovekovih pravic na “zunanjem” (zunanje politi~nem) podro~ju. Najprej je treba opozoriti na razliko glede na evropsko in ameri{ko zunanjost kot tako. Evropska zunanjost, v primeri z ZDA, ni bila nikoli neka “neposredovana sose{~ina”, kajti v Evropi je “`e od vekomaj” obstajala `e oblikovana (kontra) ~love{ka, celo politi~na skupnost. V ZDA ~esarkoli takega ni bilo oz. tisto, kar je bilo, ni bilo zaznano ne kot ~love{ko in ne kot politi~no, kve~jemu kot naravno. Skratka,bilo je nekaj “ni`jega” glede na “novo dru`bo belih Evropejcev”, okolje katerih je bilo dojeto kot nekaj apriorno razpzolo`ljivega, ~e `e ne kot neobstoje~ega: ~e `e obstoje~ega, potem bolj ali manj zgolj na ravni narave (ni`ja oblika eksistence - tu so korenine pojava modernega rasizma), bodisi v smislu “neciviliziranega”, “nevrednega” ne inkluzivno naravo moderne iznajdbe par excellence kot je dru`ba. Dvomim, da je zgolj kot slu~ajnost in nepomembnost mo~ vzeti izjemno ameri{ko (tudi Japonsko, toda to je `e druga zgodba) turisti~no navdu{enje, denimo, nad Firencami, Dubrovnikom in podobnimi “mesti z du{o”. To, kar turisti ali pa kar pogovorno imenujemo “du{a nekega mesta”, ni ni~ drugega kot nekdanji prostor njegove politi~nosti, enakosti, javnosti, o katerih v telekrati~nih ~asih lahko bolj ali manj le {e nostalgi~no meditiramo. 31 Prim. Citron, 1991. 32 Kot nakazano, je ravno “izvo`ena evropskost”, poleg “poslovnosti” v pomenu nasprotja med gr{ko oikia in polis, eden osrednjih delov definicije dru`benosti, s tem tudi ~lovekovih pravic v ZDA. 33 “Izvirni greh” na podro~ju ~lovekovih pravic je z dana{njega stali{~a mo~ ocenjevati tudi kot greh, ki se ga ZDA “zavedajo” in ki ga po svoje tudi sku{ajo ubla`iti, popraviti, ~e ga `e ne morejo odstraniti. Nizki toleran~ni prag ameri{ke zunanje (v bistveno manj{i meri notranje) politike glede etni~nega ~i{~enja je zagotovo eden pomembnih elementov, ki je botroval obliki in vsebini “campaign” v ZR Jugoslaviji. Ob vsem tem je isto~asno treba imeti v mislih dejstvo, da se najnovej{i poskusi “izpiranja” izvirnega greha {e vedno dogajajo v bistveno nespremenjenem BALKANSKE REFLEKSIJE 123 Tonči Kuzmanič konceptu ~lovekovih pravic, ki je nastal stoletja prej in ki naddolo~a tudi dana{nje ameri{ko in Natovo umevanje tega ~edalje bolj osrednjega elementa na{e civilizacije. 34 Prav na tej analiti~ni to~ki je treba izkati nosilne vzroke za to, da je rasizem “klasi~nega” tipa, torej tisti, ki temelji na biologiji, fiziologiji in “naravi”, doma ravno v ZDA, kolonialni Angliji, Nizozemski, Franciji, Belgiji) in ne v Nem~iji, kot se ponavadi nevedno domneva. (Prim. Malik, 1996). Bolj kot v kateri koli strokovni ali znanstveni obdelavi je kompleksen, kapilaren na~in funkcioniranja ameri{kega zgodnjega rasizma podan v ameri{kem tekstu par excellence Gone With the Wind, ki ga je podpisala Margaret Mitchell. 35 Z nekaj od dale~ podobnimi izjemami (denimo, Srbi v Vojni krajini na Hrva{kem dojeti kot “kristjansko predzidje Evrope”) je kreacija “mo`a meje”, ki ga {e dandana{nji ZDA slavijo v podobi filmov Johna Wayna (pozneje se re~ obrne navznoter in lik postane Dirty Harry), v evropski zgodovini (podobno velja tudi za literaturo in kinematografijo) nekaj preprosto nemo`nega. 36 Z znanimi posledicami je nujo nazadnje sku{al razdreti Hitler s konceptom “`ivljenjskega prostora” (prim. Mein Kampf, cit. ibid.). 37 Prim. C. Schmitt, 1994, in torej tujega bodisi preprosto na ravni “mr~esa”, zoper katerega se je treba bojevati, posebej ostro pa na mejah, ki lo~ujejo civilizacijo od neciviliziranega.35 Od tod prihaja tudi naslednja, in sicer bistvena razlika v razvoju ZDA, ki ima svoje nasledke tudi v ~lovekovih pravicah. ^e je bilo za evropske dr`ave tako ali druga~e nujno, da so se bolj ali manj razvijale v zaprtem (bolj ali manj zgodovinsko danem) 36 “podro~ju dr`ave”, ki so ga praviloma lako presegale le z ~ezmorskimi kolonijami (navznoter ohranjale meje in - kolikor se je pa~ dalo -spo{tovale mo~nej{e sosede), pa je bila logika funkcioniranja “dr`ave” ZDA bistveno druga~na. Šlo je za preprosto raz{irjanje v “sose{~ino”, kajti sose{~ina ni bila dojeta kot nedotakljiva, “suverena”, pa~ pa, kot nakazano, kot bolj ali manj kr{~ansko (puritansko) teolo{ko dolo~ena, kot “razpolo`ljiva”. Druga~e re~eno, ~e za evropsko dr`avo lahko re~emo, da je in nuce ena, bolj ali manj omejena (zaokro`ena, zakoli~ena) politi~na “celota” (enota, bi dejal hobbesovsko razpolo`eni Schmitt37 ), ki se “lahko” (za~asno) raz{iri na ~ezmorska posestva, pa je v samo definicijo nedr`ave ZDA vpisano, da je nekak{na nenehno in potencialno neskon~no (tu je poudarek!) raz{irjajo~a se neenota, ki sledi logiki u~inka sne`ne kepe ali, bolj{e, matemati~ne raz{iritve te nedr`ave, apriorno odprte celote, ki sloni na kar se da elementarni logiki se{tevanja. ^e temu, kar so bile na za~etku ZDA, lahko re~emo, da so bile “dr`ave”, in ~e jih je najprej bilo, denimo (pravlji~nih) sedem, ki so ustvarile “konfederacijo”, potem so se te “nedr`ave” in/ali nedr`ava, raz{irjale in rasle po logiki +1,+1, +1, vse do dana{njih ve~ kot 50 “nedr`av” “ene-ne-dr`ave”, ali boj{e, prve globalne dru`be, ki se razkazuje kot dr`ava in ki ima tendenco neskon~ne razi{iritve na “svetovno dru`bo”, percipirano kot to, kar tudi je - se pravi kot “svetovno vas”.38 ^e za evropske dr`ave, to velja tudi za Francijo, lahko re~emo, da v tem pogledu ravnajo klasi~no gr{ko, da stavijo na dr`avne subjekte, ki se medsebojno izklju~ujejo in razlikujejo, pa za ZDA lahko re~emo, da ravnajo - ~e re~emo v nekem drugem pribli`ku - kot svojevrstni sodobni “rimski” imperij, ki se mu od ~asa do ~asa pridru`i (zlepa ali zgrda) neka nova “enota” (kolonija). Vendar pa tako kot za prej{nje “ZDA enote”, tudi za to neko konkretno in “najnovej{o”, ki se je pridru`ila, ne moremo kar tako re~i, da je “politi~na enota”, {e manj pa, da je dr`ava (zgolj njena teritorialnost, ji namre~ ne podeljuje statusa dr`avnosti!). Je prej dru`bena pridobitev/priklju~itev nekega teritorija (torej aneksija, bi rekli v evropski tradiciji), ki se dogaja sredi dvojega: “neokrnjene narave” in politi~no neomejene dru`benosti, kar je v osr~ju treba dojeti kot ekonomsko-poslovno kraljestvo gospodarstva in gospodovanja (ekonomsko in voja{ko) najmo~nej{ih. Vse te in {tevilne druge zgodovinske silnice so silno globoko zapisane v jeziku, ideologiji in samem konceptu ~lovekovih pravic, 124 BALKANSKE REFLEKSIJE Katastrofa humanitarnega - ^lovekove pravice v funkciji samoupravi~evanja vojne kot jih poznamo iz tradicije ZDA. Razliko “dr`avno-politi~nega” iz evropske tradicije in “dru`benega” iz tradicije ZDA lahko simbolno {e najla`je zapopademo na omenjeni jezikovni ravni. Tam, kjer Evropejci re~ejo dr`ava, Ameri~ani ponavadi re~ejo vlada ali celo -od Bentleyja naprej - the process of government.39 Tam, kjer imajo v Evropi vlado, bodo ameri~ani rekli administration, tam, kjer bi Evropejci rekli “republika” ali “federalna enota”, pravijo v ZDA state. Kaj lahko s stali{~a (tukaj na{ega) razumevanja utegne pomeniti dejstvo, da je government (process of), ki je denimo v ZDA Washington, nekaj, kar je nad state? Kako to, da se ZDA ne imenujejo, denimo state, pa~ pa imata ta status povsem nedr`avna pojava, kot sta, denimo, Idaho ali Ohio, ki v evropskem pojmu politi~nega niti ne presegata tega, ~emur bi Bosanci rekli “vukojebina”? Zdi se, da je ravno v teh “naravnih” in “zgodovinskih” okoli{~inah iskati neverjetno lahkotnost ZDA-jevskega teptanja tako tistega “a-state” kot tudi ZDA-jevskega slonovskega obna{anja med razli~nimi porcelanastimi “the-state(s)”. Gledano iz pozicije ameri{ke tradicije, je suverenost neke Severne Karoline ali Kolorada, na bistveno ni`ji ravni, kot je vrhovnost denimo federalne vlade, FBI, CIA ali vojske ter vsega tistega, kar je po dru`benih principih (primarno ekonomskih in militaristi~nih, ne pa politi~nih!) zraslo na “naravnih osnovah”. Politi~no (v smislu polis), kolikor je tam sploh kdaj do sedaj obstajalo v lo~itvi od dru`benega, v ZDA nikoli ni imelo funkcije nasprotovanja, lo~itve od oikosa (pozneje gospodinjstvo raz{irjenega na gospodarstvo in nasploh na ekonomijo), ki bi vsaj sku{alo omejevati nevarno “naravno raz{irjanje dru`benega”.40 Ravno nasprotno. Tako administration, kot state, tako governement kot karkoli takega, kar bi vsaj od dale~ di{alo po politi~nem, je bilo per definitionem `e izhodi{~no v funkciji oikosa, podrejeno radikalni izpeljavi, ki ji danes re~emo “oikonomia”. “Ameri{ko politi~no” je bilo koncipirano in tudi funkcionira v funkciji dru`benega in ekonomije, je njegov verni izvr{evalec. Edina - ~e sploh - protiute`, nekak{na opozicija neomejeni dru`benosti, “naravnega udora v dru`bene zadeve”, kot bi temu rekla Hannah Arendt41 , je bila tista “opozicija”, ki se je oblikovala znotraj ~lovekovih pravic. Druga~e povedano, ~lovekove pravice v tradiciji ZDA imajo dvojno, medsebojno izklju~ujo~o se vlogo; mo~ bi bilo re~i, da so sfera shizofrenega par excellece. Po eni strani, kot `e nakazano, domujejo v dru`benem pobo~ju homo faberja, po drugi pa se ravno iz tega, nadvse poslovno/komercialno dolo~enega mo~virja sku{ajo potegniti ven. Potemtakem jim preostane le neko muenchausenovsko vle~enje za lastne lase, ki naj bi jih re{ilo iz `ivega peska dru`benosti. Ameri{ka tradicija kaj takega kot so politi~ne pravice, v strogem pomenu besede, sploh ne pozna. Dogodki po drugi svetovni vojni, posebej v {estdesetih, v katerih so se ~rnci in druge ne le politi~no marginalne skupine za~ele potegovati za politi~no enakost (zelo Pojem politi~nega. 38 Znan pojav “svetovne vasi” bi v tem kontekstu kazalo jemati skrajno dobesedno in resno. Pri “svetovni vasi” namre~ ne gre zgolj za medije (predvsem elektronske), ki bolj ali manj omogo~ajo popolno, torej va{ki razvidnosti podobno transparentnost ter z njo ustrezno (totalizirajo~o, ~e `e ne totalitarno) mo`nost nadzorovanja, kontroliranja in kaznovanja. Pojav “svetovne vasi” ka`e jemati kot vladavino antipoliti~nih (dru`benih, celo va{kih) principov patriarhalnosti, raz{irjenih na ves svet, ki namesto kot skupnost politi~nih organizacij enakih dr`av in enakih posameznikov v njih in izven njih za~enja funkcionirati kot dobesedna va{ka skupnost, katere osrednja simbolna kreacija in sestavina je va{ki petelin na va{kem gnoji{~u, ne pa politi~na kreatura svobodne in enake, a vendarle neponovljive kreature `enske ali mo{kega. Sociolo{ko povedano, princip va{ke skupnosti bi kazalo dojeti kot svetovno zmago Toennisovih sanj o prevladi die Gemeinschaft nad logiko die Gesellschaft (prim., Toennies, 1963), se pravi va{ke (tradicionalno -patriarhalne, ne pa politi~ne) kolektivnosti, homogenosti in enotnosti nad politi~no razklanostjo zdru`be svobodnih in enakih politi~nih bitij. Vas in va{ka logika se potemtakem v kon~ni instanci izka`eta kot “pred-zadnja resnica”, kot sama notranja logika BALKANSKE REFLEKSIJE 125 Tonči Kuzmanič dru`benega, katere zadnji korak je le {e eden -svetovna dru`ina s svetovnim o~etom na ~elu. Razlika med tovrstno “sekularno” in dobro znano versko “svetovno vasjo”, iz ~asov Svetega rimskega cesarstva, oz. njeno prej{njo idejno zasnovo, v konceptu katoli{ke cerkve kot svetovne matere, je minimalna in predvsem ideolo{ka ter v glavnem osredoto~ena okoli kompleksa (samo)legiti-macije. ^e za Svetovno cerkve in (enega) svetovnega (kr{~anskega=katoli{kega) Boga velja, da je eksplicitno antidemokrati~en in patriarhalen (odnos Pastir-^reda), pa je za dana{njo sekularizirano razli~ico istega zna~ilno, da z enakim va{ko-~rednim principom sku{a pokoriti, kontrolirati in ugonobiti rasto~i pojav individualnih politi~nih bitij in gibanj, in sicer s perverznim konceptom antipoliti~nih ~lovekovih pravic, ki s tem prijemom iz svoje revolucionarne in emancipatori~ne faze postajajo orodje podrejanja in celo najsodobnej{ih oblik potencialnega zasu`njevanja. 39 Prim. Kuzmani}, 1997. 40 Teoreti~no in zgodovinsko gledano je to sila zanimiva to~ka, kajti, ~e je sploh kdo v evropski mi{ljenjski tradiciji po vladavini srednjeve{ke sholastike vendarle uspel obnoviti skrajno produktivno anti~no razliko med polis in oikos/ oikia, potem je bil ravno John Locke, ki je v kritiki izrazito v razli~nih umetnostih gibanjih), to najbolj potrujejo. Temeljni in inherentni razcep v ZDA, ki ga je v tem kontekstu treba odpreti, je tisti, o katerem se v Evropi otroci u~ijo v osnovnih {olah in ki ga Evropejci “ameri{ko” sploh ne morejo zapopasti. Gre za najbolj elementaren razcep, in sicer za tisti med naravo ni dru`bo. Na eni strani je to, kar - ~e re~emo z Vicojem - ~lovek “ni naredil” (narava), na drugi pa to, kar je ~lovek naredil. Med slednje sodi tudi dru`ba, za politiko pa ne velja. Politika je to, kar “ostane” v naravi, in sicer predvsem zato, ker je per definitionem dojeta kot “divja” in “nasilna”, kot danes velja za vso ameri{ko ahistori~no tradicijo in kar nebogljeno posnema celotno svetovno dru`boslovje ali social sciences42 . Razcep med dru`bo in naravo, ki se ima vse prej kot skromno za “vrhunski civilizacijski dose`ek” razumevanja, in sicer v nasprotju do “primitivnih ljudstev”, pa je - kolikor le na zadevo pogledamo neprizanesljivo - pravzaprav radikalno “primitiven” (“Indijanci”/domorodci vsega sveta so jo in nuce poznali in spo{tovali ) razcep, ki lo~uje med (plemensko) skupnostjo na eni ter naravo na drugi. Le da se v kon~ni instanci (“primitivna”) skupnost vendarle ima za sestavni del te narave, medtem ko je za belsko ZDA koncepcijo osrednja postavitev tista, ki ne le da gradi na nasprotju z naravo, pa~ pa - kar je povsem v skladu z izhodi{~i puritansko radikaliziranega kr{~anstva - to naravo ho~e podrediti svojim “vzvi{enim” namenom “svetosti mo{kega `ivljenja”. ^e za “indijansko” optiko “iste” sheme velja, da je plemenska skupnost del~ek vseobsegajo~e narave, pa tehnologizirani (predvsem na ravni mi{ljenja kr{~ansko tehnologizirani43 ) evropski priseljenci stavijo na ~love{ke potenciale prevladovanja/premagovanja in/ali eksploatiranja narave. Torej ne stavijo na “kultiviranje”, kot je bil rimski primer (pa tudi primer “domorodcev”, ~eprav ti v primeru ZDA niso bili poljedelci), pri katerem je kultura izpeljana ravno iz “ager-cultura”, se pravi iz kultiviranja (urejanja, humaniziranja, po~love~enja ...) polja/prsti/zemlje, ne pa iz eksploatacije, izkori{~anja, kot ne~esa apriori razpolo`ljivega za vzvi{ene cilje in Bo`je poslanstvo (“mno`ite se”!) belih priseljencev.44 To je bilo pomembno posebej poudariti zato, ker za ameri{ko tradicijo ~lovekovih pravic velja, da je izpeljana iz neposrednega spopada med naravo in dru`bo, obenem pa se implicitno ali eksplicitno sklicuje na oboje (naravno pravo, dru`bena pogodba). Svoje korenine v prvi vrsti vle~e iz aktivisti~nega elementa, okoli katerega je zgrajeno “dru`beno”, torej iz elementa ~lovekovega dela, natan~neje, iz njegove proizvodnosti, produktivnosti ter poslovnosti. Druga~e povedano, gre za tradicijo, ki ne stavi na gr{ko politi~no `ival in ne na politi~no bitje francoske revolucije, pa~ pa na akvinskijevo dru`beno bitje, dojeto, podobno kot pri Marxu samem, torej kot homo faber. V tem smislu bodo samo slabo informirani presene~eni, ko spregledajo relativno in absolutno bli`ino izhajanja ~lovekovih pravic iz ~lovekovega dela, ki smo jo 126 BALKANSKE REFLEKSIJE Katastrofa humanitarnega - ^lovekove pravice v funkciji samoupravi~evanja vojne `e sre~ali in ki je bila tako zna~ilna za vse dosedaj znane socializme. Je `e res, da je bila pri socializmih - kot smo `e videli -~love{kost in pravi~nost omejena na delo in delavce, in tudi dr`i, da v tradiciji ~lovekovih pravic ZDA slednje omejitve ni (ker je raz{irjena na poslovnost in kreativnost). Vendar pa nam to nikakor ne sme zakriti osnovnega dejstva, da so zadeve na podro~ju ~lovekovih pravic tako v varianti socializma kot tudi v tradiciji ZDA narejene iz zelo podobnega, ~e ne celo identi~nega testa. V razliki do pravic delavca na~eloma velja, da so ~lovekove pravice ameri{ke tradicije pravzaprav pravice vseh. Toda tu je treba biti sila pozoren, kajti hudi~ ti~i v nekem ne tako dobro vidnem detajlu: dr`i namre~ to, da te pravice pravzaprav veljajo predvsem, ~e `e ne izklju~no za tiste, ki delajo in ustvarjajo. Vsi tisti, ki poslujejo, ki so poslovni (morajo biti uspe{ni, tu je poudarek!), bodisi v razmerju me d seboj (dru`benost) ali pa v odnosu z naravo, imajo ~lovekove pravice. ^e ne poslujejo, ~e niso uspe{ni, ~e se skratka ne obna{ajo po “dru`benih normah” do brutalnosti pripeljane “u~inkovitosti”, lahko na ~lovekovih pravicah kve~jemu parazitirajo, in sicer na osnovi dobre volje (beri usmiljenja ali caritasa) dru`be, kar se v tej tradiciji imenuje - zopet s kategorijo iz verske zgodovine Evrope -toleranca45 . ^e je v socialisti~nem kozmosu pravic {e mo~ najti izklju~evalne elemente, ki sledijo iz logike razsvetljenstva (“troti”, “neproduktivni razredi”, “izkori{~evalci”, pa tudi odmeve gr{kega in celo kr{~anskega zavra~anja dela kot ne~esa pogojno legitimnega: “pravica do lenobe”), pa tega elementa v puritansko/protestantski zgodovini Z D A n i m o ~ n ajti46 . Tamkaj{nje dru`beno izklju~evanje oz. meja marginalizacije in ekskomunikacije ne poteka zgolj “znotraj ljudi”, pa~ pa pade tudi med ljudmi in naravo. In ravno ta delitev je bila tista odlo~ilna podlaga, na kateri ss v modernem smislu ravno v ZDA najprej razvije koncept su`enjstva (su`enj je necivilizirana narava), potem, ali bolj{e, isto~asno tudi moderni rasizem, ki ga v takih oblikah na ravni izklju~evanja po naravi Evropa od Grkov dalje ne pozna. Pa tudi z gr{kimi su`nji je bilo bistveno druga~e. Le-ti namre~ niso bili su`nji zato, ker so bili “~rni”, “tujci” ali “barbari” (kot se ponavadi apriorno domneva), pa~ pa zato, ker so bili bodisi (voja{ki) ujetniki ali pa so izgubili status (to pa v gr{kih ~asih nikakor ni bilo identi~no z lastnino) enakega (isoi), to je takrat pomenilo, da niso bili politi~na bitja. V Gr~iji ni bilo su`njev po naravi, kot se `e stoletja napa~no interpretira nek ravzpiti Aristotelov stavek iz njegove Politike. Kajti njegova narava, kot narava pri Grkih sploh, ni na sebi in v sebi pomenila in ni bila “ni~ naravnega” v pomenu izven-~love{kega (ne-dru`benega). Šlo je za naravo po~etja (delo/ponos v kontekstu poiesis, in ne praxis), ki ni bila vredna ~loveka v kontekstu dobrega `ivljenja, torej znotraj koinonia politike. Gr{ko re~eno, bi vsi dana{nji bogati in “poslovni” Ameri~ani, ki se imajo za neskon~no svobodne, zaslu`ili oznako “nesvobodnih” in celo “su`njev”. Preprosto zato, ker bodisi Fillmerja razvil naravnost presenetljivo atistotelovsko argumentacijo, ki se izte~e v ble{~e~o zavrnitev patriarhalnosti. Vpra{anje, ki se tukaj postavi, je, kako interpretirati ne-prevzetje lockovskega argumenta, ~eprav je ravno John Locke ena bolj branih in upo{tevanih oseb ameri{ke intelektualne dedi{~ine sploh?! Prim. Locke, (1960). 41 Prim. Arendt, (1987). 42 Obdelavo tega v {ir{em kontekstu antipolitike prim. v Kuzmani}, 1997 43 Prim Oakley, 1988, posebej pogl. iii, Making and Doing, 78-108. 44 Arendt, 1986. 45 Glej mojo kritiko tolerance (Kuzmani}, 1994), v ^KZ 164/165, pp.165-185. 46 Prav zanimivo bi bilo v tem kontekstu raziskati, zakaj v primerjavi z evropsko tradicijo, ameri{ka ne pozna koncepta in prakse dr`ave blaginje (welfare state) oz. kako to, da se je ne~esa takega, kot je dr`ava blaginje, {ele zares spomnila generacija dana{njega predsednika ZDA, Clintona, medtem ko se neokonservativna Evropa od tega koncepta ~edalje bolj oddaljuje. BALKANSKE REFLEKSIJE 127 Tonči Kuzmanič 47 Prim, Dolbeare, 1981. 48 Prim. Eberhardt & Fiske, 1998. 49 Ferguson, 1967 Civil societiy. ne morejo ali no~ejo participirati v prostoru politi~nega, ker so -tako bi rekli anti~ni Grki - idioti. Opredelitev enakega ~loveka ni izhajala z njegove poslovnosti, {e manj iz njegovega s poslovnostjo in delom prislu`enega “bogastva”, pa~ pa iz njegovega dobrega (javnega) `ivljenja, ki je temeljilo na ukvarjanju z re~mi, ki niso nujne za `ivljenje (delo), pa~ pa so bile navezane izklju~no na skupno dobro. Šele tisti, ki `ivljenje posve~ajo nujnosti, ne pa enakosti in politi~nemu, dobremu delovanju, so idioti, ali, ~e re~emo z Aristotelom, so “po naravi” su`nji. Kaj takega, kot je koinonia politike, politi~na skupnost, tradicija ZDA ne premore. Natan~nej{e, tisto malo, kar je bilo vsaj od dale~ temu podobno in kar se je izoblikovalo v izhodi{~nih pojavnih oblikah ameri{ke revolucije (to je tisto, o ~emer so pisali “founding fathers”)47 , je bodisi izginilo ali pa je bilo “pozabljeno”, kot pravi Hannah Arendt v `e omenjeni umetnini On Revolution. Problem, ki se mu tukaj sku{amo pribli`ati z govorom o su`njih in o naravi, se je v kontekstu revolucionarne “pozabe politi~nega” pripetil dokaj preprosto. Tako kot so bili s pomo~jo narave rde~eko`ci ~rtani s seznama ljudi, je ista usoda doletela tudi ~rnce in vse druge “pobarvane” (in {e {tevil~nej{e nepobarvane), saj je {lo za totalizirajo~o sistematiko naravno dojetega dru`benega in civiliziranega, ki je bila izklju~ujo~a in ekskluzivno namenjeno belim Evropejcem prav{njega verskega prepri~anja. “^rnci” so bili - in so v veliki meri v o~eh belih tudi ostali do dana{njega dne48 - le del “necivilizirane” narave. ^e re~em s Fergusonom49 , so bili in ostali tisto, kar je {e necivilizirano in kar mora biti civlillizirano predvsem s poslovno “civil state”, ali bolj{e - ker je v ameri{ki tradiciji “civil state” contradictio in adiecto – s tem, kar je ravno Ferguson prvi v tem smislu poimenoval “civil society”. Nemara ravno potopitev “~rncev” v naravo, kar je samo nadaljevanje prej{njega po~etja z “Indijanci”, dale~ najve~ govori o naravi dojemanja “~lovekovih pravic” v tradiciji ZDA. Ko se torej v tej tradiciji govori o ~lovekovih pravicah ter o tem, da so “naravne”, potem to nikakor ne smemo dojeti apriorno v smislu ~lovekovih pravic “vseh ljudi”, ki da so “ljudje po naravi” (to tukaj pomeni po rojstvu). Vedno, torej praviloma, gre za ljudi, ki so v dru`bo zaobjeti. Dru`beno, tukaj predvsem pomeni proizvodno (torej “koristno”) bitje, torej homo faber, je potemtakem tista magi~na formula, ki odgovarja na vpra{anje {irine in globine “narave ~lovekovih pravic” na na~in ZDA. Še enkrat, ker je to odlo~ilno, v tej tradiciji ne gre za nikakr{no “prvo naravo”, saj so ravno v njo pregnana vsa ne-dru`bena bitja, se pravi tista antidru`bena bitja, ki bi jih Aristotel krstil za “politi~ne `ivali”, ki pa tukaj fungirajo kot asocialci in s katerimi se tako tudi ravna. V tej tradiciji gre za dru`bo, ki se samodojema kot naravna, in pa naravo, ki je “prava” samo, kolikor je podru`bljena. Skratka, gre za nekaj podobnega tistemu, o ~emer je mladi Marx sanjal v Pari{kih manuskriptih! Druga~e povedano, komercialnost homo faberja je v 128 BALKANSKE REFLEKSIJE Katastrofa humanitarnega - ^lovekove pravice v funkciji samoupravi~evanja vojne ameri{ki tradiciji ~lovekovih pravic tisti magi~ni klju~, s katerim je mo~ odpreti tudi “zadevo ~lovekovih pravic”. Korenine tega koncepta, kot nakazano, segajo kajpada dale~ nazaj v evropsko, predvsem pa angle{ko ter v nekoliko manj{i meri nizozemsko “trgovsko revolucijo” ter tovrstnim komercialno-revolucionarnim dogodkom predhode~o puritansko revolucijo.50 Biti dru`beno bitje, biti naravno bitje (“~lovek je po naravi dru`beno bitje,” bi dejal Akvinski) in imeti ~lovekove pravice je v tem smislu eno in isto. To isto, se pravi skupni imenovalec, s katerega se to pojavlja kot “isto”, pa je proizvajalno, dru`bi koristno bitje, ali s tujko, homo faber. Klju~ tega umevanja ~lovekovih pravic ni politi~no dobro, pa~ pa dru`bena koristnost, ali ~e re~emo v socialisti~nem `argonu, dru`bena potrebnost. Dru`beno koristno in dru`beno potrebno delo sta dva komplementarna dela istega, ~eprav medsebojno konkuren~ega in celo izklju~ujo~ega se ideolo{kega modela. Vendar vse to velja in je tudi dr`alo le do tiste to~ke, dokler se je zdelo, da je “prva narava” per definitionem neskon~na (potemtakem odprta za dru`beno organizirano ropanje), da gre v tostranskem `ivljenju homo faberja le za to, da je to naravo treba ustrezno pretentati, se pravi, jo podrediti in ustrezno izkoristiti. Skratka do tiste to~ke, dokler se ni pojavila nuja “vrnitve ~lovekovega pogleda vase”, torej neke vsiljene, a {e vedno elementarne refleksije, v katero so bili tudi v tradiciji ZDA empirijsko tako ali druga~e prisiljeni. Ravno vsiljeni pogled navznoter, ki ga je narekoval vpogled v krhkost “prve narave”, kot tudi vpogled v norosti dru`benega (kriminal, hiperprodukcija, vojne, rasizem, dru`beni konflikti, mno`i~na rev{~ina, te`ko nadzorljive migracije...), je pripeljal do dana{njega, imenujmo ga “korigiranega” pomena ~lovekovih pravic v ZDA, ki obenem postane osnova zunanje politike te dr`ave, ali natan~neje, ZDA kot prve globalne dru`be. Pripetilo se je namre~, da je postalo o~itno, da znotraj politi~no radikalno primitivne sistematike51 , ki stavi na razliko narava-dru`ba (in na kateri, kot re~eno, sloni vse sodobno dru`boslovje!), ni nobenih ustreznih mehanizmov ne za brzdanje dru`be dela in poslovnosti pri njenem roparskem pohodu na “zunanjo” naravo, pa tudi, da sploh ni ustreznih mehanizmov za samokontrolo dru`be navznoter: bodisi v smislu “dobrega `ivljenja” ali pa najbolj primitivne potrebe po ohranitvi reda in miru. Edino ustrezno orodje, ki se v odsotnosti politike nasploh in spri~o manka politi~nih pobo~jih (javnost) posebej, pojavi kot re{ilna bilka, so bile - paradoksalno? - ravno ~lovekove pravice. Najprej torej na podro~ju urejanja notranjih dru`benih problemov, pozneje (to je `e na{ ~as) pa tudi v “zunanji politiki”. Tako pridemo do to~ke, na kateri se pravzaprav v radikalni obliki postavijo silno velike potrebe in pri~akovanja, da se obstoje~a problemati~nost dru`benih zadev ZDA politi~no uredi znotraj vseobse`ne, dru`bene (torej antipoliti~ne) sitematike ~lovekovih pravic, ki sloni na radikalni 50 Prim. Haller, 1972. 51 V tem smislu bi ZDA kazalo dojeti dvojno: kot politi~no radikalno primitivno (radikalno antipoliti~no) dru`bo ter obenem kot dru`beno najbolj razvito okolje zemeljske oble. 52 Tukaj ne govorim o politi~ni tehnologiji, torej o vladanju, pa~ pa o politiki, kar je vse prej kot eno in isto. Ve~ o tem prim. v Kuzmani}, 1997. BALKANSKE REFLEKSIJE 129 Tonči Kuzmanič 53 To je poteza, ki jo je tik pred za~etki moderne, in sicer s korenja{kim diskurzom katoli{ke cerkve, zakoli~il Hobbes; od nje se dandana{nje dru`boslovno nemi{ljenje {e vedno ni bistveno premaknilo. Prim. Hobbes, 1985. antipoliti~nosti. Preprosto povedano, politika52 je nekaj, kar per definitionem predpostavlja in perpetuira enakost, ZDA pa so pravzaprav eden najbolj izstopajo~ih podro~ij zemeljske oble, na katerem je tradicija striktno gradila na konceptih neenakosti in kjer se ji je enakost nakazovala kot najhuj{i sovra`nik, kot najve~ja omejitev - bodisi razvoja, rasti, napredovanja ali ~esar drugega, definiranega kot globalne dru`be, v kateri vlada “kraljestvo svobode”. In ravno tukaj se odpre dru`bena (ne politi~na!) potreba po ~lovekovih pravicah, po investiranju vanje. Na splo{ni dru`beni ravni to potrebo lahko spremljamo `e vsaj to stoletje, ko je bila “politika ~lovekovih pravic” v glavnem prakticirana s preverjenim rimskim principom: torej z legalnostjo in pravom. Ni namre~ slu~ajno, da so ravno ZDA tisti del dana{njega modernega sveta, v katerem je tako zakonodajna veja oblasti kot tudi in predvsem funkcija odvetnikov, sodi{~ in sodnikov na bolj pritli~nih dru`benih ravneh dosegla take razse`nosti, da so v svoji absolutni kontroljivosti postale povsem nekontroljive in svojevrstne “zatiralke razvoja” na~eloma bojda neomejenega “kraljestva svobode”. Skratka, vztrajanje pri “rimskem” nadomestku za politiko, se pravi zgolj pri “legalnosti in legitimnosti”53 , ki pripelje do to~ke nepregledne legalisti~ne absurdnosti, ne zadostuje. In sicer ne zadostuje ne za pote{itev potreb po politi~ni enakosti ne potrebi po samih ~lovekovih pravicah, ki so ~edalje ve~je in te`je kontroljive v obdobju postmodernih “identitetnih politik”, torej pojava “kolektivizacije” na prvi pogled apriorno individualnih ~lovekovih pravic. Potrebni so dodatni prijemi, ki dano in v bistvu totalitarno dru`beno (ne pa politi~no) sistematiko branijo pred neustavljivo potrebo po politi~nem delovanju (politi~na identiteta je podlaga politi~nega delovanja) in tudi po politi~nih organizacijah ter manjkajo~ih institucijah politi~ne (ne ve~ zgolj dru`bene, umetni{ke ipd., tu je poudarek!) javnosti. V tem smislu se v primeri s ~lovekovimi pravicami, ki imajo v kontekstu evropske tradicije izrazit politi~ni naboj in ob~asno funkcionirajo neposredno politi~no, v ZDA pojavljajo kot radikalno in verjetno zadnje (pred uporabo vojske in policije) antipoliti~no sredstvo, v katerega se nujno vpletajo dodatne politi~ne konotacije in prvine. Lahko bi rekli, da ~lovekove pravice, dojete “po ameri{ko”, pomenijo boji{~e med dru`benim in politi~nim in da bo od izida ravno tega bojevanja v veliki meri odvisna prihodnost ne samo ZDA, pa~ pa tudi planeta kot takega. VII. KONSERVATIVNI IN LIBERALNI POMEN ČLOVEKOVIH PRAVIC Naslednji korak v razumevanju ~lovekovih pravic v tradiciji ZDA lahko napravimo z razlikovanjem s stali{~a njihove instrumentalizacije, do katere prihaja glede na rabo doma~ih 130 BALKANSKE REFLEKSIJE Katastrofa humanitarnega - ^lovekove pravice v funkciji samoupravi~evanja vojne republikancev in demokratov, kar je glede na temo tukaj{njega zapisa bistvenega pomena. Nasploh lahko re~emo, da je ameri{ka republikanska politika bolj koservativna, toda konservativno predvsem v pomenu angle{kega konservativizma od Burkeja54 do Thatcherjeve, za katere je -podobno kot velja za francosko revolucijo55 - zna~ilen mo~an (rimski) poudarek na institucijah, ustanovah, tradiciji, pisanih zakonih56 in ne toliko na (svobodnem) posamezniku. V tem konceptu “politi~nega” videnja sveta se posameznik pojavi kot za~asni koristnik uslug danih zgodovinskih institucij, kot nekak{na predhodna in pogosto mote~a kreatura (kolikor ni do konca podru`bljen, se pravi bolj ali manj institucionaliziran), ki jo je treba kar se da natan~no nadzorovati (uveri`iti in podrediti v sistem dru`benega) ter po potrebi tudi kaznovati. Najbolj{a pa je seveda preventiva, se pravi “polna ali ~imbolj polna zajezitev nepredvidljivega politi~nega individua v poslovnost, gospodarstvo, torej zaposlitev v vsaj dvojem pomenu: v smislu dela/poslovnosti znotraj “delovnega ~asa” ter tudi v smislu ~im intenzivnej{e zabave (titty-tainment)57 izven delovnega ~asa. Vse to predvsem zavoljo tega, da le ne bi slu~ajno tej individualni, potencialno politi~ni ter uhajajo~i kreaturi padlo na pamet karkoli asocialnega in/ali politi~nega, kar je tudi zgolj druga beseda za asocialno58 . Znan angle{ki rek iz ~asov puritanske revolucije, ki ga je pred kratkim kot “vzor” doma~emu bralstvu povzelo tukaj{nje konservativno ~asopisno trobilo, ki se razgla{a za liberalno, pravi nekako takole: “Pridna mravlja ne utegne biti `alostna!” Skratka, za konservativno dr`o je zna~ilno, da je institucija (v kon~ni instanci red) tisto izhodi{~no, da pa se ji posameznik (kaj {ele posameznica) nakazujeta le kot Heglova akcidenca glede na red-substanco. V kontekstu tako zarisanega globalnega konservativnega pristopa, za katerega bi lahko rekli tudi, da je defenziven, brambovski,59 se torej praviloma poudarjajo red, zakon, dru`ina, ubogljivost, bogaboje~nost, institucije, skratka bolj ali manj vsa prtljaga omenjene puritanske revolucije, nepredvidljivega posameznika, {e bolj pa potencialno nevarno skupino (najsi so {trajka{i, “~rnci” ali kdor koli drug) pa se sku{a kolikor se le da marginalizirati, ali bolj{e, ujeti v mre`e dru`benega (dela in zabave, smeha, drog, {porta, pornografije ). Na zunanjepoliti~nem podro~u so ameri{ki konservativci praviloma previdnej{i od demokratov (to nemara izhaja iz njihove pregovorne defenzivne dr`e), se pravi, da vedno stavijo na dobro in gotovo poslovnost, na moralnost, v kon~ni instanci pa v zunanji politiki na izolacionizem. “Gledati svoje posle”, “dobro slu`iti”60 in ob tem “dobro spati”, je nekaj, kar bi lahko opredelili kot nosilno logiko in etiko konservativne dr`e, odmeve katere lahko najdete lepo razdelane v vrhunskem Mannovem izdelku, ki ga je poimenoval z Budenbrokovi. Individualno dojete ~lovekove pravice 54 Prim. Burke, 1989. 55 Ka`e, da bi bilo to lastnost morda mo~ interpretirati {e kot “ostanek” zgornjih, fevdalnih razredov iz obdobja prehoda absolutne v kolikortoliko zakonom podrejeno ustavno monarhijo, ki je predhodila revolucionarnim spremembam. 56 Prim. Muller, 1997. 57 Ustrezen poudarek na titty-tainmentu, besednem omnibusu, ki izhaja iz povezave `enskih prsi in zabave (hrane in zabave, ljubezni in zabave) v poznem kapitalizmu, lahko najdete v Martin & Schumann, 1997. 58 Dobesedna kriminalizacija politike kot asocialnosti ni samo zna~ilnost tega okolja, pa~ pa vrhunski simptom cele moderne epohe. 59 Konservativizem je po definiciji in tudi po pojavu in funkcioniranju brambovski - predvsem glede na francosko revolucijo, ki jo je imel za najhuj{i mo`ni napad na svetost obstoje~ega reda in tradicijo. Defenzivnost in brambovstvo je konzervativna lastnost `e od bibli~nega teksta, ki ga je temu gibanju posredoval Edmund Burke (Refleksije o francoski revoluciji, Prim. Burke, 1989). O konservativizmu prim. ve~ v Muller, 1997. 60 “Dobro slu`iti” ima kajpada vsaj dva konca. Prvi je tisti, ki ga “vsi” poznajo in priznavajo kot svojo lastno `eljo, in sicer v smislu “slu`iti denar”, BALKANSKE REFLEKSIJE 131 Tonči Kuzmanič in kar imajo “vsi” ti za bolj ali manj identi~no s “slu`iti za sebe”. Vendar pa `al ta “za sebe” nima samo ene strani v smislu, kot jo ljudje obi~ajno dojemajo: ~e{, gre “za nas”, za na{ {iroko priznan in nadvse legitimen “egoisti~ni interes”. Zadeva premore tudi drugo plat medalje, ki ji lahko re~emo “slu`iti dru`bi”, kar pa ni ni~ drugega kot “slu`iti za druge” ali slu`iti drugim. Napak in preozko bi bilo to “slu`iti za druge” dojeti zgolj kot “biti koristen za skupno stvar”, kajti na ravni dru`benega “skupne stvari” preprosto ni. “Skupna stvar” je namre~ v tem smislu mo`na {ele na ravni politi~nega, medtem ko se na ravni dru`benega lahko udejani kve~jemu kot “cosa nostra”. Znotraj dru`benega velja, da je vse, kar je “drugo”, tako ali druga~e podrejeno principu individualnega (tudi v smislu privatizacije), ki samo delno in v manj{i meri sovpada s tistim, ~esar so se teoretiki od Proudhona naprej lotili z oznako privatna lastnina. Kaj vse se skriva za “slu`iti dru`bi” ali slu`iti drugim je tukaj nemogo~e zares obravnavati, pristavim lahko le, da v dru`benim domuje tako tisto, kar je Marx po vzoru predhodnikov prekratko poimenoval “eksploatacija”, kot tudi ves korpus slu`enja “Drugemu”, kot tisti instanci, s katero se ukvarja psihoanaliza. To, kar je pomembno razumeti, je, da drugi konec reka “dobro slu`iti” v nobenem smislu ni mo~ doumeti kot biti politi~no za (ameri{ke in sicer{nje) konservativce nimajo velikega pomena oz. jih - kolikor niso transponirane v kolektiviteto (dru`ina, sose{~ina, cerkvena skupnost, narod, “nacionalni interes”) - ne eksploatirajo za argumentacijo politi~ne dr`e in za`elenih projekcij prihodnosti. Še najmanj za tako podro~je, kot je zunanja politika. Bistveno druga~e se ~lovekove pravice ka`ejo v lu~i demokratskega,. liberalnega ameri{kega “politi~nega” poligona. Naravna, pravzaprav matemati~na (ne pa politi~na) logika ameri{kega strankarskega dvobojevanja, v katerem v strogem pomenu besede ne moremo govoriti o politi~nem pluralizmu, pa~ pa kve~jemu o dru`benem ali antipoliti~nem dualizmu, in v katerem sodelujeta le dve stranki, je narekovala vzpostavitev konservativizmu kontrarne, torej liberalne identitete, in sicer vsaj v nekaterih ozirih. Velike teme, kot so dru`ba, narava, dru`benost, poslovnost, ostanejo tudi v liberalizmu bolj ali manj nedotaknjene. Vendar pa je v primeri s konservativizmom, ki stavi na preverjene institucije (trg, sodi{~e, crkev, dru`ina), zanj zna~ilno, da mora staviti na posameznika (v novej{ih ~asih tudi na posameznico). ^eprav gre {e vedno za individuo, ki je predvsem podjetnik/lastnik ali pa po novem manager (vsaj manager sebe samega svoje zmo`nosti, lastnosti), pa se iz te poudarjeno individualne optike zadeve vendarle bistveno druga~e nakazujejo v primerjavi s konzervativno optiko institucije, “reda” in “zakona”. In ravno za to druga~nost tukaj gre. Liberalni posameznik, najsi je {e tako abstrakten, krvavo potrebuje vsaj neko utemeljitev izven sebe, kajti v vsepo`irajo~i dru`benosti, zakonom katere se samo pogojno podreja, je kve~jemu le nebogljena kreatura “koristnega” dr`avljana, ki jo lahko odpihne `e najbolj nedol`na sapica ali sprememba dru`benega samega.61 Utemeljitev liberalne individue je v nasprotju s konservativno, ki bolj ali manj stavi na zgodovino in/ali kulturo, naravna ali, kar velja brati skupaj, dru`beno apriorna. Naravna in/ali dru`bena tako v smislu Rousseaujeve narave in dru`be, kot tudi v smislu dru`bene narave ~loveka Akvinskega, torej v dveh konceptih med katerima ni nobene tako radikalne diskontinuitete, kot se ponavadi domneva v posve~enih akademskih krogih. Za nas je ob tej prilo`nosti pomembno, da je ravno tukaj, v liberalno demokrati~nem ameri{ke dru`be (ne pa v konservativnem) doma to, s ~imer imamo danes opraviti v primeru Natove intervencije, ki se samolegitimira s ~lovekovimi pravicami. Kak{ne so te ~lovekove pravice, ki jih “izhodi{~no” najdemo, denimo, pri J. S. Millu62 ? To je svoboden individuum (neko~ zgolj on, sedaj `e tudi ona), toda ne svoboden kar tako (najmanj politi~no svoboden in enak, kajti ta koncepcija svobode se enakosti boji kot hudi~ kri`a), pa~ pa dru`beno svoboden individuum, to je treba dojeti predvsem kot individuum, ki se mu dozdeva, da je “svoboden od dru`be”. Gre predvsem za svobodnega homo faberja, v ~asu medijske, t. i. post industrijske dru`be je poudarek ~edalje bolj na “kreativcu”, ne ve~ na delavcu/proizvajalcu ali kapitalistu, kot je bilo 132 BALKANSKE REFLEKSIJE Katastrofa humanitarnega - ^lovekove pravice v funkciji samoupravi~evanja vojne {e v t.i. “fordisti~nih” ter delno tudi v postfordisti~nih ~asih (termini, s katerimi se je znal lepo poigrati Gramsci). Liberalni “kreativec” par excellence je danes kajpada manager, s katerim se sre~ujemo tudi v na{ih logih. Njegova osrednja dru`bena funkcija je ostala v glavnem podobna, kot sta bili neko~ vlogi delavca in/ali kapitalista - le d a s i je dana{nja poza kreativca prislu`ila neko prese`no, nadvse zvene~o lastnost, tisto “umetni{ko” (kreacija). Med tem, ko v nekdanjem delu (vodenju dela/vcev) kapitalista in delavca ni bilo nikakr{nega svetni{kega sija, je dana{nji manager, ki bojda “tvorno povezuje” obe prej{nji funkciji, ves obsijan s svetni{tvom. ^e ne druga~e so svetni{ki avtomobil, pisarna, mobitel, sijo~a tajnica, skratka zunanje oznake posve~enega statusa, ki pa je v resnici radikalno neposve~en in gara{ki. Celo v pomenu gara{kosti, ki smo jo neko~ sre~evali pri rudarjih63 . Tako kot prej kapitalistova in delav~eva je tudi managerjeva osnovna (dru`bena!) funkcija {e vedno ujeta v poslanstvo, ki je “osvajanje naravnih prostranstev”, pa najsi so zemlja, voda, vesolje ali pa dru`ba, ki danes tako funkcionira `e povsem naravno, torej kot neko~ “prva narava”. Druga plat tega pojavljanja liberalca ostane tradicionalna: je antipoliti~na, antidr`avna, antiinstitucionalna nasploh. Kot nadomestek politi~ne enakosti, ki jo lahko zagotavljajo kve~jemu institucije nulte politi~nosti, se pravi predvsem dr`ava, se v tej ideolo{ki optiki pojavijo ~lovekove pravice kot prostor virtualne enakosti, ki bojda ne pozna meja oz., ~e meje so, jih je treba podreti (globalizacija)64 . Tipi~ni liberalec je per definitionem “dr`avljan sveta”, ki je indiferenten, ~e `e ne gleda zvi{ka na dr`ave in dr`avljanstva -kajpada posebej, ~e v `epu nosi ameri{ki, britanski ali kateri koli podoben “mo~an” potni list. Še ve~, katerakoli politi~na meja (tukaj dojeta izklju~no kot dr`avna meja), se v tej liberalno-umetni{ki optiki naka`e per definitionem kot zapora. To, ~emur danes re~ejo globalizacija, je doma ravno v tovrstni mentalni strukturi, ki deduje “partizansko” (ne v “balkanskem”, pa~ pa v ameri{kem pomenu) “osvajanja prostranstev”, v mentaliteti “svobodnega homo faberja”, ki kreira dru`beno in sicer{nje (samo politi~no ne!) novo.65 Skratka, v liberalni podrazli~ici koncepta ~lovekovih pravic v tradiciji ZDA je ukinjanje (ne pa vzpostavljanje - tukaj ti~i osnovni problem Bosne in tudi Kosova!) dr`av dojeto kot pogoj enakosti, utemeljene na ~lovekovih pravicah in sicer v nasprotju s politi~nimi pravicami. To nasprotje je kajpada bistvenega pomena. Bojevati se za politi~ne pravice, za politi~no enakost (ne dr`ave ali naroda, ker je to nonsense, saj so politi~ne pravice - v razliki do ~lovekovih pravic -izklju~no individualna re~), je v tej dru`beni optiki in nuce zapopadeno kot norost. To, kar {teje, je, da je treba biti bogat in imeti ~lovekove pravice, skratka “slu`iti dru`bi”. Dru`bi pa se najbolj slu`i tako, da ima{ do nje distanco66 in se obna{a{, kot da le-ta ni tvoj problem. Ravno iz shematsko skicirane pozicije je bil dominantno merjen tudi razpad Jugoslavije, iz nje se ocenjuje tudi bitje, dober dr`avljan ali kar koli takega, kar prihaja iz politi~nega. V ~love{kem (ne pa `ivalskem, kot pravita Hegel in Marx) kraljestvu dru`benega “dobro slu`iti” pomeni predvsem biti “priden”, “upogljiv”, “socializiran”, “pohleven” ~lan dru`be, torej tisti, ki ji dobesedno “slu`i”. V primeru, da ji ne slu`i{, je dana{nja dru`ba izna{la ne{tete oznake in institucije, s pomo~jo katerih tovrstne “nepridne” in v kon~ni instanci “nekoristne” ne~lane dru`be kontrolira: od bolni{nic in nori{nic do splo{ne marginalizacije in izni~enja; s tem se je dosedaj z najve~jo akribijo ukvarjal Michele Foucault. 61 Nara{~ajo~e te`ave tovrstne liberalne individue, ki je ~edalje bolj out-of-focus, lahko ustrezno spremljamo v filmih, ki jih `e desetletja izdeluje Woody Allen in ki so ~edalje manj humorni oz. vedno bolj sme{ni in duhamorni, ~e `e ne more~i in tragi~ni. 62 Posebej zna~ilno prim. v Mill, 1988. 63 O tem dandana{nji, nenazadnje, {e najbolj pri~ajo empiri~ne evidence profesionalnih bolezni, ki se tako simptomati~no zgo{~ujejo managerja. Prim. Hogg, 1999. 64 Prim. omenjeno delo Shumanna & Martina. 65 Da res gre za mentalno in ideolo{ko podobo, ki kreira zgolj dru`beno novo in ne politi~no, BALKANSKE REFLEKSIJE 133 Tonči Kuzmanič pravzaprav, ki je celo sovra`na do politi~no novega, nemara {e najbolj pri~a podatek, da gre za osebo, ki globoko ~isla tisto dru`beno sistematiko, v kateri se po definiciji vse razvija in napreduje, le politika ne. Znotraj tega mi{ljenjskega sklopa, ki so ga liberali (nevede?) sprejeli od konservativnih realistov (Churchill, denimo), je demokracija razkrita in dojeta kot kon~no iznajdena Indija Koromandija: torej, kot, dobesedno, sveto mesto ali, bolj{e, kot nekaj, kar bi lahko imenovali “save heavens”. Seveda demokracija v radikalni lo~itvi od politike, na to je v zadnjih ~asih najbolj natan~no opozoril Barber (prim. Barber, 1996). 66 Ravno ta distanca do dru`be in (kajpada antipoliti~ni!) “boj zoper dru`bo” je tisto, kar dr`i liberala najgloblje v dru`bi in dru`benem nasploh in tudi predvsem v ujetni{tvu samega dru`benega diskurza nemi{ljenja. 67 V tem smislu je samo vpra{anje ~asa, kdaj se bo ideologem ~lovekovih pravic spopadel z `eljo Kosovarjev po politi~ni enakosti navzven (suverena dr`ava) in navznoter (politi~ne pravice Kosovark in Kosovarjev). Obenem bo, vsaj raziskovalno gledano, sila zanimivo spremljati, do katere to~ke se bo lahko z denarjem (relativna blaginja, ugodje) tla~ilo `eljo po politi~ni enakosti v Kosovskem primeru. 68 Prim. v omenjenem Barber, 1996. dana{nja situacija na Kosovu. Kosovarjem je treba “humano pomagati”, treba jim je “dati” ~lovekove pravice - ~etudi jih no~ejo in ~etudi so mnenja, da je to zanje premalo. Njihova (Kosovark in Kosovarjev) politi~na enakost ne samo, da pri vsem tem ni pomembna, je celo odve~na, neza`elena in - v tem grmu ti~i zajec -celo sovra`na sami ideji ~lovekovih pravic.67 Velja tudi nasprotno. Tukaj je, po moje, iskati vir novih nasprotij med ZDA in Kosovarjem. O tem bom spregovoril ob drugi prilo`nosti, ko bo abstraktno nakazano nasprotje postalo bolj empiri~no in transparentno. VIII. KAJ SEM HOTEL POVEDATI? Predvsem sem hotel zarisati osnovo razli~nih pristopov in interpretacij, iz katerih izhajajo novi konflikti, in sicer tisti, ki utegnejo biti {e te`je re{ljivi od pravkar se iztekajo~ih. Vsaj nakazati sem hotel ideolo{ke korenine tega, kar se nam nakazuje kot nov svetovni red in opozoriti na nekatere posledice, s katerimi ka`e resno ra~unati v prihodnje. V nekem najbolj globalnem smislu povedano, pri zadnjih dogodkih, povezanih z Natovo “campaign” na Kosovu in v ZR Jugoslaviji, gre za nedvomne znake najnovej{ih oblik “dokon~nega” modernega obra~unavanja z gr{ko iznajdbo politike, s tem tudi - vsaj posredno - z demokracijo. Kajti, demokracija brez politi~ne dejavnosti politi~nih `ivali, se pravi individuov za demokracijo, je lahko kve~jemu Barbika v rokah tistih, ki z njo opletajo68 . Kjer se namesto povezave dr`ava-politi~no delovanje-demokracija postavlja “nova” (v resnici prastara) osnova, in sicer ekonomija-demokracija, tam lahko cveti kve~jemu business, nikakor pa ne dobro `ivljenje69 . S tem, ko so politika, polis, politi~no delovanje in v kon~ni instanci dobro ter etika kot taka izklju~eni, lahko pridejo v ospredje kve~jemu dru`ba, oikos, dru`ina, (narodno) gospodarstvo, koristnost ... Vrhu vsega pa kajpada posladek -morala - posladek, ki so ga “izna{li” puritanci, ko so srednjeve{ko sholastiko ravno na simptomati~ni to~ki morale korenja{ko poglobili70 . Kolikor bolj bo zmagovala dru`bena plat na ra~un politi~nega delovanja, morala na ra~un etike, koristnost na ra~un dobrega, toliko ve~ te`av bomo imeli ravno z moralo. V tem primeru se nam utegne zgoditi (kolikor se `e ni), da bo “moral majority” prenehala funkcionirati kot notranji problem ZDA, postala bo namre~ “nova” osnova novega svetovnega reda. Nenazadnje, implicitno sem hotel nakazati, kako so kljub vsem videzom (ob~asno celo radikalnega) “individualizma”, ~lovekove pravice v francoski in v ameri{ki tradiciji pravzaprav vedno dodatno “kolektivno” naddolo~ene, in sicer vsaj v treh ozirih: nacionalno, razredno, ter nenazadnje, tudi spolno. Razdelovanje sofistike videza individualnosti ~lovekovih pravic in realnosti njihovega kolektivnega funkcioniranja bi me tukaj odpeljalo predale~. Lahko jo kve~jemu 134 BALKANSKE REFLEKSIJE Katastrofa humanitarnega - ^lovekove pravice v funkciji samoupravi~evanja vojne omenim, in sicer v smislu, da zadeva na tem podro~ju tako reko~ z matemati~no gotovostjo kulminira v “kolektivnosti naroda” (zato kolektivna obramba kolektivnih pravic Kosovarjev!), ki pa je kajpada in nuce protipoliti~na, v tem smislu protidr`avna. Tako priletimo naravnost v osr~je paradoksa, ki opredeljuje na{ ~as in ki sem se mu kot cilju izhodi{~no posvetil: v “kosovskem primeru” je {lo za vojno za (kolektivne) pravice (reklo se jim je “~lovekove pravice”) nekega naroda ali dela naroda, toda isto~asno naroda, ki ne le, da nima dr`ave, pa~ pa je tudi ne sme oblikovati. Tu je, po moje, klju~ razumevanje tega, kar se je v zadnjih mesecih poimenovalo s “humanitarna katastrofa” in kar predlagam, da zaresno poimenujemo - ter tako tudi percipiramo - s katastrofa humanitarnega! Na za~etku sem dejal, da bo moja argumentacija sku{ala prikazati pojav “popolnoma” nove vojne, pravzaprav vojne, ki pomeni konec nekega obdobja (modernega?) in ki odpira vrata nekega novega, nemara {e bolj norega obdobja. Seveda nisem tega mislil v smislu novosti v tehniki izvajanja vojne, ~eprav bi tudi tukaj lahko marsikaj rekli (zgolj bombardiranje, odsotnost pehote pri zavzemanju teritorija, “nezgre{ljive” vodene rakete, v primerjavi s prej{njimi vojnami tako reko~ “turisti~no obna{anje vojakov”, virtualna vojna in vojna virtualnosti ...) Ko govorim o “novih vojnah”, se tukaj posve~am izklju~no elementu ideolo{ke samoutemeljitve te “nove vojne”, v mislih nimam ideolo{kosti kot “sprevrnjene zavesti”, znotraj katere se ideologija vojne “prodaja drugim”, za sebe pa “misli” svoje. Predvsem sem hotel poudariti, da gre pri novi “ideologiji vojne” najprej za njeno antipoliti~no samoutemeljitev, ki ni ve~ niti ekonomsko-interesno utemeljena. Nekaj, kot je “nacionalni interes ZDA” in kar je bilo {e do v~eraj (izteklo se je s konzervativno Bushevo administracijo in njegovim zunanjim ministrom Jamesom Bakerjem v Kuvajtu) bolj ali manj utemeljeno interesno (ekonomsko in/ali geo politi~no oz. geo strate{ko v smislu nafte + suverenosti dr`ave), se je v liberalizirajo~i Clintonovi razli~ici sprevrglo v dru`beno utemeljitev par excellence, ki stavi na ~lovekove pravice. Izka`e se, da so ravno te ~lovekove pravice (ne pa ~lovekove pravice nasploh) postale “strate{ki interes” ZDA in Nata v celoti. Ta, na prvi pogled povsem marginalna zamenjava poudarka je po moje bistvenega, celo usodnega pomena. Kajti iz te pozicije, ki je kajpada podprta z najve~jo mo`no misljivo mo~jo, ki jo premoremo Zemljani, prihaja do radikalne redefinicije celokupne dosedanje svetovne ureditve, ki je veljala stoletja. Ravno ta sprememba poudarka je zatorej v moji interpretaciji epohalnega pomena in pravzaprav v besedilu nimam zadostnih sredstev, da bi jo ustrezno poudaril. Kajti kako druga~e kot epohalno opredeliti spremembo v razvrednotenju dr`ave, njene suverenosti, politike in politi~nosti nasploh in, nenazadnje, tega, kar se za tem - vsaj po moje - skriva, se pravi, izni~enje same ideje “politi~nih pravic” bojevanja za politi~no enakost vseh mo{kih in `ensk na na{em planetu? 69 Razdelavo te to~ke prim. v Kuzmani} 1999. 70 Prim. Haller, 1972. 71 Rusko bombardiranje Groznega, ki poteka v dneh finalizacije tega teksta, je po moje treba dojeti kot ustrezen odgovor na Natovo bombardiranje Beograda. ^e ta domneva dr`i, potem smo na to~ki brez vrnitve, saj bodo v prihodnje najmodernej{e vojske zbrisale {e tako upravi~ena politi~na gibanja, in sicer vsepovsod po svetu. V nasprotju s prej{njimi ~asi pa bo vse to potekalo v argumentacijskem kompleksu samoupravi~e-vanja, ki se tokrat (to je velikanska novost) sklicuje na “~lovekove pravice”. Le {e vpra{anje ~asa je, kdaj se bo ta cinizem dokon~no uresni~il; do tega bo pri{lo na to~ki, ko bo {e Moskva (Peking...) za~ela govoriti jezik ~lovekovih pravic. Dvomim, da je ta dan tako dale~, kot se danes dozdeva {tevilnim. BALKANSKE REFLEKSIJE 135 Tonči Kuzmanič Zagata, v kateri smo se mi{ljenjsko in tudi realno zna{li ob izteku tiso~letja, je velikanska71 . Analiti~ne aparature in potenciali politi~nega delovanja, kot morebitne protiute`i prakticiranja mo~i, pa so minimalni, da ne re~em zanemarljivi. V teku te nove vojne se mi je ve~krat zazdelo, da bi kazalo na pomo~ priklicati vsaj “dobre vile”, kajti ko se enkrat znajde{ tako na dnu - kot se je pripetilo na{i generaciji -, da mora{ izbirati med Milo{evi}em in Natom, potem se zdi, da ti lahko pomagajo samo {e one. LITERATURA: ARENDT, H. (1965): On Revolution, Penguin books, London ARENDT, H. (1996): Vita Activa, Krt, Ljubljana ARENDT, H. (1986): Between Past and Future, Crisis in Culture, Penguin, London BARBER, B. (1996 ): Jihad vs. McWorld, Ballantine Books, New York BURKE, E. (1989): Razmi{ljanja o revoluciji v Franciji, Krt, Ljubljana CITRON, S. (1991): Nacionalni mit, Pretres zgodovine Francije, Rizman, 1991 DOLBEARE, K. M. (1981): American Political Thought, posebej pogl. I. From Colony to Constitution: 1620-1800, Chatham House Publ., Inc. Catham, New Jersey EBERHARDT J. L. & FISKE, S. T. (1998): Confronting Racism, Sage, London FERGUSON, A. (1967): An Essey on Civil Society, Altec, Edinbourgh HALLER, W. (1972): The Rise of Puritanism, or The Way to the New Jerusalem, University of Pensilvania Press, Philadelphia HITLER, A. (1992): Mein Kampf, Pimlico, London, prev. R. Manheim HOBBES, T. (1985): Leviathan, Penguin Classics, London HOGG, Ch. (1999): Patients, Power & Politics, From Patients to Citizens, Sage, London HUNTINGTON, S. (1993): The Clash of Civilisations, Foreign Affairs, vol. 72 no3 (jul. / aug.) KUZMANIA, T. (1988): Labinski {trajk, Paradigma za~etka konca, Krt, Ljubljana KUZMANIA, T. (1994): Postsocializiem in toreleranca ali toleranca je toleranca tistih, ki tolerirajo - ali pa ne!, ^KZ, Ljubljana, {t. 164-165. KUZMANIA, T. (1997): Ustvarjanje antipolitike, elementi genealogije dru`boslovja, ZPS, Ljubljana KUZMANIA, T. (1999): Bitja s pol stre{ice/Hate Speech in Slovenia, OSI, Ljubljana KUZMANIA, T. (1999a): Od civilne dru`be prek liberalizma do neokonser-vativizma, v Civilna dru`ba v Sloveniji in Evropi, SAZU, Ljubljana LOCKE, J. (1960): Two Treatises of Government, Cambridge University Press MACCHIAVELLI, N.: (1981): Il principe e altre opere politiche, I grandi libri, Garzanti, Milano MALIK, K. (1996): The Meaning of Race, Race, History and Culture in Western Society, Macmillan, London MARTIN, H. P. & SCHUMANN, H. (1997): Pasti globalizacije, Napad na demokracijo in blaginjo, CO Libri, Ljubljana MILL, J. S. (1988): On Liberty, Penguin Books, London MITCHEL, M. (1936): Gone With the Wind, Macmillan Co., New York MULLER, J. Z. (1997): Conservatism, An Anthology of Social and Political Thought from D. Hume to the Present, Princeton, New Jersey OAKLEY, F. (1988): The Medieval Experience, Foundations of Western Cultural Singularity, Univesity of Toronto Press RIZMAN, R. (ur.) (1991): Študije o etnonacionalizmu, Krt, Ljubljana SCHMITT, C. (1994): Tri razprave, Pojem politi~nega, Krt, Ljubljana TOENNIES, F. (1963): Community & Soceity, Gemeinschaft und Gesellschaft, prev. C. P. Loomis, Harper, New York 136 BALKANSKE REFLEKSIJE Nataša Velikonja Narod, nacionalna dr`ava in homoseksualnost I. NAROD, SEKSUALNOST IN IDENTITETA Kategorije rase, etni~nosti, razreda, religioznosti, nacionalnosti, spola, seksualnosti idr. so dru`beni ozna~evalci, ki oblikujejo sodobne ideje o identiteti. Sama konstrukcija identitet ni nevtralno dejanje, temve~ procesiranje zami{ljenih lastnosti, ki naj omogo~ijo oblikovanje pozicij ne/pripadnosti. Vse omenjene kategorije so relacijski termini, ki nastajajo skozi izklju~evanje na osnovi pomembnih šrazlik’, delujejo pa kot horizontalne in vertikalne lo~nice, ki vzpostavijo in utrdijo socialno hierarhijo (Cooke/Wollacott 1993). Eden od vrhuncev ustvarjanja in prepletanja identitetnih ozna~evalcev predstavlja razvoj evropskih nacionalizmov od 18. stoletja dalje. V njem so bistveno vlogo igrala pravila dru`bene “uglednosti” (Mosse 1985), ki se dandanes zdijo samoumevna, moralni normativi, kriteriji spodobnosti, konvencionalni standardi obna{anja. Analiza odnosa med nacionalizmi in koncepti ugleda zahteva pretresanje in sledenje zgodovine nekaterih najpomembnej{ih norm dru`be: idealov mo{kosti, njihovega vpliva na `enske, idej o ~lovekovem telesu, idej o tujcih in tujstvu ter idej o “doma~ih” ljudeh, idej o tem, kaj je “normalno”, kaj “nenormalno”. Razvoj nacionalne ideje in konstrukcija seksualnih norm predstavljata isti proces: “proliferacija modernih nacionalizmov v Evropi je vplivala in pogojevala konstrukcijo normativov telesa in seksualnega vedenja srednjega razreda” (Parker et al. 1992, 2). Ugled (Mosse 1985) je bil za{~itna znamka zmagovitega BALKANSKE REFLEKSIJE 137 Nataša Velikonja 1 Na primer podobe nem{ke Germanie, angle{ke Britannie ali francoske Marianne. Vendar je slednja, kot simbol svobode in revolucije, kmalu izginila oziroma bila domestificirana ter šnacionalizirana’. V kontekstu Slovenije lahko opazujemo poskuse RKC z uveljavljanjem Marije Device kot za{~itnice ali celo podobe slovenskega naroda. 2 Djuna Barnes tako v knjigi “Ladies Almanack” (1928), ki opisuje pari{ko lezbi~no skupnost, tak{ne stereotipe ponavlja: “U~ila sem se na telesih `ensk vsakr{nih obi~ajev,” pi{e, “in skozi njihove du{e so spregovorile skrivnosti vseh narodov. Nau~ila sem se, da so Orientalke hladne le do pasu, od tam pa vzplamenijo z mogo~nim ognjem. Nau~ila sem se, da se Angle`inje talijo po~asi, da pa se odtalijo od glave do peta, in prav tako njih du{e. Azijka je topla, voljna in bliskovita kot iskra; Severnjakinja je hladna in previdna…” (Barnes 1992, 35-36). 3 Code Napoleon iz leta 1810 je kaznoval le zapeljevanje mladoletnih oseb in posilstvo (Mosse 1985, 23-47). 4 “Vsi koncepti rase/ naroda so vedno koncepti telesa in tudi heteroseksualnosti,” trdi Richard Dyer (Dyer 1997, 20-30), “rasa/narod je sredstvo kategoriziranja razli~nih tipov ~love{kega telesa, ki reproducira samega sebe. Zahteva sistematiziranje razlik, ki jih nato povezuje z razlikami v zna~aju in me{~anstva, pomagal je definirati srednje sloje tako nasproti ni`jim razredom kot aristokraciji, vendar pa je bil nacionalizem tisti, ki je kriterije ugleda pomagal raz{iriti prek celotne populacije. V vsej svoji karieri si je sku{al prisvojiti najpomembnej{a gibanja in koncepte svojega ~asa, filozofske, estetske, politi~ne, tako liberalizem, socializem kot konservativizem; govoril je v imenu vojne in miru, strpnosti in represije: sku{al je preskrbeti simbole, s katerimi bi se ljudje lahko identificirali. Med njimi je oblikoval tudi nacionalne stereotipe o šmo{kosti’ ali š`enskosti’, jasne in razlo~ne. Koncept mo{kih prijateljstev, seveda brez vsakr{nih slutenj seksualnosti, je postal izjemno pomemben (Mosse 1985, 66-113): enotnost med mo`mi simbolizira nacionalno edinost, ljubezen do o~etnjave je podobna tisti med prijatelji. Bistven element so dodale mitologije in simboli nacionalnih vojn 19. stoletja: vojna ikonografija je bila mo~an sestavni del znotraj trdnega preseka med nacionalizmom, patriotizmom ter ideali mo`atosti. Pod taistimi koncepti nacionalizma in uglednosti so nastali novi ideali š`enskosti’, okrepljeni s podobami1 naroda; simboli š`enskega’ ugleda so vsebovali predvsem kolektivno, nacionalno namembnost. Materinstvo je bilo centralna to~ka koncepta o `enski, tako mo~na, da je ni razblinil niti prvi feministi~ni val ob prelomu stoletja, ki je svoj zagovor pogosto naslanjal na nacionalisti~ne argumente ter tako ohranjal prevladujo~e stereotipe. Tovrstno zavezni{tvo med nacionalizmom in me{~ansko moralnostjo je razlog, da {e danes tvorita eno najmo~nej{ih oblik moralnega terorja. Centralne zahteve tedanjega koncepta ugleda, seksualna ~istost oziroma nepromiskuitetnost, potrjevanje šmo`atosti’, tudi skozi voja{ko dokazovanje, sprejemanje rasnih ali nacionalisti~nih predsodkov2 oziroma celo distanciranje pred rasno enakostjo, imajo {e vedno visoko ugledno mesto, tudi med manj{inskimi skupinami, ki jih tovrstne zaveze bistveno prizadevajo. Nacionalizem je iskal inspiracijo v predindustrijskih vrednotah in pastoralnih simbolih ter v ruralnem okolju, napadal je šneprokreativne’ seksualnosti, od masturbacije do homoseksualnosti, to pa upravi~eval z njihovo antisocialnostjo, nealtruisti~nostjo in, vendarle skladno s pragmatizmom industrijske dobe in bojem za nacionalno pre`ivetje, neproduktivnostjo. ^e je razsvetljenstvo v za~etku 19. stoletja {e podpiralo dekriminalizacijo homoseksualnosti,3 pa so se zakoni proti homoseksualnim dejanjem proti koncu stoletja zaostrili, svojega opravi~ila niso ve~ iskali v religiozni ob~utljivosti, temve~ v populacijskih politikah, v {kodi, ki naj bi jo šseksualne perverzije’ povzro~ile narodovemu zdravju.4 Tako kot je predhodna kriminaliziranja homoseksualnosti upravi~evala cerkev, je to sedaj po~ela medicina5 , podobe bolezni, izprijenosti in degeneriranosti pa so bile izrisane kot protiute` nacionalnih simbolov o šmo`atosti’. Nacionalni heroj nima ni~ skupnega s stereotipi o drugih skupinah - prvenstveno @idov, nebelih ras in homoseksualcev - ki so bile postavljene izven meja skupnosti. Vsi, ki so napadali norme 138 BALKANSKE REFLEKSIJE Narod, nacionalna dr`ava in homoseksualnost me{~anskega vedenja ali pre{li meje šmo{kih’ ali š`enskih’ aktivnosti, so bili smatrani kot šnenormalni’, tujci, izven skupnosti. Koncept homoseksualnosti je postal absolut, antiteza uglednosti, strah pred {ibitvijo seksualnih vlog, ki bi lahko zru{ila urejeno dru`bo srednjega razreda, je bil konstanten. Ena najpopularnej{ih tez v Evropi ob koncu 19. stoletja je bila tako imenovana šteorija degeneracije’ Maxa Nordauja. “Teorija degeneracije predpostavlja ekstenzivne evolucijske povezave med seksualno perverznostjo, primitivizmom in raso; seksualni perverzne` je opredeljen kot primitivec in obratno. Tako je bila seksualnost primitivcev predstavljana kot ekscesivna, perverzna, medtem ko je bil kulturni dekadentni perverzne` ozna~en z ekscesom libida, ki ga ali jo povezuje s primitivcem,” pi{e Jonathan Dollimore (Dollimore 1996) ter dodaja, da je bila najbolj nevarna izmed vseh perverzij tistega ~asa prav homoseksualna `elja. Mosse trdi (Mosse 1985, 185-186), da nobena od kasnej{ih ekonomskih, politi~nih in socialnih revolucij ni bila pospremljena tudi s seksualnimi revolucijami, z revoltom zoper me{~anski koncept ugleda. Zato so obsojanja homoseksualnosti del tako levi~arskih kot desni~ar-skih ideologij. Edina primera zoperstavljanja me{~anskemu konceptu uglednosti, prva alternativna modela v me{~anski kulturi, sta bili šdekadenca’ ob koncu prej{njega stoletja ter nem{ki ekspresionizem, s skupnim prezirom do konceptov zdravja, korenin in narave. Skorajda razumljivo je, da so procesi institucionalnega izklju~evanja in diferenciacije znotraj izgradnje nacionalne identitete izredno vidni tudi v novih nacionalnih dr`avah vzhodne Evrope, saj na neki na~in ponavljajo konstrukcijo nacionalizmov 19. stoletja. ^e pogledamo bli`je samo kategorije spola in seksualnosti, nas analiza vseh dr`av vodi k istim zaklju~kom: nove demokracije so šmo{ke demokracije’ tako skozi primerjavo upadajo~ih odstotkov participacije `ensk v razli~nih institucijah, ki oblikujejo `ivljenje dru`be, kot skozi reprezentacije `ensk, ki jih ponujajo agenti novih dr`av, zakonske ureditve, mno`i~ni mediji, religije. Hkrati pa nove nacionalne dr`ave delno ali v celoti izklju~ujejo mo{ko ali `ensko homoseksualnost iz svoje socio-kulturne podobe. Nacionalizem, kot dominantna politi~na ideologija, je prinesel popoln preobrat k tradicionalnim vrednotam: spolne in seksualne vloge so skrajno hegemonizirane s patriarhalnimi imperativi,6 po drugi strani pa se štujstvo’, strukturni element nacionalisti~nega diskurza, projicira tudi v lasten narod: homogenost se ustvarja tudi z izoliranjem šdrugega’ znotraj samega nacionalnega kolektiva. V srbskem primeru, kjer je, po besedah Dobrice ]osi}a, “Srb mo{ki, ki ni mo{ki, ~e ni hkrati tudi Srb”, so “slabi Srbi” najpogosteje homoseksualci, lezbijke in politi~ni nasprotniki, saj naj bi ti {kodovali avtenti~nosti nacionalne podobe (Bracewell 1996, 32). Dodatno mo~ nacionalnemu diskurzu v kontekstu biv{e Jugoslavije so dale populacijske politike v republikah, ki so jih prizadele vojne, ter dr`e, njihovo vrednostjo. Heteroseksualnost je sredstvo zagotavljanja, pa tudi vir ogro`anja reprodukcije teh razlik.” 5 V neki medicinski enciklopediji, ki je iz{la v Beogradu v dvajsetih letih tega stoletja, pi{e, da “so pedri videti kot navadni ljudje, le da jim dlake rastejo v nasprotni smeri” (Nebrigi} 1991). 6 V Srbiji je skupina mladih `ensk na nacionalisti~ni desnici ustanovila organizacijo “Samo Srpkinja Srbina Spa{ava” (ime je variacija na srbski zgodovinski slogan šSamo sloga Srbina spasava’), Isidora Bjelica, ena od ustanoviteljic, pa je trdila, da je najpomembnej{i vidik nacionalne identitete Srbkinje “ustvarjanje malih Srbov” ter vlaganje “svojega talenta in inteligence tja, kamor je najbolj potrebna – v slu`bo Srbu, ki je pripravljen dati svoje `ivljenje za ortodoksno vero in srbstvo”. Leta 1991 je Rada Trajkovi}, ~lanica Postojbine, organizacije kosovskih Srbov, dejala, da mora srbska mati za vsakega srbskega vojaka, ki bi padel v Sloveniji, roditi sto novih vojakov (Bracewell 1996, 28-29). BALKANSKE REFLEKSIJE 139 Nataša Velikonja 7 Miti o vojni so seveda nekaj drugega in diametralno nasprotnega kot izku{nje vojne. V sedanji Jugoslaviji so bila izredno neza`elena dela pisatelja Milo{a Crnjanskega, ki v mnogih svojih romanih, denimo v Dnevniku o ^arnojevi}u, izra`a ob~utke melanholije, celo apatije in brezupnosti, ki jih do`ivlja vojak po vrnitvi iz vojne. 8 Vojna propaganda je polna seksualnih fantazij in `enskam je najpogosteje namenjena vloga zgolj seksualnih objektov. V vojni postane povezava med maskulino identiteto, nasiljem in šmo{kim’ u`itkom, jasno razvidna: `ensko telo je le sredstvo, na katerem se izra`ata tovrstno nasilje in u`itek. Posilstva `ensk so skorajda obvezni del vojnega repertoarja, besedila voja{kih pesmi so pogosto seksualno obscena idr. 9 Predavanje na School of Slavonic and Eastern European Studies, University of London, 23. 1. 1999. ki jih tovrstne politike prina{ajo s seboj: prakticirati spolnost, ki ne rezultira v star{evstvu, je uni~enje vseh upanj nacionalne dr`ave. Nacionalna dr`ava je lahko zgolj heteroseksualna ([pehar 1997, 208). V kontekstu vojne se okrepijo vsi nacionalisti~ni ozna~evalci, predvsem stereotipi šmo{kosti’, spolna diferenciacija in kult telesa (Mosse 1985, 114-132): vojna je ekskluzivno mesto, kjer se producirajo in reproducirajo vsi koncepti spola in se nato vrnejo nazaj v dru`bo (Cooke/Woollacott 1993, ix). To je vklju~eno v samo mitologijo vojne.7 Vojna ponuja mo`nosti šmo{ke’ pustolov{~ine, dokazuje šmo{kost’,8 hkrati pa zavra~a vsakr{ne ~ustvene ali homoeroti~ne implikacije. “Vojna je samo aktivirala tisto, kar je vedno obstajalo v mo{kem imaginariju,” pi{e Dubravka Ugre{i} (Ugre{i} 1996, 130), “vici in prigode na ra~un vojske (tiste biv{e) so odstopile mesto vojnemu juna{tvu, preizku{anju poguma, zgodbe o zmagovitosti v postelji so se preselile na podro~je fronte. Voja{tvo in seks sta se bogato prepletla. Slabi~i so ozna~eni kot pedri (peder je voja{ki sinonim za strahopetca). šHrvatski vjesnik’, usta{ki lokalni ~asopis, vrvi od homoseksualnih pornografskih karikatur, v katerih so pedri, jasno, Srbi. Identi~en voja{ko-pornografski mo{ki sleng je v obtoku na vseh vojskujo~ih se straneh.” Vojna {e trdneje potrdi in okrepi zvezo med nacionalizmom in uglednostjo: mo{ka posilstva v vojni v Bosni in Hercegovini, ki jih je raziskovala sociologinja Dubravka @arkov9 , ka`ejo, da so bili tako posiljevalci kot njihove `rtve, kot so jih prikazovali hrva{ki mediji, pripadniki drugih narodnosti, prvi kot Srbi, drugi kot Muslimani, nikdar kot Hrvati, kar je seveda ustvarjalo stereotipe in utrjevalo etni~no-seksualni esencializem o vseh treh: o Srbih kot zverinskih agresorjih, Muslimanih kot po`en{~enih u`iva~ih ter Hrvatih v njihovi nevpra{ljivi, neokrnjeni in celostni mo`atosti. Na Hrva{kem je bila homofobija izrecna `e od samega za~etka dr`avnosti: Andrea [pehar omenja, da je med prvo predvolilno kampanjo leta 1990 Franjo Tu|man dejal, da mora biti homoseksualnost v dr`avi prepoznana in dovoljena le kot nevidna. Lezbijke in geji so, glede na javno mnenje na Hrva{kem, tisti, ki `elijo uni~iti Hrva{ko, dr`avno neodvisnost, kr{~anstvo ([pehar 1997). Kljub temu, da se je po koncu vojne stanje izbolj{alo predvsem v ve~jih mestih, kjer se (znova) razvijajo gejevske/lezbi~ne skupnosti, pa ostaja splo{na atmosfera v dr`avi enako homofobi~na: leta 1996 so sosedje povsem razbili pisarno zagreb{ke organizacije Info-Aids, s kamenjanjem uni~ili vso opremo in naslednji dan po`gali vrt organizacije; napad so aktivisti prijavili policiji, vendar je dogodek potihnil brez kakr{nihkoli ukrepov. Na Hrva{kem so lezbijke, kot trdi Biljana Bijeli}, ve~inoma šobravnavane’ v ~asopisnih rubrikah z nazivi “[kandali iz sveta”, skozi {ale in/ali karikature. “Desni~arski tabloidi {e posebno podpirajo stereotipe: lezbi~na orientacija je izena~ena z najbolj morbidnimi perverzijami. Primer je ~lanek, objavljen v 140 BALKANSKE REFLEKSIJE Narod, nacionalna dr`ava in homoseksualnost reviji Arena aprila 1998, ki, opremljen s pornografskimi fotografijami, šporo~a’ o nekrofilski lezbijki iz Sarajeva, ki je po vsakem bombardiranju sku{ala iskati `enska trupla. Ta ~lanek je,” pravi Bijeli}eva (Bijeli} 1999), “skrajni primer sovpadanja homofobije in nacionalisti~no-{ovinisti~ne ideologije.” Ob skorajda istem ~asu je diskreditacija in medijska kampanja proti š~arovnicam’, ki je sku{ala obsoditi nekaj hrva{kih intelektualk šizdaje nacionalnih interesov’, iskala argumente za njihovo politi~no neprimernost v podrobnostih iz njihovega privatnega `ivljenja, zakonskega statusa in aluzijah do njihove spolne usmerjenosti (Bijeli} 1999). Pozitivni status homoseksualnosti so v Bosni in Hercegovini ote`ile tako vojne kot mo~ne religijske pripadnosti: “Miljacka bo prenesla {e precej (v glavnem umazane) vode, da se bosta v Sarajevu lahko odprto in brez problemov deklarirala emancipiran gej ali lezbijka. (…) Eskalacija nacionalnega in ekonomski kaos vodijo ljudstvo, intelektualne kroge in same homoseksualce k drugim problemom, denimo, h goli eksistenci. (…) S prihodom nacionalnih strank na oblast (glede na to, da je v vsaki od njih mo~an religijsko-konzervativen naboj) je Bosni odprta pot v Evropo, a v tisto iz srednjega veka” (Eni 1992). Poskusi gejevskega organiziranja so se pojavili {ele v letu 1997, ki pa zaenkrat ostajajo le na ravni posameznih kontaktov z mednarodnimi organizacijami. Kot trdi Predrag Bo{njakovski, gejevski aktivist, je homoseksualnost {e vedno tabu, geji so na dnu dru`be. Ko je Jugoslavija ob koncu osemdesetih za~ela razpadati, je bila homoseksualnost {iroko uporabljana kot sredstvo diskreditiranja. V poznih osemdesetih, ko je bila biv{a dr`ava `e globoko presekana z nacionalisti~nimi ideologijami, so se pojavile govorice, da je Janez Drnov{ek, Slovenec in v tistem ~asu predsednik dr`ave, homoseksualec. Boris L. Davidovich (Davidovich 1996: 62-63) pi{e, da so “srbskim politikom te govorice pri{le prav, saj so z njimi lahko kompromitirali slovensko liberalno in secesionisti~no politiko. (…) Vendar pa ga mediji, ki so bili pod nadzorom vlade, {e niso odprto napadali: aluzije in napade so prepustili rumenemu tisku in obrekovanju. Iz tega konteksta prihaja {ala, ki je v tistem ~asu kro`ila po Beogradu, v obliki kratkega dialoga med srbskim predsednikom Slobodanom Milo{evi}em in jugoslovanskim predsednikom Janezom Drnov{kom. M: Kdaj nam boste dali tovarne, ki ste jih preselili iz Srbije v Slovenijo? D: Kurac vam bomo dali! M: Oh, saj ne zahtevamo tako dosti: zaenkrat prav dobro fafate na{ega! Srbom,” pravi Davidovich, “je bila {ala precej v{e~, saj se srbski predsednik izka`e kot duhovit, pameten in mo`at protagonist v verbalnem spopadu s slovenskim pedrom Drnov{kom.”10 Tu je {e en primer, ki ilustrira dinamiko mednacionalnih odnosov v biv{i Jugoslaviji ter uporabo homoseksualnosti. Ko je leta 1985 10 Stigmatiziranje s homoseksualnostjo na politi~ni relaciji Beograd-Ljubljana se je za~elo `e s {kandalom in kon~no odpovedjo gejevskega festivala v Ljubljani 25. 5. 1987. BALKANSKE REFLEKSIJE 141 Nataša Velikonja 11 V tistem ~asu sta bila Kosovo in Slovenija mo~no povezana zaradi slovenske podpore kosovskim Albancem; to je srbski politiki pomenilo problem. izbruhnila znana šafera Martinovi}’ – Martinovi}, Srb, je trdil, da sta ga napadla dva Albanca in mu potisnila steklenico v anus – je bila takoj pretvorjena, ob popolni zameglitvi vseh legalnih vidikov primera, v metaforo ogro`enosti šsrbstva’, kar pomeni v prvi vrsti gro`njo aktivni srbski mo`atosti (Bracewell 1998). Kakorkoli `e, primer – ki je seveda zanimiv tudi kot vzorec oblikovanja pripadnika druge nacionalnosti kot (tudi) homoseksualca (tokrat znotraj srbsko-albanskih etni~nih odnosov) – se je spel z nacionalisti~nim diskurzom tudi v srbski reviji Nin, ki je trdil, da je Stane Dolanc, Slovenec in tedaj predsednik federalne Slu`be za dr`avno varnost, tisti, ki je kriv za prikrivanje resnice o primeru: Dolanc naj bi predstavil verzijo, po kateri naj bi se Martinovi} po{kodoval sam, medtem ko je masturbiral: tak{ni verziji naj bi botrovali politi~ni razlogi in vi{ji nacionalni interesi, kot so, denimo, ohranitev bratstva med narodi (Davidovich 1996: 45). Celoten kontekst “nacionalisti~nega posilstva” je bil zlahka vgrajen v srbsko nacionalno viktimizacijo, ki se je tedaj `e za~ela oblikovati.11 Po drugi strani pa je znano, kako je dr. Jovan Ra{kovi}, psihiater in srbski vodja na Hrva{kem, pred vojno opisoval jugoslovanske narode: Hrvati naj bi pripadali škastracijskemu tipu’, Muslimani šanalnemu tipu’ in Srbi šgenitalnemu tipu’ (Davidovich 1996: 77). Homoseksualnost je priro~no sredstvo diskreditiranja tako preteklega kot tudi sedanjega politi~nega tekmeca. Septembra 1991 se je ?in|i}, predstavnik Srbske demokrati~ne partije, govore~ o Vojislavu [e{lju, vodji Radikalne partije, spra{eval “Kako je lahko ~etni{ki vojvoda golobrad?” in zaklju~il, da pa je le-ta morebiti ~etni{ka vojvodinja. Na podoben na~in je Branko Lainovi}, “biv{i komandant srbske elitne garde, uporabljal `enski spol, ko je govoril o [e{lju, da bi tako izrazil svoj odpor in prezir do njega in njegovih politi~nih aktivnosti: (…) šGospodi~ni Vojki [e{elj se svetuje, da se oprime gospodinjstva in pusti mo{ko delo mo`em, ali pa da, skupaj s komunisti, sodeluje na volitvah v San Franciscu, slavni pedrski prestolnici. Samo tam ima namre~ dobre mo`nosti, da po{teno zmaga’” (Davidovich 1996: 120). “Srbska paranoja,” pi{e Nick Stellmacher (Stellmacher 1999), “ki se je bohotila zadnjih deset let – in ki je osnovni na~in ohranjanja morilske vlade na oblasti – pravi, da je vsepovsod nekdo ali nekaj, kar bo uni~ilo ali pokvarilo dobrega Srba. (…) Vodja nadrejenih antisrbskih zarotnikov je homoseksualec, prav tako kot v nacisti~ni Nem~iji. Popularno je postalo kriviti mednarodno gejevsko zaroto (v navezavi s katoliki, Hrvati, Muslimani, Evropsko skupnostjo, ZDA in popolnoma vsemi drugimi) za te`ave, v katerih je Jugoslavija. Politiki, ki `elijo diskreditirati nasprotnike, jih redno zmerjajo s pedri. Pri Milo{evi}evih zagovornikih je povsem obi~ajno, da o voditelju stare Jugoslavije govorijo kot o šTitu pedru’. Eden izmed ~asnikov (pod nadzorom oblasti) je pred kratkim zapisal: šOd vseh Jugoslovanov bi le Tito, s 142 BALKANSKE REFLEKSIJE Narod, nacionalna dr`ava in homoseksualnost svojo bistroumno idejo bratstva med narodi, zaslu`il, da ga vklju~ijo v warholovsko konstelacijo transvestitskih in pedrskih zvezd ter drugih po{asti in perverzne`ev.’” V ~asu Natovega bombardiranja Jugoslavije, spomladi 1999, se je v javnih medijih pojavila tako imenovana “Srbska himna”; verzi zadnje kitice gredo takole: “Gospodine Folke Rije/Jebemo ti najmilije/A s obzirom da si peder/nek te jebe Manfred [reder” (Lukovi} 1999). “Gledanje na homosekusalnost in homofobija sta se radikalno spremenila in na{la svoje mesto v srbskem geo-politi~nem razmi{ljanju,” pravi Du{an Maljkovi} (Rodgerson 1999). “Homoseksualnost ni ve~ zgolj šbolezen’, temve~ je šzahodnja{ka bolezen’, nesprejemljiva za šnormalne’ Srbe, saj naj bi bili vsi zahodni voditelji pedri, prav ti pa uni~ujejo nedol`ne ljudi na{e de`ele.” Na demonstracijah in koncertih proti bombardiranju so se pojavljali transparenti z napisi “Clinton + Blair + Schroeder = pedrska tolpa”, na britanskem, francoskem, ameri{kem in nem{kem kulturnem centru v Beogradu pa homofobi~ni grafiti. Da je Tony Blair homosekusalec, njegova `ena Cherie Booth in Hilary Clinton pa lezbijki, je javno trdil urednik nacionalisti~nega televizijskega programa Palma. Homoseksualnost ni ve~ potencialna nevarnost ~love{tvu zaradi svoje šneproduktivnosti’, ampak je postala neposredna `ivljenje uni~ujo~a sila: ~eprav je oblast v Srbiji (ter na Kosovu)12 dekriminalizirala homoseksualnost leta 1994, pa skrajna nacionalna homogenizacija ter diskriminacija vsakogar, ki ne razmi{lja skladno s patriarhalnimi stereotipi, prizadevata gejevsko in lezbi~no skupnost na ve~ na~inov: pogosta so pouli~na nadlegovanja od šdizela{ev’, “informativni razgovori” na policiji, podrobne policijske kartoteke o gejih in lezbijkah, racije na dru`abnih punktih, predavanjih, aktivisti~nih sestankih, prislu{kovanja, osebe, oku`ene z virusom hiv in bolniki z aidsom nimajo nikakr{ne socialne ali medicinske varnosti ipd. V ~asu striktne dr`avne homofobije, leta 1995, pa je v svetovno javnost naravnost tre{~il beograjski film “Dupe od mramora”, v re`iji @elimirja @ilnika in produkciji alternativnega radia B-92, ki ka`e povsem druga~ne relacije med oblastjo in homoseksualnostjo oziroma, to~neje, transvestijo: film uporablja transvestijo v kontekstu vojne, v kontekstu dru`be, ki je vpletena v vojno, razkriva genezo dru`benih odnosov, ki so ustvarili poseben tip transvestije, in uporabno vrednost telesa transvestita v “srbskem komuno-fa{izmu”. Tako kot Pasolinijev “Salo”, razgrinja korene fa{isti~nih prividov, fa{isti~ne somnambule in perverznosti v obdobju fa{izma. “Na beograjski sceni se je leta 1989 pojavil nov, da ne re~em balkanski, temve~ aziatski tip transvestita,” pravi igralec, umetnik in pisec Nenad Rackovi} (Nebrigi} 1996), “ki v petih letih ni le napredoval, ampak je zavzel tudi vodilne medije v Srbiji. Tako transvestiti v Srbiji postajajo glavne prerokinje, ki blestijo in za`igajo na novokomponirani turbo-estradi in v glavnih medijih. 12 Homoseksualnost je od leta 1976/1977 dekriminalizirana v Sloveniji, na Hrva{kem, v Vojvodini in ^rni gori. V Makedoniji je zakonska prepoved homoseksualnosti ostala do leta 1996/1997, ko so jo morali zaradi pritiska Sveta Evrope umakniti. V Bosni in Hercegovini homoseksualnost ni ve~ kaznivo dejanje od novembra 1998, vendar pa v Republiki Srbski {e vedno velja stari jugoslovanski zakon, ki sankcionira homoseksualnost (podatki do 9. 6. 1999). Slovenija in ^rna gora imata liberalno sporazumno starost (14 let za hetero-in homoseksualnosti), BiH je sporazumno starost prav tako izena~ila (na 16 let), Makedonija tudi, povsod drugod (Srbija, Vojvodina, Hrva{ka) obstaja v tej kategoriji neenakost. V vzhodni Evropi je homoseksualnost {e vedno kaznivo dejanje v Armeniji in Azerbajd`anu. BALKANSKE REFLEKSIJE 143 Nataša Velikonja 13 Na spletnih straneh se je v letu 1999 pojavila “Matilda”, “kontaktna stran za dekleta in `ene od 16 do79 let, ki `elijo spoznati fante in mo{ke za prijateljstvo, dopisovanje, spolnost oz. avanturo, resno razmerje ali poroko”. Vpis v Matildin seznam je “dovoljen samo `enskam, vsi mo{ki vpisi bodo izbrisani, lezbijkam in prostitutkam vpis ni dovoljen.” (…) ^e so na{i transvestiti glavne spremljevalke in dive na vseh koncertih novokomponirane glasbe – od Cece Ra`njatovi} do drugih kriminalcev in kriminalk – sklepamo, da imamo res prvi na svetu tako originalno transseks turbo kulturo. Transvestiti so tudi v resnici povezani z beograjskimi bandami. Oni so – kot bi rekel Joyce – uli~no pohi{tvo na novi ulici v tem mestu, ulici, ki ima nova pravila in zakone, novo ekonomijo. Izhajajo iz novega sistema in nove kulture. (…) Zahodna transvestija – kot je, na primer, ru{enje berlinskega zidu – ni niti najmanj podobna specifi~nemu balkanskemu kalamburju, da ne re~em transvestitskemu bosanskemu loncu. Seveda taka transvestija nima zveze s politi~nim gejevskim gibanjem, z njegovim pragmatizmom in pozitivizmom, pa tudi ne z šnavadno homoseksualnostjo’. Mi smo v filmu raziskovali umetno usodo transvestita na Balkanu – to je komunisti~ni Michael Jackson.” Rackovi} dodaja: “Vedno sem se zavedal, da je v tem okolju veliko neverjetnega, stra{nega ma~izma. Prav v ozra~ju mo`atosti in juna{tva na teh prostorih se je manifestirala grozljiva latentna homoseksualna energija, ki se od za~etka sedanje vojne ni mogla v ni~emer zaploditi. To me je vedno stra{ansko privla~ilo, ker sem ~util, da v rojstvu nekega naroda, v rojstvu tega novega srbskega fa{izma, tj. komuno-fa{izma, obstaja neka pervertirana gejevska seksualnost. Srbi so izrazili `eljo, da izgubijo vse, a dobijo sebe, da naj so pravzaprav pojebani od lastnega seksualnega organa, da – kot alkemi~na ka~a, ki grize lastni rep – zagrizejo v lastno spolovilo. Srbom je zares uspelo postati neko tako bitje, ki mu prihaja vase in ki po`ira poslednjo kapljo lastne sperme. Nobeno jebanje za Srbe ni samo jebanje – to je celoten kozmos perverznosti. Velika perverznost, ki jo sestavlja neskon~no {tevilo drobcenih dra`ljajev, se je trenutno skoncentrirala v nekaj, kar bi lahko poimenovali srbski hiper-metafizi~ni eros.” Skozi nacionalisti~no argumentacijo so se in se {e vedno ~istijo tudi slovenske seksualne kode.13 Leta 1993 je zlo`enkašVarnej{a spolnost’ (Mozeti~ 1993) izzvala pravo kataklizmo javnega razburjenja: o njej je razpravljal Strokovni svet za vzgojo in izobra`evanje ter ugotovil, da ni primerna za mladino, njegov predsednik, dr. Veljko Troha pa je menil, da je tako, ker da “ne upo{teva na{e slovenske, dru`inske mentalitete”. Odprto protestno pismo Slavku Gabru, ministru za {olstvo in {port (M[[ je preko Urada za mladino namre~ zlo`enko financiral), so poslali Gibanje za `ivljenje, Svet za dru`ino pri Slovenski {kofovski konferenci, Slovenska katoli{ka zdravstvena zveza, Skupnost kr{~anskega `ivljenja, Dru`inski center Betanija, Zdru`enje slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov, Zdru`enje odraslih slovenskih katoli{kih skavtov in Skupnost katoli{kih pedagogov Slovenije; Marina [tremfelj (Gibanje za `ivljenje) je {e posebej poudarila, da se “na tak{en na~in ne more nih~e opravi~evati, da dela za narod, kajti zgodba 144 BALKANSKE REFLEKSIJE Narod, nacionalna dr`ava in homoseksualnost vsakega posameznika ustvarja tudi zgodbo naroda. Narod pa bo `ivel in pre`ivel samo v mo~i ljubezni.” Zlo`enka, ki informira mladino o aidsu in oblikah za{~ite, je zaskrbela tudi dr. Antona Dolenca, predsednika Zdru`enja za demokratizacijo javnih glasil, predsednika Slovenskega zdravni{kega dru{tva in profesorja na Medicinski fakulteti; o istospolno usmerjenih ljudeh je dejal, da “gre za ljudi, ki so izrodek dru`be, saj v nobenem primeru s svojimi oblikami spolnosti ne morejo imeti potomcev, torej so `e v prvi generaciji obsojeni na izumrtje in so mrtva veja na `ivem drevesu `ivljenja.” Leta 1998 je sociolog Ton~i Kuzmani} (Kuzmani} 1998) analiziral rubriko “No~na kronika”, ki se redno pojavlja v dnevniku Delo in v njegovi nedeljski izdaji NeDelo. Poglavitni namen rubrike je informiranje javnosti o zlo~inih, prekr{kih, nasilnih dejanjih, prometnih nesre~ah v vsakdanjem `ivljenju Slovenije. Vendar pa je, kot poka`e Kuzmani} v svoji analizi, “No~na kronika”, ki jo pi{e oseba, podpisana z inicialkama M. S. (Marjan Skumavc), eden najbolj sistemati~nih in konstantnih virov medijsko izra`ene nestrpnosti do tujcev in nasploh do druga~nih. “Seznam tem je neskon~en,” pi{e Kuzmani}, “dejansko pa se vrti okoli `elezne logike: ogro`enost slovenstva (slovenskega naroda), (prenizka) nataliteta, Ju`njaki, šoni od spodaj’, Balkanci, šbalkanofilija’, šjugoklate`i’, šbitja s pol stre{ice’, (doma~i) politiki, šJugosi’, šjugovi}i’, rde~karji, Srbi, Hrvati, Bosanci, Zamorci, Mafija, Kitajci, gayi, politika … in, seveda, ko vsega zmanjka, tukaj so {e vedno pri roki `enske!” Kolektivni subjekt, ki govori skozi avtorja M. S., so špivci’: “Pivska jeza se ob~asno loti tudi homoseksualcev, pedofilov, narkomanov in špodobnih ti~ev’. Dasiravno to poteka v razli~nih kontekstih in z razli~nimi poudarki, pa je praviloma v ozki povezavi z Ju`njaki in Balkanci. Najsplo{neje re~eno, tudi ta tar~a se pojavi v kontekstu svojevrstne zamere medijem. V ~asopisju je, po prepri~anju pivskega M. S.-ja, odlo~no preve~ “novic, ki s simpatijo obravnavajo homoseksualce in transvestite… pa se pivci resno spra{ujejo, ali ne bomo v slovenski {irini poleg bratenja z vsemi, tudi najbolj krvavimi Balkanci in z vsemi jugoidejami in zahtevami dovolili tudi kak{nega kongresa morda prav belgijskih pedofilov, ki bi se morda sredi Ljubljane pogovorili o posvojitvah, o druga~nosti, o ljubezni in bratstvu!” Pivci so tudi razmi{ljali, da bi bilo vendarle najbolj{e, ~e bi dobili evropopevke in sicer tako, da Ircem “v zameno odstopimo `e kar tradicionalni ljubljanski šfestival gejev in lezbijk’”. Kuzmani} se spra{uje, kako je mo`no, da “najmo~nej{a slovenska medijska hi{a Delo stotiso~eri bralski mno`ici promptno in brezbri`no servira ustrezne koli~ine ma~isti~nega, ksenofobi~nega in rasisti~nega berila”. Pomanjkanje kontrole nad lastnimi strastmi, kar naj bi ozna~evalo vse tujce, je eden osrednjih konceptov rasizma. Rasizem (Mosse 1985, 133-152) je izostren nacionalizem, njegov odnos do seksualnih BALKANSKE REFLEKSIJE 145 Nataša Velikonja norm pa je {e direktnej{i: pomanjkanje kontrole naj bi namre~ bilo zna~ilno tudi za norce, homoseksualce in zlo~ince. Pome{ani so vsi, ki stojijo izven norm me{~anske dru`be: rasizem projicira svoje stereotipe na vse, ki niso konformni, hkrati pa homogenizira avtsajderje, tujce. Uporaba same politi~ne terminologije se v javnem prostoru Slovenije ne me{a z diskreditacijo homoseksualnosti; ~e se `e, se to zgodi na skrajni desnici in pri neparlamentarnih strankah. Predsednik Republikanske stranke Adolf [torman je sku{al diskreditirati novinarja Vinka Vasleta, “kak buzerant” da je, ko je ta obto`il [tormana, da je “mafijski boter”. Na strankini spletni strani je bilo tako zapisano, da je bil Vasle, ko je kandidiral za predsednika republike, {e najmanj primeren, saj bi Slovenija tako dobila roza zastavo, prvi dami pa bi bilo ime Franc (Aleksi} 1999). Vsi ti primeri ka`ejo, kako je homoseksualnost lahko primerno sredstvo vzpostavitve negativne razlike z šdrugim’: kako se nacionalna identiteta oblikuje skozi ~i{~enje seksualnega reda. [e ve~: v situacijah dru`bene nestabilnosti se stopnja kriminalizacije homoseksualnosti kot po pravilu dvigne. Naj omenim prepoved homoseksualnosti in ~istke, ki so ji sledile, v Tretjem rajhu po letu 1934; ali vrnitev h konvencionalni moralnosti ter privzem zakonov proti homoseksualnosti v Stalinovi Sovjetski zvezi, “kot zmago delavskega razreda in dokaz ve~vrednosti nad fa{isti~no Nem~ijo”, kar je bilo pozdravljeno tako evfori~no, da je v tistem ~asu nastalo geslo “Uni~ite homoseksualnost in uni~ili boste fa{izem” (Tuller 1997: 123-124); ali ~istke v ZDA v McCarthyjevih petdesetih, v ~asu oblikovanja novega povojnega narodnega soglasja, ko so bili geji in lezbijke obravnavani kot moralni umazanci, tveganje za nacionalno varnost, kot “seksualni sprevr`enci, infiltrirani v na{o vlado in morda celo tako nevarni kot sami komunisti” (D’Emilio/Freedman 1997: 292-293). Naj spomnim, da so šalternativne’ seksualnosti del arzenala rasisti~nih in nacionalisti~nih predsodkov predvsem zato, ker naj bi predstavljale napad na sam koncept uglednosti v me{~anski dru`bi – zato so tovrstni “devianti” potencialno revolucionarni in nevarni. Mosse trdi, da je zveza med pregonom homoseksualnosti in napori za ohranitev spolne/seksualne delitve dela vedno obstajala (Mosse 1985, 151-164). Tuller navaja izjemno nazorno podrobnost, ki jo je na{el med brskanjem v vladnih arhivih Ruske federacije: med leti 1962 in 1970 je bilo obsodb na podlagi homoseksualnosti med 700 in 800; najmanj, leta 1965 jih je bilo 627. “Medtem ko je bilo leta 1968 zaradi homoseksualnosti obsojenih 756 mo{kih, pa je {tevilo sko~ilo leta 1969 na 993 in leta 1970 na 1223. Porast v dveh letih: 62 odstotkov. V istem ~asovnem obdobju je {tevilo vseh drugih kazenskih obsodb raslo po~asneje – od 720.000 na 854.000, ali za 19 odstotkov. Tak{na eskalacija obsodb po ~lenu 121 (prepoved homoseksualnosti) sovpada s splo{nim kolapsom ideolo{kega 146 BALKANSKE REFLEKSIJE Narod, nacionalna dr`ava in homoseksualnost soglasja po invaziji na ^ehoslova{ko v avgustu 1968. Slika ka`e, da je re`im morda uporabil zakon kot sredstvo uti{anja disidentov, ne glede na to, ali so ti bili geji ali ne. Ali pa je morda, zaradi napete politi~ne situacije, dr`ava enostavno pozorneje preverjala kr{itve socialisti~nega seksualnega reda ter okrepila akcije proti tem globoko proti-sovjetskim dejanjem” (Tuller 1997, 127). II. POLITIKA, DR@AVA IN HOMOSEKSUALNOST Tudi dr`avne institucije Republike Slovenije ohranjajo podobno razdaljo do homoseksualnosti. Slovenija je, kot socialisti~na republika, prepovedovala homoseksualnost vse do zadnjih {tirinajstih let svojega obstoja, do leta 1976/1977, ko se je kazenska zakonodaja prenesla iz jugoslovanske federacije na posamezne republike: raz{irjeni seznam potencialnih kr{iteljev zakona je pomagal sistemu izvajati tesnej{i politi~ni in socialni nadzor, kar ka`e tudi dejstvo, da se je homoseksualnost “pripisovala” v veliki meri prav duhov{~ini, emigraciji ipd.14 Vendar pa kot nacionalna dr`ava, z deklarirano demokrati~nimi na~ini organiziranja kolektivnega `ivljenja, {e vedno ne dovoljuje gejem in lezbijkam polne participacije v dr`avljanskem korpusu. Civilna pozicija gejev in lezbijk je v tranziciji {e posebej zgovorna: niti v eni postsocialisti~ni dr`avi ni primerne socialne za{~ite za istospolno populacijo. Od za~etka strukturiranja dr`ave Slovenije sta jasni nevednost ali sprenevedanje nove politi~ne elite: Lojze Peterle (SKD) je v predvolilnem obdobju v za~etku devetdesetih poto`il, kako ga vsi spra{ujejo “o tem” (o homoseksualnosti), nih~e pa ga ne vpra{a, kaj misli o Markovi}evem programu. Sprenevedanja so se pokazala `e takoj ob nastavkih nove dr`avnosti: leta 1990 so vse politi~ne stranke v Sloveniji podpisale deklaracijo “Pravica do druga~nosti”, javni dokument, v katerem so podprle vse ukrepe, nujne za dosego polnega dr`avljanstva za geje in lezbijke. Vendar pa je le nekoliko kasneje, leta 1991, ko se je sprejemala ustava, parlament prvi~ razpravljal o istospolni orientaciji, istospolnih partnerstvih in enakosti v pravicah ne glede na spolno usmerjenost. Razprava je nastala zaradi 14. ~lena ustave, v katerem naj bi, poleg zagotovitve enakosti v pravicah, ne glede na nacionalno in rasno pripadnost, spol, jezik, religiozno, politi~no ali drugo verovanje, rojstvo, izobrazbo, socialni in ekonomski status in druge osebne okoli{~ine, izrecno omenili tudi spolno usmerjenost. Predlog ni uspel, proti-argumenti so bili ve~ kot izraz neznanja: poslanka Angelca @irovnik (SDSS) je bila tako mnenja, da bi antidiskriminatorne politike do spolne usmerjenosti odprle prostor ne le pedofiliji, temve~ tudi sodomiji ali seksu s kipi. Prav tako je v letu “razcveta slovenske dr`avnosti”, 1991, 14 V komentarju k Poro~ilu slovenskega Ministrstva za notranje zadeve o prostituciji in homoseksualnosti iz leta 1956 pi{e: “Homoseksualizem v Sloveniji ne predstavlja posebnega problema. V biv{i Jugoslaviji homoseksualcev v glavnem niso kazensko preganjali, dasi so jih imeli evidentirane. Homosek-sualizem se je pojavljal dosledno v vseh samostanih, pa tudi med posvetno duhov{~ino (skoraj redoma med takozvanimi duhovniki za izseljence), v krogih gledali{kih igralcev in dovolj pogosto tudi v premo`enjskih trgovskih krogih. Dasi je imela takratna policija dovolj to~no evidenco nad homoseksualci, jih redoma ni preganjala samo zaradi homoseksualnih dejanj.” V poro~ilu je o lezbijkah zapisano: “Lezbij{ka ljubezen ni kaznivo dejanje. Pojave take ljubezni imamo tudi v Sloveniji. Znana je n.pr. ljubljanska prostitutka, ki se sicer mo{kim prostituira za denar, dejansko pa sama izjavlja, da se spolno zadovolji samo z `enskami. (…) Po njeni izpovedi je tudi med ljubljanskimi gledali{kimi igralkami nekaj lezbijk. Resni~nost njenih izjav je dvomljiva, ker je izrazit patolo{ki tip. Lezbij{ka ljubezen se pojavlja tudi v `enskem KPD, kar pa je zaradi dalj{e izdvojenosti obsojenk razumljivo. V kolikor upravniki zvedo za take primere, jih deloma prepre~ujejo s tem, da take `enske obsojenke oddvoje. Sicer tajni{tva za notranje zadeve lezbijk nimajo v BALKANSKE REFLEKSIJE 147 Nataša Velikonja evidenci”. (Revolver 1991). 15 Primerjalni dele`i so tak{ni: v raziskavi SJM iz leta 1992 so anketirani na vpra{anje, “katere od na{tetih ne bi hoteli imeti za sosede?”, takole odgovarjali: 42,5 % anketiranih ne bi `elelo imeti homoseksualcev za sosede; leta 1995 se je ta odstotek povzpel na 61,5 % in leta 1998 na 60,4 %. [e vi{ji je odstotek neza`elenosti za narkomane, pijance in politi~ne skrajne`e. ljubljanska mestna vlada pod predsedovanjem Marjana Vidmarja ukinila finan~ne subvencije gejevski in lezbi~ni reviji Revolver in dejavnostim Roza kluba z argumenti, da le-te ne sodijo na podro~je kulture, da je homoseksualna populacija “pri nas” premajhna, hkrati pa da je “prebogata”, da bi bila upravi~ena do denarja iz mestnega prora~una (Mozeti~ 1991). Naslednji primer se dotika ene najvi{jih dr`avnih institucij za varovanje ~lovekovih pravic: v sredini devetdesetih, ko so raziskave slovenskega javnega mnenja kazale najvi{jo stopnjo nestrpnosti do homoseksualnosti (ve~ kot 60 odstotkov dr`avljanov ne bi `elelo imeti gejev ali lezbijk za svoje sosede15 ), je varuh ~lovekovih pravic v RS, Ivan Bizjak (SKD), izjavil, da v tej sferi ni zapazil posebnih problemov. Politika polne podpore v deklarativnih izjavah, a popolne ignorance v aktivni politiki, je tako transparentna, da je ni te`avno odkrivati znova in znova: primer so denimo programi strank. SDS omenja pravico do istospolne zakonske zveze v programu svojega podmladka, ne pa tudi v glavnem strankinem, volilno pomembnem programu. Vladna ministrstva, ki jih zaseda LDS - poleg ZLSD najbolj podporna politi~na stranka – ponujajo zanimivo shemo delitve finan~nih sredstev. Izbrala sem dva primera: Ministrstvo za kulturo RS je leta 1998 od skupno 79 ~asopisov in revij subvencioniralo 62, med katerimi pa ni niti gejevskih niti lezbi~nih. Naslednje je Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve RS: v istem letu je bilo razmerje med financiranjem lezbi~nih projektov na eni ter katoli{kih organizacij na drugi strani ve~ kot ena proti pet. Zna~ilna je tudi poteza Romana Jaki~a, poslanca LDS; ta je ob volitvah za generalnega sekretarja Sveta Evrope, ustanove, namenjene varovanju ~lovekovih pravic, svoj glas oddal homofobi~nemu avstrijskemu politiku Walterju Schwimmerju, ki je samo v avstrijskem parlamentu med letoma 1995 in 1998 {tirikrat glasoval proti pravicam gejev in lezbijk (proti ukinitvi neenakosti pri sporazumni starosti; proti ukinitvi zakona, ki omejuje pravico do svobode izra`anja in pravico do svobode zdru`evanja; proti mo`nosti kompenzacije {kode, ki so jo pretrpeli homoseksualci in lezbijke, `rtve nacisti~nega re`ima). Mediji v Sloveniji te plati Schwimmerjevega politi~nega profila niso razkrivali, ~eprav so o njej bili obve{~eni; nasprotno, njegova medijska podoba je bila podoba prepri~anega zagovornika ~lovekovih pravic (Greif 1999). Ob koncu devetdesetih, ko Slovenija vstopa v Evropsko unijo, prihaja do nekaterih korakov v smeri zagotavljanja pravic gejem in lezbijkam: od leta 1996 velja v kazenskem zakoniku izrecna prepoved diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti; zakon iz leta 1998, ki pokriva podro~je dela, prepoveduje diskriminacijo na delovnem mestu; naslednji ukrep pa je proces legitimiziranja istospolnih partnerstev, ki bo gotovo zgre{il zagotovitev enakosti, saj vladni predlog zaenkrat vsebuje le zakonsko ureditev lastninskih in 148 BALKANSKE REFLEKSIJE Narod, nacionalna dr`ava in homoseksualnost finan~nih razmerij. Zagotovitev popolne enakosti, ki bi se dosegla z legalizacijo istospolne poroke, ima pred seboj mo~no oviro: spremembo ustave, saj 53. ~len definira poroko kot dejanje med mo{kim in `ensko. V tem pogledu dr`avne institucije, ki se s predlogom ukvarjajo, enostavno manipulirajo z neposredno demokracijo in s tako imenovano švoljo ve~ine’. Helena Kamnar (Hrvatin 1999), dr`avna sekretarka na Ministrstvu za dru`ino, delo in socialne zadeve, meni, da bi zakon, ~e bi v njem `eleli izpolniti vse zahteve gejevskih in lezbi~nih organizacij, padel `e celo, preden bi pri{el do parlamenta, saj v dru`bi obstajata dva pola, eden od njiju, zelo vitalen in niti ne tako majhen, pa trdi, da je homoseksualnost {kodljiva in da bi jo bilo treba uni~iti. Skorajda isto~asno je dnevnik Delo navajal izjavo Kamnarjeve (Zajec 1999), da otrok za normalen razvoj enostavno potrebuje tako o~eta kot mater, kar je razlog za zavrnitev zahtev gejevskega in lezbi~nega aktivizma. Koncept nuklearne, heteroseksualne in patriarhalno zasnovane dru`ine zrcali tak{no ureditev spolnih in seksualnih vlog, tak{no ureditev doma~ijske varnosti, ki omogo~a jasno in nemoteno sovpadanje novih centrov mo~i, ki promovirajo ideologijo nacionalne identitete in nacionalne dr`ave.16 Gotovo ni naklju~je, da je šizgradnja’ slovenske nacionalne identitete pogosto del govora o krizi moralnih vrednot, usmerjeni zoper šdruga~ne’ `ivljenjske stile in identitete, predvsem tiste, ki so dedinje emancipatornih gibanj zadnjih desetletij. Lezbi~nost je kot po pravilu viktimizirana ali postavljena v dru`beno izolacijo, v javnih medijih je omenjanje obstoja gejevskih ali lezbi~nih scen izredno redko: afirmativna in pozitivna podoba šdrugega’ bi namre~ na ko{~ke razbila monopolizirano zgodbo o Sre~i, ki je “doma” zgolj v dolo~enem tipu skupnosti. Feminizem je v javnem prostoru striktno zavrnjen, š`enske’ identitete se, tako kot v celotni vzhodni Evropi, skr~ijo v enotni kolektivni subjekt: v Bolgariji (Funk/Mueller 1993, 35) denimo feministi~nega diskurza, kot ga poznajo na Zahodu, sploh ni; podobno je v Romuniji, kjer ni ni~esar, kar bi `enske z letom 1989 izgubile, saj `e prej niso imele ni~esar (Marin 1997, 96); mentalitetna dedi{~ina, ki je v nekdanji ^ehoslova{ki vse debate o seksualnosti usmerila k normativom konvencionalne heteroseksualnosti in star{evstva, je vitalna v obeh novih dr`avah naslednicah (Funk/ Mueller 1993, 103); na Mad`arskem in Poljskem se je antifeminizem preselil iz antipolitike naravnost v dr`avno politiko, hkrati pa ohranil nuklearno dru`ino kot centralno dru`beno enoto (Funk/Mueller 1993, 225, 258). Antifeministi~na dr`a je v Sloveniji mo~no podprta od medijev in zanimivo je, kako se izredno pogosto izra`a skozi šmeh~anje’ intelektualnih aktivnosti `ensk. “Ko sem odhajala v München, sem pri~akovala nekoliko feministi~no nastrojenost”, komentira Brina Je` (Je` 1998) v dnevniku Delo mednarodni festival “Musica Femina”, “presene~ena pa sem bila nad izredno 16 Smrke pi{e (Smrke 1996, 172), da so “ob koncu osemdesetih let nekateri v ozra~ju vedno bolj sladkobnega splo{nega razumevanja med zvezo komunistov/partijo in rimskokatoli{ko cerkvijo opazili tudi mo`nost zadu{itve civilne dru`be s strani sodelujo~ih partije in cerkve.” BALKANSKE REFLEKSIJE 149 Nataša Velikonja kultivirano atmosfero s pridihom `enstvenosti in ne`nosti…” Naslednji primer doslednega prevzemanja nacionalisti~nega diskurza ilustrira polarizacijo š`ensk’ glede na zakonski stan: ka`e na “stanovsko” strukturo nacionalizma. Urednica `enske priloge Ona Sabina Obolnar (Obolnar 1999) v enem od svojih uvodnikov namre~ pi{e: “Vsekakor pa je najbolj vznemirljiva teza, ki pravi, da so nekatere `enske samske zato, ker so se tako odlo~ile zavestno in s polno odgovornostjo. To pomeni, da `ivijo same in da bo tako tudi ostalo, {tevilo psov, ma~k in drugih repatih in kosmatih ne {teje,” v istem odstavku pa nadaljuje: “Vsekakor pa se je vredno zamisliti nad podatki s konca lanskega leta, kolikor pa~ lahko zaupamo statistiki, da je v Sloveniji kar 41,42 % samskih `ensk, slabe 3 % ve~ je poro~enih, sledijo vdove in na repu so razvezane.” @enske’ so znotraj tak{nega diskurza pravzaprav eno od mnogih “sredstev”, ki so operacionalizirana skozi splo{ne nacionalne smotre: prav tako, kot je novinarka Rosvita Pesek, ob zaklju~ku prenosa pape`eve ma{e prek nacionalne televizije (TVS1, 19. 9. 1999), vzkliknila: “Vreme je slu`ilo svojemu namenu!” Zaenkrat je torej videti, da je tudi dr`a dr`ave do homoseksualnosti izredno šnacionalizirana’, da ponavlja diskurze nacionalne dr`ave in nacionalizma do prednostnih `ivljenjskih stilov, da preferira tradicionalno heteroseksualno dru`ino kot ekskluzivno nacionalno enoto, hkrati pa ponavlja realno politiko, ki je na neki na~in celo podprta v Evropski uniji: ~eprav sta Evropski svet in Evropski parlament sprejela ve~ resolucij za uveljavitev enakosti istospolne populacije, pa le-te niso obvezujo~e za dr`ave ~lanice. [e ve~. Eden od pogojev, ki ga mora pridru`ena ~lanica izpolnjevati, je tako imenovan špoliti~ni limit’, kar pomeni, da mora prilagoditi svoje zakonske uredbe na enako raven kot dr`ave ~lanice. ^e vemo, da je Nizozemska edina dr`ava v EU, kjer imajo istospolni in raznospolni pari izena~en status, medtem ko imajo druge dr`ave zgolj bolj ali manj kompromisna registrirana partnerstva, lahko dojamemo tudi dr`avna po~etja v Sloveniji. Slovenija torej resni~no, tako kot je to pogosto omenjano v razli~nih dr`avnih dokumentih, izpolnjuje vse osnovne demokrati~ne principe in standarde, poznane v Evropi. LITERATURA: ALEKSI], J. (1999): Gladovalec pod snegom; v: Mladina, 22. 2. 1999, Ljubljana. BARNES, D. (1992): Ladies Almanack; Dalkey Archive press. BIJELI], B. (1999): Homoseksualnost v hrva{kem tisku; v: Lesbo, januar 1999, Ljubljana. BRACEWELL, W. (1996): Women, Motherhood and Contemporary Serbian Nationalism; v: Women’s Studies International Forum, Vol. 19, str. 25-33. BRACEWELL, W. (1998): Sex, Gender and Serbian Nationalism; {tudijski material pri seminarju Gender studies/School of Slavonic and Eastern European Studies University of London. 150 BALKANSKE REFLEKSIJE Narod, nacionalna dr`ava in homoseksualnost COOKE, M./WOOLLACOTT, A. (ur.) (1993): Gendering War Talk; Princeton University Press. DAVIDOVICH, B. L. (1996): Serbian Diaries; The Gay Men’s Press, London. D’EMILIO, J./FREEDMAN, E. B. (1997): Intimate Matters – A History of Sexuality in America; The University of Chicago Press. DOLLIMORE, J. (1996): Perversion, Degeneration and the Death Drive; v: Sexualities in Victorian Britain, A. H. MILLER/J. E. ADAMS (ur.), Indiana University Press, str. 96-117. DYER, R. (1997): White; Routledge. ENI (1992): Bosna bila, Bosna osta}e; v: Revolver, julij 1992, Ljubljana. FUNK, N./MUELLER, M. (ur.) (1993): Gender Politics and Post-Communism, Routledge. GREIF, T. (1999): Uradnik z napako; v: Ve~er, 5. 7. 1999. HRVATIN, A. (1999): Med krokodili; v: Mladina, 22. 2. 1999, Ljubljana. JE@, B. (1998): Kako sli{i `ensko uho; v: Delo, 23. 10. 1998, Ljubljana. KUZMANI], T. (1998): No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitetne ogro`enosti; v: ^asopis za kritiko znanosti, 188/1998, Ljubljana. LUKOVI^, P. (1999): Planet Jugoslavija; v: Mladina, 29. 3. 1999, Ljubljana. MARIN, M. (1997): @ene u politici i politika za `ene; v: Vlast bez `ena ili dugi mar{, KNE@EVI] ?./DILI] K. (ur.), @enska infoteka, Zagreb, str. 96-101. MOSSE, L. G. (1985): Nationalism and Sexuality; Howard Fertig/New York. MOZETI^, B. (1991): Roza obzorja; v: Revolver, september 1991, Ljubljana. MOZETI^, B. (1993): Aids in druge bolezni; v: Revolver, junij-avgust 1993, Ljubljana. NEBRIGI], D. (1991): Gay Beograd: nekad i sada; v: Revolver, september 1991, Ljubljana. NEBRIGI], D. (1996): Neka povsem druga (srbska) transvestija – intervju z Nenadom Rackovi}em; v: Revolver, december-februar 1996, Ljubljana. OBOLNAR, S. (1999): Prava `enska: poro~ena ali samska?; v: Ona, 7.9.1999, Ljubljana. PARKER, A., RUSSO, M., SOMMER, D., YAEGER, P. (ur.) (1992): Nationalisms & Sexualities; Routledge. REVOLVER (1991): Homoseksualizem – Poro~ilo o prostituciji in homoseksualizmu DSNZ LRS 1956; marec 1991, Ljubljana. RODGERSON, G. (1999): Sheltering from the šHard Rain’; v: Gay Times, julij 1999. SMRKE, M. (1996): Religija in politika – spremembe v de`elah prehoda; ZPS, Ljubljana. STELLMACHER, N. (1999): Fear and loathing in Yugoslavia; v: Pink Paper, 2. 4. 1999. [PEHAR, A. (1997): The Lesbian Question; v: Ana’s Land, T. Renne (ur.), Westview Press. TRATNIK, S., SEGAN, N. S. (1995): L – Zbornik o lezbi~nem gibanju na Slovenskem 1984-1995; [KUC-Lambda, Ljubljana. TULLER, D. (1997): Cracks in the Iron Closet; The University of Chicago. UGRE[I], D. (1996): Kultura la`i, Arkzin Zagreb. ZAJEC, D. (1999): Slovesen obred ali zgolj vpis pri okencu?; v: Delo, 3. 3. 1999, Ljubljana. BALKANSKE REFLEKSIJE 151 152 Iivi Masso Mo~ in Drugi v mednarodnih odnosih Onkraj feministi~ne kritike realisti~nega diskurza mednarodnih odnosov UVOD ^lanek govori o oblikovanju, preoblikovanju in nadzoru “Drugega” v mednarodnih odnosih in o alternativnih diskurzih, ki oporekajo retoriki o Drugem, ki je implicitna prevladujo~emu diskurzu mednarodnih odnosov. Osredoto~a se na “subverzivno” feministi~no kritiko realizma, ki razkriva skladnost med prevladujo~imi militaristi in patriarhalnim mednarodnim redom. Posku{am pokazati, da lahko Drugega primerno analiziramo, ~e ga razumemo {ir{e, kot le s termini spola. ^e razmi{ljamo o vojni v Jugoslaviji, potem se bombardiranje Nata lahko popolnoma upravi~i z realisti~nimi termini. Kljub temu, da se ne strinjam s tak{nim opravi~evanjem “nujnih” dejanj, ki zahtevajo nedol`ne `rtve v imenu “vi{jega dobrega”, pa hkrati menim, da se ne morejo zavrniti s preobrnjenimi dualnimi kategorijami, s katerimi postmoderna feministi~na kritika razkriva realisti~ne mehanizme vzpostavljanja Drugega. Mo~ kot nadzor se la`je izvaja, ~e privilegirane skupine dojemajo nadzorovane kot “Druge”. Hierarhi~na mo~ in Drugost sta povezani. Hierarhije potrebujejo “Druge”, da bi jih ohranjale kot druga~ne, od katerih se lahko distancirajo in o katerih ni treba skrbeti. Drugim ne prisojamo enakih ~lovekovih pravic kot nam samim. Drugost zna~ilno temelji na spolnih, etni~nih in rasnih razlikah. Razmerje mo~i do fenomena Drugega temelji na distanciranju. Podrejena skupina se lahko zatira ali celo uni~i s podporo ali tiho privolitvijo ve~ine, ker ta, ko se distancira od drugih, do njih ne ~uti nikakr{ne solidarnosti, zato ji tudi ni treba ukrepati, da bi ustavila zatiranje. BALKANSKE REFLEKSIJE 153 livi Masso Hierarhi~en nadzor, kot na~in postopanja pri mednarodnih konfliktih, ki se ka`e kot nujno sredstvo krotitve nevarnega in nepredvidljivega Drugega, napravi to ravnanje s konflikti navidez la`je. Toda uvr{~anje celih skupin, ljudstev in dr`av med “Druge”, pomeni, da se kaznujejo ne le ekspanzionisti in agresivni vodje, ampak tudi njihovi nasprotniki. To je bilo videti ob spomladanskem bombardiranju Jugoslavije. Ne glede na to, ~e je to storjeno v imenu “demokracije” ali “humanosti”, ali pa v imenu ekspanzije in dominacije, je bila raba sile za nadzor vedno obenem poskus uni~evanja osnovne mo~i ljudi na bazi~ni ravni. V zahodnih demokracijah je za zunanjo politiko zna~ilno, da je pod manj{im demokrati~nim nadzorom: politiki tu nimajo enake odgovornosti kot pri doma~ih zadevah. V mednarodni politiki {e vedno prevladuje “realisti~en” diskurz, ki naturalizira obstoje~a razmerja mo~i kot nujna in nevpra{ljiva. Da bi lahko analizirala vpra{anje Drugega, se obra~am k postmoderni feministi~ni kritiki, ki spodbija naturalizirana ravnote`ja kot tudi predpostavke vladajo~ega realisti~nega diskurza. Feministke, kot Christina Sylvester in Jean Elshtain, sta razkrile patriarhalno naravo tega diskurza tako, da so `enske in `enskost povezale z “Drugim” v mednarodnih odnosih nasploh. S tem, ko potujijo `enske, bi naj realisti tudi zna~ilno feminizirali “mednarodne druge”, nepredvidljive, nevarne ali “nore” narode, ki jih je treba spraviti pod “mo{ki” nadzor. Trdijo, da vladajo~i tok realisti~nega diskurza implicitno interpretira in reproducira mo~ kot sredstvo nadzora mote~ega “drugega”, ki ga tvori in ohranja taisti diskurz. Da bi spodkopale diskurz pa tudi dejanska razmerja mo~i, ki jih ustvarja, ponujajo feministke alternativno koncepcijo “`enskega”, bazi~ne mo~i, ki me spominja na koncepcijo mo~i kot kolektivnega vira Hannah Arendt, ki je jasno lo~ena od mo~i kot dostopa do sredstev nasilja. To alternativno koncepcijo mo~i, mo~i “drugih”, ponujajo feministke za vir upornih energij pri premagovanju prevladujo~ega hierarhi~nega reda in praks. ^eprav je feministi~na kritika zaslu`na za razkrivanje patriarhalne narave prevladujo~e zunanje politike, bom sku{ala pokazati, da zadeva o mo~i in Drugemu ne more biti v celoti obravnavana z dualnimi kategorijami spola. Glede na vojno na Balkanu in voja{ko intervencijo Zahoda, menim, da je te`ava s feministi~nim preobra~anjem realisti~ne zgodbe, v tem, da je z ena~enjem “norosti” z `enskostjo in bazi~no mo~jo, kot pozitivnimi kategorijami, v nasprotju s patriarhalnim nadzorom in obstojem resni~ne norosti v politiki, hkrati zanikana realna potreba, da se jo ukroti. Balkanske krize, kot tudi poskus Zahoda, da jih re{i od zunaj z golo silo, ka`ejo, da se ljudstva in skupine ne morejo deliti na Racionalne in Nadzorujo~e, na eni strani, in Nore in Nadzorovane, na drugi strani, ne glede na to, katera stran je pojmovana kot pozitivna. Nasprotujo~ realisti~nemu diskurzu, ki vodi mednarodno prakso, kot tudi 154 BALKANSKE REFLEKSIJE Mo~ in Drugi v mednarodnih odnosih feministi~nemu obratu iste zgodbe, trdim, da je norost, ki jo predstavlja jugoslovansko vodstvo, la`je ukrotiti z nekak{no ljudsko mo~jo, ki jo oba diskurza dojemata kot “noro” ali “`ensko”, kot pa z vrhovno razli~ico Racionalne Mo~i, ki jo zastopajo Natove voja{ke sile. Konstruktivisti~ni kritiki realizma v mednarodnih odnosih trdijo, da realisti~ni diskurz naturalizira zgodovinsko naklju~no obstoje~e sisteme razmerij mo~i zato, da bi jih ohranil. Postmoderne feministke kombinirajo konstruktivisti~no kritiko s tezo, da mednarodne in doma~e hierarhije, ki jih {~iti in obnavlja realisti~ni diskurz, temeljijo na spolni prevladi in so odvisne od “potujitve” /otherizing/ `ensk. Ne navsezadnje je “Drugi” pogojen geografsko, rasno in kulturno. V prvem delu ~lanka predstavljam feministi~no kritiko “ustvarjanja Drugega” s strani realisti~nega diskurza. V drugem delu se obra~am k prostorski razse`nosti Drugega, k diskurzu znotraj-zunaj, “tu” in “tam”, ter, kako so te kategorije vedno bolj zamegljene. Zameglitev zaplete razlago, ki bi temeljila zgolj na spolu, ker se prihod Drugega kot begunca v urejen prostor “spodobne” dr`ave, ne more zapopasti s spolno analizo prostorskih kategorij javnega in zasebnega. V drugi polovici ~lanka se ukvarjam z vpra{anji mo~i tako, da najprej premi{ljujem feministi~no kritiko mo~i kot nadzorovanja drugega, zatem pa z alternativnimi koncepti mo~i drugih, z mo~jo odpora. Na koncu bom poskusila preu~iti mo`nosti, ~e lahko v mednarodnih odnosih alternativna mo~ dejansko izzove “realne” strukture mo~i. NA SPOLU UTEMELJEN DRUGI Skladno s postmoderno feministi~no kritiko, sta razumevanje racionalnosti pri realisti~nem diskurzu kot tudi njegove konstrukcije klju~nih konceptov - npr. mo~, dr`ave, varnost in suverenost -utemeljena na kontigentni, dru`beno konstituirani metafiziki, ki izvira od starogr{ke filozofije in politi~nega izkustva polisa. Ta metafizika je dualisti~na, temelji na dihotomnemu nasprotju med redom, racionalnostjo, mirom, domom, “znotraj”, realnostjo in mo{kostjo, na eni strani, in anarhijo, norostjo, vojno, zmedo, kaosom, naravo, “zunaj” in `enskostjo. V tej dihotomni shemi je treba drugo kategorijo divjega in nereda kontrolirati in ukrotiti z razumom zato, da bi se zagotovil mir in red, pa ~etudi nadzor implicira rabo prisile in nasilja. Feministi~ne kriti~arke opisujejo te dihotomije kot inherentno patriarhalne. Vse zna~ilnosti na “vi{ji”, urejeni in racionalni strani nasprotja identificirajo kot mo{ke, “ni`je” in nepredvidljive pa kot `enske. Ta dualisti~ni diskurz se izrabi za ustvarjanje in obnovo “Drugega”, mitsko demoni~nega in nepredvidljivega sovra`nika, ki se ga postavi za gro`njo, ki jo je treba z vsemi sredstvi nadzirati. Realizem se obenem nana{a na dihotomijo med urejeno dr`avo in neurejeno mednarodno anarhijo. Red znotraj dr`ave se kontrastno primerja z BALKANSKE REFLEKSIJE 155 livi Masso mednarodno zmedo. Medtem ko je pri realisti~nemu diskurzu subjekt oziroma “sebstvo” suverena dr`ava, je svet zunaj dr`ave podro~je iracionalnosti in kaosa. Po realistih na mednarodnem podro~ju ni racionalnosti, gre za podro~je “Drugega” zunaj racionalnosti in reda dr`ave. Dr`ava, kot tudi Dr`avnik, se upodabljata kot racionalni jaz (“mo{ki-dr`ava”), ki mora pred groze~im zunanjim kaosom (“nore-dr`ave”) s silo in nadzorom braniti sebe ter red in varnost dr`ave. Iracionalno Drugo, po feministkah, simbolizira nora, demonska in nevarna @enska, ki jo je treba ukrotiti. Dualisti~no razlago mo~i, suverenosti in varnosti s strani realistov prek dihotomij “mo{ki-`enska”, mo~an-{ibek in racionalno-iracionalno, feministke ocenjujejo kot patriarhalno in v osnovi utemeljeno na potujevanju /otherizing/ in zatiranju @enske kot spolne kategorije. Trdijo, da dualisti~na metafizika realistov s tem, ko naturalizira in reproducira mo~ kot nadzorovanje, razlaga v spolnih terminih tisto, kar naj bi se nadzorovalo, tj. tisto divje in neurejeno: “racionalni” mo{ki nadzira “zmedeno” `ensko. Ker ta spolno dojeta razmerja mo~i vzpostavljajo dr`ave kot tiste enote, ki jih imajo realisti za edine dejavnike na mednarodni sceni, feministi~na kritika oporeka realizmu s prespra{evanjem dr`avnih hierarhij, vklju~no z manj{imi hierarhi~nimi enotami kot je to dru`ina. Trdi, da je vsaka kritika klasi~nih realisti~nih teorij nepopolna, ~e ne problematizira spola, ker ohranja dihotomije, ki tvorijo jedro vladajo~e misli o mednarodnih odnosih. Medtem ko klasi~na zahodna metafizika v glavnem potujuje `ensko kot predstavnico “narave” v nasprotju z mo{ko “kulturo”, pa realizem po~ne to deloma tako, da ta star dualizem odobrava, deloma pa `enske preprosto ignorira. Kriti~arke trdijo, da so `enske pri realizmu “nevidne, obenem pa osrednje”. To pomeni, da so sistemati~no prezrte, in s tem z realisti~nim diskurzom narejene za nevidne, medtem ko se jih obenem potrebuje kot zasebne podpornice in muze realisti~nih dr`avnikov, splo{neje pa za poceni delovno silo, ki skrbi za reprodukcijo in ohranja pri `ivljenju dru`be dr`av, ki so dejavniki mednarodnega prizori{~a. Osrednje so tudi v drugem, bolj simboli~nem pomenu: feministke menijo, da je “`enska” povsod prikazana kot gro`nja in opomin, da je s silo treba ohraniti mo{ki red zato, ker je “naravna”, zmedena in groze~a sfera Drugega definirana kot `enska, medtem ko so resni~ne `enske skrite ali zaprte v zasebni sferi dru`ine znotraj urejene dr`ave. Feministi~na kritika razlaga Drugo, ki ga ustvari realisti~ni diskurz, kot “`ensko”, po eni strani zaradi nevidnosti `ensk na prizori{~u igre realnih mo~i med dr`avniki (ali dr`av-mo{kih), na drugi pa zato, ker je Drugi, kot zmeden in iracionalen, bil po tradiciji dojet kot `enski del kozmi~ne realnosti. Vendar pa predpostavlja dojemanje “Drugega”, ki ga ustvari realisti~ni diskurz, zgolj kot “`ensko”, bodisi mo~no poenostavitev, ki spregleda, da je Drugi dolo~en rasno, etni~no, s politi~nim sistemom in gospodarskim polo`ajem, bodisi 156 BALKANSKE REFLEKSIJE Mo~ in Drugi v mednarodnih odnosih mo~an simbolizem, ki vsakr{nega outsiderja imenuje za “`ensko” ter tako pojem iztrga iz izvirno spolnega konteksta. Medtem ko se lahko hitro strinjamo, da predstavlja v mednarodnih igrah mo~i `enska “Drugega”, pa je te`je sprejeti trditev, da je Drugi vedno ali celo nasploh `enska, pa ~eprav simboli~na “`enska”. Kategorija Drugega vklju~uje preve~ re~i, da bi jo lahko izrazili zgolj v terminih spola. Za modernega liberalno-demokrati~nega “dr`avnika” /statesman/ so Drugi nedemokrati~en svet, nerazviti kontinenti, revni, druga~ni dru`beni redi. ^eprav ima simbolika `enske kot Drugega mo~no teoreti~no in empiri~no osnovo, pa ne more teoretsko zajeti cele palete Drugega v mednarodnih odnosih. Da bi oporekali hierarhi~nemu svetovnemu redu, ki ga obnavlja realizem, je potrebno napraviti korak prek gole spolne razlage Drugega. PROSTORSKI DRUGI: TUKAJ VS. TAM Drugi ima tudi prostorsko razse`nost: vladajo~e dihotomije razlikujejo med “tukaj” in “tam”, “znotraj” in “zunaj”. Po feministi~nih kriti~arkah realisti~ni dualizem ena~i racionalno sfero doma z “mo{kim-Dr`avo”, druge zunanje pa opredeli kot “nore-Dr`ave” (sovra`niki). Drugi je “tam”, zunaj urejenega in nadzorovanega sistema Dr`ave ali sistema dr`av. Pri realisti~nem diskurzu je racionalno in urejeno zvezano s “tukaj”, znotraj, liberalno demokratsko in kr{~ansko dr`avo, medtem ko je iracionalno, Drugo, zunaj oziroma “tam”. Za “mo{kega-Dr`avo” je “samo-dr`a” gro`enj in zmede mednarodnega podro~ja zvezana z njihovo oddaljenostjo od “sebe”. Kar se zgodi “tam” dale~, je manj pomembno, kot tisto, kar se zgodi bli`e “znotraj”. Vendar pa zdaj ni ve~ zidov, ki bi tako u~inkovito kot neko~ lo~ili simboli~ni znotraj od zunaj. Voja{ki poseg Zahoda v Jugoslaviji je pokazal, da, ~e nori “Drugi” moti prostor “racionalnega” tako, da se mu fizi~no pribli`a, potem ga je treba disciplinirati. To dejanje se z realisti~nimi termini la`je opravi~i, medtem ko je norost vojne in etni~nih konfliktov v skritih podro~jih kot npr. Kavkaz relativno nedotaknjena. Prostorski dualizem ima {e razse`nost “javnega” in “zasebnega”. Delitev med javno in zasebno sfero je tradicionalen predmet feministi~ne kritike. To razlikovanje, ki je ume{~eno v notranjost “racionalne” dr`ave, se je tradicionalno dojemalo prek spolnih kategorij: zasebna sfera se je povezovala z nujo, naravo in `enskami, javna pa s politiko, svobodo, kulturo in mo{kimi. Feministke trdijo, da je znotraj dr`ave oblikovan varovan zapor kot “znotraj”, da bi ukrotil `enske, ki so potencialno zmedene Druge, pa vendarle pripadajo dr`avi in so nujne za njeno pre`ivetje. @enska je v svoji “feminini” identiteti ukro~ena v doma~i sferi, ki pa je, ironi~no, v domeni reda. Spolna razlaga razlikovanja javnega in zasebnega pa, ~eprav temelji na mo~nih empiri~nih osnovah, vseeno pu{~a odprta BALKANSKE REFLEKSIJE 157 livi Masso nekatera vpra{anja, kot npr. razlikovanje med liberalnim in t. i. republikanskim ali participativnim razumevanjem javne in zasebne sfere. Medtem ko republikanci idealizirajo javno politi~no svobodo, je za liberalce sfera svobode zasebnost, njena nedotakljivost s strani javnega pa se ena~i s svobo{~ino /liberty/. Ta koncept zasebne svobo{~ine pa ponuja malo tistim, ki so “ujetnice” zasebne sfere zato, da bi oskrbele potrebe javnih mo{kih. Participativna koncepcija javnosti je danes veliko manj “mo{ka”, kot v ~asu Rousseauja. Sodobni teoretiki, za~en{i s Hannah Arendtovo, ki zagovarjajo obnovo javne sfere, to javnost odprejo za upornike z roba, jo napravijo za manj “mo{ko” in s tem izzovejo liberalno za{~ito zasebne “je~e” `ensk pred politi~nimi skrbmi o spolnih hierarhijah. Potemtakem, ~eprav razlikovanje med javnim in zasebnim ostaja empiri~no spolno, pa razlike med politi~nimi teorijami ponujajo konceptualne poti, ki spodbijajo spolno razumevanje teh sfer, v javnosti pa vidijo podro~je osvobajanja “Drugega”. To dvoje skupaj – razmejitvi javno-zasebno in znotraj-zunaj – napravi Drugo kot Zunaj preve~ zapleteno, da bi se ju lahko opredelilo s preprostimi pojmi, vsekakor pa preve~ raznovrstno, da bi ga mogli izraziti zgolj s kategorijami spola. Po drugi strani je z gledi{~a realisti~nega dr`avnika “Drugi” vsak ~lan (mo{ki ali `enska) oddaljenih, revnih ali zgolj druga~nih dru`b. Poleg tega sta ona ali on poleg “nas”, med ~lani /insiders/ kot begunka(ec), ne-dr`avljan/ka, zguba, nori sosed. Medtem ko `enska v urejeni dru`bi ostaja Drugi, pa svojo usodo deli z mno`ico Drugih “tu” in “tam”, hkrati pa je etni~no ali dru`beno ~lanica notranje kategorije. Vpra{anja postanejo posebej pere~a, ko med “gospodujo~o” populacijo poraste dele` “Drugega”, ki zgubi spolno konotacijo in ga ni mogo~e prostorsko odstraniti ali voja{ko eliminirati. Ali je “Drugi” kot tujka(ec) in begunka(ec) upravi~en/a do dr`avljanskih pravic, kakr{nih koli pravic, ali pa jo oziroma ga je treba skriti, zapreti, osamiti v geto skupaj z/oziroma namesto “`enske”? Feministke izzovejo “realisti~no” iluzijo racionalno urejenih doma~ih dru`b tako, da opozorijo na stalno “vojno proti `enskam” znotraj dr`av, na {e vedno mno`i~en in univerzalen pojav doma~ega nasilja in na relativno milo kaznovanje spolnega nasilja. Vendar pa se prav tak{na vojna, enako nesre~no realna, bije med etni~nimi in dru`benimi skupinami tako, da begunci z doma~ih in tujih vojn, ki so tradicionalno ostajali zunaj, vedno bolj vstopajo “znotraj” in pomno`ijo doma~e horde “iracionalnih”. Medtem, ko se je {e nedavno prepiralo o dr`avljanskih pravicah `ensk, se zdaj prereka o drugih “Drugih”: beguncih in manj{inah. Zato trdim, da problemi, ki se pojavljajo v zvezi s prostorskimi premiki drugih in Drugega, zahtevajo {ir{i pristop, kot le spolni dualizem, ~eprav ta s tem ni odstranjen iz diskurza mo~i in ne izgubi na pomenu. ^etudi pravilno dojamejo pomen razumevanja spolnih hierarhij za razumevanje in spodbijanje struktur mo~i nasploh, pa 158 BALKANSKE REFLEKSIJE Mo~ in Drugi v mednarodnih odnosih feministke tvegajo, da v tej razpravi prezrejo pomembne zadeve, če jih tolmačijo le s termini spola. Vse, ki so “tam” ali “tu” in še vedno zunaj, izločeni iz javne sfere ali pa jim zanikamo zasebni prostor — npr. begunci, manjšine, tujci in revni — ne moremo brez problemov kategorizirati kot “žensko”. RAZMERJE MED SEBOJ IN DRUGIM: MOČ KOT POTESTAS IN POTEIXTIA Kot že rečeno: dominanten dualistični diskurz, značilen za realizem, določa razmerje med “višjo” (“moško”) skupino binarnih kategorij od “nižje” (“ženske”) kot razmerje nadzora. Pri realizmu se moč prikazuje kot prevladovanje, kot moč nad drugimi. Da bi premagala monopol takšnega razumevanja moči, Elshtainova uvede razlikovanje med dvema nasprotnima konceptoma moči: potestas in potentia. Prvi se nanaša na koncept moči zgoraj-navzdol, ki odraža tradicionalen pogled realistov na moč kot patriarhalno in militaristično prevlado. Slednji pa označuje spodaj-navzgor, tip moči bazičnega gibanja, ki spominja in ga najbrž navdihuje koncept moči Hannah Arendtove kot ne-prisilnega intersubjektivnega vira, ki se poraja javni politični dejavnosti. Moč kot prevlada je eden glavnih objektov feministične kritike realističnega diskurza, za katerega se trdi, da brani in obnavlja hierarhičen svetovni red, ki temelji na takšni moči in ki vključuje patriarhalno in militaristično prevlado moških nad ženskami, bogatih nad revnimi in mogočnih nad šibkimi. S stališča feminističnih kritičark je militarizem sistem verovanja, ideologija, ki mednarodna razmerja razlaga z oboroženimi spopadi in tako opravičuje oborožen nadzor. Ker je militarizem realističnemu diskurzu imanenten, realistična koncepcija “varnosti”, po mnenju kritičark, prikrije dejansko popolno negotovost oziroma trajno prisotnost grožnje oboroženih spopadov. Feministične kritičarke vidijo v suvereni nacionalni državi glavno mesto moči kot potestas. Država, trdijo, opravičuje militarizem, prevlado in seksizem tako, da uravnava spolna in lastninska razmerja, nadzira kolektivne vire in določa javne interese, kjer, povsem značilno, daje visoko prednost vojaškim objektom. Prav tako prevladuje v kulturnih, vojaških, ekonomskih in političnih strategijah družbe. Feministke zavračajo liberalno mistifikacijo države kot nezainteresiranega “nevtralnega arbitra”, pri tem pa se naslanjajo na dokaze, ki kažejo, da se državna vlada, akumulacija kapitala in militarizem v glavnem medsebojno podpirajo. Državo vidijo kot institucijo zaščite patriarhalne moči, ki maskulanistično prevlado kombinira s hierarhičnimi družbenimi razmerji. S tem, ko realistični diskurz vidi v državi primarnega igralca ter ne presprašuje razmerij moči, ki jo vzpostavljajo, okrepi prevlado tako, da naturalizira obstoječe hierarhije, ki jih celo zatirani in “drugi” ponotranjijo in se BALKANSKE REFLEKSIJE 159 livi Masso tako nau~ijo prepoznati oblast mo~nih. Po Sylvestrovi ni poglavitna te`ava z avtoriteto v tem, da zatira druge, temve~, da nam vzame pogum spra{evati “Zakaj?”. Vpra{anje “Zakaj?” je v osnovi “subverzivnih strategij” postmodernih feministk, z njim posku{ajo prespra{ati in izzvati vladajo~e sisteme mo~i tako, da spra{ujejo njihovo legitimnost in ka`ejo na njihove naklju~ne in histori~ne temelje. Subverzija ni strategija za “zmago v igri” oziroma za preobrat obstoje~ih razmerij mo~i v korist “`ensk”, temve~ za spremembo pravil igre tako, da postane mednarodno prizori{~e bolj vklju~ujo~e, pluralno in manj hierarhi~no. Zato, po mnenju radikalnih feministk, te`nje liberalnih feministk po vklju~evanju `ensk v nespremenjene institucije dr`avne in javne sfere niso zadostne. Postmodernistke se naslanjajo na epistemologijo situirane vednosti, ki se zaveda lastne situiranosti in oporeka “objektivnost” prevladujo~ega diskurza in njegovo sposobnost, da naturalizira in reproducira obstoje~o realnost. Na prakti~ni ravni se subverzivna strategija postmodernih feministk ka`e kot spontana politi~na akcija. Ta subverzivna dejavnost vzpostavlja mo~, ki jo Elshtainova opredeli kot potentia, ki je alternativa potestas (mo~ kot prevlada). Potentio ali “mo~ nemo~nih” lahko razumemo z Arendtovo opredelitvijo mo~i kot kolektivne ~love{ke jakosti, ki izhaja iz spontane akcije, kjer “besede niso prazne in dejanja brutalna, kjer besede niso tu, da bi skrile namere, marve~ razkrijejo realnost, kjer dejanja niso nasilna in uni~evalna, temve~ vzpostavljajo razmerja in oblikujejo nove realnosti”. Po Elshtainovi in Sylvestrovi (ne pa po Arendtovi) se ta mo~ prakticira kot nenasilni odpor, ki bi zru{il obstoje~e sisteme prevlade in oblikoval nov, humanej{i – bistveno `enski – svet. V feministi~nem diskurzu je potentia mo~ `ensk, Drugega, “nemo~nih”. To ne pomeni, da je potentia sama po sebi nemo~na: medtem ko potestas ponavadi preganja potentio, pa lahko potentia s~asoma zru{i potestas. Elshtainova in Sylvestrova dajeta “zasedbeno” akcijo v Greenhamu v Angliji leta 1981 ter tihi protest Mater izginulih v Argentini leta 1986, ki jih je okolje zna~ilno oklicalo za “nore `enske”, ker so utele{ale norega Drugega, za primer `enskih akcij, ki izra`ajo potentio. Sodobnej{i primeri tak{nih protimilitaristi~nih akcij `ensk prihajajo iz Rusije, kjer so matere ruskih vojakov protestirale proti vojni v ^e~eniji, in iz Jugoslavije, kjer so srbske “`enske v ~rnem” izra`ale tih in vztrajen protest proti balkanskemu genocidu, kljub agresivni dr`i nacionalisti~ne publike, ki jih je obkro`ala. To so primeri na~elnih ravnanj, ki so v nasprotju z vsemi mo`nostmi, da se “dose`e” karkoli racionalnega. V okviru racionalnih dihotomij realisti~nega diskurza je ta vrsta potentie lahko dojeta le kot norost. Ta obrat vrednostnih lestvic, ki ena~i pozitivno ravnanje v prid humanosti s tistim, kar dominantni diskurz dojema za noro, je problemati~en, ker ohranja dualisti~en pogled na prizori{~e. ^e se na 160 BALKANSKE REFLEKSIJE Mo~ in Drugi v mednarodnih odnosih `ensko protivojno dejavnost gleda kot na “noro” dejavnost, ki je zoperstavljena patriarhalnemu voja{kemu nadzoru, potem tu ni prostora za voja{ke nacionalisti~ne sile oziroma ni nevarnosti, da se jih ena~i z bazi~nimi aktivisti, ki oboji nasprotujejo nadzorujo~emu, racionalnemu mo{kemu sistemu, ki ga v balkanskem konfliktu predstavlja NATO. Ko se noro in nadzorujo~e dihotomizira kot dve izklju~ujo~i kategoriji, tvegamo, da ne prepoznamo “voja{ke norosti” in jo razlikujemo od politi~no aktivne javnosti. Zdi se, da ta poenostavitev sloni v ozadju zahodne kaznovalne operacije do “Srbov” kot kompaktne entitete. S potrjevanjem dihotomije nadzorujo~ega in nadzorovanega tako, da se jo obrne, feministi~na kritika lahko nehote ponovno vzpostavi poenostavljeno kategoriziranje, ki ga je posku{ala premagati. Diskurz “norosti”, ki je impliciten realizmu, feministke tako obnovijo. S tem se zabri{e mo`nost vpogleda, kdo je ~igav zaveznik ali nasprotnik, kar ote`i razlikovanje med upornimi in zatiralnimi silami, ki je alternativno prevladujo~emu liberalno-demokratskemu dr`avnemu sistemu. Mo~ kot kolektivna odporni{ka dejavnost torej ne more biti prihranjena le za `enske. Tako kot se odtujevalni diskurz ne da razumeti zgolj s termini spolnih hierarhij, se potentio ne more dojeti zgolj kot `ensko kakovost. Medtem ko feministke kritizirajo realisti~en diskurz kot osiroma{ujo~, ker ne ignorira le `ensk, temve~ vse politi~ne organizacije, ki so alternativne dr`avi, bi morale biti pozorne, da ne osiroma{ijo pojem odpora s tem, ko se osredoto~ajo le na dejavnost `ensk, ~eprav je ta zelo pomembna. Potentia, ki nastane kot dejavnost “Drugih”, ki izzovejo inercijo “notranjosti”, in ki brani demokracijo in ~love{ko dostojanstvo, je preve~ redka, da bi jo omejili na katerekoli ustreznej{e in vnaprej dane kategorije. Poleg tega sta pojma mo~i in nemo~i vedno bolj prepletena, kar dodatno izprazni dihotomijo noro-racionalno. Kot je opozoril Jeffrej Isaac, je bila nemo~ Supersile razvidna `e med genocidom v Bosni. Ko se je Evropejcem prikazala nora balkanska vojna, niso Evropejci, ki so znotraj, mogli storiti ni~ drugega, kot da so obrnili hrbet norosti Drugega oziroma divjemu balkanskemu ljudstvu. Mo~ni z Zahoda so v strahu pred domnevno {e bolj nepredvidljivimi alternativami, ki bi se pojavile, podpirali nore voditelje z Balkana, dokler niso spoznali, da je tisto, kar so podpirali, da bi se izognili najbolj noremu in nepredvidljivemu, natanko ono samo. Pozneje, ko najmo~nej{a potestas sveta ni mogla z gro`njami bombardiranja prestra{iti jugoslovanskega “norega” diktatorja, je postalo vpra{anje mo~i kot nadzora {e bolj pere~e. Sporen prispevek potestas Zahoda pri krotenju norega z voja{ko mo~jo, da bi se uredil svet, bi lahko bil znak, da je ~as za razcvet potentie. Dogodki ka`ejo, da se “nori” militaristi~ni diktator lahko ukroti le z “noro” antimilitaristi~no akcijo lastnega ljudstva. V tem primeru je razlikovanje med urejenim sebstvom in potestas na eni ter “drugim” in potentia na drugi strani, v “realnem” svetu bolj odzgoraj-navzdol, kot bi to upal katerikoli subverzivni teoretik. BALKANSKE REFLEKSIJE 161 livi Masso PONOVNO PRIPOVEDOVANJE REALISTI^NE ZGODBE: ALI SPREMINJA SVET? Navkljub izidom in sporo~ilom vojnih iger, pa tudi, navkljub vseh feministi~nih obto`b dr`ave na sebi, hierarhije so {e vedno tu, potentia je krhka, vojna je mo`na, demokracija in vsakdanja normalnost sta vse manj samoumevni in zato potrebni za{~ite - ne zgolj s strani “urejenih” sil dr`av, ampak tudi z javno akcijo, in to bolj kot bi hoteli priznati tisti, ki so varno “znotraj”. V demokrati~ni dr`avi ima lahko nadzorovalec v obliki dr`avnega aparata skupen interes z demokrati~no javnostjo, ki naj bi se nadzirala. Po Isaacu je konflikt v Bosni simptom {ir{e krize mednarodnih odnosov prav zato, ker se “zmedeni Drugi”, za katerega so pripadniki liberalno demokratskih de`el bili navajeni, da je simbolno dale~ pro~, nenadoma pojavi v samem sredi{~u Evrope, in tako dokazuje, kako marginalna je demokracija, ki je dojeta kot varen in urejen “tukaj”. To zna biti problem za feministi~no kritiko potujevalnega glavnega toka. ^eprav je njena kritika dihotomnega in potujevalnega diskurza upravi~ena, bi morala biti previdna, da ne razdeli svet na racionalno, prevladujo~e zlo in zmedeno, marginalizirano dobro. Postmoderne feministke upravi~eno kritizirajo kulturne feministke, da ohranjajo dihotomijo med mo{ko mo~jo in `ensko vrlino tako, da obrnejo zaporedje na vrednostni lestvici. Medtem ko zagovarjajo pluralnost in izpodbijajo marginalnost bi si postmodernisti morali zapomniti, da sama “Drugost” ali “norost” oziroma dejstva marginalizacije, {e nikogar ne napravijo za nedol`nega, tako kot red ne pomeni samodejno nasilja. V~asih je treba ohranjati red, ali pa ga je mo~ ohraniti edinole s sredstvi potentie, z mo~jo bazi~ne akcije. Pri balkanskem konfliktu je NATO seveda utele{anje potestas, toda ~e NATO razglasi Milo{evi}a za norega in nasilnega, ga to ne napravi `e za zaveznika `ensk. Norost in prevlada potestas nista vedno nasprotji. [e huje: zdru`ujeta se v destruktivne sile. Najhuj{a napaka mednarodnega tiska pri Natovem bombardiranju Jugoslavije prej{njo pomlad, je bila obsedenost, da se je treba opredeliti za eno od strani. Za tiste, ki so bili proti bombardiranju, se je domnevalo, da so za Milo{evi}a et vice versa. To je prispevalo k splo{nemu potujevanju jugoslovanskega ljudstva kot celote in sprejemanju bombardiranja kot kolektivne kazni cele nacije za dejanja diktatorskega vodstva, s ~emer so se opravi~ile smrti in trpljenje civilnega prebivalstva, ki so ga “urejeni” povzro~ili v imenu humanosti. To kolektivno potujevanje je, ironi~no, enako onemu, ki njenim udele`encem opravi~uje samo vojno. Trpljenje “Drugega” kot ~lanov oddaljene skupine ne {teje, ker so ljudje, ki se opredelijo s kolektivnimi identitetami, zunaj obmo~ja individualnih ob~utij empatije in solidarnosti. [e enkrat: gledanje etni~nih skupin kot na Druge, se ne more razlo`iti v terminih spola, ~eprav se etni~no zatiranje dogaja pogosto 162 BALKANSKE REFLEKSIJE Mo~ in Drugi v mednarodnih odnosih skupaj s spolnim. Potujevanja kot metode zatiranja ali pridobivanja javnega konsenza, ne moremo primerno dojeti, ~e moramo Drugega ena~iti z “`ensko”. ^eprav ima postmoderna feministi~na kritika zasluge pri razkrivanju patriarhalne narave prevladujo~ega diskurza mednarodnih odnosov, ne more razlo`iti celotnega razpona mehanizmov potujevanja, ki povzro~ijo ali upravi~ijo nasilno rabo mo~i. Mno`i~na prisotnost beguncev v samem srcu zahodne Erope postavlja nova vpra{anja o ravnanju z drugimi, to pa samo po sebi ni zadeva spola. Razmerja med nami in drugimi v svetu so danes vse bolj pogojena z ekonomskimi pogoji. V svetu, kjer politiko vse bolj narekuje ekonomski “realizem”, mora bazi~na mo~ sodelovati z dr`avnim sistemom, da bi se zoperstavila mo~i velikih ekonomskih akterjev. Te`ko si je predstavljati, kako bi potentia primerno nadomestila potestas, ~e se dr`avo gleda nujno kot zlo, kot trdnjavo prevlade. Jasna lo~nica, ki jo potegnejo feministke med mo{ko, patriarhalno dr`avo in `ensko, spontano akcijo, ne predpostavlja mo`nosti poznej{ega sodelovanja. Zdi se, da feministi~ne kriti~arke podcenjujejo potenciale demokrati~ne dr`ave pri upo{tevanju rezultatov kolektivne akcije ob uradnem odlo~anju in pri omogo~anju tak{nih akcij tako, da se ponudi okvir v obliki politi~nih pravic in javnega prostora. Postmoderne feministke izzovejo liberalne zaradi njihovih “protislovnih” zahtev, da so prepu{~ene v institucije, ki so ustanovljene zato, da bi zagotovile njihovo izklju~itev. Ne glede na to, se zdi, da ima potentia manj mo`nosti, da bi imela kakr{en koli vpliv na “realen svet”, ~e jo ne {~itijo institucionalni okviri istega politi~nega telesa, medtem ko kriti~arke ne ponujajo nikakr{nega takega telesa, ki bi nadomestil brezupno kompromitirano paternalisti~no dr`avo. Seveda pa nepripravljenost “dr`avnikov”, da bi pri mednarodnih zadevah upo{tevali doma~e javno mnenje, in navada dr`av, da v liberalnih demokracijah proti demonstrantom uporabljajo policijske sile, upravi~i feministi~no kritiko “mo{ke dr`ave” ter trajno in klju~no vlogo potentie kot kolektivne akcije za varovanje demokracije. Obenem pa v urejenih “notranjih” dr`avah obstaja {e ena gro`nja, razen razvidne potestas: ta je manj vidna, manj nasilna, vendar za potentio ni~ manj pogubna, kot je to neposredna raba sile. To je apatija, prevladujo~a navajena neaktivnost. V liberalnih demokracijah lahko poglavitni tok zapre v je~o in ukroti disidentsko Drugo tako, da ga asimilira, pogoltne v tisto, kar bi lahko poimenovali “nova kultura indiference”. Isaac je krizo v Bosni imenoval za (novo) moralno krizo humanosti, prav zaradi indiferentnosti “insiderjev”, ki je vztrajala, kljub temu, da je zmeda v obliki vojne in pokolov, deportacij in beguncov, pri{la tik pred njihova vrata. Dr`avljani naprednih evropskih demokracij so vedeli, kaj se dogaja, niso pa ni~ ukrenili. Zato bi lahko vpra{ali, koliko se v “svobodnem svetu” dejansko BALKANSKE REFLEKSIJE 163 livi Masso uresničuje naloga politične svobode. Po Isaacu je množična indiferenca “znotraj” bolj rezultat kulturnih sil kot pa množične neumnosti — sil, ki jim lahko sledimo do diskurza hladne vojne, ki je bil fiksiran na oddaljenem, demoniziranem sovražniku, povzročil laž in cinizem, ki še vedno vztraja, čeprav je oddaljeni demon zginil. Obstoj “Drugega” prav poleg in med notranjimi “sebstvi”, predvsem pokaže, da sta človeška moč in ranljivost prepletena tako, da nam postavljata nova politična in moralna vprašanja, s katerimi se je mogoče spoprijeti le tako, da se izzove elitni menedžment javnih zadev nasploh in se obnovi resen alternativni javni diskurz in bazična akcija. Če bi se med balkansko vojno to napravilo v zahodnem “znotraj”, potem bi se našli drugi načini ravnanja proti vojaški norosti, mimo natovske demonstracije moči, ki je skrajno prizadela civilno prebivalstvo. Lahko bi se vprašali, če lahko potentia kot odpor na mednarodni ravni dejansko kaj spremeni. Znan afirmativen primer v zgodovini je danski upor proti Hitlerju med drugo svetovno vojno. Izjemen uspeh junaškega dejanja ni slonel le na visoki ravni potentie Dancev, temveč tudi na njihovi odklonitvi, da bi Jude potujili /napravili za Druge/, kar je bila skušnjava, ki se ji večina evropskih nacij ni mogla upreti. Odpor in odklonitev nasilja je nasprotje indiferenci. Njun pomen pa je pri mednarodnih odnosih, zaradi naprednega vojaškega stroja, ki omogoča vojskovanje z distance, kjer se ne sooča z Drugim, vse bolj vprašljiv. Nezmožnost odpora s strani prejemnikov natančnih bomb, premakne odgovornost še bolj kot nekoč na stran “notranjosti”. Tu se lahko celo ženske, kot nevidni ali gostujoči “Drugi”, čutijo svobodne, da zapustijo zasebno ječo varnosti in stopijo v javno sfero zato, da bi ukrotile “moške” nasilne sile lastne države. ZAKLJUČEK K problemu Drugega v mednarodnih odnosih sem skušala pristopiti prek feministične kritike patriarhalnega, dualističnega diskurza realizma, ki ustvarja in obnavlja stvarnost, ki temelji na hierarhični prevladi nad vsakim, ki ga taisti diskurz opredeli za “Drugega”: ženske, revne, tuje. Poleg tega sem poskusila pokazati, da, čeprav je feministična “subverzija” potujevalnega diskurza prevlade s prespraševanjem njegovih spolnih temeljev pogosto relevantna in v pomoč, pa celotne podobe Drugega ne moremo razložiti le s termini spola. Skladno s feminističnim razlikovanjem med močjo kot prevlado in močjo kot odporom, sem prišla do sklepa, da prva ostane patriarhalna, druga pa ni v celoti ženska. Tako kot obstaja veliko razlogov za (etnično in socialno) odstranjevanje in marginalizacijo Drugih, obstaja veliko razlogov za oblikovanje solidarnosti in organiziranje odpora. Balkansko krizo sem omenila kot 164 BALKANSKE REFLEKSIJE Mo~ in Drugi v mednarodnih odnosih primer, ki ka`e, da dualni kategoriji “racionalnega” mo{kega zatiralca in “nore” `enske zatiranke, ki ju ponudi feministi~na kritika realizma, pri analizi raznolikih razmerij mo~i in Drugega, ne zado{~ata. Obenem se z `enskimi subverzivnimi strategijami ne iz~rpajo politi~nih mo`nosti za ru{itev militarizma in patriarhata. Potreben je bolj inkluziven pristop k javni razpravi in bazi~ni akciji. Poleg tega trdim, da poleg patriarhata in militarizma, obstaja manj vidna sila, ki slu`i potestas in je prav tako uni~ujo~a za potentio, kakovost, ki je “znotraj” urejenega sveta relativno univerzalna in je spolno nevtralna - indiferenca. LITERATURA: ARENDT, HANNAH (1989): The Human Condition, Chicago UP; BETHKE ELSHTAIN, JEAN (1990): Power Trips and Other Journeys, The University of Wisconsin Press; EDKINS, JENNY in PIN-FAT, VERONIQUE (1997): “Traversing the Terrain Between”, v: Neumann & Waever (ur.): The Future of International Relations, Routledge; ISAAC, JEFFREY (1996): Democracy in Dark Times; ISAAC, JEFFREY (1989): “The Future of Democracy”, presentation at the conference on 1989 revolutions at CEU, 27th March 1999; SISSON RUNYAN, ANNE in PETERSON, SPIKE V.: “The Radical Future of Realism”; SYLVESTER, CHRISTINE (1994): Feminist Theory and International Relations in a Postmodern Era, Cambridge UP. BALKANSKE REFLEKSIJE 165 166 Karel Dolej{i “Na Belehrad!!!” Vojna Severnoatlantske zveze proti srbsko-~rnogorski Jugoslaviji je aktualizirala bojni krik glavnega junaka znanega Ha{kovega romana o dobrem vojaku [vejku. [vejk je namre~, sede~ na invalidnem vozi~ku, kri~al “Na Beograd!!!”, medtem ko ga je njegova gospodinja porivala pred vojno komisijo, ki naj bi ga poslala na boji{~a prve svetovne vojne. Epizoda sama je nedavno postala {ala, s katero moramo okarakterizirati odnos Prage do akcij zveze Nato na Balkanu. Seveda, v samem Ha{kovem romanu [vejk sme{i tiste domoljube, ki se pa~ ne spra{ujejo ne o vzrokih ne o posledicah vojne, niso v njej zmo`ni igrati dostojne vloge, temve~ se z mo~jo sponzoriranega zabitega navdu{enja zgrinjajo pod praporjem. Toda, ko so na ^e{kem privr`enci intervencije krivili vladne predstavnike, ~e{ da se gredo “{vejkarstva”, so pozabili, kaj je bil sploh predmet posmeha. Med samimi prebivalci ^e{ke republike je bilo ve~ nasprotnikov vojne kot samih privr`encev. Med drugimi ~lanicami zveze Nato, razen Gr~ije, pa je bil to bolj ali manj edinstven primer.1 Mnenja o bombardiraju so razdelila ~e{ko politi~no in tudi medijsko sceno, in sicer na levo ter desno shemo. Dr`avna televizija je na za~etku predvajala vzlete bombnikov, potem pa albanske begunce, toda postopno je za~ela prina{ati vedno ve~ informacij o `rtvah napada v Srbiji. Bulvarske novice privatne televizije Nova so jo prehitele v poplavi slik nasilja, ki jih je seveda spremljala minimalna pojasnitev vzro~nosti. Novice ~e{kega radia Radio`urnal so se razvijale podobno kot na dr`avni televiziji, medtem ko je postaja ^eski rozhlas 6 – Radio Svobodna Evropa pokorno tolkla po bobnu. 1 Na osnovi podatkov agencije Sofres – Factum se je {tevilo nasprotnikov bombardiranja 25. marca gibalo okoli 48,4. Po enem tednu pa se je zmanj{alo na 45 %. Nasprotno pa se je v isti dobi privr`encev pove~alo s 35,7 na 42,1%. Dele` oseb strinjajo~ih se z napadom je prekora~il {tevilo nasprotnikov, toda {ele po kon~anih bombnih napadih . BALKANSKE REFLEKSIJE 167 Karel Dolej{i Dnevnik Lidove noviny, ki je tradicionalno blizu vplivni skupini predsednika Havla, in najbolj brani liberalni ~asopis Mlada fronta Dnes sta ve~inoma prina{ala novice, ki so bile naklonjene zvezi Nato. Medtem je bil ~asopis Pravo, ki je blizu vladajo~i socialdemokratski stranki, bolj objektiven v novicah, v komentarjih pa je zelo kriti~no nastopal do Nata. Toda, ta podoba ni povsem istovetna z resni~nim mnenjem ~lanov in volilcev posameznih politi~nih strank. Tako so med nasprotnike vojne sodili tudi prepri~ani branitelji ~love{kih pravic, denimo nekdanji ~e{koslova{ki zunanji minister Dienstbier kakor tudi ~e{ki skinhedi. Slednji so v Albancih videli podobo ~e{kih Romov. V poklicni politiki, so vodilni socialdemokrati zaradi odgovornosti vlade dr`ave ~lanice Nata vojno podprli in jo le previdno kritizirali, medtem ko je ve~ina stranke intervenciji nasprotovala. Premier Zeman je v nenaklonjeni reakciji na izjave predsednika Havla govoril o triglodytech s sovra{tvom v o~eh. Vodstvo najve~je opozicijske stranke, desno usmerjene Ob~anske demokratske stranke nekdanjega premierja Klausa, se ni dogovorilo o enotnem stali{~u, ~eprav je ve~ina ~lanov ODS sogla{ala z bombardiranjem. Sam predsednik pa je razglasil, da je za eksodus Albancev s Kosova odgovorna predvsem zveza Nato, ki je z akcijami pripomogla k mno`i~nemu zapu{~anju pokrajine. Prav glede na razcepe v strankah kot so Socialdemokrati in ODS, se zdi, da je bil najkonsistentnej{i odnos do intervencije tisti, ki so ga artikulirali predsednik republike Vaclav Havel in njemu naklonjena koalicija {tirih manj{ih desni~arskih strank. Vsi ti so brez pripomb podprli operacije zaveze Nato. Od njih smo lahko tudi sli{ali, da gre v vojni za uveljavljanje vrednot humanizma in za dokazovanje ~e{ke pripadnosti Zahodu. Tukaj je bilo tipi~no istovetenje lojalnosti z zavezniki, abstraktne humanisti~ne argumentacije in voja{kih aktivnosti humanitarnega ozira. Zato se prav v njihovem diskurzu pojavijo izrazi, ki bi jim George Orwell rekel “novorek” in katerih najbolj eklatanten primer je sintagma “eti~na vojna”. Toda predsednik Havel, ki je v disidentskem obdobju podpiral ~e{ki Mirovni klub Johna Lennona, napisal cel kup pacifisti~nih ~lankov in si po nastopu funkcije prizadeval za ustavitev izvoza ~e{koslova{kega oro`ja, je s podporo Natu popolnoma negiral pretekla stali{~a. V finalu – tipi~no je tudi, da je zunanje ministrstvo mol~alo o tem – pa je obiskal Kosovo in sicer brez predhodne konzultacije z Beogradom. S tem je povzro~il diplomatski incident, po drugi strani pa razkril tudi fakti~ni izid vojne: izgubo srbske kontrole nad Kosovom, ki pa je de iure {e vedno del ZRJ. Sicer je res, da Srbi niso bili popolnoma pora`eni in da so podpisali kompromisni sporazum, toda med realizacijo so bili zavoljo diplomatskega prizadevanja Zahoda {ahirani. ^e bi torej Havla obravnavali kot predstavnika zahodnih vrednot, bi klju~no mesto med njimi morala zavzeti prav neizpolnitev sprejetih jamstev. Za bodo~nost, pa 168 BALKANSKE REFLEKSIJE “Na Belehrad!!!” tovrstno obna{anje ni pretirano spodbudno. Zaplete v zvezi z intervencijo je najbolj enostavno re{ila Komunisti~na stranka ^e{ke in Moravske. Obnovila je pa~ stara, zasmrajena gesla o ameri{kem imperializmu in se z njimi znova podala v boj. Sedaj je videti, da je s tovrstno strategijo KS^M na svojo stran pridobila nekaj odstotkov ~e{kih volilcev. Posebno poglavje je humanitarna aktivnost civilne dru`be. Kolikor gre za prohavlovske politike, jim je treba priznati, da so z moralnim nabojem nastopov posredno sodelovali pri propagandni moblizaciji za pomo~ beguncem. Namre~, ~etudi ^e{ka republika ekonomsko ne stoji najbolje, je bilo zbrano milijon ~e{kih kron. Najprej so bila ta sredstva namenjena izklju~no v prid kosovskih Albancev. [ele kasneje so se pojavile zbiralne akcije, ki so bile bolj izrazito predstavljene kot pobude, ki naj bi pomagale tudi srbskim civilistom. Tako je tudi pri{lo do organiziranja po~itni{kega tabora za srbske otroke, ki so prihajali iz najbolj bombardiranih obmo~ij. Glede na vse povedano lahko povzamemo, da sta imeli razmeroma najve~ji medijski odziv stali{~i skupine, ki se zbirata okoli predsednika Havla in vlade. V prvem primeru je {lo za nekriti~no pronatovsko orientacijo, v drugem pa za orientacijo, ki je bila verbalno naklonjena zvezi, a je v resnici precej zapletena. Kateri faktorji so vplivali na to? Kmalu po za~etku bombnih naletov je uradna Praga v javnost oddala nenavaden signal: razglasila je, da je bila odlo~itev o bombnih napadih sprejeta {e pred vstopom ^e{ke republike v Nato, prav zato vlada nanje ni imela vpliva. Toda, takoj zatem so se na glave vladnih predstavnikov vsule kritike, ~e{ da je bila ta izjava posledica pritiska javnega mnenja, samo “opravi~evanje” vlade pa je korak priklju~evanja dr`ave k Vzhodu . Toda, tako kritizirana previdnost ~e{ke vlade ni bila posledica ne pretiranega upo{tevanja demoskopskih raziskav ne negovanja nekak{nih nadstandardnih odnosov z Rusijo, tak{nih, kakr{ne je imela naprimer Slova{ka pod Me~iarjevo vladavino. Fizikalno re~eno, je vse odvisno od sistema: ~e so njegov center ZDA, potem imamo lahko obisk ~e{kega premieja Zemana v Moskvi prav takrat, ko so v Washingtonu potekala slavja ob obletnici Nata, kakor tudi gr{ko-~e{ko diplomatsko inciativo za rusofilijo. ^a pa seveda v center umestimo raven odnosov z Rusijo pred izbruhom konflikta, potem lahko vidimo, da se ne Zeman ne zunanji minister Kavan nista “ponujala” Rusom. Nasprotno, sku{ala sta le stabilizirati odnose med obema dr`avama, ki so se sicer slab{ali. Nekateri ~e{ki politiki in novinarji seveda smatrajo bla`itev ekstremnih odnosov ameri{ke in britanske administracije kot izdajo zahodne orientacije nasploh. Toda, zagotovo nimajo pojma o sodobni geopoliti~ni situaciji v Evropi in o diplomatskih nalogah, ki jih ta zadaja. To tudi pomeni, da ne delajo razlik med ameri{kim nacionalnim interesom ter interesi posameznih evropskih dr`av. Ali pa imajo – po vzoru nekaterih Ameri~anov – pa~ Evropo za ameri{ki protektorat. BALKANSKE REFLEKSIJE 169 Karel Dolej{i Zdru`ene dr`ave si lahko dovolijo konfrontacijo z Rusijo, ki bi morebiti vodila tudi k delni obnovi sovjetskega imperija na ozemljih na katerih se jim Zahod ne more postaviti po robu. Konkretneje: ~e bi se Rusi znova odlo~ili zavzeti nekatere dele srednje Azije, pribaltik, zlasti pa Ukrajino, zahodne dr`ave trenutno ne bi mogle igrati pretirano izrazite vloge pri obrambi teh ozemelj. Tovrstni razvoj dogodkov ne bi zelo {kodil ZDA, toda za evropske ~lanice Nata bi pa pomenil neposredno voja{ko ogro`anje vzhodnih sfer zveze, zlasti Mad`arske, katere obramba bi bila voja{ko nesmiselna v primeru ne~lanstva Slova{ke v Natu. ^e pri vsem tem v zakup vzamemo dejstvo, da bi tak razvoj izrazito omejil tr`no izmenjavo in priliv investicij v predelih potencialno ogro`enih ozemelj ali dr`av, potem lahko tudi zaklju~imo, da je malo verjetno, da si Evropa `eli podobnega zaostrenega odnosa z Rusijo, kot bi si ga lahko privo{~ile ZDA. Tveganja, ki izhajajo iz tovrstnega odnosa so jasna, zlasti za male srednjeevropske dr`ave. Te imajo svoje isku{nje s polarizacijo kontinenta, polarizacijo, ki je v preteklosti vodila k izgubam njihove samostojnosti. Dr`ava kot je ^e{ka republika lahko obstane samo takrat, ko odnosi med mo~nimi sosedi na zahodu in vzhodu potekajo v duhu sodelovanja in ~e ^e{ka dr`ava pri tem igra aktivno vlogo. Takoj, ko gre razvoj v nasprotno smer, pa se prejkoslej eden od sosedov poskusi v neposrednem nadzoru obna{anja malih dr`av v omenjenem podro~ju. In to je za~etek konca njihove samostojnosti. Odkrito re~eno, do tak{nih premikov oziroma procesov je `e pri{lo, toda ~e{ka vlada se je najprej sama spoprijela z nalogo pomiritve Rusov, njej po so kmalu sledili {e Francija in kasneje seveda tudi Nem~ija. Res je, da pri tem ni {lo za nikakr{no ~astno dejanje, toda ~astna dejanja tudi niso vedno najbolj{a re{itev . ^e zgornji poskusi pomiritve predstavljajo eno, potem pa drugo linijo kritike ~e{ke zunanje politike med intervencijo predstavlja selektivno uveljavljanje moralizma prav tiste vrste, na katerega se je tudi navezovala vojna propaganda zveze Nato. V tej optiki so bili Srbi predstavljeni kot novo utele{enje nacistov, kosovski Albanci pa so se zna{li v vlogi @idov, ki se jih lovi in pobija brez razloga. Ali pa, re~eno v zahodni terminologiji: Srbi so bad guys in Albanci so good guys. Iz tega pa zelo enostavno izpeljemo zaklju~ek, da kdor kritizira narkomafija{ke in teroristi~ne aktivnosti OVK in se spotika nad trpljenjem srbskih civilistov, no, ta je pa baraba. Seveda pa zagovornik tovrstne perspektive nikoli ne vzame v zakup trditve, da gre na Kosovu predvsem za spopad dveh nacionalizmov: srbskega na ~rti zgodovinskega padca in prav zato vsaj do neke mere sposobnega samoomejovanja ter velikoalbanskega, ki je v vzponu s psevdobarokno eksaltiranostjo volje in nerealnimi ambicijami. Tovrstni zagovornik tudi zavra~a kakr{nekoli namige o zverinstvu Albancev. Ta namre~ pomeni nedopustno relativizacijo njegovega absolutnega merila. Prav tako odklanja razlikovanje med 170 BALKANSKE REFLEKSIJE “Na Belehrad!!!” albanskimi `rtvami in albanskimi zlo~inci, kakor tudi ne razlikuje med srbskimi `rtvami in srbskimi zlo~inci. Kosovske Albance vidi kot kolektivno `rtev in Srbe kot kolektivne krivce za zlo~ine, ki so jih sicer izvr{evali oboro`ene formacije enih in drugih. Navedeni pristop je nepravi~en, pa tudi kratkoviden. Nepravi~en je zato, ker obe strani ne meri z enakim merilom. Srbi so to dobro vedeli in ta napaka Zahoda je v odlo~ilnih trenutkih neverjetno okrepila samega Milo{evi}a. Kratkoviden pa je, ker se nih~e ne vpra{a, ali ne preganjajo vraga s hudi~em. Mar ne bosta z odprtjem vrat za nastanek velike Albanije, Balkan in celo sam Nato v osnovi huje destabilizirana, kot bi pa to mogel kdajkoli dose~i Milo{evi} sam? Neprikrito voja{ko sodelovanje Albanije s Tur~ijo in postavljanje OVK kot dominantne sile v Kosovu sodi k glavnim vzrokom, zaradi katerih je Gr~ija nedavno posku{ala zakoli~iti trostransko spojitev z Iranom in Armenijo, ki bi dopolnila `e obstoje~e sodelovanje s Sirijo. Voja{ki kontakti med Tur~ijo in Izraelom, ki so sicer res `e starej{ega datuma, tvorijo zadnji ~len v tej verigi. V njej se zdru`ujejo balkanska, kavka{ka ter bli`njevzhodna konfliktna `ari{~a. K vsemu temu pa je treba {e dodati intervencijo kot izhodi{~e za dejanski za~etek rusko-kitajskega sodelovanja, sodelovanja, ki je naperjeno proti ZDA. Ob vsem tem se zastavlja nekaj vpra{anj. Je bilo tega sploh treba? Mar se ne bi bilo bolje osredoto~iti na pomo~ beguncem in temeljitej{o diplomatsko izolacijo Milo{evi}a? ^e voja{ke akcije niso bile odlo~ilne pri izidu Kosovske krize, zakaj so bile potem sploh potrebne? Ali se ne bi na{la podobna “preobratna” diplomatska iniciativa, ki bi pokrajino de facto odstranila iz Jugoslavije in to {e pred pogajanji v Rambouilletu? Ker so tak{na vpra{anja v prohavlovskih krogih tabu, tu ne najde razumevanja niti previdna zunanja politika ~e{ke vlade. Od vpra{anj reakcij ~e{kih politi~nih formacij na intervencijo in o njihovi vpetosti v razne geo-strate{ke faktorje, pa sedaj velja pozornost obrniti na samo civilno dru`bo. Nekaj je bilo omenjeno `e zgoraj, a na tem mestu velja nameniti posebno pozornost stali{~em raznih ~e{kih ekolo{kih organizacij. Pa to ne le zaradi same ekolo{ke {kode povzro~ene z bombardiranjem, temve~ predvsem zaradi dolo~enih smernic razvoja mednarodne dru`be, smernic, ki jih razkriva prav intervencija. Oziroma, kot bom {e pokazal – vojna v Kosovu je svet po koncu hladne vojne spet pomaknila za korak bli`je k oboro`evalni tekmi. Prav ta tekma pa ustvarja la`no predstavo o varnosti. Namre~, podatki Rde~ega kri`a razkrivajo, da je leta 1998 v naravnih katastrofah, ki so ve~inoma posledice globalne otoplitve, umrlo ve~ ljudi, kot pa v vseh vojnih konfliktih. V taki situaciji nas prepri~ujejo, da za na{o varnost najbolje poskrbi Nato. In kaj na to pore~ejo eko aktivisti? Enako kot na strankarsko-politi~nem boji{~u je tudi na ekolo{ki sceni intervencija spodbudila veliko turbulenco. Enoglasno nasprotovanje bombardiranju je, v izjavi za javnost, objavila le ~e{ka BALKANSKE REFLEKSIJE 171 Karel Dolej{i 2o bO{irvns oe h p it o{ evrlset n Ki hellae sr p. ektih izpostava organizacije Greenpeace. [e eden edinstveni poizkus odpreti javno diskusijo pa je bilo mogo~e zaslediti v precej reprezentativnem mese~niku Sedmá generace, ki ga izdaja organizacija Hnuti Duha. Na tem mestu sta se sre~ala pacifizem Marte Misikove in podpora vojne predsednika same organizacije Jakuba Poto~kega. Misiková izhaja iz osebnih izku{enj z etni~nimi konflikti na Hrva{kem, v ^e{ki republiki in na Slova{kem. Trdi, da se nacionalizma {e nikoli ni dalo odstraniti z bombardiranjem. Prav zato ga je treba premagati z vsakodnevnim delom z ljudmi skupnosti. Nasproti temu pa je Pato~ka podal varianto havlovskega selektivno moralizirajo~ega pristopa, ki je dopolnjen z nekoliko kriti~nimi momenti. Rezultat njegovega diskurza bi najbolje razumeli po psevdopravni{ki “teoriji precendentov”. Tako bo menda Zahod v podobnih primerih, kot je Kosovo, v prihodnje prisiljen stopiti na stran slabotnih in zatiranih. Potem sicer res pride do tega, da glede na konstelacijo velesil ni mo`no posegati povsem in povsod, a kljub temu je treba narediti vsaj tisto, kar je mo`no. Enotno merilo za vse bi povzro~ilo svetovno vojno. In civilne `rtve? V~asih moramo biti kruti prav zato, da bi prepre~ili {e ve~je okrutnosti. Bralce presene~a predvsem odstotnost kakr{nekoli omembe ekolo{kih posledic vojne. Poleg tega pa so se – v nasprotju z uradnim Greenpeaceom – Poto~kova privatna mnenja pojavljala v tisku ter na dr`avni televiziji. In tako si je lahko be`ni konzument mislil, da ekologi smatrajo bombardiranje kot pridobitev za `ivljenjsko okolje. Ni~ ~udnega torej, da je ugledni ~e{ki sociolog Jan Keller prekinil dolgoletno sodelovanje z ekolo{kim gibanjem in ga podvrgel trdi kritiki zaradi pasivnosti in podpore vojni: “Ni mogo~e obsojati ekolo{ko pusto{enje in isto~asno odobravati voja{ke napade, ki uni~ujejo naravo ... Vse to se dogaja v dobi, ko bodo ekolo{ki problemi le pridobivali na pomembnosti. Nedvomno je tudi, da bo v bli`nji prihodnosti 80% dele` ekolo{kih grozot, ki so posledice prizadevanj razvitih de`el, dr`av ~lanic Nata, ~lanic kluba varovalcev na{e civilizacije, narasel.” Sodbe o vplivu vojne na naravo so se med intervencijo pojavljale le redko, govorile pa so le o neposrednih posledicah bombardiranja – toksi~ni oku`enosti, plinskih in drugih kemi~nih nezgodah, radioaktivni oku`enosti zavoljo uranove municije ameri{kih letal A-10, migraciji kosovske favne v Makedonijo in podobno.2 Malo, skoraj ni~, pa se {e ni pisalo o spremembah v mednarodnem obsegu in mo`nem varovanju narave nasploh . Vizija sveta, rojene iz hladne vojne,po kateri je pri{el na oblast predsednik ZDA Bush, je vendar ra~unala s tak{no novo svetovno ureditvijo, ki naj bi bila stabilizirana ve~inoma z ekonomskimi faktorji – s trgom in z mednarodnimi finan~nimi institucijami. Predvidevalo se je, da nekatere periferne dr`ave z ekstremnimi re`imi ne bodo pristopile k taki mednarodni ureditvi. Tak{ne iracionalne de`ele bi 172 BALKANSKE REFLEKSIJE “Na Belehrad!!!” pa~ umirjali z operacijami ZN pod vodstvom ZDA. Prototip tovrstne akcije je bila zalivska vojna. Toda dogodka, kot sta azijska ruska finan~na kriza, sta omajala zaupanje prebivalstva prizadetih de`el v neomejeno koristnost prostega trga, Svetovne banke in Mednarodnega denarnega fonda. Mnogi so za~eli razmi{ljati, kako z drugimi sredstvi zagotoviti vpliv svoje de`ele na trgovinske partnerje. O`ivela je ideja protekcionizma in za njo je hitela na svetlo tudi sveta ideja nacionalnega interesa, obranjenega z me~em. Lahko celo re~emo, da je pri{la na svet pred~asno, in to po zunanji zaslugi ob mraku 24. marca 1999. Namre~, vojna, ki se je kon~ala, ~eprav s tem ni bilo konec pobijanja, je takoj pokazala trgovsko manj uspe{nim dr`avam nekaj stvari. Prvi~, da ni politi~ne volje za za{~ito ustanovne listine ZN. Drugi~, da igra ideja suverene dr`ave sedaj povsem podrejeno vlogo in tretji~, da mednarodni dogovori niso vredni niti cene papirja, na katerem so napisani. Mirne du{e lahko zapi{emo, da nista bili ne Rusija ne Kitajska tisti, ki sta posegli po me~u. Nato je prvi, brez oziranja na mnenje obeh velesil, za~el v mednarodnih odnosih uporabljati novo kodo – ni~ ve~ finan~nega orodja in trgovinskih sankcij, temve~ oro`je. Yuppiji casinskega kapitalizma so oblekli uniforme in novi svetovni red je bil definitivno zlomljen. S tem se je za~elo {e eno kolo oboro`evalne tekme, katerega center je Leviathan Nato, sledi pa mu Behemonth Rusije in Kitajske. In ta tekma bo {e dolgo dolo~evala prioritete svetovne politike. Nemara se bo kdo ~ez nekaj desetletij spomnil, da je na koncu 20. stoletja ~love{tvo le imelo mo`nost ustaviti klimatske spremembe, oku`enost `ivljenjskega prostora, zapravljanje neobnovljivih virov. Toda danes je na prvem mestu vojska. Kaj torej z njo? Uravnavajmo gladino morja s tanki? Ustavimo padanje de`ja na minskih poljih? Naj izsu{eno zemljo sejemo s ~repinjami kasetnih bomb? Bomo z raketami obstreljevali ozonsko luknjo? Dandanes si tovrstnih vpra{anj nih~e ne zastavlja. Toda, kakorkoli, edino tako gre pojasniti absurdnost pojma varnost, s katerim se `eli svet postavljati po robu rizikom varnosti, ki jih je sam povzro~il. Zavoljo tega in namesto da bi v koncu vojne na Balkanu videli zmago zahodnih vrednot, bi morali v tem prej videti njihov debakl. Iz~rpanje razvojnih mo`nosti klasi~ne dr`ave blaginje je z vidika nacionalne strategije mogo~e re{evati bodisi z zmanj{evanjem realnega dobi~ka ve~ine prebivalstva bodisi z zvi{evanjem {tevila dolgotrajno brezposelnih. Ekolo{kega rizika globalne narave Zahod prav tako ne zna re{iti. ^e so stari socialisti `igosano dramo doigrali in mladi po zmagovalnem showu ne znajo veliko pokazati, kam se je potem izgubil raison d’etre demokrati~ne dr`ave? Zagotovo smo vstopili v obdobje, v katerem se zahodne dr`ave spet legitimirajo predvsem s svojo varovalno funkcijo in {ele potem s trgom – zato, ker druga~e ne zmorejo. V odzadju kosovske vojne je BALKANSKE REFLEKSIJE 173 Karel Dolej{i tudi kriza identitete zahodnih institucij in iskanje novih mo`nosti njihove legitimizacije. Nepremi{ljen korak vojnih na~rtovalcev v Bruslju nas tudi mogo~e pelje do slepe ulice slabega pojmovanja varnosti, pri kateri zaradi naprezanj po voja{ki premo~i ne bo ~asa za re{evanje globalnih problemov, ki ogro`ajo vse brez izjeme. Zahodna stremljenja po moralnem utemeljevanju lastne mo~i z etni~nim konfliktom na Balkanu so kontra-produktivna z vidika dolgoro~nosti: `e samo glede na usodo zavzetega ozemlja, o prej omenjenih nepremi{ljenih posledicah globalnega karakterja pa sploh ne govorijo. V ~e{kem okolju se vsaj o zunanjepoliti~ni problematiki pi{e dovolj, toda zelo malo je prave debate. In ~e se `e odvija, potem prevlada tradicija iskanja nekak{ne magi~ne formule, ki bo zagotovila ~e{ko nacionalno eksistenco do konca zgodovine. I{~e se mo~ni zaveznik, ki mu bi bili lojalni in k ~igar vrednotam bi se priglasili, on nas bi pa varoval. Tisti, ki se no~ejo ali pa ne morejo dovolj prilagoditi in sprejeti tujega mnenja za svojega, reagirajo razli~no. Veliko ~e{kih okoljevarstvenikov ni niti protestiralo proti vojni niti je ni podprlo, toda sedaj pomagajo potrebnim. Propagande imajo `e “poln kufr”, ~eprav so po izku{njah s komunisti~nim re`imom `e imuni. Ne razumejo mnogih stvari, toda v nasprotju s povpre~nim Ameri~anom razpolagajo s trdnim prepri~anjem, da stvari niso tako enostavne, kot so prikazane po televiziji. Prevedla Tina Judni~ LITERATURA: KELLER, J. (1999): “Mu`e byt nasili udr`itlene”, Salon – literara priloha denika Pravo, 17.6. 1999, Praga. MISIKOVA, M. (1999): “Valka neni mir”, Sedma generace: splo~ensko – ekologicky mesi~nik, {t.4, Praga. PATO^KA, J. (1999): “Meze pacifismu”, Sedma generace: splo~ensko – ekologicky mesi~nik, {t.4, Praga. 174 BALKANSKE REFLEKSIJE o v e d d e ž i -J \ Ü ü U ^ k * Prepovedani sade‘i glasbe Skupina Strelnikoff so s svojo kulturni{ko akcijo dregnili v sam osir dru`benopoliti~nega sprenevedanja posocialisti~ne dobe. V duhu naj`lahtnej{ih umetni{kih provokacij je tudi plo{~a Bitchcraft razkrila bistveno ve~, kot bi lahko katerakoli druga oblika javne komunikacije. Najprej nas je opozorila na to, da niti pojmovanje tolerance niti pojmovanje umetnosti nista dani enkrat za vselej, temve~ sta vedno rezultat aktualnih spopadov, pogajanj in dogovorov. Predvsem pa moramo na novo premisliti podro~je svobode umetni{kega izra`anja in vloge dr`ave pri njenem omejevanju ali varovanju. Napovedani politi~ni proces proti skupini zahteva analize in protiukrepe na razli~nih ravneh. Najpomembnej{i in o~iten je – poleg odlo~ne in trmaste obrambe obto`enih ~lanov skupine – ponovni premislek morebitnih meja in pomena svobode umetni{kega izra`anja. Glasba je med vsemi oblikami umetni{kega izra`anja tista, ki lahko brez kakr{nihkoli omejitev pove vse, kar je mogo~e povedati, ~eprav v resnici ne govori ni~esar, kar bi bilo mogo~e prevesti v kolikor toliko razumljivo obliko propozicijskega govora. ^e glasba u~inkuje nezavedno, sublimno, transcendentno ali kakorkoli `e nediskurzivno, pa podoba u~inkuje neposredno in temeljito. Zato je bila podoba `e od nekdaj uporabno edukacijsko in magi~no sredstvo – skupaj s kleno besedo. Toda mo~ glasbe je prav v tem, da njenih pomenov ni mogo~e razvozlati. Vse, kar je mogo~e interpretirati, so glasbi dodani teksti: besedila, podobe, programi, na~ini in konteksti njene dru`bene rabe. Te mo~i nebrzdane svobode glasbenega izra`anja se zavedajo vsi oblastniki, zato ni nenavadno, da je glasba med najverjetneje najpogosteje cenzuriranimi oblikami umetnosti, ~eprav nikoli ni mogo~e vedeti, o ~em pravzaprav sploh “govori”. Na Slovenskem (in v biv{i Jugoslaviji) smo pod socializmom spoznali eno od bolj bizarnih oblik cenzure, lahko ji re~emo kar ultralevi~arska cenzura. Oblastniki so bili sprva zgro`eni in zaskrbljeni nad vdorom dekadentnega ameri{kega kapitalisti~nega in d`ungelskega jazza, kmalu zatem pa tudi nad drugimi oblikami uvo`ene popularne glasbe. Isto~asno pa je slepa `elezna pest cenzure udarjala tudi po ljudski pesmi, ~e si je drznila opevati boga in svetnike, ter po dolo~enih neza`elenih oblikah klasi~ne glasbe (dolo~ene opere, arije, avtorji in slogi). @danovstvo sicer ni uspevalo pretirano dolgo, je pa vseeno pustilo nekaj neprijetnih sledi. V prvi vrsti gre za dovr{en in prefinjen sistem avtocenzure, zaradi katerega po petdesetih letih skorajda ni bilo ve~ prave, o~itne cenzure in represivnih dejanj proti glasbenikom in glasbenicam. Morda nas je zato napovedani proces proti celjski skupini Strelnikoff tako {okiral in vznemiril. Ker je proces prvi po padcu socializma, je {e toliko bolj zanimivo, ~e ga je mogo~e umestiti v {ir{i svetovni kontekst. Pri tem gre za dve ravni: formalno in vsebinsko. Na formalni nas mora zanimati, kako je s cenzuro in represijo proti umetnikom v de`elah z dolgoletno demokrati~no tradicijo, na vsebinski pa, ali gre pri slovenskem primeru le za PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 177 Rajko Mur{i~ lokalno specifi~no (podedovano) obliko kulturnega boja in posebno slovensko nagnjenje k rabam in zlorabam simbolov, ali pa je mogo~e govoriti o strate{kih ali kar tektonskih premikih v formiranju intelektualnega, kulturnega in vrednostnega sistema nove zdru`ene Evrope. Zato smo se odlo~ili na kratko predstaviti sisteme cenzure v zahodni Evropi (Velika Britanija), obenem pa opozoriti tudi na primere cenzure in represije v drugih delih sveta, s katerimi bo mogo~e primerjati na{ primer. Zgodbe s tem {e zdale~ ne bo konec. Nasprotno. To je {ele za~etek razprave o enem od temeljev kakr{nekoli demokracije: o svobodi govora in svobodi umetni{kega izra`anja. Rajko Mur{i~ 178 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Rajko Mur{i~ Popularna glasba v krempljih represije in cenzure1 “Popularna kultura, ~e naj bi bila napredna, mora vsebovati prvino opozicije sistemu, ki provokativno postavlja pod vpra{aj status quo.” Roger Wallis in Kirster Malm2 Vsaka glasba je politi~na, tako kot je politi~na vsaka javna dejavnost. Kultura je politi~na zadeva (Bennett et al. 1993: x). Glasba je izjemno priro~no sredstvo formiranja in obvladovanja dru`benega prostora, zato so jo vedno skrbno nadzorovali (glej Mur{i~ 1993: 153-168). Glasba je medij, ki zdru`uje sorodno misle~e in ~ute~e, zaradi ~esar je lahko nevarna tistim re`imom, ki druga~nosti na prenesejo. Glasba pa je lahko, nasprotno, tudi sredstvo indoktrinacije in sredstvo, s katerim je mogo~e ljudi obvladovati. Zgodovina glasbe je polna poskusov obvladovanja glasbe tako s spodbujanjem kot z njenim zatiranjem. Toda niti spodbujanje niti zatiranje ne prina{a za`elenih rezultatov – vsaj ne v tak{ni meri, kot bi si `eleli snovalci tovrstnih posegov. Medtem ko so moralisti v ZDA gledali na jazz in blues s strahom, da jim bosta pokvarila mladino,3 so ju ~rnci uporabljali tudi kot orodje lastne emancipacije. Nekateri mladi Nemci, ki se niso strinjali s prevladujo~im, od dr`ave in nacisti~ne stranke vsiljenim gibanjem Hitlerjugend, so `e med II. svetovno vojno plesali na jazz, se obla~ili po svoje, nosili dalj{e lase in svoje podkulturno gibanje imenovali Hottjugend (Veselja{ka mladina), ~eprav je marsikateri med njimi kon~al v koncentracijskem tabori{~u. Podobno je bilo s t. i. {tatniki, ki so se pojavili v 60-tih letih v Sovjetski zvezi (glej McKay 1998: 171-172). Strah pred jazzom, ki je s poudarkom na improvizaciji PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 179 1 ^lanek je bil prvi~ objavljen v reviji Popular Music and Society, letnik 19, {t. 3, Fall (jesen) 1995, str. 75-104. 2 Wallis in Malm 1993: 167. 3 Oba so imeli za d`ungelsko in hudi~evo glasbo. Govorili so, da kanibalisti~ne ritmi~ne orgije mamijo mladino na kraljevsko pot v pekel (Heins 1998: 80). Rajko Muršič 4 Cenzurirati pomeni preverjati z namenom, da bi prepovedali ali uni~ili, kar bi lahko bilo sporno. Izraz “cenzor” izhaja iz starega Rima, kjer so imeli posebne uradnike, ki so izvajali popise prebivalstva in nadzorovali javno moralo. O cenzuri govorimo vedno, kadar dolo~eni ljudje uspe{no vsilijo svoje politi~ne ali moralne vrednote, tako da prepovedo besede, podobe ali ideje, ki se jim zdijo `aljive (Heins 1998: 3). 5 Ob prikazu cenzure in represije proti popularni glasbi ne morem upo{te-vati tudi dogajanj v drugih sferah kulture, {e posebej v literaturi (skupaj s knji`ni~arstvom), v gledali{~u in pri filmu, pri katerih obstajajo razli~ni na~ini in institucije, ki v zahodnih “demokracijah” skrbijo za red s klasificiranjem in ote`evanjem dostopnosti gradiva, ki bi lahko vznemirjal ob~instvo. prina{al veliko svobodnja{kih elementov, je obstajal celo v Veliki Britaniji, kjer je BBC prepovedal predvajanje švro~e glasbe’ med letoma 1935 in 1956 (McKay 1998: 172). Tisti, ki spremljamo posamezne sestavine popularne glasbe v zadnjih nekaj desetletjih, poznamo obilo primerov, ko so imeli razli~ni glasbeniki in glasbenice, glasbeni opremljevalci, zalo`be, distributerji in trgovine ter organizatorji koncertov najrazli~nej{e oblike te`av s cenzuro4 in represivnimi posegi oblasti – tako v ZDA kot v Veliki Britaniji in drugod po zahodni Evropi,5 da o biv{em socialisti~nem delu sveta, Afriki, Aziji in Latinski Ameriki sploh ne govorimo. Prav v letu, ko se je iranski re`im po dveh desetletjih popolne prepovedi izvajanja in predvajanja vsake zahodne popularne (in umetne!) glasbe kon~no omeh~al in ponovno dovolil uporabo zahodnih glasbil, se v Sloveniji soo~amo s to`bo dr`ave (pardon, “ljudstva”) proti dvema ~lanoma skupine Strelnikoff, ki sta obto`ena nasilni{tva, ker sta izdala plo{~o. Da, samo zato, ker sta izdala plo{~o! To, da je na ovitku plo{~e podgana namesto Jezusa, sploh ni pomembno. Lahko bi bilo tudi karkoli drugega. Bistveno je, da bosta {la na sodi{~e zaradi izdaje nesporno umetni{kega izdelka. Kako naj razumemo to nepri~akovano situacijo? Kak{en nauk naj potegnemo iz nje? Pri tokratnem zapisu se ne bom spu{~al v vsebinsko analizo same plo{~e, kaj {ele podgane na njej, in tudi {ir{ega konteksta posocialisti~nih kulturnih bojev ne bom na~enjal, temve~ se bom bolj usmeril na formalno plat zadeve in posku{al primerjati primer Strelnikoff z drugimi primeri dr`avnega poseganja na podro~je umetni{ke svobode. Za~nimo z ZDA. Tej dr`avi znameniti prvi amandma ustave prepoveduje kakr{nekoli omejevalne posege pri svobodnem izra`anju mnenj. Toda to ne pomeni, da se lahko umetniki (in novinarji ter druge javne osebe) izra`ajo povsem svobodno, kakor bi se jim pa~ zahotelo. Kje pa! Cenzorske {karje so v rokah civilne dru`be in njihovih skupin pritiska, marsikaj pa lahko dose`ejo tudi lokalne oblasti na podlagi lokalnih in dr`avnih zakonov, ki tako ali druga~e prepovedujejo in omejujejo obscenost, nespodobnost, pornografijo ter celo protidr`avni govor. Zato so prepiri za in proti cenzuri v ZDA zelo `ivi in tudi zato so notranji kulturni boji velikokrat tudi zelo odmevni. Ameri{ke cenzorske in proticenzorske vojne se nadaljujejo, ~eprav dr`ava ne sme omejevati svobode umetni{kega izra`anja. Boji znotraj civilne dru`be so `ivi kot le kaj. Poleg skupin pritiska, ki se zavzemajo za omejitve in cenzuro (praviloma v imenu javne morale ter skrbi, da otroci ne bi pri{li v stik s pogro{nim gradivom), obstajajo tudi dobro organizirane skupine, ki se borijo proti cenzuri in so v svojem boju za zdaj tudi dokaj uspe{ne. Tudi tako jasno zapisan prvi amandma k ustavi torej {e ne jam~i nesporne in neomejene svobode (umetni{kega) izra`anja. Svoboda, skratka, ni nikoli stanje, temve~ proces. 180 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba v krempljih represije in cenzure Skozi znano zgodovino poznamo veliko primerov uti{anj in zatiranja glasbe ter glasbenikov in glasbenic, toda tako ekstremnih in sistemati~nih primerov obra~unavanja z njimi kot v tem stoletju prej br`kone ni bilo. Morda je bil razlog v tem, da je bilo umetni{ko ustvarjanje omejeno po tako reko~ naravni poti, saj glasbenikom praviloma ni prihajalo niti na misel, da bi trobili v povsem druga~ne rogove od podedovanih, medtem ko v tem stoletju pravzaprav morajo presegati vzpostavljene meje. Oblastniki, religije in moralisti so od nekdaj skrbeli za prave tone. Pitagorejci in Platon so dopu{~ali le dolo~ene intervale, v srednjem veku pa so se otepali intervala male kvinte kot “hudi~a v glasbi” (Cooke 1982: 63-64). Nekateri so bili prisiljeni pisati za ene, nekateri za druge oblastnike in cerkvene gospodarje, drugim so neusmiljeno pregledovali in izlo~ali dolo~ena besedila (na primer Verdiju). Proti dolo~enim glasbenim zvrstem in glasbenikom ter glasbenicam so doslej najbolj brutalno nastopili totalitarni re`imi v tem stoletju. Toda represije proti glasbi in glasbenikom se ne gredo samo odkriti ideolo{ki totalitarni re`imi. Enako nesre~no usodo so do`iveli nekateri glasbeniki in glasbenice iz tistega dela sveta, v katerem je prihajalo do nasilnih prevratov ali dalj ~asa trajajo~ih dr`avljanskih vojn. Najte`je se je sicer godilo – in se, `al, gotovo godi tudi danes – anonimnim glasbenikom in glasbenicam, ki jih pozaprejo v diktaturah te in one vrste, ali pa tisti, ki se znajdejo pod tujo okupacijo, pa no~ejo zaigrati tako, kot bi hoteli novi gospodarji. V Al`iriji {e danes padajo tudi glave. Med `rtvami dr`avljanske vojne so tudi nekateri glasbeniki, ki jih niso ubili po naklju~ju, na primer Lounes Matoub, glasnik berberske kulture v Al`iriji, ali rai pevec Cheb Hasni, mnogi drugi pa so zapustili de`elo (Vidal-Hall 1998). Znane so ve~kratne zaporne kazni (na podlagi najrazli~nej{ih obto`b: od u`ivanja drog do ugrabitev mlaj{ih deklet za delo v njegovem klubu in trgovanja z devizami), s katerimi so v Nigeriji hoteli uti{ati znamenitega pevca Fela Kutija. V primerjavi z usodo nekaterih glasbenikov v ^ilu, v prvi vrsti zverinsko mu~enega in umorjenega folk pevca Victorja Jara, je bila usoda nekaterih jazz, pop in rock glasbenikov v socialisti~nih dr`avah, ki so se z vsemi sredstvi otepale uvoza zahodne dekadence, skorajda znosna. Glasbeniki in glasbenice iz de`el t. i. tretjega sveta so lahko zadovoljni/e, ~e jih doleti le cenzura v nacionalnih ali javnih medijih, kot se je na primer zgodilo mavretanski pevki, televizijski zvezdi Maloumi Mint el-Maideh, ki izvaja pesmi, v katerih na odkrit in neposreden na~in opeva ljubezen in spolnost ter s tem kr{i nenapisana pravila in omejitve arabskega javnega diskurza. Dr`ave v t. i. tretjem svetu so {e posebej ob~utljive na morebitne politi~ne konotacije posameznih komadov. Tako so v Ju`noafri{ki republiki ro~no prepovedali predvajanje znamenite reggae pesmi Erica Donaldsona šStand Up’, da je ne bi ~rni Ju`noafri~ani razumeli povsem narobe, somalski divi Maryam Mursal pa so po{teno grenili PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 181 Rajko Muršič 6 Obscenost je pravni termin v zakonodaji ZDA. Eksplicitnega govora o spolnosti, ki je brez kakr{nekoli dru`bene vrednosti, je nesporno `aljiv, se sklicuje na nespodobne ali morbidne spolne `elje in je brez opaznej{e literarne, umetni{ke, politi~ne ali znanstvene vrednosti – za razliko od umetni{ke pornografije – prvi amandma ne {~iti (Heins 1998: 139; Chastagner 1999: 182). Še bolj arbitraren bi lahko bil najnovej{i zakon o spodobnosti v komunikaciji iz leta 1996, ki naj bi prepovedoval o~itno `aljiv govor glede na “trenutne standarde skupnosti”, ~e nekaterih njegovih ~lenov ne bi zavrnilo Vrhovno sodi{~e (Heins 1998: XIV-XVII). `ivljenje, dokler ni zapustila svoje domovine (Owen, Korbe in Reitov 1998). Najbolj raz{irjena metoda represije nad glasbeniki v tretjem svetu pa so obto`be zaradi kak{nega drugega kriminalnega dejanja, ki jim ga po mo`nosti tudi podtaknejo (kraja, droge itd.). Tako se je ju`noafri{ki pevec Mzakeh Mbuli, ki je razkrival ne~edne posle poapartheidske vlade, promptno zna{el v priporu pod skoraj zanesljivo la`no obto`bo oboro`enega ropa. Toda tudi – vsaj na papirju – najbolj demokrati~ne zahodne dr`ave so se v svoji zgodovini ob~asno spozabile nad glasbeniki. Zakonodaja, ki izhaja iz spo{tovanja dr`avljanskih svobo{~in, pu{~a malo manevrskega prostora za preganjanje samih avtorjev spornih izdelkov, zato pa se lahko znajdejo na udaru prodajalci in razpe~evalci spornih izdelkov. Res je sicer, da v novej{i zgodovini ni mogo~e najti primera, ko bi kak{en glasbenik ali glasbenica {la v zapor zgolj zaradi svojega umetni{kega delovanja ali dela, toda nekateri njihovi izdelki in posamezni nastopi so se ob~asno pojavili kot predmet sodne obravnave. Glavne mo`nosti za preganjanje glasbenikov in njihovih del na Zahodu omogo~ajo razli~ne ina~ice zakona o obscenosti.6 Tu in tam je kazniva tudi bogokletnost, medtem ko se tisti, ki prodajajo ali razpe~ujejo izdelke z ekstremnimi oblikami nasilja ali sovra`nega in sramotilnega govorjenja – v prvi vrti rasisti~nega in seksisti~nega – le redko znajdejo pred sodi{~em. Ko je leta 1984 britansko okro`no sodi{~e prepoznalo kot obscen komad šBata Model’ s plo{~e Penis Envy skupine The Crass, je bilo vsakomur jasno, da je bila v resnici pod udarom odkrita anarhisti~na usmeritev skupine. Ni dvoma, da je (bil) eden od glavnih razlogov za strah pred rockom in drugimi zvrstmi popularne glasbe njihova politi~na razse`nost, ki v prvi vrsti zadeva mati~no okolje nastanka (Street 1986; Martin in Segrave 1993; Bennett et al. 1993: 3; Cloonan 1996), saj tudi navidez nepoliti~ne javne dejavnosti tako ali druga~e posegajo v obstoje~e ravnovesje dru`benih sil in ga tudi spreminjajo. Pri politi~no spornih skupinah je vedno v veliko pomo~ zakonodaja, ki regulira javni red in mir. Brightonska skupina Flannel se na koncertih redno sre~uje s policijskimi racijami, nekatere nastope pa jim je policija celo prepovedala, ker naj bi bili preve~ “hujska{ki” in ker naj bi se na njihovih koncertih zbirali “narkomani, anarhisti in neza`eleni elementi” (Owen, Korpe in Reitov 1998: 9). Na podobne te`ave so naletele tudi druge bolj radikalne politi~no (ali zgolj nepravoverno u`iva{ko) usmerjene skupine. Zgodovinski trenutek prav tako vpliva na ob~utljivost “demokrati~nih” oblasti na dolo~ene glasbene oblike. Med falklandsko vojno v Veliki Britaniji ni bilo mogo~e predvajati dolo~ene glasbe. Tudi v ~asu nara{~anja krize ob severnoirskem konfliktu si pri zalo`bi EMI leta 1972 niso drznili izdati druge male plo{~e skupine Hawkwind Urban Guerilla. Kadar domnevajo, da bi zaradi kak{ne 182 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba v krempljih represije in cenzure pesmi domnevno prizadeti ljudje spro`ili zasebne to`be, se gramofonske dru`be potrudijo, da ta pesem nikoli ne pride v javnost, ali pa jo umaknejo iz prodaje. To se je na primer zgodilo Ianu Duryju, ki je hotel izdati pesem šSpasticus Autisticus’ na kompilaciji, ki je bila izdana ob dobrodelni akciji v pomo~ invalidom. DR@AVNA REPRESIJA IN POPULARNA GLASBA “Posebnost rocka kot oblike popularne kulture izhaja iz njegovega zna~ilnega odnosa do vsakdanjega `ivljenja, odnosa, ki je posebnega pomena v danem politi~nem kontekstu. Toda švsakdanje `ivljenje’ je ve~ kot le vsakdanjost: je zgodovinska struktura mo~i.” Lawrence Grossberg7 7 Grossberg 1993: 204. 8 O Cohenovem konceptu šmoralne panike’ in o tem, da za viharji v javnosti praviloma ni mogo~e najti kaj prida resni~nih dejstev, glej Goode in Ben-Yehuda 1994 ter Bulc v pri~ujo~i izdaji. Popularno glasbo lahko razumemo kot obliko umetni{ke dejavnosti ali kot ekonomsko kategorijo, toda tudi kot kulturno postavko, ki redno spro`a šmoralne panike’,8 ali kot obliko mladinske kulture, ki jo je mogo~e uporabiti v politiki dr`avnega skrbstva (Rutten 1993: 39). Temeljna politi~na ureditev posameznih dr`av praviloma narekuje odnos javnosti in dr`avnih organov do doma~e in uvo`ene popularne glasbe. Najhuj{e stvari se dogajajo v tistih de`elah, v katerih je na oblasti vojska tak{ne ali druga~ne barve ali pa jo vodijo fanati~ni ideolo{ki militantne`i vseh mogo~ih prepri~anj. Na drugi strani so glasbe in glasbeniki ter glasbenice, ki se anga`irajo v smeri dru`benih sprememb, kot na primer ameri{ki folk pevci in pevke ali pevci in pevke t. i. nueva canción, ki je posredno pripomogla k zmagi Salvadora Allendeja v ^ilu. Tako ne presene~a, da je re`im diktatorja Augusta Pinocheta kot subverzivne prepovedal celo tradicionalne instrumente, kaznivo pa je bilo vsako omenjanje imena Victorja Jara (Petley 1998: 12). Morda je v tej lu~i ignoranca in marginalizacija, ki doleti nekatere dru`benokriti~ne pevce, na primer mehi{kega kantavtorja Leóna Chavesa Texeira, pravzaprav kar mila kazen. Le nekoliko prijaznej{i je bil voja{ki re`im, ki je vladal Braziliji dve desetletji in je od leta 1964 skrbno nadzoroval predvajanje glasbe na radiu. Še posebej neza`elena je bila t. i. musica popular brasileira, tako da so si glasbeniki, kot so Chico Buarque, Gilberto Gil in Caetano Veloso poiskali zato~i{~e v tujini (Petley 1998: 12). Po voja{kem udaru v Gr~iji leta 1967 so zaprli in mu~ili znanega pevca Mikisa Teodorakisa. V Tur~iji, ki so ji vladali vojaki do sredine osemdesetih let, je prepovedana vsaka javna kurdska beseda in tudi glasba, tako da kurdski pevci in pevke ve~inoma delujejo v tujini, kot na primer znana Shivan Perwer in Temo. Tudi Mengistujev re`im v Etiopiji je budno spremljal vsako dejanje doma~ih glasbenikov in glasbenic, slavni zairski oz. kongo{ki glasbenik Franco Luambo PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 183 Rajko Muršič Makiadi, vodja zasedbe OK Jazz, je bil ve~krat zaprt, Mobutujev re`im pa je prepovedal kar nekaj njegovih plo{~, ~eprav je bilo Francovo delovanje v resnici v skladu s proklamiranim domorodnim programom avtenti~nosti (Petley 1998: 12). Toda te`ave glasbenikov v Kongu (Zairu) se z zadnjim prevratom {e niso kon~ale. Ko se je po desetletnem izgnanstvu vrnil Tabu Ley Rochereau in izdal pesem šKebo Beat’, je naletel na prepovedi, cenzuro in druge te`ave (Brown 1998). Te`ave, na katere naletijo nekateri afri{ki glasbeniki, kot npr. Patrick Balisidya, so videti veliko manj{e. Balisidya je v prometni nesre~i izgubil oz. uni~il instrumente, ki so bili v lasti dr`ave Tanzanije, nato pa jih ni mogel niti odpla~ati niti dve desetletji ni mogel nastopati (Malm 1998). Pravoverni muslimani so na glasbo vedno gledali skepti~no, islamisti~ni fanatiki pa so se nanjo spravili s prav posebno vnemo, kar lahko spremljamo v vseh “pravovernih” islamskih de`elah, ki jih vodijo radikalna gibanja in stranke: v Sudanu, Afganistanu, Al`iriji, Iranu in {e kje (Petley 1998: 13). Pakistan se v zadnjem obdobju prav tako vse bolj nagiba k fundamentalisti~nim smerem in eden od prvih znanilcev tega dogajanja je bila popolna prepoved predvajanja glasbe skupine Junoon, ki je sku{ala premostiti prepad med pakistansko in indijsko popularno kulturo (Azad 1998). V Iranu so bile od leta 1979 dovoljene le voja{ke hvalnice, tradicionalne pesmi in blaga klasi~na perzijska instrumentalna glasba. Ajatolah Homeini se ni strinjal s popolno prepovedjo vsake glasbe, kot so zahtevali najbolj vro~ekrvni, kljub temu pa je brez zadr`kov podprl popolno prepoved vsake zahodne glasbe (umetne in popularne). Toda Iran~ani se kljub temu niso dali in so v zasebnem kontekstu (tudi na svatbah) {e izvajali tudi popularno glasbo. Pomembno vlogo pri ponovnem meh~anju iranske popularne kulture pa je odigral tudi t. i. revolucionarni pop (Basmenji 1998). Edina dr`ava, v kateri je danes glasba, namenjena zabavi, prakti~no povsem prepovedana, je talibanski Afganistan, ~eprav se tudi tam ljudje znajdejo po svoje in imajo pri sebi kasete z odlomki iz korana, molitvami in talibanskimi politi~nimi pesmimi predvsem za kamufla`o (Yusufzai 1998). Še najte`je pa je tistim glasbenikom, ki se ne prilegajo niti islamskim niti posvetnim zakonom. Sudanska pevca Mohamed Wardi in Mohamed el-Amin sta bila zaprta pod re`imom diktatorja Nimeirija, toda tudi tisti, ki so diktatorja vrgli, Nacionalna islamska fronta, niso ni~ bolj{i. Pevca Abu Arakija el-Bakheita so v zgodnjih devetdesetih zaprli, njegove pesmi pa prepovedali predvajati na radiu. Toda njegova usoda {e ni bila najhuj{a. V povsem protiposvetno nastrojeni fundamentalisti~ni atmosferi porevolucionarnega Sudana je leta 1994 v nekem pevskem klubu v Omdurmanu neki pravovernik z no`em zaklal pevca Khogalija Osmana in med drugimi ranil tudi mednarodno znanega pevca Abdela Qadirja Salima (Verney 1998: 75-78). Najhuj{o represijo sta proti glasbi in glasbenikom ter glasbenicam zganjala nem{ki nacisti~ni in sovjetski stalinisti~ni re`im. 184 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba v krempljih represije in cenzure Utemeljevala sta jo tako z glasbenimi kot s povsem zunajglasbenimi razlogi. Zna~ilno je bilo nacisti~no odklanjanje glasbe `idovskega izvora, zna~ilen pa je tudi termin Entartete Musik (izrojena glasba), pod katerega so stla~ili vse oblike glasbe, ki jih niso mogli uporabiti za propagiranje nacionalisti~nih na~rtov: jazz, atonalno glasbo in glasbo `idovskih avtorjev (prim. Petley 1998: 14; Ludwig 1998). Jazz in velik del ameri{ke popularne glasbe so proglasili za d`ungelsko in dekadentno glasbo, ki jo izvajajo iz Afrike uvo`ene opice, z enako vnemo pa so se spravljali tudi na sodobno glasbo, v kateri je ustvarjalo tudi nekaj Judov. Rasisti~no in protimodernisti~no politiko so {e najbolj jasno pokazali ob razstavi o izrojeni umetnosti, ki so jo pripravili leta 1938 v Düsseldorfu. Marsikateri glasbenik je svojo nesre~o, da se je zna{el v napa~ni ko`i na napa~nem kraju, pla~al tudi z `ivljenjem. Stalinisti~na politika do glasbenega formalizma oz. moderne je bila komajda kaj manj nasilna od nacisti~ne. @danovstvo je sicer predvsem pralo mo`gane, toda marsikdo je kon~al tudi v gulagu (da o pregnancih in ube`nikih, ki so kasneje na Zahodu postali osrednje osebnosti sodobne glasbe, sploh ne govorim). Veliko uspe{nih skladateljev tega stoletja je imelo tak{ne ali druga~ne te`ave s svojimi socialisti~nimi re`imi. Toda tudi demokrati~ni re`imi so se tu in tam po{teno znesli nad glasbo in glasbeniki. V ZDA so se – v obdobju McCarthyjevega lova na rde~e ~arovnice – najbolj temeljito spravili na levo usmerjenega skladatelja Paula Robesona (Petley 1998: 15-16). Do glasbe, umetnosti nasploh in javne besede pa se niso pregre{ili samo socialisti~ni in fa{isti~ni ter voja{ko-diktatorski re`imi, temve~ tudi drugi re`imi, ki temeljijo na izkori{~anju. Tipi~en primer je bila na rasni neenakosti temelje~a Ju`noafri{ka republika, ki je imela tudi {iroko razvejan sistem cenzure. Absurdno spoznanje, da so cenzorji pesmi, ki so jih “v slu`bi” spravljali na ~rne liste, doma z veseljem poslu{ali (Pracher 1998: 85), ne prina{a nobene tola`be tistim, ki so bili primorani prejemati le pre~i{~ene informacije. Tudi Izrael je od samega nastanka dr`ave spremljala tak{na ali druga~na cenzura. Še danes si ni mogo~e predstavljati, da bi tam dovolili izvajanje kateregakoli dela Richarda Wagnerja (Ben-Zeev 1998: 122). Zadnje socialisti~ne de`ele {e vedno trmasto ohranjajo dolo~ene elemente nadzora nad javnim predvajanjem glasbe in skrbno spremljajo tudi glasbena dogajanja med mladimi in med potencialno “nevarnimi” manj{inami (Kitajska, Vietnam, Kuba itd.). V ozadju teh skrbi so zelo podobne moralisti~ne postavke kot npr. v ZDA: medtem ko v ZDA govorijo o “moralnem onesna`enju”, govorijo na Kitajskem o “duhovnem onesna`enju” (Reitov 1998: 140). Izvajalci, ki ne spadajo v dominantno etni~no skupnost ali pa se izrecno postavijo na stran borcev za enakopravnost oz. svobodo, v marsikateri de`eli nimajo dostopa do medijev. Mlaj{e pokolonialne multietni~ne dr`ave, ki posku{ajo vzpostaviti enotno oblast in PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 185 Rajko Muršič izgraditi nacionalno dr`avo po evropskem vzoru, zatirajo manj{inske kulture in jezike. Kenijska nacionalna radiotelevizija (KBC) `e ve~ kot 12 let ne dopu{~a prisotnosti ve~ kot 40 lokalnih jezikov (Kamau 1998). Enako velja za Indonezijo, ki je marsikatero lokalno kulturo in jezik, ki ju danes najdemo prakti~no le {e v diaspori, v relativno kratkem ~asu malodane izbrisala z zemljevidov. V vojnem ~asu dr`ave redno posegajo v javno predvajanje glasbe v medijih ter v glasbeno dogajanje na koncertnih odrih. Tega pa ne po~no samo voja{ke diktature ali izrazito militantni re`imi, temve~ tudi t. i. demokrati~ne dr`ave, ki med vojno za~asno suspendirajo svobo{~ine. To se je med drugo svetovno vojno dogajalo v vseh zavezni{kih dr`avah (v ZDA so npr. uvedli posebne vojne davke za klube, v katerih so plesali na `ivo glasbo), pa tudi v ~asu drugih vojn (korejske, vietnamske in zalivske v ZDA, falklandske v Veliki Britaniji, al`irske v Franciji, itd.). De`ele, ki so v vojnah, praviloma prepovedujejo glasbo nasprotne strani. Tako so na primer med drugo svetovno vojno jazz prepovedali na Japonskem, v Nem~iji in Italiji – ter celo v Sovjetski zvezi (McKay 1998: 170). Konec koncev smo lahko tudi sami izkusili implicitne posege v medijsko politiko med osamosvojitveno vojno leta 1991 in kasneje, ko so se razplamtele vojne na Hrva{kem, v Bosni in Hercegovini in na Kosovu. Slovenski nacionalni radio nekaj ~asa ni predvajal popevk v hrva{kem in srbskem jeziku, ~eprav javno izre~enih prepovedi ni bilo. Še bolj izrazito je potekala medijska vojna v dr`avah, ki so bile neposredno vpletene v spopade. Praviloma niso predvajale glasbe nasprotne strani, same pa so v program uvr{~ale tudi najbolj gnusne primerke vojnega hujska{tva. Zanimivo je, da se v to dogajanje niso ume{~ali samo novokomponirani “narodni” pevci in pevke (ki so sicer res prednja~ili s prosta{kim sovra{tvom), temve~ tudi rokerji (glej Buric 1998; Pettan 1998). Nikakor pa se ne smemo slepiti, da zahodne dr`ave ne poznajo cenzure. V Franciji, na primer, imajo uzakonjeno cenzuro z zakonoma o kinematografiji in o knjigah ter revijah za otroke. Slednji zakon iz leta 1949 ima tudi pomembno zanko v 14. ~lenu, ki prepoveduje razstavljati knjige ali revije spolnega ali nasilnega zna~aja (Chastagner 1999: 179-180). Ali naj bomo presene~eni, ko izvemo, da so ta ~len zakona doslej uporabili natanko 4716-krat?9 RELIGIJA IN GLASBA: OD VSESTRANSKE UPORABNOSTI DO POPOLNEGA ZATIRANJA “D`ihad se bo nadaljeval do kon~ne zmage. Cilj poveli~uje vsa sredstva, tudi ~e to pomeni, da morajo umreti dojen~ki, otroci in reve`i. Ohranitev religij je pomembnej{a od posameznega ~love{kega `ivljenja.” D`amal Zitouni10 186 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 9 Še leta 1994 so v nekaterih francoskih mestih zaplenili knjigo umetnostnega zgodovinarja Jacquesa Henrica, v kateri je bila reprodukcija Courbetove slike šL’origine du monde’ z golo vulvo (Chastagner 1999: 180). Dodati pa je treba, da tovrstne glasbene cenzure doslej v Franciji prakti~no ni bilo, ~e odmislimo nekaj medijskega pompa okoli Sergea Gainsburga (Je t’aime) in policijskega posredovanja na koncertu rap skupine NMT leta 1996 (prav tam). 10 Vodja GIA, islamskih oboro`enih skupin v Al`iriji. Cit. po Index for Censorship 25(4): 159. Popularna glasba v krempljih represije in cenzure Vse religije tega sveta v svojem obredju tako ali druga~e uporabljajo glasbo, pa naj gre za rabo zvoka in repeticij za doseganje transa, glasbeno spremljavo ob pripovedovanju zgodb ali duhovno glasbo, skozi katero naj bi se manifestiral absolut. Toda na drugi strani je to u~inkovito orodje, s katerim religije dosegajo velik del svojih u~inkov, lahko tudi nevarno, {e posebej ~e zapelje ljudi na stranska, manj duhovna pota. Vse velike monoteisti~ne religije imajo tak{ne ali druga~ne zadr`ke do glasbe, nekatere verske skupnosti pa so do glasbe tudi odkrito nestrpne in sovra`ne. Islam je na prvi pogled najbolj sovra`en do glasbe. Koran sicer na nobenem mestu ne prepoveduje glasbe, vseeno pa se muslimanom glasba ka`e kot nevarno po~etje, ki bi jih lahko (zaradi pogoste navezave na kombinacijo spolnosti in alkohola ob njenem “u`ivanju”) odvrnilo od boga. Toda mnogi kalifi so imeli glasbenike, pevce in plesalce na svojem dvoru, sufijski in dervi{ki redovi pa uporabljajo glasbo (tudi povsem posvetne instrumente in celo napeve) pri svojih verskih dejavnostih in ekstati~nih izku{njah. Kljub velikim besedam o smrti boga in gotovemu propadu blodnih religioznih iluzij lahko ob koncu tega stoletja spremljamo pove~ano privla~nost najrazli~nej{ih verskih idej in prepri~anj ter krepitev velikih monoteisti~nih religij (Tusa 1996). Mra~na plat postmodernega obdobja prevrednotenja modernisti~nih vrednot se brez dvoma ka`e prav v tem vzponu pomena religij, kar se je za zdaj najizraziteje pokazalo ob nezadr`nem vzponu islama, ki ga je najavila iranska revolucija (glej Gellner 1992).11 Obto`be v zvezi s satanizmom so lahko priro~no sredstvo za nadzorovanje tistih skupin, ki bi se sicer lahko izvile strogemu dru`benemu nadzoru. Tako so na primer januarja 1997 v Kairu in Aleksandriji aretirali 78 najstnikov, ljubiteljev heavy metala, ter jih – na sre~o neuspe{no – obto`ili satanizma (Snowdon 1998). Popularna glasba v svojih najbolj u`iva{kih razse`nostih praviloma ni najbolje zapisana pri vernikih, {e posebej slabo pa je zapisana pri fundamentalistih kakr{negakoli verskega prepri~anja. Za tak{ne vernike je glasba pa~ le hudi~evo delo in njegovo orodje za pridobivanje “du{”. Religiozni krogi sprejemajo izrazito negativno delovanje tistih bolj provokativnih avtorjev in izvajalcev, ki se – tako ali druga~e – poigravajo z religioznimi simboli ali uporabljajo elemente, ki jih religije nikakor ne morejo tolerirati. Ko se je na ameri{ki sceni pojavila skupina Marilyn Manson, ki naj bi leta 1997 na nastopih ob promociji albuma Anti-Christ Superstar v svoji predstavi uporabljala prizore ~a{~enja hudi~a, seksa v `ivo, skrunitve svetega pisma, one~a{~enje zastave in, skratka, drugih prvin grozljivk v slogu Grand Guignola, je vsa moralisti~na Amerika sko~ila na noge. Toda kaj ve~ od zahtev po bojkotu in onemogo~anju posameznih koncertnih prireditev niso mogli dose~i. Konec koncev ameri{ka zakonodaja temelji na strogi lo~itvi med cerkvijo (oz. cerkvami) in dr`avo, tako da posamezne cerkve dr`avi ne morejo vsiljevati svojih pogledov. 11 Ne smemo pa pozabiti, da so zametki sodobnega eksplozivnega kri`anja dr`avne ureditve in vere, ki temeljijo na zamisli pravi~ne dr`avne in verske skupnosti, nastali `e leta 1928 z ustanovitvijo skupine Muslimanski bratje v Egiptu (Zubaida 1996). PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 187 Rajko Muršič Znotraj civilne dru`be pa se ameri{ki religiozni kri`arji ne dajo. Konec koncev imajo bogato tradicijo. @e takoj po pojavu jazza so ga demonizirali in se {e v poznih tridesetih letih strinjali z nacisti~no oceno, da jazz sodi v “izrojeno” glasbo. Enako negativno so sprejeli rhythm and blues in kasneje rock šn’ roll, ki so ga seveda prav tako proglasili za d`ungelsko glasbo (D’Entremont 1998). Najve~ zgra`anja kr{~anskih fundamentalistov je bila dele`na znamenita Lennonova izjava iz leta 1965, da bo kr{~anstvo prej ali slej izginilo in da so Beatli popularnej{i od Jezusa Kristusa. V navalu besa so gorele plo{~e. Fundamentalisti {e danes verjamejo, da je rock hudi~eva glasba (~eprav so ga za~eli uporabljati tudi v svoje namene; prim. Howard in Streck 1996), kar nenazadnje dokazujejo tudi s tem, da vneto vrtijo plo{~e v vzvratni smeri in i{~ejo skrita “sublimna” sporo~ila, posve~ena Satanu, ki naj bi podpiral sekularne te`nje in spodkopaval ameri{ko dru`bo z abortusom, homoseksualnostjo, izkrivljeno umetnostjo in pogubno glasbo (D’Entremont 1998: 36). Priznati pa je treba, da so verniki bolj ob~utljivi na podobe oz. vizualne simbole kot na glasbo. Islam in judaizem prepovedujeta kakr{nokoli ~a{~enje podob, torej tudi upodabljanje oseb v verske namene. Kr{~anstvo, hinduizem in budizem so druga~ni. Verniki dejansko najpogosteje “spontano” reagirajo, ko so soo~eni z manipulacijami s podobami.12 Pri tem ne gre le za tako o~itne stvari, kot je ovitek Bitchcraft, temve~ za filme (Zadnja Kristusova sku{njava; Das Liebeskonzil; The Miracle13 itd.), fotografije (Piss Christ; zbirka fotografij Bettine Rheims pod naslovom INRI, ki se je leta 1997 zna{la na sodi{~u v Franciji), stripe, oglase in naslovnice. Vsaki domnevni bogokletnosti ali sakrilegiju sledijo medijski viharji in mobilizacija verskih fanatikov.14 Vsekakor pa je kulturni boj, ki v tak{ni in druga~ni obliki spremlja vsako vzpostavljanje hegemonije v dolo~eni dru`bi, ve~no prekletstvo sveta, v katerem se bodo za du{e svojih vernikov borile razli~ne totalne religiozne institucije. Tudi nova evangelizacija Slovenije, ki jo napoveduje slovenska Cerkev, je v bistvu proces vzpostavljanja nove dru`bene hegemonije. Toda ovir na njeni poti je veliko. Med najtr{imi orehi bo brez dvoma mo~na lai~na “opozicija”, ki se v veliki meri navezuje na libertarne izku{nje sodobne popularne kulture. MORALIZEM IN CENZURA V POPULARNI GLASBI “Fiktivna, homogena skupnost, ki jo sestavljajo šnavadni ljudje’, je nujna predpostavka za vzpostavljanje kakr{nekoli omejitve individualnih svobo{~in. Tak{no vzdu{je temelji v ve~ini dr`av na predstavah o dru`ini in rasi.” Claude Chastagner15 188 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 12 Katoli{ka cerkev je `e od drugega koncila naprej dolo~ala, kaj se sme in kaj se ne sme v (cerkvenem) slikarstvu, saj so cerkveni o~etje {e kako dobro vedeli, da so bo`je podobe sveto pismo nepismenih (Heins 1998: 170). 13 V filmu Roberta Rosselinija se pojavlja kme~ko dekle, ki si domi{lja, da je Devica Marija. Ameri{ko vrhovno sodi{~e je leta 1952 presodilo, da Dr`avni svet dr`ave New York ne more prepovedati filma, ker nobeno dr`avno telo ne sme vsiljevati religiozne pravovernosti filmu ali katerikoli drugi obliki umetnosti (Heins 1998: 39). 14 Tu in tam pa se – tudi v Evropi – spravijo na bogokletnike celo s sekularnimi pravnimi sredstvi. Nem{kega umetnika Georga Grosza so obdelovali na sodi{~u zaradi satiri~ne protivojne risbe šKristus v plinski maski’ (Heins 1998: 171). 15 Chastagner 1999: 180. Popularna glasba v krempljih represije in cenzure Vse zahodne dr`ave so tako ali druga~e reagirale na izzive popularne glasbe in se v razli~nih zgodovinskih obdobjih tudi na razli~en na~in odzivale na vedno nove in nove glasbene zvrsti, ki so s seboj prina{ale tudi zna~ilne dru`bene spremembe in negotovost. Vzdu{je, s katerim so v Veliki Britaniji sprejeli rock šn’ roll, ponazarja odlomek iz ~lanka Steva Raca v Melody Makerju leta 1956: “…trenutna obnorelost z Rock-and-Rollom je ena od najbolj groznih re~i, kar se jih je lahko zgodilo v popularni glasbi” (po Petley 1998: 16). Vso zgodovino popularne glasbe spremljajo zgodbe o prepovedih in moralisti~nem du{ebri`ni{tvu. Ko dolo~eni glasbeni slogi prese`ejo meje marginalne rabe, se oglasijo zaskrbljeni moralisti – tako desni kot levi – z ve~no istimi ugovori in skrbmi. Od samega pojava rock šn’ rolla pa vse do najnovej{ih zgra`anj nad delovanjem Marylin Manson igrajo na isto vi`o: ta primitivna, d`ungelska, hudi~eva glasba bo pokvarila na{o mladino in raz`rla temelje na{e skupnosti (glej Male~kar in Mastnak 1984; Street 1986; Bennett et al. 1993; Martin in Segrave 1993; Mur{i~ 1995, Cloonan 1996 in ~lanek v pri~ujo~i izdaji; Chastagner 1999). Zato jo je treba obvladovati z vsemi razpolo`ljivimi sredstvi: z medijskimi viharji, bojkoti in uni~evanjem hudi~evih proizvodov ter s sodnimi procesi in prepovedmi pa celo s fizi~nim nasiljem. Bistvena razlika med preganjanjem spornih plo{~ oz. skladb ter ovitkov pri nas in na Zahodu je – glede na obto`nico proti ~lanoma skupine Strelnikoff – v tem, da na Zahodu sodijo izdelkom (in jih v najslab{em primeru zase`ejo ter uni~ijo), pri nas pa njihovim avtorjem. V Veliki Britaniji bi lahko, ~e bi zakon upo{tevali v zelo strogem duhu, pogosto zaplenjali plo{~e, saj jim to dopu{~a zakon o obscenih publikacijah iz leta 1959. Toda doslej so bili to`ilci uspe{ni le v dveh primerih. Leta 1982 so spoznali za obscen komad šSo What’ skupine Anti Nowhere League, dve leti kasneje pa `e omenjeni komad šBata Motel’ skupine Crass (Petley 1998: 17). Med odmevnej{imi neuspelimi poskusi prepovedi je bil tudi postopek proti znameniti plo{~i Never Mind the Bollocks Here’s the Sex Pistols, ki je tekel v Nottinghamu po zakonu o nespodobnem ogla{evanju iz leta 1899. V ZDA se sodi{~a ne morejo pregre{iti proti plo{~am in izvajalcem, saj bi s tem kr{ila prvi ustavni amandma. Toda tudi ob tako jasnem jamstvu svobode izra`anja ob~asno prihaja do procesov, pri katerih bi lahko prepovedali distribucijo kak{ne plo{~e. V osemdesetih letih sta se v ZDA zgodila dva primera, ki ju je mogo~e povezovati z akcijo skupine Strelnikoff. Prvi je bil proces proti ~lanom skupine Dead Kennedys, ki so si drznili na ovitku svoje plo{~e (s, kakopak, provokativnim naslovom Frankenchrist) natisniti nesporno umetni{ko delo {vicarskega nadrealisti~nega umetnika H. R. Gigerja šPenis Landscape’ (Pokrajina penisov).16 Toda – groza! – ta “umetnik” si je drznil stkati preprogo iz falusov! Skupino 16 Golote in spolnosti se v ZDA o~itno zelo bojijo. Leta 1933 so na ameri{ki carini zadr`ali knjigo, v kateri je bila reprodukcija Michelangelove freske šPoslednja sodba’ v izvirni, goli obliki. Leta 1991 so pri zalo`bi Virgin zahtevali od skupine Tin Machine, ki je izdala plo{~o, na kateri so se zna{li kouroi, starogr{ki goli mo{ki, tak{no spremembo naslovnice, da so se v ZDA kouroi pojavili oble~eni (Heins 1998: 106, 112). PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 189 Rajko Muršič 17 Pravzaprav so jih obto`evali kr{itve ~lena 313.3 kalifornijskega kazenskega zakonika, po katerem je prepovedano razpe~evanje {kodljivega gradiva mladoletnim osebam (Chastagner 1999: 186). 18 O ameri{kih kulturnih vojnah glej dokumente v Bolton 1992. 19 Vrhovno sodi{~e ZDA je leta 1998 presodilo, da standardi o spodobnosti in spo{tovanju, ki jih je agenciji NEA pri odlo~anju o subvencioniranju umetni{kih projektov nalo`il ameri{ki kongres, niso v nasprotju s prvim amandmajem (Heins 1998: XIV). 20 Stvar je bila zelo resna. Zvezno sodi{~e je proglasilo album As Nasty as They Wanna Be kot obscen, vendar je prizivno sodi{~e to sodbo razveljavilo. To pa ni ni~ pomagalo prodajalcu plo{~ Charlesu Freemanu, ki je bil zaradi iste plo{~e (pred odlo~itvijo prizivnega sodi{~a) obsojen in je vmes izgubil svoj posel (Hains 1998: 32). Kljub temu pa je po mnenju mnogih tej skupini mogo~e o~itati vsaj seksizem (prim. Crenshaw 1993: 120-132). 21 PMRC so leta 1985 ustanovile `ene vplivnih ameri{kih politikov in drugih pomembne`ev (Susan Baker, Peatsy Hollings, Ethelann Stuckey, Sally Nevius, Tipper Gore in Pam Hower). Njen glavni cilj je bil boj proti obscenosti (besedilom, ki eksplicitno govorijo o spolnosti), (njenega pevca Jalla Biafro) so seveda leta 1986 v Kaliforniji to`ili zaradi obscenosti,17 toda ker bi morali za obto`bo obscenosti to`niki dokazati, da niti plo{~a Dead Kennedys niti Gigerjeva slika na ovitku plo{~e nimata prav nobene umetni{ke vrednosti (umetni{kega dela ni mogo~e prepoznati kot obscenega), so Jella Biafro na koncu dolgotrajnega procesa spoznali za nedol`nega. Toda skupina mu je medtem razpadla, ker se je moral posvetiti samo {e procesu in zbiranju denarja za odvetnike (glej D’Entremont 1998: 37). Drugi podoben primer je znamenita fotografija Piss Christ (Kristus v scalini) znanega umetnika Andresa Serrana iz leta 1987. Primer je zanimiv tudi zato, ker je bila ta fotografija leta 1994 razstavljena tudi v Moderni galeriji v Ljubljani, pa se zaradi nje ni skorajda nih~e posebej vznemirjal. V ZDA pa je bila gonja proti Serranu nepopisna, a vendar njegovi kri`arski kritiki niso niti pomislili, da bi njega kot avtorja poslali pred sodi{~e, saj so vedeli, da ga za to dejanje ne bi mogli niti obto`iti, kaj {ele obsoditi. Zato pa so se spravili na ameri{ko agencijo za spodbujanje sodobne umetnosti (NEA, National Endowment for the Arts), ki je sofinancirala Serranov projekt.18 Po velikih spopadih med zagovorniki in nasprotniki posrednih omejitev svobode umetni{kega izra`anja so na koncu v kongresu sprejeli sklep, da NEA naj ne bi sofinancirala morebitnih protiameri{kih in nemoralnih projektov. Toda tudi ta relativno blaga odlo~itev je povzro~ila silno negodovanje.19 Edini proces, ki se je zgodil v zvezi s prikazovanjem spornih umetni{kih del, je bil proces proti kustosu galerije Contemporary Art Center v Cincinnatiju Dennisu Barrieju, ki si je drznil razstaviti serijo sado-mazo homoerotni~nih fotografij enega najve~jih mojstrov fotografije Roberta Mapplethorpa (glej Bolton 1992: 269-282). Toda tudi na tem procesu so to`niki sodbo izgubili. Leta 1989 so se spravili na pevca Luthra Campbella in skupino 2 Live Crew. Zaradi domnevne obscenosti in nespodobnosti so hoteli v Miamiju prepovedati njihovo plo{~o z naslovom As Nasty as They Wanna Be. Toda vrhovno sodi{~e temu ni ugodilo, tako da so 2 Live Crew na koncu lahko praznovali s komadom šBanned in the USA’ (Marshall Lewis 1998: 30).20 Zato pa so toliko mo~nej{e in bolj neizprosne razli~ne skupine pritiska in organizacije ter politi~ne skupine, ki si prizadevajo na legalen na~in ~im bolj zagreniti `ivljenje tistim, ki se po njihovem pregre{ijo proti temeljnim moralnim normam. Najodmevnej{i tovrstni primer je delovanje skupine PMRC (Parents’ Music Resource Centre), ki ji je po stalnih pritiskih ob koncu osemdesetih let uspelo prepri~ati izdajatelje plo{~ v ZDA, da uporabljajo nalepko z obvestilom oz. svarilom za star{e, da bi lahko na dolo~eni plo{~i njihovi otroci sli{ali kak{no preve~ krepko besedo.21 Ta nalepka22 ni tako nedol`na, kot je videti na prvi pogled. V nekaterih ameri{kih zveznih dr`avah jo razumejo kot znak, da tak{ne plo{~e ne smejo prodajati mladoletnim. Prodajalcem, ki se odlo~ijo druga~e, pogosto grozijo s to`bami. 190 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba v krempljih represije in cenzure Tudi zasebniki lahko posredno prispevajo k temu, da avtorji in izvajalci krepko premislijo, kaj si smejo privo{~iti in ~esa ne. Posamezniki in skupine pritiska se nemalokrat spravijo na ustvarjalce, izvajalce, trgovce s plo{~ami, radijske in televizijske postaje ter zalo`be plo{~. Ameri{ki na~ini vcepljanja samocenzure23 potekajo na sodi{~ih, kot npr. leta 1985, ko so star{i nekega mladostnika, ki je naredil samomor, to`ili Ozzyja Osbourna, ker naj bi ga zavedel k temu dejanju s pesmijo šSuicide Solution’. Enako se je pet let kasneje zgodilo britanski skupini Judas Priest, vendar obeh sodi{~e ni moglo spoznati za krive (D’Entremont 1998: 37; Heins 1998: 10). Povsem druga pesem pa velja za javne nastope in zbiranje ob~instva (bodisi na koncertih ali na plesnih zabavah). V ZDA se lahko lokalne oblasti izognejo prvemu amandmaju z oviranjem pridobitev soglasij za organizacijo koncertov, pri izvedenih koncertih pa se lahko sklicujejo na najrazli~nej{e ina~ice zakonodaje v zvezi z javnim redom in mirom, s prirejanjem javnih prireditev, z obscenostjo, nespodobnostjo in podobnim. Marsikatera zvezna dr`ava pozna zakon o prepovedi obscenih javnih prireditev.24 V drugi polovici osemdesetih let je na prve pojave prirejanja spontanih plesnih zabav (house, ki se je razvil v rave) neverjetno represivno reagirala britanska oblast. Pod krinko boja proti mamilom se je konservativna oblast spravila na gibanje New Age Travellers in uporabila stare ter sprejela tudi nekatere nove zakone, s katerimi je posku{ala regulirati dogajanje v zvezi s plesnimi veselicami. Beseda rave se je pojavila celo v britanski zakonodaji (glej Petley 1998: 18). ^eprav to gibanje nima kak{nih eksplicitnih politi~nih vsebin in konotacij, se je zna{lo, podobno kot – ~eprav v bistveno bolj blagi obliki – skupina Plastic People of the Universe v obdobju po okupaciji ^e{koslova{ke, v polo`aju, ko ga je nepopustljiva zahteva po pravici do zabave in do izvajanja oz. uporabe dolo~ene glasbe privedla v politi~no konfrontacijo. Represivne socialisti~ne ideologije, konservativni desni~arski gromovniki in verski fundamentalisti so si pri ocenjevanju in odzivanju na nekatere dru`bene izzive neverjetno podobni. Nikakor ne smemo spregledati dejstva, da je zabava o~itno postala – ~etudi marginalno – tori{~e bojev za pridobivanje oz. krepitev dru`bene mo~i. Novi konservativizem se jasno zaveda pomena bojev za uravnavanje na~inov zabave, saj si lahko z njenim obvladovanjem obeta nadaljnjo reprodukcijo dru`benega reda in nadzor nad produkcijo kapitala (Grossberg 1992, 1993: 194). Izrazito politi~ne konotacije dobiva tudi rap oz. hip hop kultura nasploh, ~eprav ve~inoma sploh nima politi~nih vsebin. Ponovno gre za te`njo po neposrednem izra`anju in u`ivanju v dolo~eni glasbeni zvrsti, ki pa jo moralisti opazujejo s skepso in strahom. Po dolgem ovinku se lahko tudi v ZDA zgodi, da kak{nega glasbenika zaprejo zaradi njegove glasbene dejavnosti. To se je npr. vulgarizmom in drugim “nemoralnim” vidikom ameri{ke popularne glasbe, v prvi vrsti rocka in rapa. Prvi uspeh te organizacije so bila zasli{anja v ameri{kem senatu o t. i. pornografskem rocku leta 1985, glavni pa leta 1990, ko je RIAA (The Recording Industry Association of America) pristala na zahteve PMRC-ja o opremljanju plo{~ s svarilnimi nalepkami (“Nasvet star{em: Eksplicitna besedila”). Leta 1998 se je skupina preimenovala v Partners with the Music Resource Center (prim. Chastagner 1999; Heins 1998: 82-92). 22 Velikemu borcu proti cenzuri, Franku Zappi, so s tak{no nalepko (Eksplicitna besedila!) v neki trgovini ozna~ili plo{~o Jazz from Hell, ~eprav je povsem instrumentalna (Heins 1998: 83). 23 Noam Chomsky opozarja, da naj bi bila samocenzura glavni na~in, na katerega danes prihaja do nacionalnega soglasja v ZDA (navajam po Hedrick 1994: 98). 24 ^eprav do osemdesetih let zakonodaje o obscenosti prakti~no niso uporabljali proti glasbenikom in njihovim izdelkom, jo je `e leta 1956 skupil Gene Vincent, ki ga je dr`avno sodi{~e Virginije spoznalo za krivega v zvezi z obto`-bami o obscenosti in javni nespodobnosti na nekem koncertu (Martin in Segrave 1993: 73). PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 191 Rajko Muršič 25 Šele leta 1989 so se glasbeniki in lastniki trgovin po primeru Dead Kennedys zna{li pred ameri{kim sodi{~em zgolj zaradi prepevanja ali prodaje plo{~. Lastnika trgovine s plo{~ami Tommyja Hammonda v Alexander Cityju v Alabami so `e leto prej obto`ili obscenosti zaradi prodaje plo{~e Move Somethin’ rap skupine 2 Live Crew iz Miamija (Heins 1998: 1, 77). 26 To se je na primer zgodilo Jimu Morrisonu, pevcu skupine The Doors, ki je leta 1969 na odru v Miamiju pokazal svojo mo{kost in so ga zaradi tega takoj aretirali in zaprli, leto kasneje pa obsodili na globo in {est mesecev zapora (glej Martin in Segrave 1993: 123-125). leta 1998 zgodilo Shawnu Thomasu oz. C-Boju, ki je prestajal pogojno kazen, vendar pod pogojem, da ne bo propagiral `ivljenja v tolpi, kriminala in nastrojenosti proti zakonu. Kot raper je seveda prepeval o `ivljenju v getu in na ulici, tako da je z nekaterimi besedili na albumu Til My Casket Drops v resnici kr{il pravila pogojnega odpusta in se zaradi tega kmalu zna{el v je~i (Marshall Lewis 1998: 29).25 Cenzorske prijeme v t. i. demokrati~nih dr`avah lahko razdelimo v nekaj kategorij. Velik del cenzure se nana{a na izdajanje, razpe~evanje in predvajanje spornih izdelkov, deloma pa je o cenzuri (in represiji) mogo~e govoriti tudi pri omejitvah javnega zbiranja in dru`enja (tudi zaradi strahu pred morebitnimi dru`benimi nemiri). Opravi~evanje cenzure oz. prepovedi je zelo raznoliko. Najpogosteje gre za moralne zadr`ke (nespodobno govorjenje, odkrit govor o spolnosti, bogokletstvo), nemalokrat pa cenzorji vidijo v posameznih delih tudi nevarnost za javni red in mir (podpihovanje sovra{tva, rasizem, seksizem itd.). Tu in tam so razlogi cenzure tudi povsem politi~ne narave (primeri t. i. protidr`avnega delovanja, nasprotovanje oblasti v primerih vojne itd.). Cenzura se v demokrati~nih dr`avah praviloma kon~a pri prepovedi in zaplembi konkretnih zase`enih primerkov, le redko pa so tar~a represije tudi avtorji in izvajalci. Predvsem slednji se pogosto znajdejo na tapeti zaradi provokativnih nastopov, {e posebej ~e jih vzamejo pod lupo strogi varuhi morale in spremljajo njihove nastope ter v lokalnih zakonodajah najdejo elemente, ki prepovedujejo dolo~en na~in obna{anja, govorjenja ali delovanja na odru.26 Med opravi~evanji cenzorskih posegov najpogosteje nastopata dve vsebini: nespodobno govorjenje in spolnost. Neverjetno trmasta usmerjenost cenzorjev na sporo~ilnost, na posamezne segmente jezikovnega izra`anja, ne more biti naklju~na. Ko se ozremo na pesmi in besedila, ki so {la v nos razli~nim posameznikom (prim. Martin in Segrave 1993; Cloonan 1996), ugotovimo, da se ljudje {e danes o~itno bojijo magi~nega u~inka besed. Konec koncev ne morejo imeti niti kletvice niti raba nespodobnih izrazov nobenih resni~nih u~inkov, a se ljudje vseeno obna{ajo, kot da bi besede imele magi~no mo~ (ne le pri preklinjanju). Tudi spolnost je kategorija, ki jo zahodne dru`be izrinjajo na obrobje, ~eprav se na~eloma ne igrajo ve~ tovrstnih skrivalnic. Toda sprenevedanje v zvezi z javno moralo je {e vedno evidentno. Kdo cenzurira? V nasprotju z morebitno predstavo o dr`avi kot glavnem cenzorju so na Zahodu med cenzorji predvsem organizacije, katerih naloga naj bi bila razpe~evanje in predstavljanje dolo~enih izdelkov v javnosti. Glavni cenzorji so torej gramofonske zalo`be, izdajateljske hi{e, radijske in TV postaje, ~asopisje, prodajalne plo{~ in distribucijske mre`e, koncertni promotorji in lastniki prostorov. Teh primerov je ogromno (glej npr. Martin in Segrave 1993; Cloonan 1996; McKay 1998; Heins 1998), marsikaterih pa {ir{a javnost sploh 192 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba v krempljih represije in cenzure ne spozna. Zato pa javnost zelo dobro spozna tiste primere, pri katerih skupine pritiska in vplivni velmo`je in `ene grozijo z bojkoti in drugimi oblikami “civilnega” boja proti pregre{nim zadevam. Najbolj neusmiljen in najbolj nevaren ter osrednji nevidni cenzor pa je prav trg sam. Ne le zaradi zelo strogega re`ima varovanja avtorskega dela (pri katerem si dobi~ke delijo le velike zalo`be), zaradi katerega danes skorajda ni ve~ mogo~e uporabljati tehnike vzor~enja (semplerja). In tudi ne samo zaradi razli~nih gro`enj z bojkoti, ki jih izvajajo skupine pritiska. Trg je najve~ji cenzor zato, ker v svojem bistvu ne more prenesti radikalne ustvarjalnosti. Njegov nezgre{ljiv u~inek je izrinjanje dolo~enih “nevarnih” idej na obrobje. Meje svobode izra`anja in brezmejnost njenih omejitev: med sovra`nim govorom, verbalnim nasiljem in {~uvanjem k neenakosti ter nepopustljivim zagovorom svobode izra`anja “Umetniki so opazovalci in ~uvarji dru`be, kritiki in zmagovalci. Govorijo, kar je neizrekljivo, ~etudi se to manifestira na srhljiv, nepriljuden ali neobi~ajen na~in.” Ted Weiss27 “Dokler bomo imeli gospodarje in su`nje, ne more biti svobode govora.” Charles R. Lawrence III28 Svobodnega izra`anja ne omejujejo samo skupine pritiska, desno usmerjena konservativna politika, kleriki in moralisti, temve~ jo omejujejo tudi levi~arji in tisti, ki se po njihovem borijo za pravice zatiranih. Feministi~ni publicistki Catharine MacKinnon in Andrea Dworkin se borita proti negativnemu obravnavanju `ensk, kar vidita v pornografiji in seksizmu. Ko sta v Kanadi dosegli sprejetje zakona, ki prepoveduje pornografijo, sta se v lastno mre`o ujeli tudi sami, saj ne moreta objavljati tistih argumentov, v katerih uporabljata citate iz obravnavanih pornografskih del. Zelo nerodno je bilo, ko so se zna{li skupaj levi kritiki seksizma v pornografiji in desni~arski moralisti ter se, denimo, dru`no spravili na Madonno in njene video spote (šJustify My Love’, šTruth or Dare’, šLike a Prayer’ itd.) in filme (Sex, Body of Evidence).29 Te`ko bomo na{li koga, ki bi prisegal na brezmejno svobodo izra`anja, pa naj {e tako prisega na svobodo in svobo{~ine. Zahteva po brezpogojni svobodi izra`anja namre~ zahteva tudi priznanje pravice do izra`anja povsem zmotnih, zlih in zlo~inskih idej. V zadnji instanci pa tudi tistih, ki se zavzemajo za najrazli~nej{e oblike omejevanja svobo{~in. To seveda pomeni, da tak{no stali{~e ni enakovredno nasprotnemu oz. ni njegova enakovredna opozicija. Radikalno zagovarjanje svobode izra`anja pa tudi zahteva stalno prevrednotenje temeljnih eti~nih principov, na podlagi katerih je mogo~e brezpogojno zahtevati njeno neomejeno svobodo. Ker je konsistentno in dosledno zagovarjanje brezpogojne oz. brezmejne 27 Kongresnik Weiss je izrekel te besede leta 1990 v podkomiteju za vi{je izobra`evanje (cit. po Bolton 1992: 166). 28 Lawrence 1993: 87. 29 Madonna je leta 1991vrnila cenzorske udarce z intervjujem, ki ga je dala za Los Angeles Times na razstavi z naslovom Izrojena umetnost (Degenerate Art) in primerjala svoje izku{nje s cenzuro v nacisti~ni Nem~iji (glej Burt 1994b: 216-217). Omenjeno razstavo so pripravili v LACMA (Los Angeles County Museum of Art) in jo potem prikazali {e v Chicagu, Washingtonu in Berlinu. To je bil svojevrsten – in odlo~en – odgovor kustosov na takratne vro~e razprave o delih Andresa Serrana in Roberta Mapplethorpa. PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 193 Rajko Muršič 30 O iskanju racionalnih zagovorov morebitnih omejitev svobode govora oz. o kritikah brezpogojnega zagovarjanja teh svobo{~in prim. Burt 1994a; o doslednem zagovarjanju svobode izra`anja glej Heins 1998. 31 O zagovarjanju omejitvene zakonodaje pri sovra`nem govoru, ki lahko prizadene posameznike in skupine, ter o nevarnosti, da bi rasisti in drugi zatiralci opravi~evali svoje po~etje s svobodo govora in izra`anja, glej Matsuda et al. 1993. 32 O tem terminu pravnika Roberta Coverja glej Matsuda 1993: 23. 33 To so npr. `aljivi vzdevki za rasne in druge skupine, poni`evalne karikature, gro`nje z nasiljem in tista literatura, ki upodablja @ide in obarvane ljudi kot podobne `ivalim in se zavzema za njihovo iztrebljanje (Matsuda 1993: 23). 34 Ameri{ko vrhovno sodi{~e je presodilo, da besed, ki “ob samem izrekanju prizadenejo bole~ino ali {~uvajo k takoj{nji kr{itvi miru”, ustava ne {~iti (Lawrence 1993: 67). svobode izra`anja skorajda nemogo~e, se lahko omejim le na razmi{ljanje o nasprotju med te`njami po ~im {ir{i svobodi izra`anja in nasprotnimi te`njami po njenem ~im stro`jem omejevanju.30 ^eprav je res, da se za o`enje svobode izra`anja zavzemajo predvsem konservativni posamezniki in skupine, ne smemo pozabiti, da ji na svoj na~in nasprotujejo tudi levi~arji. Konec koncev je bilo doslej tudi bistveno ve~ uzakonjene in neformalne cenzure prav v socialisti~nih sistemih. Ko razpravljamo o omejitvah svobode izra`anja, imamo najprej v mislih primere o~itno nevarnih idej: rasisti~nih,31 nacisti~nih, fa{isti~nih, verskofundamentalisti~nih, seksisti~nih, homofobi~nih, ksenofobi~nih itd. Vsi demokrati~ni pravni sistemi poznajo prepovedi in sankcioniranje {~uvanja k nestrpnosti (rasni, etni~ni, verski) ter sankcioniranje javnih `alitev in drugih oblik t. i. “nasilja besede”.32 Toda nevarnosti tovrstnega govora – in celo govornih dejanj, ki jim lahko brez zadr`kov pripi{emo zle namene (t. i. hate speech)33 – niso niti jasno opredeljive, {e te`je pa je dolo~iti mejo med izra`anjem “nenevarnih” mnenj in “nevarnim” {~uvanjem. Seveda je res, da se ideje prej ali slej materializirajo v obliki dejanj in da se sovra`ni govor zelo verjetno sprevra~a tudi v sovra`na dejanja (ksenofobija se praviloma sprevr`e v nasilje nad tujci). Toda vpra{anje je, ali so prepovedi izra`anja tovrstnih mnenj res u~inkovito sredstvo proti zlo~inom, ki se dogajajo. V Nem~iji je npr. vsaka uporaba nacisti~nih simbolov, propagiranje nacisti~nih idej in zbiranje v nacisti~nih skupinah prepovedano, a je bilo prav v Nem~iji v zadnjem obdobju najve~ napadov na tujce. Na drugi strani je omenjeno delovanje v ZDA povsem legalno, a zaradi tega ni bistveno ve~ nasilja nad tujci kot v Nem~iji. Pri razmi{ljanju o omejitvah svobode izra`anja je bistveno, da se zavedamo razlike med izra`anjem mnenj (torej propozicijskim govorom) in performativnim govorom oz. mobilizacijskim ter situacijskim govorom. Nekaj je, ~e trdimo, da so ~rnci manjvredna rasa (kar je pa~ absurdna propozicija, ki jo je mogo~e ovre~i z nasprotnimi dokazi), nekaj povsem drugega pa je, ~e ~rnce v vsakdanjih stikih obkladamo s sramotilnimi vzdevki, ki imajo neposreden emocionalen u~inek. V tem primeru med besedami in klofutami pa~ ni bistvenih razlik. Toda te “besedne klofute” so lahko namenjene tudi, denimo, tistim, ki nosijo o~ala, debeluhom ali revnim posameznikom, pa zato vsak govor o njihovi druga~nosti {e ni sovra`en. Proti idejam se lahko borimo le z bolj{imi idejami, sicer pristanemo na to, da bodo drugi mislili in odlo~ali namesto nas. Kadar gre za primere sovra`nega govora, jih moramo presojati od primera do primera in te`iti k temu, da bo morebitna zakonodaja {~itila {ibkej{e pred mo~nej{imi ter temeljila na zelo natan~no opredeljenih primerih kazenske odgovornosti za verbalno nasilje (Matsuda 1993: 36-41).34 194 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba v krempljih represije in cenzure Ni pa mogo~e najti tudi nobenega pametnega zagovora za omejitve javne besede v primeru nespodobnega govorjenja (preklinjanja in uporabe t. i. nespodobnih besed) ali obscenosti ob neposrednem omenjanju in prikazovanju spolnosti. Te omejitve br`kone izhajajo iz arhai~nega verovanja v mo~ besede in dokazujejo, da se za mnogimi omejitvami javnega diskurza skrivajo preostanki prastarih vra`everij. Še en dober argument obstaja za zagovarjanje svobode izra`anja. Zatirane ideje se v tak{ni ali druga~ni obliki praviloma sprevr`ejo v {e bolj ekstremna mnenja in prej ali slej izbruhnejo na plano. Bistveno bolje je pustiti njihovo izra`anje v javnosti, kot jih zatirati in potiskati v zasebnost. Iz zasebnosti se bodo gotovo vrnile kot pobesnele zveri. Naci-punk in rasisti~ne, seksisti~ne ter nacionalisti~ne grupacije znotraj rocka so posledica {ir{ih dru`benih neskladij, so simptom, ne pa vzrok dru`benih deviacij. To seveda ne pomeni, da bi pristajali na prozorne levi~arske levite o tem, da pomanjkanje dru`bene solidarnosti in neenakomerna distribucija bogastva in mo~i vodijo v razli~ne ekstremne deviacije. Kako potem pojasniti obilje zelo nasilnih grupacij – od nacisti~no orientiranih punkerjev, skinheadov, ksenofobi~nih in nasilnih death metalcev do oboro`enih motoristov – v skandinavskih de`elah (prim. Loow 1998; Harris 1999)? Predstave o neenakosti, superiornosti, inferiornosti, ob~utenje strahu pred drugimi in druga~nimi so objektivno dejstvo, s katerim se moramo znati nau~iti `iveti in jih obvladovati. Stalno opozarjanje na zmotnost in praznost tak{nih predstav, neprestana konfrontacija z blodnimi idejami, trmasto vztrajanje pri razkrinkavanju razli~nih “prerokov” in “odre{iteljev” bo zaleglo veliko ve~ od sodnih prepovedi in represije. Konec koncev so obto`nice in morebitne kazni, ki se nana{ajo na razpe~evanje gradiva z evidentno rasno nestrpnostjo, kot npr. komad finske skupine Mistreat na kompilaciji White Solidarity na Švedskem (glej Loow 1998: 155), zelo neu~inkovito sredstvo boja proti rasizmu in drugim oblikam zagovarjanja superiornosti dolo~enih dru`benih skupin. Konec koncev sama kapitalisti~na produkcija temelji na sistemu regulirane neenakosti, pa se zaradi neprestanega medijskega razpihovanja razredne nestrpnosti nih~e pretirano ne vznemirja. Še manj u~inkoviti pa so dru`beni prevrati, ki s kapitalizmom zavr`ejo tudi temeljne svobo{~ine. Nasprotno: svobodno izra`anje sicer ne more jam~iti dru`benega miru, je pa doslej naju~inkovitej{e sredstvo za doseganje nenasilnega ravnovesja med najrazli~nej{imi potencialno zelo nevarnimi idejami. STRELNIKOFF? “Urverdrängung je mehanizem, s katerim se odtujimo od nemogo~e razklanosti sveta. Do te PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 195 Rajko Muršič 35 Rutar 1996: 155. 36 V 300. ~lenu Kazenskega zakonika, ki sankcionira zbujanje narodnostnega, rasnega ali verskega sovra{tva, razdora ali nestrpnosti – skupaj z znamenito dikcijo o sramotitvi narodnostnih, etni~nih ali verskih simbolov – so dodali nov odstavek, ki se glasi: “(3) Material in predmeti, ki nosijo sporo~ila iz prvega odstavka tega ~lena, kot tudi pripomo~ki, namenjeni za njihovo izdelovanje, razmno-`evanje in razpe~evanje, se vzamejo.” razklanosti ne moremo priti, a ~e se ji bli`amo, nastopijo no~ne more. Pojavijo se srhljive in temne po{asti, volkodlaki in tiranozavri s {iroko odprtimi gobci, gnusne, lepljive li~inke, kosmate gosenice, brezobli~ni stvori, ki lahko prevzamejo katero koli obliko. To je prava globinska Resnica sveta. (…) Prapotla~eno je srce boga, zato je ljubezen do njega eti~na. Bog je povsod in je vse, kar je, a vse, kar je, je iluzija in zaslu`i, da jo sesujemo. Bog je zato mrtev in odsoten.” Du{an Rutar35 ^eprav je jasno, da du{ebri`niki ne bodo nikoli mogli urediti sveta po svoji podobi, se bodo {e kako trudili potol~i vse, ki mislijo druga~e. Po desetletnem ignoriranju delovanja ene od slovenskih najinovativnej{ih alternativnih glasbenih skupin, so Strelnikoff prodrli v vse slovenske domove z ekscesom prapotla~enega stvora. Tik pred za~etkom napovedanega procesa se moramo vpra{ati, ali je bolj zaskrbljujo~e prvo ali drugo dejstvo. Medijski molk o delovanju tak{nih skupin, kot je Strelnikoff (in hkratno napihovanje medijskih balonov z revizijami zgodovine), je le druga plat dejstva, da cenzure ni treba uzakonjati, ker dovolj u~inkovito delujejo (nadzorovan) trg in represivni dr`avni aparati. Tako se ka`e sodni proces, na katerem ne bodo presojali, kak{en u~inek bi lahko imelo neko umetni{ko delo v javnosti (in bi ga “v dobro” te javnosti prepovedali oz. zaplenili), temve~ nameravajo presojati o tem, ali so avtorji umetni{kega izdelka nasilne`i samo zato, ker so se poigrali s tem, kar je v njihovi temeljni domeni: s simboli, da bi dosegli umetni{ki (sporo~ilni) u~inek, le kot navidez nepotreben eksces. Napovedani proces proti skupini Strelnikoff je {kandalozen zaradi dveh razlogov. Prvi je ta, da dr`ava obsoja umetnike – kaj lahko bi se zgodilo, da bi Slovenija zaslovela kot ena od tistih dr`av, v katerih zapirajo in ustrahujejo umetnike zaradi opravljanja njihovega posla – drugi pa je v tem, da bi slovenska dr`ava z obsodbo zaradi `aljenja vernikov dokazala, da se nagiba k teokratskemu pojmovanju prava in dr`avne ureditve. S spremembo kazenskega zakonika je slovenska dr`ava aprila 1999 uzakonila cenzuro.36 S procesom proti Vasji Ocvirku in Sergeju Steblovniku bi lahko uzakonila tudi represijo proti tistim, ki mislijo druga~e. Ker pa ne moremo druga~e, kot da se strinjamo s pozabljeno `rtvijo “demokracije” Roso Luxemburg, da je svoboda svoboda tistega, ki misli druga~e, lahko le dodamo: “No pasaran!” LITERATURA: AZAD, ARIF (1998): šTwo Into One Won’t Go’. Index On Censorship 27(6): 165. BASMENJI, KAVEH (1998): šSongs of Divine Love’. Index On Censorship 27(6): 128–129. 196 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba v krempljih represije in cenzure BENNETT, TONY, SIMON FRITH, LAWRENCE GROSSBERG, JOHN SHEPHERD in GRAEME TURNER (ur.) (1993): Rock and Popular Music: Politics, Policies, Institutions. London in New York: Routledge. BEN-ZEEV, NOAM (1998): šThe Deluge and the Ring’. Index On Censorship 27(6): 121–123. BOLTON, RICHARD (ur.) (1992): Culture Wars: Documents from the Recent Controversies in the Arts. New York: New Press. BROWN, DANIEL (1998): šDance, Dance Wherever You May Be’. Index On Censorship 27(6): 79–80. BURIC, AHMED (1998): šMarriage Made in Hell’. Index On Censorship 27(6): 149–152. BURT, RICHARD (ur.) (1994a): The Administration of Aesthetics: Censorship, Political Criticism, and the Public Sphere. Minneapolis in London: University of Minnesota Press (Cultural Politics, vol. 7). BURT, RICHARD (1994b): š“Degenerate šArt’”: Public Aesthetics and The Simulation of Censorship in Postliberal Los Angeles and Berlin’. V: The Administration of Aesthetics: Censorship, Political Criticism, and the Public Sphere. Richard Burt (ur.). Minneapolis in London: University of Minnesota Press, str. 216–259. CHASTAGNER, CLAUDE (1999): šThe Parents’ Music Resource Center: From Information to Censorship’. Popular Music 18(2): 179–192. CLOONAN, MARTIN (1996): Banned! Censorship of Popular Music in Britain: 1967–92. Hants: Arena (Popular Cultural Studies 9). COOKE, DERYCK (1982): Jezik muzike. Beograd: Nolit. CRENSHAW, KIMBERL^ WILLIAMS (1993): šBeyond Racism and Misogyny: Black Feminism and 2 Live Crew’. V: Words That Wound: Critical Race Theory, Assaultive Speech, and the First Amendment. Mari J. Matsuda, Charles R. Lawrence III, Richard Delgado in Kimberl~ Williams Crenshaw. Boulder, San Francisco in Oxford: Westview Press, str. 111–132. D’ETREMONT, JIM (1998): šThe Devil’s Disciples’. Index On Censorship 27(6): 32–39. GELLNER, ERNEST (1992): Postmodernism, Reason and Religion. London in New York: Routledge. GOODE, ERICH in NACHMAN BEN-YEHUDA (1994): Moral Panics: The Social Construction of Deviance. Oxford (VB) in Cambridge (ZDA): Blackwell. GROSSBERG, L AWRENCE (1992): We Gotta Get Out of This Place: Popular Conservatism and Postmodern Culture. New York in London: Routledge. GROSSBERG, LAWRENCE (1993): šThe Framing of Rock: Rock and the New Conservatism’. V: Rock and Popular Music: Politics, Policies, Institutions. Tony Bennett, Simon Frith, Lawrence Grossberg, John Shepherd in Graeme Turner (ur.). London in New York: Routledge, str. 193–209. HARRIS, KEITH (1999): š’Darkthrone is Absolutely Not a Political Band’: Difference and Reflexivity in the Global Extreme Metal Scene’. Referat, predstavljen na kongresu IASPM (International Association for the Study of Popular Music) v Sydneyju. HEDRICK, DONALD (1994): šFlower Power: Shakespearean Deep Bawdy and the Botanical Perverse’. V: The Administration of Aesthetics: Censorship, Political Criticism, and the Public Sphere. Richard Burt (ur.). Minneapolis in London: University of Minnesota Press, str. 83–105. HEINS, MARJORIE (1998) (1993): Sex, Sin, and Blasphemy: A Guide to America’s Censorship Wars. New York: A New Press. HOWARD, JAY R. in JOHN M. STRECK (1996): šThe Splintered Art World of Contemporary Christian Music’. Popular Music 15(1): 37–53. KAMAU, JOHN (1998): šSinging of Alien Tongues’. Index On Censorship 27(6): 145. L AWRENCE, CHARLES R. III (1993): šIf He Hollers Let Him Go: Regulating Racist Speech on Campus’. V: Words That Wound: Critical Race Theory, Assaultive Speech, and the First Amendment. Mari J. Matsuda, Charles R. Lawrence III, Richard Delgado in Kimberl~ Williams Crenshaw. PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 197 Rajko Muršič Boulder, San Francisco in Oxford: Westview Press, str. 53–88. LOOW, HELENE (1998): šWhite Noise’. Index On Censorship 27(6): 153–155. LUDWIG, MARK (1998): šTales of Terezín’. Index On Censorship 27(6): 156–164. MALE^KAR, NELA in TOMA@ MASTNAK (ur.) (1984): Punk pod Slovenci. Ljubljana: UK ZSMS, RK ZSMS (Krt 17). MALM, KRISTER (1998): šA World of Lost Music’. Index On Censorship 27(6): 81. MARSHALL LEWIS, MILES (1998): šBad as Bad Can Be’. Index On Censorship 27(6): 29–31. MARTIN, LINDA in KERRY SEGRAVE (1993) (1988): Anti-Rock: The Opposition to Rock šn’ Roll. New York: Da Capo Press. MATSUDA, MARI J. (1993): šPublic Response to Racist Speech: Considering the Victim’s Story’. V: Words That Wound: Critical Race Theory, Assaultive Speech, and the First Amendment. Mari J. Matsuda, Charles R. Lawrence III, Richard Delgado in Kimberl~ Williams Crenshaw. Boulder, San Francisco in Oxford: Westview Press, str. 17–51. MATSUDA, MARI J., CHARLES R. LAWRENCE III, RICHARD DELGADO in KIMBERL^ WILLIAMS CRENSHAW (1993): Words That Wound: Critical Race Theory, Assaultive Speech, and the First Amendment. Boulder, San Francisco in Oxford: Westview Press. MCKAY, GEORGE (1998): šThis Filthy Product of Modernity…’. Index On Censorship 27(6): 170–173. MURŠI^, RAJKO (1993): Neubesedljive zvo~ne igre: Od filozofije k antropologiji glasbe. Maribor: Katedra. MURŠI^, RAJKO (1995): Center za dehumanizacijo: Etnolo{ki oris rock skupine. Pesnica: Frontier, ZKO Pesnica. OWEN, URSULA, MARIE KORPE in OLE REITOV (ur.) (1998): Smashed Hits: The Book of Banned Music. Index for Censorship 72(6). PETLEY, JULIAN (1998): šOverview’. Index On Censorship 27(6): 11–19. PETTAN, SVANIBOR (1998): šMusic, Politics, and War in Croatia in the 1990s: An Introduction’. V: Music, Politics, and War: Views From Croatia. Svanibor Pettan (ur.). Zagreb: Institute of Ethnology and Folklore Research, str. 9–27. OWEN, URSULA, MARIE KORPE in OLE REITOV (1998): šCensorship? What Censorship?’ Index On Censorship 27(6): 5. PRACHER, CECILE (1998): šOnly Doing My Duty’. Index On Censorship 27(6): 83–85. REITOV, OLE (1998): šRock – a Spiritual Pollution’. Index On Censorship 27(6): 139–140. RUTAR, DUŠAN (1996): Freud proti pape`u. Ljubljana: YHD. RUTTEN, PAUL (1993): šPopular Music Policy: A Contested Area – The Dutch Experience’. V: Rock and Popular Music: Politics, Policies, Institutions. Tony Bennett, Simon Frith, Lawrence Grossberg, John Shepherd in Graeme Turner (ur.). London in New York: Routledge, str. 37–51. SNOWDON, PETER (1998): šThe Devil Has the Best PR’. Index On Censorship 27(6): 169. STREET, JOHN (1986): Rebel Rock: The Politics of Popular Music. Oxford: Basil Blackwell. TUSA, JOHN (1996): šThey Say God is Dead. Why Won’t He Lie Down?’ Index On Censorship 25(4): 120–124. VERNEY, PETER (1998): šDoes Allah Like Music?’ Index On Censorship 27(6): 75–78. VIDAL-HALL, JUDITH (1998): šA Gig Too Far’. Index On Censorship 27(6): 117–119. WALLIS, ROGER in KIRSTER MALM (1993): šFrom State Monopoly to Commercial Oligopoly: European Broadcasting Policies and Popular Music Output Over the Airwaves’. V: Rock and Popular Music: Politics, Policies, Institutions. Bennett, Tony, Simon Frith, Lawrence Grossberg, 198 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba v krempljih represije in cenzure John Shepherd in Graeme Turner (ur.). London in New York: Routledge, str. 156–168. YUSUFZAI, RAHIMULLAH (1998): šAll Quiet in Kabul’. Index On Censorship 27(6): 135–138. ZUBAIDA, SAMI (1996): šTrajectories of Political Islam’. Index On Censorship 25(4): 150–157. PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 199 200 Gregor Bulc Afera STRELNIKOFF kot moralna panika Kak{en bo odziv na plo{~o? – To bo {lo mimo, to so take dnevne zadeve. Intervju s Strelnikoff v Mladini 10. 2. 1998 tik po izidu plo{~e skupine Bitchcraft. Zgodbo poznate. Dolgo~asna je in duhamorna. Bend Strelnikoff izda CD, na {~itni ovitek pa flikne Devico Marijo, ki v naro~ju dr`i podgano. @ur bi bil interne nature, ~e ne bi Cerkev “blasfemije” potegnila v medije in ~e ne bi njen frontman Rode v Dru`ini napisal onega Mati-kaj-so-ti-storili uvodnika. Strelci re~ejo, da gre za umetnost, Cerkev odvrne, da gre za `alitev verskih ~ustev. Njeni skojevci potem “skrunitelje” ovadijo. Je`e{! So what! Marcel Štefan~i~ Jr. 1 ^lanek je bil prvi~ objavljen v reviji Popular Music and Society, letnik 19, {t. 3, Fall (jesen) 1995, str. 75-104. 2 Wallis in Malm 1993: 167. 3 Oba so imeli za d`ungelsko in hudi~evo glasbo. Govorili so, da kanibalisti~ne ritmi~ne orgije mamijo mladino na kraljevsko pot v pekel (Heins 1998: 80). I. KONCEPT MORALNE PANIKE V Collinsovem sociolo{kem slovarju je pod geslom moralna panika zapisano naslednje: “pretirana, mo~no medijsko podprta socialna reakcija na deviantno ravnanje, ki je v osnovi relativno minorno; pretirana reakcija medijev, policije, sodstva, vlade in javnosti, ki z etiketiranjem in s pretirano pozornostjo ne prepre~ujejo nadaljnjega tovrstnega vedenja, temve~ ga spodbujajo. To naredijo s konstruiranjem vzornikov, katerih obna{anje lahko opona{ajo drugi, ali pa prika`ejo dolo~eno vedenje, ki bi druga~e pritegnilo majhno pozornost, kot primer neposlu{nega in nesocialnega vedenja.” (Jary 1991: 410) PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 201 Gregor Bulc Kot klasi~na teoretika moralne panike Collinsov slovar navaja Stanleyja Cohena (Folk Devils and Moral Panics, 1972) in Stuarta Halla (Policing the Crisis, 1978). V ~etrti izdaji Slovarja komunikologije in medijskih {tudijev, avtorjev Jamesa Watsona in Anne Hill, pa moralno paniko definirajo takole: “Posamezniki in dru`bene skupine lahko zaradi svojih aktivnosti postanejo predmet besa vplivnih ~lanov dru`be, ki dojamejo te aktivnosti kot resni~no nevarne za norme in koristi dominantne kulture. Tak{ne reakcije, pravi Stanley Cohen v Folk Devils and Moral Panics (UK: MacGibbon & Kee, 1972), raz{irijo mno`i~ni mediji, obi~ajno v histeri~nem, stiliziranem in stereotipnem slogu, kar spro`i ob~utek moralne panike. Dick Hebdige v Subculture: The Meaning of Style (UK: Methuen, 1979) meni, da je imelo medijsko pokrivanje nastanka punkovske mladinske kulture vse klasi~ne simptome moralne panike. Stuart Hall v tekstu šRacism and Reaction’ v Five Views of Multi-Racial Britain (UK: CRE, 1980) zagovarja tezo, da je rasizem v britanskih medijih pogosto prevzel obliko moralne panike.” (Watson in Hill 1997: 144, 145) Cohenova, torej prva definicija moralne panike, je nekoliko bolj podrobna od zgornjih in temelji na reakciji medijev, javnosti in nosilcev dru`benega nadzora (policije in sodi{~) na mladostni{ke nemire v Britaniji. Cohen pojasnjuje, da v moralni paniki “neko stanje, okoli{~ino, osebo ali skupino ljudi za~enjajo ozna~evati kot gro`njo dru`benim vrednotam in koristim; prek mno`i~nih medijev jo predstavljajo v stilizirani in stereotipizirani obliki; uredniki, {kofje, politiki in drugi pravilno (desno) misle~i ljudje postavijo moralne barikade; dru`beno priznani eksperti izrekajo svoje diagnoze in re{itve; razvijajo se na~ini re{evanja; vse skupaj nato izgine, ponikne ali pa se stanje poslab{a in postane bolj vidno. V~asih je predmet moralne panike nekaj {e neznanega, spet drugi~ nekaj, kar obstaja `e dolgo, a je nenadno padlo v o~i. V~asih panika odmre in gre iz spomina, razen iz kolektivnega in iz folklore; v drugih primerih pa ima bolj resne in dolgoro~ne posledice in lahko spodbudi tudi pravne in dru`bene spremembe ali celo vpliva na spremembe v na~inu samodojemanja dru`be.” (Cohen 1972: 9) @e sama uporaba pojma španika’ implicira, da mnogi ~lani dru`be menijo, da je v dolo~eno dejavnost ali na~in obna{anja vklju~enih veliko ve~ posameznikov, kot jih je dejansko, in tudi, da je gro`nja, nevarnost in/ali {koda, ki naj bi jo vedenje teh posameznikov povzro~ilo, “mnogo vi{ja in ve~ja, kot bi bila po realisti~ni oceni” (Davis in Stasz v Goode in Ben-Yehuda 1994: 36). Ve~ina {tevilk, ki jih navajajo spro`itelji moralnih panik, je pretiranih in napihnjenih. “Povzro~itelji moralne panike posku{ajo maksimizirati obseg in raz-{irjenost problema, da bi upravi~ili svoje zahteve; ~e{ ve~ji ko je problem, ve~ pozornosti zaslu`i. (…) V ve~ini primerov se javnost, zakonodajalci, mno`i~ni mediji in drugi ocenjevalci problema strinjajo, da je velikost merilo za resnost dogodka.” (Goode in Ben-Yehuda 1994: 99) 202 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Afera STRELNIKOFF kot moralna panika Kako vidimo moralno paniko? Na kak{en na~in se izra`a? Cohen je videl moralno paniko v okviru specifi~ne reakcije petih razli~nih dru`benih segmentov na neki dolo~en dogodek, to je novinarjev, javnosti, policije in sodstva, politikov in razli~nih skupin pritiska. Poleg na{tetih petih glavnih akterjev v drami moralne panike ne smemo izpustiti tistih, proti katerim je napad usmerjen. Cohen jih imenuje folk devils oz. ljudski hudi~i. Ti so personifikacija zla. Ljudski hudi~ dovoljuje takoj{njo obsodbo, je “nedvoumno negativen simbol” (Cohen 1972: 41), ki mu odvzamejo vse dobre, pozitivne lastnosti in mu pripi{ejo le slabe. Pri takem procesu manihejske simbolizacije “podobe postanejo mnogo ostrej{e, kot je sama realnost” (Cohen 1972: 43). Gre za popolno demonizacijo dolo~ene skupine ljudi. ^im mediji to skupino dolo~ijo za deviantno – prek stereotipnih predstav in vnaprej{njega obsojanja – je proces konstruiranja ljudskega hudi~a kon~an. Od tod naprej ob vsaki omembi to skupino slikajo v grdi lu~i, vedno jo predstavljajo v negativnem kontekstu, imajo jo za de`urnega krivca ali gre{nega kozla za nastale – resni~ne ali neresni~ne – dru`bene probleme. Dasiravno zgornji orisi pojava moralne panike {e niso ~isto za v ko{, so se v zadnjem ~asu pojavile te`nje po reviziji “klasi~nega” koncepta moralne panike v lu~i aktualnih sprememb v sodobnih dru`bah. Tako denimo McRobbiejeva zagovarja tezo, da moralna panika v postmoderni dru`bi {e vedno obstaja. Toda klasi~en koncept, ki opredeljuje ta pojav, po njenem ne more ve~ natan~no zaobjeti nove oblike moralne panike. Konstruiranje moralne panike je postala standardna novinarska praksa. Mno`i~ni mediji sku{ajo v tekmi za ~im ve~jimi dobi~ki dolo~ene novice vsakodnevno spremeniti v velike moralne {kandale, v zgodbe, ki bi za nekaj ~asa lahko spro`ile moralno paniko in ki bi na ta na~in prispevale k ve~ji gledanosti, poslu{anosti ali branosti dolo~enega medija. Tak{ne instant moralne panike niso ve~ tako trdne in monolitne kot neko~. Za name~ek so ljudski hudi~i postali mnogo manj ranljivi in ogro`eni, kot so bili v preteklosti. Na njihovo stran se redno, skoraj brez izjeme, postavljajo raznorodne skupine pritiska, ki so nastale v ~asu mo~ne prevlade konservativnih (desnih in desnosredinskih) strank v zahodnih demokracijah, in delujejo kot nekak{na neformalna opozicija konservativnim principom politi~ne vladavine. Ne glede na to pa vseeno ne gre pozabiti, da je “v svojem bistvu moralna panika namenjena stra{enju ljudi, da bi jih na ta na~in odvrnila od kompleksnosti in vidnih socialnih problemov vsakdanjega `ivljenja, da bi se bodisi umaknili v šzabarikadirano duhovno stanje’ – ob~utenje brezupa, politi~ne nemo~i in paralize – bodisi v obsedeno stanje, da je šglede tega treba nekaj nujno ukreniti’” (McRobbie 1994: 199). Ne smemo tudi spregledati, da je moralna panika tudi “pogost na~in poskusa discipliniranja mladih s stra{enjem njihovih star{ev” (ibid.) in da z moralno paniko prihaja do vsiljevanja “podobe dru`inskega `ivljenja, ki jo je vsled globokih in PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 203 Gregor Bulc 1 Slovar komunikologije in medijskih {tudijev Watsona in Hillove pri geslu šSound-bite’ zapi{e: “Termin originalno izvira iz radijskega diskurza, a se uporablja tudi v televizijskem; opisuje na filmski ali avdio trak posneti segment znotraj novi~arske zgodbe, v katerem novinar govori z virom – kot je na primer politik ali o~ividec.” (Watson in Hill 1997: 215) ireverzibilnih sprememb v odnosih med mo{kimi in `enskami izredno te`ko oz. nemogo~e vzdr`evati” (ibid.). Dva izredno pomembna dejavnika moramo upo{tevati pri vsej proliferaciji razli~nih glasov, ki spremljajo vznik dana{njih moralnih panik. Prvi~, veliko rast interesnih skupin ali skupin pritiska, katerih cilj je med drugim zmo`nost takoj{njega odziva na medijsko demoniziranje skupine, ki jo zastopajo, in produkcija ter raz{irjanje informacij in analiz, ki nasprotujejo medijskim reprezentacijam. Kot bomo videli v nadaljevanju, so te interesne skupine oz. skupine pritiska zaradi u~inkovitosti – {e posebej zaradi usposobljenosti za delo z mno`i~nimi mediji in tvorjenje u~inkovitih “sound-bitov”1 – nepogre{ljivi viri informacij za mno`i~ne medije, ki temeljijo na hitrem urniku, “deadlinih” in majhnih prora~unih. Na ta na~in se zdi medijsko poro~anje bolj uravnote`eno, obenem pa lahko javnost uvidi, da lahko tudi šljudski hudi~i’ – ali njihovi zastopniki v njihovem imenu - poka`ejo zobe. Razmah tak{nih interesnih skupin in njihovih izrednih sposobnosti pri interakciji z mediji je zelo pomembno vplival na politi~no kulturo zahodnih demokracij, kjer so bile ob brezciljnem ubadanju zahodnoevropskih levic z identiteto edina prava politi~na opozicija novi desnici. Drugi izredno pomemben dejavnik, ki mo~no vpliva na vse dogodke v postindustrijskih dru`bah, je ekspanzija ter pove~ani diverzifikacija in mo~ mno`i~nih medijev, tako da jih ni ve~ mogo~e lo~evati od dru`be. Mediji so postali del te dru`be in njeni konstantni dolo~evalci. Ali kot bi dejali teoretiki postmodernizma, mediji so dru`ba. Mediji dandanes lahko delajo popolnoma svoje, od drugih dru`benih subjektov (skoraj) neodvisne poteze in pripravljajo lastno agendo socialnih in politi~nih vpra{anj, ki jih lahko potem pri`enejo do samega roba. Tako mediji v interesu pove~anja dobi~ka nemalokrat prevzamejo vlogo varuhov morale in so vedno na pre`i za novimi potencialnimi dogodki, ki naj bi spro`ali skrb in ogro`ali ustaljeni moralni red. Obenem pa prav zaradi istega interesa uravnote`ijo svoje poro~anje s predstavljanjem argumentov obto`enih. Z drugimi besedami: mediji sku{ajo pritegniti ~im ve~ ob~instva, ne glede na to, na ~igavi strani v konfliktu je recipient. Igrajo dvojno igro: so vneti varuhi morale in nespodobni provokatorji, hkrati moralizatorji in voajerji. To jim uspeva prek specifi~nega stila poro~anja, ki je naslonjen na popularne `anre, kot je na primer “infotainment”. V takih okoli{~inah “ postane moralna panika norma v novinarski praksi, to je na~in, na katerega dnevne dogodke predstavljajo javnosti” (McRobbie 1994: 202). Tovrsten moralnopani~ni tabloidni slog poro~anja ni zna~ilen zgolj za rumeni tisk in televizijo, prevzema ga tudi resni tisk. Mnogokrat sicer v obliki parodije in ironije, kar pa ne povzro~i drugega kot zmedenost in ambivalentne reakcije. Da ne bo pomote: moralna panika v teh primerih ni enaka kot pred leti. Medijem se namre~ pozna, da so na uredni{ka in novinarska mesta 204 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Afera STRELNIKOFF kot moralna panika s~asoma pri{li tudi predstavniki do {e pred kratkim deviantnih in osovra`enih dru`benih in etni~nih manj{in, homoseksualci, feministke itd. S tako kadrovsko zasnovo mediji enostavno ne morejo ve~ po`reti moralnopani~nih tirad klasi~nih varuhov morale, ki svojo mo~ ~rpajo iz tradicionalnih kr{~anskih dru`inskih vrednot, temelje~ih na prevladi heteroseksualnega mo{kega nad heteroseksualno `ensko, temve~ se nagibajo k modificiranim oblikam senzacionalisti~nega poro~anja, ki sloni na novih, postmodernih moralnih normah in vrednotah. Druga~e re~eno: diskurz sodobnih medijev temelji na novih oblikah dru`benega konsenza. Klasi~ni koncept moralne panike potrebuje prevetritev tudi zato, ker je zaspal na lastnih lovorikah. Odnosi med klasi~nimi akterji moralne panike (mediji, politiki, ljudskimi hudi~i, varuhi morale znotraj interesnih skupin itd.) v postmoderni dru`bi niso ve~ tak{ni kot v ~asu nastanka tega sociolo{kega koncepta, postali so mnogo bolj razvejani, kompleksni in prepleteni. Dru`ba se je ves ~as spreminjala in se tudi dodobra spremenila, medtem ko je koncept moralne panike cepetal na mestu. Posledica? Anahronisti~nost celotnega koncepta. De`urni krivec za spremembo dru`benega ustroja je kajpak nezaustavljivi rapidni razvoj kompleksnosti medijske tehnologije in specifi~en odnos medijev pri poro~anju o dnevnih dogodkih. Te dogodke mediji v nepretrgani, zaporedni vrsti spu{~ajo v javnost, jih tam razgaljajo, olep{ujejo in sprevra~ajo – “ne v klasi~no moralno paniko, temve~ v neskon~no mre`o novic-zgodb in medijskih dogodkov” (McRobbie 1994: 211). In to iz ure v uro, iz leta v leto. Raymond Williams (1975) je ta proces ozna~il za štok’, mogo~e pa bi ga bilo opisati tudi z Baudrillardovim (1985) pojmom šekstaza komunikacij’,ki opisuje “~isto hitrost, intenzivnost in ekstenzivnost medijev, ki brez kan~ka napora ustvarjajo mre`o med seboj povezanih pomenov, od katerih ima vsak svojo lastno energijo, lastno hitrost, lastno narativno strukturo, lastne spremljevalne podobe, lastne eksperte in pri~e ter `rtve in, kadar je to potrebno, lastne vladne uslu`bence za stike z javnostjo, v skladu z aktualnim vpra{anjem tistega dne. Ta aktualna vpra{anja šgovorijo’ med seboj (...) in so v interakciji in povezavi z navezujo~imi se ali novimi vpra{anji-novicami.” (McRobbie 1994: 213) Slede~ temu kontekstu bi bilo kaj lahko zagovarjati stali{~e, da danes moralne panike mediji ne morejo ve~ konstruirati. Ne gre niti za to, da bi mediji ustvarjali obilico majhnih, izpodrinjajo~ih se moralnih panik. Namesto tega sledimo ustvarjanju in uresni~evanju politike znotraj {irokega in gostoljubnega objema medijev. Kajti vpra{anja, ki jih mediji obravnavajo, ne morejo ve~ biti reducirana samo na preganjanje ljudskih hudi~ev v sozvo~ju s tradicionalnimi varuhi morale, saj se je politi~na kultura tako spremenila, da si mediji enostavno ne morejo ve~ privo{~iti ~rpanja informacij zgolj z ene PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 205 Gregor Bulc strani. V polni meri se morajo posve~ati tudi najrazli~nej{im interesnim skupinam, ekspertom in nevladnim organizacijam, ki prina{ajo v javnost nasprotne in nemalokrat provokativne poglede na dolo~eno sporno vpra{anje. Na ta na~in pa mediji ne delujejo ve~ zgolj v vlogi razpihovalcev moralne panike, marve~ zavzamejo status vplivnega dejavnika s kompleksno orientacijsko dinamiko. Novi relevantni politi~ni subjekti, kot so razli~ne interesne skupine, lobiji, ekspertne skupine ipd., pa se za~nejo razlo~evati tudi glede na razlike v njihovi medijsko-komunikacijski kompetenci, to je glede na razli~no usposobljenost za uspe{no komuniciranje z mediji in glede na prepri~evalno u~inkovitost. Na kratko: mediji dolo~ajo pravila igre – poro~anje v obliki štoka’ - po katerih se morajo ravnati vsi akterji, katerih interes je, da se njihovo stali{~e predstavi kar naj{ir{i mo`ni publiki. Toda tudi mediji sami se kot tr`ni subjekti zavedajo, da je {irina oz. velikost tega ob~instva odvisna od tega, kako diferencirane poglede na dolo~eno problematiko bodo predstavili; seveda v okviru pravil “ekstati~nega” medijskega poro~anja, opisanih zgoraj. McRobbiejeva se zato zavzema za natan~nej{o analizo vlog medijskih delavcev, urednikov, novinarjev, ekspertov itd. pri tem, kako dolo~ena zgodba nastane in kak{ne pomene poriva pred seboj, kar naj bi privedlo do bolj{ega razumevanja na~inov, kako so konstruirani pomeni v razli~nih tipih medijskih form. Eno klju~nih sprememb pri nastanku moralne panike vidi v “prisotnosti ekspertov, katerih pogledi so v ostrem nasprotju s tistimi, ki obi~ajno ustvarjajo paniko, in katerih sposobnosti pri predstavitvi argumentov v jeziku šdobre televizije’ so zdaj enako, ~e ne bolj, mo~ne kot one od varuhov morale” (McRobbie 1994: 218). Watney (1987) je {e en teoretik, ki kritizira stari koncept moralne panike kot neprimeren, ~e{ da zaradi svoje fiksiranosti na kratkoro~nost trajanja moralnih panik in na arbitrarni odnos do tistega, kar je resni~na gro`nja in kar ni, enostavno ne uvidi vpliva ideologije na odnose in reprezentacije v dru`bi. “Zdi se, da se moralna panika pojavi in izgine, kot da reprezentacije ne bi bile mesto stalnega ideolo{kega boja glede pomena znakov. Dolo~ena moralna panika zgolj ozna~uje prizori{~e trenutne bojne ~rte v takih spopadih. Nismo torej pri~a primerom diskontinuitetne in diskretne šmoralne panike’, ampak mobilnosti ideolo{kih konfrontacij prek celotnega polja javnih reprezentacij, in to {e posebej tistih, ki se ukvarjajo s pomeni ~love{kega telesa in jih ocenjujejo, pri ~imer se za domnevne univerzalne š~love{ke’ resnice neprestano spopadajo rivalske in nekompatibilne sile in vrednote.” (Watney v Thompson 1998: 77) Watney ne zanika, da dolo~eni dogodki spro`ijo moralno paniko, posku{a pa raz{iriti pogled na ta pojav v kontekstu medijskega poro~anja in odnosa medijev do njihovega ob~instva, saj meni, da mediji z na~inom naslavljanja konstituirajo ob~instvo kot splo{no 206 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Afera STRELNIKOFF kot moralna panika javnost s skupnimi vrednotami in zna~ilnostmi, v katero pa ne morejo spadati vsi deli dru`be. Zato se {e posebno pozicija nekaterih manj{in, “ki stojijo izven šsplo{ne javnosti’, neizbe`no pojavlja kot gro`nja notranji [dru`beni] povezanosti. Ta povezanost ni šnaravna’, ampak rezultat medijskih na~inov naslavljanja – ti merijo na imaginarno nacionalno šdru`insko’ enoto, ki je tako bela kot heteroseksualna.” (Watney v Thompson 1998: 78.) Šir{e ozadje pri osvetljevanju konstruiranja pomenov in bojev za njihovo uveljavitev med razli~nimi dru`benimi skupinami nam v ~lanku šSubjektiviteta skozi tekste v šdru`bi tveganja’’ (1997) poda tudi Breda Luthar, ki meni, da je konstrukcija pomena v procesu denaturalizacije šnaravne’ entitete ali prakse v nastajanju teksta neizogibno vedno politi~na. “V dru`bi se stalno odvija pogajanje za pomen in vsaka utrditev ~isto dolo~enega javnega pomena, npr. slovenstva (kot ne~esa, kar je v avtenti~ni in naravni zvezi s katoli{tvom ali/in skupnostno ljudsko tradicijo), materinstva, `enskosti, seksualnosti itd. nujno marginalizira vse druge mogo~e javne pomene. Ali kot pravita E. Laclau in Ch. Mouffe, gre za šzaustavitev toka razlik’ in za škonstrukcijo sredi{~a’” (Luthar 1997: 109). Z drugimi besedami bi te spopade lahko poimenovali boj za definicije. Šlo naj bi za to, kdo bo definiral oz. poimenoval dru`bene in politi~ne probleme in jih razvrstil po pomembnosti, oz. na kratko, katera definicija realnosti bo v javni sferi prevladala. Lutharjeva trdi, da ob tem razli~ni teksti – od nacionalnega literarnega kanona, dru`inske retorike, popularne kulture, politi~nega diskurza, oglasov itd. – oblikujejo simbolno okolje, ki škonstruira sredi{~e’ in utrjuje percepcijo o naravnosti dolo~enega, na ta na~in uveljavljenega koncepta. II. AFERA STRELNIKOFF “Ansambel Strelnikoff je vest meseca. Naslovnica, s katero so opremili svoj ~etrti album, je postala predmet zanimanja pravosodnih organov.” To je v za~etku naslovne zgodbe 3. marca 1998 zapisala Mladina. Skupine Strelnikoff do tiste zgodnje pomladi ni poznal v Sloveniji tako reko~ nih~e. Glasbena zasedba, ki prihaja iz Celja, igra namre~ alternativni rock s koreninami v punku, heavy metalu in sodobni elektronski glasbi, kar jih (tudi {e danes) uvr{~a na margino slovenske popularnoglasbene scene. Ime si je bend nadel po mo{kem liku iz romana Dr. @ivago ruskega nobelovca Borisa Leonidovi~a Pasternaka, gonilni sili skupine Strelnikoff pa sta Vasja Ocvirk in Sergej Steblovnik, sicer pevca tega benda. In kako je do afere sploh pri{lo? Bend Strelnikoff je 7. februarja 1998 prvi~ javno predstavil svojo novo plo{~o, ~etrto po vrsti, imenovano Bitchcraft, in sicer na koncertu v Celju. Le nekaj dni za tem je Mladina (10. 2. 1998) PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 207 Gregor Bulc objavila intervju s pevcema benda in naslovnico plo{~e – na naslovnici. Ovitek Bitchcrafta je prikazoval reprodukcijo slike Marije Pomagaj, ki je delo kranjskega slikarja Leopolda Layerja iz leta 1814, hranijo pa jo v tradicionalnem slovenskem verskem romarskem sredi{~u na Brezjah. Strelnikoff je v Marijino naro~je namesto Jezu{~ka, ki je kajpak na originalu, posadil dobro rejeno podgano. V intervjuju izvemo tudi, da je na plo{~i pet verzij enega in istega komada, naslovljenega šBitchcraft’, da je Bitchcraft izmi{ljen pojem, da ta komad govori o odnosu Rimskokatoli{ke cerkve do splava ter da so za posladek na plo{~o “zamiksali” tudi govor slovenskega nad{kofa dr. Franca Rodeta z Brezij, kjer je ozna~il 55. ~len slovenske ustave, ki podeljuje `enskam pravico do splava, za sramoten in ne~asten. Slovenske novice (13. 2. 1998) in Nedelo (15. 2. 1998) sta po intervjuju in ~lanku v Mladini objavila izredno pozitivni recenziji plo{~e Bitchcraft, natisnila pa sta tudi takrat {e nesporen ovitek cedeja. V tem tednu so ~lani benda Strelnikoff za~eli dobivati gro`nje po telefonu, med katerimi so bile tudi gro`nje s smrtjo. V torek, 17. 2. 1999 je iz{el kr{~ansko usmerjeni tednik Dru`ina, v katerem je uvodnik tokrat napisal kar sam slovenski metropolit in nad{kof dr. Franc Rode. Izdelek Celjanov je v zelo ~ustvenem besedilu, ki je bil objavljen kar na naslovnici in naslovljen šMerili so v srce’, ocenil za sramoten, po{asten, prosta{ki in nizkoten ter ugotovil, da bi bila huj{a `alitev slovenskih vernikov nemogo~a. Tri dni po tem so Slovenske novice (20. 2. 1998) ugotovile, da plo{~a Bitchcraft vseeno ni v redu, odkrito pa so namigovale tudi na vezi Strelnikoffa s satanisti. Ob tem so objavili {e uvodnik glavnega urednika, ki se je prav tako izrekel proti takrat `e sporni plo{~i. V tem ~asu so se na Radiu Ognji{~e, kr{~anski verski radijski postaji, odlo~ili odpreti internetno stran, na kateri naj bi uporabniki spleta zapisali svoja mnenja o plo{~i in pisanju Mladine, ki naj bi jo najbolj promovirala. Na pepelni~no sredo 25. 2. 1998 se je v zgodbo vklju~ila tudi Televizija Slovenija. V ve~erni informativni oddaji Odmevi je plo{~i Strelnikoff namenila velik del prostora. Kot strokovnjaka so v studiu gostili dr. Ale{a Debeljaka z oddelka za kulturologijo Fakultete za dru`bene vede v Ljubljani, ki je Bitchcraft ozna~il za umetni{ki izdelek, skupino Strelnikoff pa “za{~itil”, kajti po njegovem mnenju naj bi bili edini sporni umetni{ki izdelki tisti, ki izni~ujejo resnico holokavsta, nikakor pa ne tisti, ki obravnavajo verske simbole. “Kljub besedam strokovnjaka so se za~ele vrstiti okrogle mize in desni~arski politiki in novinarji so ves teden tekmovali, kdo bo ostreje nasprotoval plo{~i s podobo Marije in podgane na ovitku. Uradno so najbolj ostali v spominu Slovenska `enska zveza pri SKD, Socialdemokratski kr{~anski forum in seveda mestni odbor Mladih kr{~anskih demokratov, ki se je odlo~il vlo`iti ovadbo proti ansamblu.” (Štamcar in Ozmec 1998) Mladi kr{~anski demokrati, podmladek parlamentarne stranke SKD, so ovadbo proti bendu Strelnikoff, naslovljeno na vrhovnega 208 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Afera STRELNIKOFF kot moralna panika dr`avnega to`ilca, datirali s 25. februarjem, kar pomeni, da je dr`avni to`ilec Anton Drobni~ – pri ~emer nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je tudi on sam ~lan SKD – moral to ovadbo vzeti v roke takoj naslednji dan, kajti 27. 2. 1998 je celjska policija oba pevca benda Strelnikoff `e poklicala na informativni pogovor na policijsko postajo. Mimogrede naj povemo, da je imelo v tem ~asu slovensko pravosodje v predalih {e “pol milijona zaostalih zadev” (Piano 1998a), a primer Strelnikoff je o~itno imel pred njimi prednost. Drobni~ je namre~ od okro`nega dr`avnega to`ilca v Celju nemudoma zahteval dodatne poizvedbe in isto~asno tudi zaseg sporne plo{~e. Isto je zahteval tudi celjski to`ilec. Do zasega plo{~e kljub vsemu ni pri{lo, saj je za ta primer pristojna preiskovalna sodnica menila, da “ni dovolj jasno, da gre za kaznivo dejanje, poleg tega pa plo{~a Bitchcraft ni bila v javni prodaji” (Piano 1998b). Organizirane katoli{ke skupine so v tistem ~asu po slovenskih cerkvah ponujale ljudem v podpis tudi dve peticiji, ki sta zahtevali, da bi skupino Strelnikoff morali obravnavati na sodi{~u. Prva peticija je bila naslovljena na vrhovnega dr`avnega to`ilca Antona Drobni~a, druga pa na ombudsmana Ivana Bizjaka, oba ~lana Slovenskih kr{~anskih demokratov. V zadnjem tednu februarja je nad{kof Rode zavrnil tradicionalno povabilo na sre~anje s predsednikom dr`ave, ~e{ da verniki ne bodo razumeli pomena tak{nega sre~anja zaradi ponavljajo~ih se `alitev rimokatolikov v Sloveniji. V soboto 7. marca se je na Brezjah zbralo med sedem in deset tiso~ vernikov (ocene v medijih so nihale), ki so se udele`ili ma{e, posve~ene raz`aljeni Materi. Nad{kof Rode je v nagovoru vernikom pozval k odpu{~anju in spravi, a ni pozabil dodati, da bodo “molili za ljudi, ki jim je dolgoletno pranje mo`ganov zameglilo pogled”2 in da “v molitvi sprejemamo nase njihovo bednost, njihovo notranjo praznino in opusto{enost, njihovo izgubljenost in krivdo in prosimo zanje pred Bogom”3 . Prvak SKD Lojze Peterle je ob tej prilo`nosti izjavil: “Zame to dejanje ni umetni{ko, temve~ provokacija, ki se je ne da utemeljevati z umetni{ko svobodo. Mislim, da gre za nesre~en odnos do svetega in za uporabo simbola – podgane, ki ne prizadeva le kristjanov, ampak tudi Jude. Goebbelsova propaganda je uporabljala podgane za prikazovanje Judov v ~asu nacizma. Zadeva je z vseh strani nesre~na.”4 Celjski kriminalisti so primer Strelnikoff obravnavali {e naprej, dokler se po {tirih mesecih sodna oblast ni odlo~ila celotne zadeve prenesti v regijsko sredi{~e Maribor. V juliju 1999 (!) se je afera zopet zaostrila. Okro`na dr`avna to`ilka Elizabeta Györkös je pri okrajnem sodi{~u v Celju vlo`ila obto`ni predlog zoper Vasjo Ocvirka in Sergeja Steblovnika, in sicer zaradi kaznivega dejanja nasilni{tva. Hudo naj bi namre~ `alila verska ~ustva 1208 katoli~anov, ki so podali kazenske ovadbe zoper njiju oz. bend Strelnikoff. Preden se je Györkösova odlo~ila za pregon, se je sestal kolegij dr`avnega to`ilstva in skupno sklenil, da gre prav za kaznivo dejanje nasilni{tva in ne za zbujanje Rode v Ozmec 1998. 3 Rode v Ivelja 1998. Peterle v Ho~evar 1998. 2 4 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 209 Gregor Bulc 5 Za poglobljeni opis naci-punk afere in afere Laibach ter umestitev obeh afer v koncept moralne panike pod imenom naci-punkovska moralna panika glej Bulc 1999 ter Male~kar in Mastnak 1984 (zbornik Punk pod Slovenci). narodnega, rasnega in verskega sovra{tva, ~esar so skupino Strelnikoff sprva obdol`ili. O plo{~i Bitchcraft in bendu Strelnikoff je bilo v Sloveniji objavljenih ve~ kot sto ~lankov in televizijskih ter radijskih prispevkov. Najve~ji medijski odmev je bil v drugi polovici februarja in ~ez cel marec 1998, nadaljevalo pa se je tudi v pozno pomlad in zgodnje poletje tega leta. Afera Strelnikoff je spodbudila ogromen plaz mnenj o vlogi Cerkve v slovenski dru`bi, o umetni{ki svobodi, o razli~nih oblikah blasfemij ipd. Mnogi, med njimi tudi minister za kulturo Jo`ef Školj~, so afero Strelnikoff primerjali z naci-punk afero in afero Laibach.5 Podrobnej{i oris gibanja mnenj v kontekstu te afere bomo sku{ali prikazati v nadaljevanju. Za~eli bomo z napadi tabloidnih in kr{~ansko usmerjenih medijev na bend Strelnikoff, v nadaljevanju pa bomo predstavili objave, ki so bend branile. Najprej poglejmo, kako je podgano kot zamenjavo za Jezusa na sliki t. i. brezjanske Marije Pomagaj v Dru`ini komentiral nad{kof Rode. Zaradi {tevilnih odzivov, ki jih je Rodetovo pisanje povzro~ilo, je besedilo šMerili so v srce’ zapisano v celoti. “Mislili smo, da ima nizkotnost svoje meje. Mislili smo, da se globlje, kot so v povojnih letih {li tedanji oblastniki v svojem sramotenju duhovnikov, {kofov in pape`a, pa~ ne more. Obstaja prag, smo si dejali, ki ga ~lovek v svoji perverznosti ne more prestopiti. A zmotili smo se. To, kar se glede `aljenja na{ih najglobljih verskih ~ustev ni zgodilo v totalitarnem re`imu, si je dovolila skupina popevkarjev, ki je na naslovnico svoje zadnje zgo{~enke postavila brezjansko Marijo, ki namesto Jezusa pestuje – sram me je zapisati – podgano. Tudi v domi{ljiji najbolj izgubljenega, najbolj zavr`enega in s sovra{tvom do vere najbolj nabitega Slovenca bi se te`ko porodila huj{a `alitev. Ranili so nas v na{ih naj~istej{ih ~ustvih; v tem, kar nam je kot kristjanom in Slovencem najdra`je in najsvetej{e. Merili so v srce in nas zadeli. Mislili smo, da je vsaj Jezusova mati obvarovana pred njihovim cinizmom in prosta{tvom. Ne. Šli so korak naprej in s svojo po{astno domi{ljijo one~astili tudi tisto najlep{e, najne`nej{e, naj~istej{e, kar slovenski ~lovek nosi v srcu. S tem so najgloblje u`alili stotiso~e, ki se vsako leto zbirajo ob brezjanski Mariji, tiso~e Slovencev po svetu, ki v svojih domovih ~astijo njeno podobo kot spomin in simbol daljne domovine. Brezmejna `alost me je prevzela, ko sem zagledal ta umotvor. Ostal sem brez besed. Nem v svojem sramovanju. Ljudje, ki govorijo isti jezik in gledajo isto ~udovito krajino, ljudje katerih predniki so spo{tovali isto kot moji – ti Slovenci si dovolijo nekaj tako neskon~no podlega. Tu ni ve~ besed. Tu je samo `alost. Nema `alost in bole~ina. “Mati. Kaj so ti storili!”” (Rode 1998; poudarki G. B.) Vsa nadaljnja pisanja, ki so plo{~o Bitchcraft obravnavala kot nesprejemljivo, so zgornje Rodetovo pisanje povzemala ali pa se nanj mo~no opirala. Prvi, ki je navedke iz Rodetovega komentarja v Dru`ini prenesel do {irokega slovenskega bralskega ob~instva, je bil 210 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Afera STRELNIKOFF kot moralna panika tabloidni dnevnik Slovenske novice z najve~jo naklado v Sloveniji. š@aljivo ~a{~enje “svete podgane”’ se je glasil naslov, ~ez katerega so v zanje zna~ilnem slogu pritisnili `ig šOgor~eni’, v ~lanku pa so poleg tega, da so kot “strokovnjaka” citirali direktorja marketin{kega podjetja, objavili tudi ~en~e, ~e{ da je “mecen” benda Strelnikoff ~lan sekte, ki je v ZDA povezana s satanisti: “Celjska skupina Strelnikoff je na naslovnici nove zgo{~enke upodobila brezjansko Mater Bo`jo, ki v naro~ju dr`i podgano, predstavitvi pa je sledil dru`aben ve~er s pija~o in bruhanjem – O dejanju, ki je mo~no u`alilo verska ~ustva, bo razsojalo dr`avno to`ilstvo RS – šRanili so nas v na{ih naj~istej{ih ~ustvih,’ je v komentarju v tedniku Dru`ina zapisal dr. Franc Rode, slovenski nad{kof – šMecen’ skupine je Daniel Bedra~, sicer vernik Univerzalne gnosti~ne cerkve: njihovi somi{ljeniki so v ZDA satanisti. (…) O neokusni naslovnici, s katero so bila `aljena verska ~ustva, je bilo seznanjeno tudi dr`avno to`ilstvo RS. V prihodnjih dneh naj bi raziskalo, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje in kdo je morebitni storilec. Svoje stali{~e je pojasnil tudi Jernej Repov{, direktor Studia Marketing: šMotiv Marije z Jezusom je osnovni simbol vere, ki se je razvijal skozi zgodovino kr{~anstva. Zamenjava Jezusa s podgano, simbolom bolezni in nesnage, je `aljiva. Z versko in filozofsko razpravo se lahko sicer spro`ijo drugi dra`ljaji, toda prvi dra`ljaj ob pogledu naslovnice ni ni~ drugega kot ta, da gre za vna{anje ne~esa negativnega v skozi zgodovino utrjene simbole kr{~anstva.’ Dodal je {e, da je naslovnica v nasprotju s kodeksom ogla{evalske stroke: “Funkcija vsake naslovnice je, da pritegne pozornost, nikakor pa ni dopustno, da avtorji s provokacijo `alijo verska ~ustva in spodbujajo nasprotja med dr`avljani.” Glas šmecena’ skupine Daniela Bedra~a nam je ostal neznan, kljub temu pa nam je uspelo izvedeti, da glasba {e zdale~ ni njegov najpomembnej{i hobi. Bedra~ naj bi bil celo švernik’, kateremu naj bi se skozi izkustva potrdila nekatera bistvena spoznanja (…) Da bi {iril ta spoznanja je ustanovil celo Univerzalno gnosti~no cerkev, registrirano pri Uradu za verske skupnosti. (…) O~itno je, da Bedra~ in njegovi šsve~eniki’ po~nejo vse kaj drugega kot tisto, kar javno razgla{ajo v napisanem programu. Tako je morda tudi v primeru izvajanja rituala pentagrama, ki ga med drugim pozna tudi skupina Ordo Templi Orientis O.T.O. Slednja je tako kot Univerzalna gnosti~na cerkev pri nas registrirana kot verska skupnost, medtem ko so jo v ZDA razglasili za satanisti~no skupino.” (Karne`a 1998; poudarki G. B.) Zgornji ~lanek novinarke Slovenskih novic je bil odkrit prikaz nove plo{~e benda Strelnikoff kot negativnega pojava, {e ve~, bil je ni~ manj neposreden napad na bend sam. Novinarka ni niti posku{ala predstaviti Strelnikoffovo plat zgodbe. Kot referenco je vzela poznavalca eti~nega kodeksa ogla{evalske stroke, ki {e zdale~ ni kompetenten za ocenjevanje izdelkov glasbenih skupin. Ovitka cedeja namre~ ne moremo imeti za oglas, gre kajpak za sestavni del PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 211 Gregor Bulc glasbenega izdelka. Namigovanje, da je šmecen’ Strelnikoffa – karkoli naj bi to `e pomenilo – ali kar cel bend povezan s satanisti, pa je bilo, milo re~eno, nesramno in {kodo`eljno. Toda u~inkovalo kajpada je. To je razvidno tudi iz naslednjega “the best of” izbora mnenj, objavljenih na spletni strani Radia Ognji{~e, namenjeni komentiranju plo{~e Bitchcraft. Stran so po tem, ko je nanjo za~elo prihajati vse ve~ pozitivnih mnenj – tako vernih kot nevernih – o umetni{ki svobodi glasbenikov in drugih umetnikov, zaprli. (Tukaj{nji izbor smo pridobili po zaslugi Vasje Ocvirka, pevca benda Strelnikoff, ki je mnenja zbiral in {e pravo~asno stiskal na papir.) Osredoto~ili smo se na {tiri dni, in sicer 20., 21., 22. in 23. februar 1999, ko je na internetno stran http://www.ognjisce.si/ognjisce/mnenje/ Mnenje.htm priromalo ve~ kot 50 mnenj. Njihova vsebina je variirala od ocenjevanja domnevno spornega dejanja skupine Strelnikoff, ~emur je bila stran prvotno namenjena, do analiz vedenja {kofa Rodeta, debat o zgodovinski vlogi Rimokatoli{ke cerkve v dru`bi in celo satanisti~nih pozivov. V uvodnem besedilu so poleg povzetka pisanja Mladine in ponovne objave Rodetovega komentarja iz Dru`ine predstavniki Radia Ognji{~e zapisali tudi mnenje profesorice Berte Golob, ki je izrazila ogor~enje nad “banalno zgo{~enko”: “Kdo jima (pevcema Strelnikoff; op. G. B.) daje pravico `aliti mene in tiso~e drugih dr`avljanov te tako imenovane demokrati~ne republike in kdo pod`igati gnev proti kr{~anskim vrednotam s ~lankom v Nedelu in Mladini? Dru`bi, v kateri `ivim in sem ji omogo~ala razvoj s svojim skrajno po{tenim slu`benim in drugim javnim delom, pla~ujem visoke davke in druge dajatve, da se tudi z mojo pomo~jo vzdr`uje, zato ne dovolim, da {e na moj ra~un omogo~a `aljenje verskih ~ustev in prepri~anja tolikih slovenskih dr`avljanov vklju~no s spo{tovanim gospodom nad{kofom, ~igar izjave o 55. ~lenu na{e ustave so zlorabljene na zgo{~enki Bitchcraft…” Sledi kopica mnenj, objavljenih na zgoraj omenjeni spletni strani Radia Ognji{~e v ~asu med 20. in 23. februarjem 1998. Izbrali smo zlasti tiste, ki ka`ejo ogor~enje nad po~etjem benda Strelnikoff. “^eprav nisem vnet ~astilec brezjanske Marije, me je skrunjenje njene podobe globoko u`alilo. Kje so meje? Mar se avtorji ne zavedajo, da niso prvi, ki so se spravili nad Boga in `elijo s sovra{tvom nasititi svoje zavo`eno `ivljenje. Nih~e se ne bo nor~eval iz Boga – to je bilo `e ve~krat dokazano. Ob`alujem njihovo globoko bole~ino, ki jih je pripeljala do tega. Verjamem, da niso pre`iveli sre~nega otro{tva… Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.” “Ne dovolim ve~, da me `alijo… kdo jim je dovolil, da `alijo mojo mamo Marijo? Ona? Jaz? Ne!! Torej nima pravice nih~e `aliti s svojim nepremi{ljenim obna{anjem. Kaj bi storili, ~e bi nekega dne na plakatu videli svojo mamo, ki vam vsak dan kuha, pospravlja in vas ljubi, ki objema podgano??? Bi {li mirno mimo?? Prepri~ana sem, da ne… Kaj torej ~akamo?? NE DOVOLIM, DA @ALIJO MOJO MAMICO 212 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Afera STRELNIKOFF kot moralna panika IN MENE, KER ZA NJIH NISEM PODGANA, ampak 16-letno dekle, ki {ele stopa v svet in si `eli ljubezni (pa ne seksualne, kot je morda marsikdo ob tem pomislil, ampak ~isto nesebi~no ljubezen). (…) Za konec pa {e: Pripravljena sem dati `ivljenje za vse vas! In ~utim se Jezusovo sestro, Marijino h~erko in Va{o sestro… LEP POZDRAV. Jana.” “Sram me je, da `ivim v de`eli, kjer se kaj takega lahko zgodi. Vpra{ujem pa se, kaj dela ustavno sodi{~e, da se take `alitve sploh lahko objavijo? Saj je razpihovanje verske nestrpnosti po ustavi kaznivo? Morda pa ni ve~…” “Spodaj podpisana Maja Kle~ in Marko Breskvar ostro protestirava zaradi `alitve verskih ~ustev, povzro~ene z izidom zgo{~enke s sporno naslovnico, o kateri se veliko govori, nekaj malega pi{e, stori pa ni~esar. Spra{ujeva se, kje je meja. Kaj vse nam morajo kristjanom {e storiti, da se bodo tako imenovane škatoli{ke’ organizacije zganile? So te organizacije samo servis za prirejanje Valentinovih, Štefanovih in drugih plesov ali nameravajo aktivno pose~i tudi v dogajanja na podro~ju kulture in politike, kjer smo kristjani v Sloveniji vsakodnevno tar~e posmehovanja, zani~evanja in sovra{tva. Zadnji primer je kaplja ~ez rob tudi za najbolj potrpe`ljivega kristjana. Ali mora res priti do umora ~loveka samo zato, ker je kristjan, da se boste zganili in za~eli uporabljati vsa razpolo`ljiva sredstva civilne dru`be (protesti, uli~ne demonstracije, zbiranje podpisov, pravne to`be itd.), da se za{~iti ustavno priznane pravice kristjanov do mirnega in enakovrednega `ivljenja v Republiki Sloveniji?! Mladi slovenski kristjani, ki vam je podoba Marije Pomagaj iz Brezij {e vedno sveta in vas boli ena~enje Jezusa z golaznijo (izme~kom), kje ste??? Je izjava poslanca Jelin~i~a o šgolazni, ki bi jo morali pobiti `e leta 1945’, zgolj naklju~je? Sva torej tudi midva šgolazen’? Koliko ~asa naj {e sklanjamo glavo, zatiskamo o~i in u{esa, brez protestov prebiramo `alitve v ~asopisih, TV oddajah in celo reklamnih spotih? Guy Gilbert je desettiso~ mladih v Sti~ni lepo pou~il, kako se bori za svoje pravice: šNajprej ga pokri`am, potem pa ga s svojo evangelijsko roko tre{~im na gobec, da ve, da me ne sme `alit! Uspeh je zagotovljen!’ To ni poziv k pretepu, ampak klic vsem tistim, ki bi lahko za{~itili pravice kristjanov, pa tega ne storijo! Maja Kle~ Marko Breskvar” “Take ljudi je res potrebno pomilovati, ker s svojimi dejanji skrbno negujejo gnojnico in smrad svoje du{e. @al mi je zanje, ker zamujajo svojo prilo`nost – `iveti bogato `ivljenje. Pa saj verjetno tega niti ne razumejo. Nekaj drugega je njihovo javno po~etje. Dru`ba je urejena skupnost, kjer se vsaj nekoliko ve, kaj se sme in kaj ne. Da ne bi {e komu pri{lo na misel, da bi si z `aljenjem vernikov koval popularnost, je potrebno nadebudne`e to`it. Naj se najde kak{en pravnik (pa ne {kofijski), pre{tudira vso stvar, potem pa jih to`imo in nau~imo olike. Boste videli, nih~e ve~ se ne bo {el šfore’ delat na na{ ra~un, ker bo vedel, da se ne pustimo in da bo potem njegov ra~un precej trpel.” PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 213 Gregor Bulc “NN (Amon Sakal): AVE SATANAS!!! @ALITE, OBSOJAJTE KRISTJANE!!! LE TAKO LAHKO TA GNOJ IZTREBIMO IN Z NJIHOVIMI OSTANKI NA DEBELO PREMA@EMO NAŠO ZEMLJO, DA BO ZRASLA POSAMEZNA CVETLICA! NN (Fran~esko): VI, KI MISLITE, DA STE OD BOGA POSL(R)ANI, VEDITE, DA STE SAMO NAVADNA SEKTA, KI NASPROTUJE PITJU SEKTA, INSEKTI TOREJ.” Dnevnik, levi~arsko orientirani ~asnik, je 28. februarja objavil uredni{ki komentar, v katerem se Ranka Ivelja odkrito zavzame za bend Strelnikoff, njihovo plo{~o pa postavi v kontekst neskon~nih razpravljanj o relativnosti resnice ter boja za definiranje pomenov simbolov. Tistega dne je Dnevnik objavil tudi prispevek šOdmevi na likovno opremo zgo{~enke skupine Strelnikoff’, v katerem je povzetih osem pisem bralcev, ki so prispela na njihovo uredni{tvo. Tri pisma napadajo bend Strelnikoff in njihov Bitchcraft, pet bralcev Dnevnika pa se opredeli do izdelka pozitivno in v ve~ini pripi{e Cerkvi preveliko vpletanje v umetnost in politiko. Mag, desno orientirani tabloidno-politi~ni tednik, je afero Strelnikoff obdelal v dveh komentarjih. Prvi komentator je v besedilu šPrimitivci’ plo{~o Bitchcraft ozna~il za “neumno provokacijo – o primitivizmu raje ne govorimo –, ki najbr` globoko `ali ~ustva rimokatolikov” (Steinbuch 1998), skupino Strelnikoff pa je imenoval celjske frajerje, ki so skozi animalisti~no refleksijo odkrili, da jim “manjka `ensko-materinske ljubezni in naklonjenosti (ki jo simbolizira Marija) in so se s podgano pravzaprav identificirali” (ibid.). Mag je ob tem besedilu kajpak objavil tudi naslovnico spornega cedeja. V drugem komentarju, ki je sledil ~ez teden dni, pa je Janez Marke{, eno izmed vodilnih Magovih peres, v besedilu šPodganotvorci’ zapisal {e veliko ve~: “Genocidnosti in nestrpnosti v na{i dr`avi kot da ni videti konca. V Sloveniji se je vnovi~ na {iroko razprlo polje dru`bene netolerance. Najprej Jelin~i~ razglasi deset odstotkov volivcev za šgolazen’, nato neki praznoglavi gara`ni bend (ki naj bi poosebljal alternativno umetnost) šsinove univerzalne matere’ (Brezjanske Marije) razglasi za podgane. ^e bi Jelin~i~ golazen pobijal, bi, tako je mogo~e sklepati iz izjav, ti podganotvorci otroke malo deratizirali. (...) Pri nas se pi{e leto 1998, pa smo, kot je videti, pri{li tako dale~, da ~lovek ~loveku ni niti volk, temve~ {ele podgana. Toda kam pelje taka podganotvornost? Denimo, da bi tistemu praznoglavemu mladeni~u nekdo mater razglasil za podgano in nato povedal, da je kot taka `alitev za intelekt Slovencev, kaj bi dejal na to? Ali pa da bi na ~lane tistega spornega benda nekdo pogledal takole zvi{ka in postrani ter bevsknil, da si taki špome~kani osebki’ ne zaslu`ijo drugega vzdevka kot denimo, da so šizprdek slovenskega naroda’? Kaj bi mladi gospodje rekli na to? Konsekvence te miselnosti je mogo~e tudi nadaljevati. ^e je njihovo dejanje špokrito’ s pojmom umetni{ke svobode, {teje pa le to, kar naredi{ fizi~no, potem si nekdo lahko privo{~i nagovoriti labilne fanatike in skrajne desni~arje, naj te ljudi 214 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Afera STRELNIKOFF kot moralna panika kratko malo pobijejo. Resda bi {el v zapor tisti, ki bi to storil, tisti, ki bi ga na to idejno naravnal, pa bi se mirno izgovoril na svobodo (metafori~nega) izra`anja in nepovezanost njegovih besed z zavr`nim dejanjem dejanskega morilca. (...) Dobili smo golazen, zdaj imamo podgane. Kaj sledi temu? Kar zadeva mene, `elim biti toleranten tudi do podganotvorcev. Dr`o tolerance do njih bom zagovarjal tudi, ko bodo gorele trgovine, kjer bodo prodajali sporne cedeje.” (Marke{ 1998; poudarki G. B.) Komentator Maga Marke{ v zgornjem besedilu ne uporablja le popolnoma izmi{ljenega citata – šsinovi univerzalne matere’ namesto “Marija je tu samo univerzalna `enska,”6 – temve~ odkrito napoveduje, da je po tak{nem izdelku benda Strelnikoff poziv k poboju tega benda prav tako legitimna oblika metafori~nega izra`anja. Skratka, ovitek cede plo{~e, umetni{ki izdelek, naj bi javnost nagovarjal v isti obliki kot poziv skrajne`em, naj pobijejo dolo~eno skupino ljudi. Zaklju~ek Marke{evega militantnega cinizma pa je kajpak izjava, da bo ohranil toleranco tudi, ko bodo gorele trgovine s cedeji benda Strelnikoff. Da bi stavek lahko zapisal tudi v pogojni{ki obliki – da bi torej ohranil toleranco tudi, ~e bi gorele trgovine s cedeji benda Strelnikoff – mu ni pri{lo na misel. Druga~e re~eno, Marke{ je kar napovedal, da se bo za`iganje dolo~enih glasbenih trgovin dejansko zgodilo oz. je k temu posredno pozval. Poleg tega je isti novinar v ve~ernem informativnem programu javne televizijske postaje Televizija Slovenija izjavil dobesedno naslednje: “Ljudje (Strelnikoff, op. G. B.), ki bodo spro`ili netoleranco v tem smislu, nimajo pravice pri~akovat toleranco. ^e bo zdaj nekdo pri{el na njihov koncert in bo vrgel molotovko, oni nimajo pravice pravnega varstva za to iskat.’”7 S to izjavo je {e enkrat pozval ljudi k odkritemu lin~u, ~e{ bend Strelnikoff si je vse skupaj sam skuhal, zdaj naj pa to {e lepo po`re. Seveda si je te`ko zadovoljivo razlo`iti, kako lahko vpliven novinar, kot je Marke{, na javni televiziji zagovarja stali{~e, da se dolo~ena skupina dr`avljanov, ne glede na to, ali je bila fizi~no napadena s smrtonosnimi, doma izdelanimi bombami, ne sme prito`iti na sodi{~u. Za kaj takega naj bi namre~ ne imeli pravice – zaradi svojega šnetolerantnega’ umetni{kega ustvarjanja. Pojasnimo na koncu {e Marke{evo namigovanje na deratizacijo. Marke{ pri tem nikakor ne povzema izjav katerega izmed ~lanov benda, kar njegov stavek tenden~no implicira, temve~ povzema misel, ki jo je za ~asnik Ve~er izrekel katoli{ki teoretik Drago Ocvirk: “Katoli~ani se imamo za Marijine otroke, in ~e smo potemtakem z Jezusom vred podgane, ali ne nakazuje ta ovojnica, koga je treba po~istiti – deratizirati – v na{i dru`bi? Ali ne sporo~a ta slika istega kot Jelin~i~evo govorjenje o šgolazni’, ki bi jo bilo treba `e davno pobiti?”8 ^etudi zgornjih nekaj klasi~nih moralnopani~nih medijskih reakcij ka`e, da se je dobr{en segment dru`be po~util ogro`enega zaradi dejanj skupine Strelnikoff, bomo v nadaljevanju videli, da je ve~ina 6 Strelnikoff v Kramaršič 1998. 7 Markeš v Sever 1998. 8 Ocvirk v Tomažič 1998. PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 215 Gregor Bulc slovenskih medijev o aferi Strelnikoff poro~ala uravnote`eno ali pa je celo odkrito stopila na stran benda. Obe strani v aferi so obravnavali na enak na~in naslednji tiskani mediji: levo-sredinski dnevnik Delo; levo-sredinski tabloidni tednik Nedelo; pokrajinski dnevnik Gorenjski glas; tednik 7D in nekatere specializirane revije. Upravi~enost in neproblemati~nost po~etja benda Strelnikoff so v svojih prispevkih zagovarjali pisci levo orientiranega politi~nega tednika Mladina; levo orientiranega ~asnika Dnevnik; sredinskega dnevnika Ve~er in visokonakladnega tabloida Nedeljski dnevnik (ki nam je znan iz naci-punkovske moralne panike!). Slednji so bili polni kriti~nih analiz po~etja Cerkve in poglobljenih prispevkov o razli~nih oblikah napadov na Rimokatoli{ko cerkev. Vsi po vrsti so zagovarjali svobodo umetnika, da se lahko izrazi tudi na nekonvencionalen, {okirajo~ in celo `aljiv na~in. Zanimivo je, da je v teh medijih vlogo kompetentnega strokovnjaka za afero Strelnikoff nemalokrat dobil sociolog dr. Gregor Tomc, neko~ eden izmed punk-publicistov, danes pa vi{ji znanstveni sodelavec na Institutu za dru`bene vede v Ljubljani. To dejstvo seveda potrjuje tezo McRobbiejeve, da se mnogi ljudski hudi~i iz preteklosti danes pojavljajo kot predstavniki sodobnih ljudskih hudi~ev, kot nekak{ni neformalni branitelji pravic dana{njih domnevno deviantnih skupin dr`avljanov. Oglejmo si sedaj na~ine, na katere so o aferi Strelnikoff poro~ali bendu bolj naklonjeni mediji, pri ~emer naj opozorimo tudi na dejstvo, da je ob aferi Strelnikoff pri{lo do {tevilnih kriti~nih analiz odnosa med Rimskokatoli{ko cerkvijo in slovensko dr`avo ter odnosa med Cerkvijo in civilno dru`bo oz. Cerkvijo in umetnostjo: “Ovadba, ki so jo spisali mladi kr{~anski demokrati in ki jo je to`ilec Drobni~ nemudoma poslal celjskemu to`ilcu, se sklicuje na 300. ~len Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Ta ~len pravi, da je kaznivo šizzivanje ali razpihovanje verskega sovra{tva, razdora ali nestrpnosti’. Za ovitek plo{~e (...) pa ni mogo~e trditi, da je povzro~il sovra{tvo, razdor ali nestrpnost do ljudi, ki so rimsko-katoli{ke vere. Celo nasprotno, v ~asu, ko se je pojavila plo{~a, so do tedaj ob~asni napadi na rimskokatoli{ko cerkev pojenjali. Sli{ali je bilo le ogor~ene odzive samih rimskih katolikov. Vsekakor dr`i, da je ovitek pomenil `alitev verskih ~ustev, kar pa po na{i zakonodaji ni kaznivo dejanje. ^e bi bila gospa Marija {e `iva, bi avtorje lahko to`ila za raz`alitev, vendar le, ~e bi avtorji to storili z namenom zani~evanja. Kajti brez namena zani~evanja je v umetni{kem delu (kar ovitek plo{~e vsekakor je) dovoljeno tudi `aliti. V razvpitem primeru ovitka plo{~e torej ni niti sledov kaznivega dejanja. Tega pa ne bi mogli trditi za nekatere odzive na naslovnico, predvsem za javni nastop novinarja Maga (...) na Televiziji Slovenija. (...) Njegova izjava dejansko {iri sovra{tvo in {~uva k nasilnim dejanjem, kar je kaznivo in predvsem zelo nevarno.” (Štamcar in Ozmec 1998; poudarki G. B.) “Zadeva Strelnikoff, ki utegne ob primerno nespametnih reakcijah visoko prerasti razmeroma nizke nagibe, prvi~ po osamosvojitvi 216 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Afera STRELNIKOFF kot moralna panika odpira nekak{en konflikt med slovensko katoli{ko Cerkvijo in slovensko kulturo. (...) Celjski šStrelnikovi’ fantje so razmeroma anonimen glasbeni bend, ki bo z zadnjo sporno plo{~o morda za dalj ~asa izplaval na povr{je, morda pa bo za vedno potonil. To je nedvomno odvisno od tega, koliko bo provokacija z brezjansko Marijo uspela. V tem smislu je njihov podvig vsekakor zanimiva sonda`a (a)teisti~nega terena, ki je pri{la ob ~isto pravem ~asu: v ~asu, ko se je Cerkev po osamosvojitvi in zlasti z novim nad{kofom dovolj utrdila navzven (...) in navznoter.” (Kol{ek 1998; poudarek G. B.) “In ~e dr`i o~itek nekaterih komentatorjev, da Strelnikoff s svojo šnezasli{ano’ naslovnico posku{ajo samo prodati ve~ plo{~, zakaj jo potem ob svojih ~lankih objavljajo? (...) Po~akajmo in videli bomo, ali si v Sloveniji dovolimo na grmadi se`gati kak{nega rokerja.” (Piano 1998, poudarki G. B.) “Besedilo pesmi Bitchcraft je mogo~e razumeti kot kritiko šliberalnega’ odnosa do splava. Tudi sporni ovitek je mogo~e razlagati na ve~ na~inov: kot afirmacijo: kot afirmacijo `ivljenja (Slovenci, mno`imo se kot podgane!), kot kritiko katoli{kega sprenevedanja, kot afirmacijo svetosti vsakega `ivljenja, konec koncev je tudi podgano ustvaril vsemogo~ni Bog. Umetnik nima kaj po~eti na sodi{~u. (...) Slovenija je moderna dr`ava, v kateri sta cerkev in dr`ava v na~elu lo~eni. Ali se s tem, ko se posebej {~iti verska skupnost pred nestrpnostjo, ne diskriminirajo ateisti?” (Tomc v Kodri~ 1988, poudarki G. B.) “Stvar postane vpra{ljiva {ele v tistem trenutku, ko skupina Peterletovih mladcev poda ovadbo in ko dr`avni to`ilec na to ovadbo ukrepa. Tu ne gre ve~ zgolj za razlike v estetskem do`iv-ljanju nekega umetni{kega dela, ampak gre za prenos estetskega spora na dr`avo, ki naj bi postala razsodnik o tem, kaj je umetni{ko sprejemljivo in kaj ni.” (Tomc v K., Igor 1998, poudarki G. B.) III. STRELNIKOFF – PANIKA IN ŠKANDAL Afero Strelnikoff lahko na podlagi sosledja dogodkov in po analizi medijskih objav uvrstimo v koncept moralne panike, in sicer v sodobnej{i, revidirani koncept moralne panike, izhajajo~ iz dela Angele McRobbie. Poleg tega na~in, na katerega je do afere pri{lo, nakazuje, da lahko v tem primeru govorimo tudi o šmedijskem {kandalu’, katerega posledica je moralna panika. Da se v na{em primeru ta dva koncepta, moralna panika in medijski {kandal, prepletata, bomo sku{ali pokazati spodaj. James Lull in Stephen Hinerman v uvodnem besedilu zbornika Media Scandals (1997) zapi{eta naslednjo definicijo pojma šmedijski {kandal’: “Do medijskega {kandala pride, ko zasebno dejanje, ki osramoti ali prekr{i idealizirano, dominantno moralo neke dru`be, prek PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 217 Gregor Bulc medijske naracije postane javno in proizvede cel spekter u~inkov, od ideolo{kih in kulturnih reakcij do nestabilnosti in sprememb.” (Lull in Hinerman 1997: 3) @e prvi pogled na to definicijo nam razkrije, da se medijski {kandal teoretsko povezuje z moralno paniko in obratno. Toda med obema konceptoma obstajajo tudi pomembne razlike. Lull in Hinerman menita, da je osnovna razlika med obema v tem, da “moramo pri medijskih {kandalih vedno najti resni~ne osebe, ki so odgovorne za njihova dejanja” (Lull in Hinerman 1997: 4), kar za moralno paniko ne velja. Proces personalizacije je zanju bistven pri razvoju neke govorice v {kandal. Lull in Hinerman se strinjata s tezami Angele McRobbie o reviziji koncepta moralne panike in v tem kontekstu sklepata, da tradicionalna razlika med konvencionalnostjo in deviantnostjo ne obstaja ve~, kajti `ivimo “v svetu, v katerem nove komunikacijske tehnologije rutinirano destabilizirajo tradicionalne oblike ~love{kih interakcij in kjer je deviantnost sama postala normativna in `elena oblika delovanja dolo~enega segmenta javnosti” (Lull in Hinerman 1997: 5, 6). Tako po njunem mnenju v ZDA obstaja cela vrsta popular-nokulturnih idolov, od Beavisa in Buttheada, Dennisa Rodmana do Madonne, ki promovirajo deviantnost kot `ivljenjski slog. Tak{na te`nja v sodobni popularni in medijski kulturi v kon~ni posledici vzpostavlja mno`i~ne medije na prelomu tiso~letja kot “sinonim za {kandal, za moralno paniko, kot nove šljudske hudi~e’” (Lull in Hinerman 1997: 6). @iveti {kandalozno je tako postala legitimna oblika organiziranja posameznikovega pogleda na svet, v katerem `ivi. In tak{na dr`a ali `ivljenjski slog ni ve~ nujno povezan z (domnevno) uporni{kimi ~lani subkultur, temve~ je postal domena mnogih ~lanov dru`be zavoljo spoznanja, da je tak{en na~in `ivljenja zabaven. Skratka, {kandali so postali zabavni in s tem profitabilni. Profitabilni “v dveh ozirih: prvi~, kulturna dobrina, povezana z dolo~enim {kandalom, bo dele`na znatno ve~je medijske pozornosti kot tista brez tak{ne povezave; in, drugi~, poleg te pozornosti bo tak{na kulturna dobrina pritegnila tudi tiste posameznike, ki se {tejejo za uporni{ke, alternativne, avantgardne ali preprosto mlade” (McRobbie in Thorton v Lull in Hinerman 1997: 6). Na tak{no karto igra tudi sodobna popularna glasba, pri ~emer slovenski fantje in dekleta, ve{~i instrumentiranja, niso prav nobena izjema. Elementarne zna~ilnosti medijskega {kandala sta Lull in Hinerman poimenovala kriterije za “lo~itev {kandalov od ne-{kandalov” (Lull in Hinerman 1997: 11), mi pa bomo k vsakemu kriteriju posebej v oklepaju dopisali, kako mu dogodki v aferi Strelnikoff ustrezajo: 1. Kr{ene morajo biti dru`bene norme, ki odra`ajo dominantno moralo. (Glede na reakcije je o~itno, da je skupina Strelnikoff kr{ila nekatere dru`bene norme, ki veljajo v tistih dru`bah, na katere je mo~no vplivala kr{~anska kultura.) 218 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Afera STRELNIKOFF kot moralna panika 2. Kr{itelji morajo biti specifi~ne osebe, ki jih je treba identificirati kot protagoniste tega dejanja. (V na{em primeru Vasja Ocvirk, Sergej Steblovnik in drugi ~lani benda Strelnikoff.) 3. Te osebe izvr{ijo dejanje, ki izra`a njihove `elje in interese; specifi~ne osebe morajo narediti, ne pa zgolj misliti nekaj, s ~imer kr{ijo dru`bene norme. (Supina Strelnikoff je posnela plo{~o Bitchcraft, jo opremila s sporno naslovnico in jo izdala.) 4. Te osebe morajo biti prikazane, kot da so dejanje storile namenoma ali po malomarnosti in so zanj odgovorne. (Skupina Strelnikoff je plo{~o v tak{ni obliki seveda izdala namenoma in je bila v o~eh javnosti za to dejanje odgovorna.) 5. Odkritje tega dejanja morajo ob{irno objavljati mno`i~ni mediji, ki spro`ijo u~inkovito preobrazbo dejanja v zgodbo, kar povzro~i {iroko zanimanje in diskusijo o tem dogodku. Zgodba je najbolj pomembna. “Pri {kandalu zgodba v nekem trenutku triumfira nad dejstvi in tako za`ivi vzporedno `ivljenje” (Lull in Hinerman 1997: 13). (Slovenski mediji so o plo{~i Bitchcraft ob{irno poro~ali in z “razli~nimi medijskimi prispevki tekmovali med seboj, kdo bo zgodbi ustvaril novo poglavje” (Lull in Hinerman 1997: 17). V javnosti se je zato pojavilo veliko zanimanje za nadaljnjo usodo ~lanov benda Strelnikoff in plo{~e Bitchcraft, najrazli~nej{a mnenja o tej temi pa so iz medijev kar de`evala.) 6. Škandal traja toliko ~asa, kolikor ho~e javnost. (Potem ko je postalo jasno, da bend Strelnikoff ni storil nikakr{nega kaznivega dejanja in da plo{~a Bitchcraft ne bo vzeta iz prodaje ali kakor koli druga~e cenzurirana, je afera postajala medijsko vse manj pokrita in za javnost vse bolj nezanimiva. Intenzivno je trajala pribli`no dva meseca.) Nastanek {kandala je v prvi vrsti odvisen od odnosa medijev do dolo~enega, potencialno {kandaloznega dogodka. Nenasitna lakota medijev po {okantnih novostih, po ekskluzivnih novicah o grozotah in frapantnih informacijah uvr{~a {kandale med najbolj za`eleno medijsko blago. Tako je bilo tudi pri aferi Strelnikoff: slovenski mediji enostavno niso mogli spregledati vabe, ki jim jo je s svojim komentarjem o plo{~i Bitchcraft vrgel nad{kof Rode. V ~asih, ko vsak najmanj{i {kandal dolo~a, do katere vi{ine bodo narasle naklade, so zgodbo o malem, neznanem bendu iz Celja, ki lahko do same globine njegove du{e vznemiri tudi najvi{jega predstavnika slovenske Katoli{ke cerkve, postavili v svoje agende prav vsi mediji: nacionalni, lokalni, levi, desni, tabloidni, resni, konservativni in liberalni, mo{ki in `enski. Seveda vsak na svoj na~in, ampak – vsi. Pokazalo se je tudi, denimo pri tedniku Mladina, da je navzlic navidez resnemu pristopu pri poro~anju nemalokrat prevladoval zabavni moment podajanja zgodbe, se pravi šinfotainment’ na~in poro~anja. Kar, ~e posplo{imo, pomeni, da so pri ustvarjanju medijskih vsebin “kriteriji javne koristi (ali je pomembno? ali morajo dr`avljani zvedeti za to?) manj pomembni kot kriteriji zabave (ali je zabavno? ali je tak{no kot filmska uspe{nica?” (Gamson v Soukup 1997: 228). PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 219 Gregor Bulc Paul A. Soukup v ~lanku šCerkev, mediji in {kandal’ (1997) opisuje odnose Cerkev – mediji, Cerkev – {kandal in {kandal – mediji. @e na za~etku pravi, da “histori~ni pregled poka`e, da {kandal nastane kot orodje za ustvarjanje identitete in socialne kontrole znotraj religiozne skupnosti” (Soukup 1997: 223). To pomeni, da se bo skozi prizmo ~asovne distance br`~as izkazalo, da je afera Strelnikoff slu`ila kot ponovno znotrajskupnostno vzpostavljanje identitetnega okvirja pripadnikov slovenske Rimskokatoli{ke cerkve in socialnega nadzora nad temi verniki. V religioznem kontekstu ima torej {kandal zvezo s ~lanstvom, z ohranitvijo identitete skupnosti, s tvorjenjem konsenza. Religiozne institucije sku{ajo {kandal obravnavati kot obna{anje, ki ogro`a vero ali vdanost pripadnikov Cerkve. Soukup tu dodaja, da za religiozne skupine vsi grehi nikakor niso {kandalozni. Religiozna definicija {kandala po njegovem zelo omeji pomen tega termina in njegovo uporabo: “Škandal je definiran kot katerokoli obna{anje, ki ima vsaj videz zla in ki ponuja so~loveku mo`nost duhovnega uni~enja” (McHugh in Callan v Soukup 1997: 234). Zlo~insko dejanje samo po sebi ne zadostuje za {kandal: “Zlo~in mora nadalje voditi h duhovni {kodi drugega. (...) Lahko bi kot {kandalozno bolj kritizirali (...) objavljanje dogodka v javnosti, kot samo (...) dejanje, saj je prizadejalo ve~ duhovne {kode ve~jemu {tevilu ljudi” (Soukup 1997: 234, 235). “[M]ediji dramati~no druga~e dojemajo skupnost, saj imajo opravka z anonimnimi, nediferenciranimi skupinami – medijske institucije ~utijo malo odgovornosti, da bi jih pou~evale o moralnem obna{anju. Drugi~, novi~arski mediji, ki so pod pritiskom šdeadlina’ in poplave informacij, ne morejo oblikovati svojih prispevkov glede na potrebe njihovega ob~instva. Njihova naloga je raz{irjanje novice (ali {kandala), ne pa prepre~evanje nadaljnjih {kandalov.” (Soukup 1997: 233) Zaradi tak{ne medijske strategije je afera Strelnikoff postala tudi primer moralne panike. Druga~e povedano: trendi globalizacije in nezaustavljivega informacijsko-medijskega razvoja vseh zahodnih demokracij niso zaob{li Slovenije. Hiter razvoj ogla{evalskega, telekomunikacijskega, radijskega in televizijskega segmenta ekonomije se tudi v tej mladi, srednjeevropski dr`avici zrcali v zna~ilnem na~inu medijskega odzivanja na dru`bene dogodke in v na~inu medijskega poro~anja o teh dogodkih. Vse ve~ja diferen-ciranost medijev in vse te`ja konkuren~na tekma za pre`ivetje v natrpani medijski sferi silita slovenske medije k novim, konkuren~-nej{im, zanimivej{im, popularnej{im oblikam p(r)odajanja novic, k zdru`evanju informacij in zabave, k zdru`evanju t. i. resnih tem z manj resnimi, k pritegnitvi recipientov s populisti~nim, celo igrivim pristopom do dru`benih problemov ipd. Mediji se dr`ijo dolo~enih `anrskih konvencij, ki pripomorejo k u~inkovitemu razumevanju podajane snovi in k obna{anju naslovnikov v skladu z ekonomskimi pri~akovanji lastnikov medijev. 220 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Afera STRELNIKOFF kot moralna panika Najzna~ilnej{a tak{na konvencija sodobnih medijev je tvorjenje zgodbe, temelje~e na fikcijski, dramati~ni naracijski strukturi. Jerome Bruner razlikuje med dvema oblikama mi{ljenja: analiti~nim in zgodbenim, ki ju je mogo~e aplicirati tudi na tvorjenju novinarskih poro~il. Po Johnu Langerju temelji tvorjenje “resnih novic na zgodbenem modelu (...) ~eprav se [mediji] pretvarjajo, da ni tako – da jih zanima le izbor najpomembnej{ih dnevnih dogodkov” (Langer v Watson in Hill 1997: 220). Tak{na fikcijska narativna struktura spodbija zaupanje v resnico, ki temelji na dejstvih (McGuigan 1992: 179), in uveljavlja vladavino socialno konstruiranega zdravega razuma, njena ideolo{ka funkcija pa je, da utrjuje avtoriteto dominantnega diskurza (McArthur v Watson & Hill 1997: 148). Narativizacija je torej tako tehni~ni pripomo~ek kot ideolo{ki mehanizem, ki proizvaja hitre povzetke, stereotipne pomene in poenostavljajo~e socialne reprezentacije. Moralna panika zaradi plo{~e Bitchcraft benda Strelnikoff je bila omejena le na dolo~en del slovenske populacije, zato ni {lo za enotno vseslovensko ogor~enje in zgra`anje nad po~etjem tega benda. V vlogi u`aljenih in prizadetih so se ob nekaj izjemah prepoznali predvsem kristjani. Vloga medijev je bila pri tem najbolj pomembna, kajti mnogo medijev je o primeru poro~alo na docela uravnote`en na~in, veliko pa se jih je odkrito (kar navija{ko) postavilo za skuptno Strelnikoff. Lahko bi celo rekli, da se je na primeru benda Strelnikoff ponovno zarisala bojna ~rta med politi~no razli~no usmerjenimi mediji. Ideolo{ki antagonizmi med konservativno orientiranimi medijskimi hi{ami, ki podpirajo interese desnih politi~nih strank in Katoli{ke cerkve, ter levi~arsko in liberalno usmerjenimi mediji so, kot `e ni~kolikokrat doslej zaradi drugih povodov, za`iveli tudi preko afere Strelnikoff. Skratka, moralna panika glede plo{~e Bitchcraft je bila le eden v nizu simptomov boja med nasprotujo~imi si ideolo{kimi diskurzi in regulatornimi praksami, katerih “cilj” {e zdale~ ni (bila) zaplemba umetni{kega izdelka, temve~ postopno, dolgoro~no redefiniranje dolo~enih socialnih praks in institucij. Ob aferi Strelnikoff je pri{lo tudi do zanimivega precedensa. Prvi~ po slovenski osamosvojitvi je Katoli{ka cerkev odkrito, preko vseh mo`nih vzvodov, protestirala proti po~etju umetnika oz. umetnice. Prvi~ doslej je v Republiki Sloveniji tako reko~ na pobudo Cerkve pri{lo do vpletanja dr`avnih ogranov, sodi{~ in policije v dejavnost umetni{ke skupine. Interpretacije tak{nega po~etja Cerkve in dolo~enih dr`avnih uradnikov z desne strani politi~nega spektra so lahko razli~ne. Nekatere smo lahko prebrali tudi v zgornjih medijskih izpisih iz tistega obdobja. Da pa je ekonomska, ideolo{ka in politi~na mo~ Rimskokatoli{ke cerkve v Sloveniji v zadnjih letih v porastu, nih~e ne dvomi. Posledice moralne panike zaradi sporne naslovnice plo{~e Bitchcraft lahko opazujemo v tej lu~i. Torej kot reafirmacijo norm i n PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 221 Gregor Bulc vrednot RKC v slovenski dru`bi in kot odprt namig slovenske RKC, da namerava s svojimi interesi brez ve~jih zadr`kov posegati tudi na podro~je umetnosti, kar ka`e na vedno ve~je dru`bene, ekonomske in politi~ne apetite te vplivne civilnodru`bene institucije. Ideolo{ka te`a RKC raste tudi na strogo (strankarsko) politi~nem in pravnem podro~ju, in sicer z neformalnimi ideolo{kimi “zastopniki”, kot je bil denimo v aferi Strelnikoff glavni dr`avni to`ilec Anton Drobni~. Na kak{en na~in ti “zastopniki” delujejo, je `e leta 1993 pisala Renata Salecl, katere teza se sicer nana{a na takratno Demosovo vlado, a bi jo kaj lahko razumeli kot esencialni princip delovanja postkomunisti~ne slovenske oblasti, najbolj pa desnice, pri doseganju nekaterih zanjo relevantnih dru`benih sprememb: “^e je bilo zna~ilno za komunizem, da so vrednote deklarirano vsiljevali, pa je zna~ilnost delovanja ideologije v demokraciji, da oblast posamezniku ne ukazuje, kak{en je moralni ideal ~loveka, ki ga `eli vzgojiti, ampak organizira vrsto praks, ki privedejo do tega, da se posameznik neopazno in nevede identificira z dolo~enim idealom. Problem oblasti v postsocialisti~nih dru`bah je, da tega na~ina delovanja ideologije ne pozna in {e vedno deluje na star na~in, podedovan od komunisti~ne oblasti – ljudi prisiljuje v pokor{~ino, odvzema jim pravico, da bi se dojeli kot svobodno misle~i posamezniki. (...) Kako netaktna je lahko oblast v pokoritvi ljudstva, najlep{e ka`e zavzemanje prve slovenske postkomunisti~ne oblasti za ve~je discipliniranje otrok (pouk ob sobotah, hora legalis) in predlogi za prepoved abortusa.” (Salecl 1993: 170, 171) S tem smo pri{li spet tja, kamor se vedno vra~amo. K ideologiji. Afera Strelnikoff je – navzlic zgornjemu poudarku Saleclove na dr`avni oblasti – pokazala, da so se v postkomunisti~ni Sloveniji ideolo{ki boji globoko vkoreninili v vsakdanje `ivljenje. Njihove dolge, lepljive lovke neovirano segajo v vse segmente civilne dru`be, {e posebej na podro~je dru`ine, seksualnosti in morale. Tranzicijska situacija, v kateri se je zna{la dr`ava, omogo~a ponovni vznik starih, domala pozabljenih ideolo{kih obrazcev in idej ter prispeva k nesluteni paleti novej{ih, nepri~akovanih, modernih praks, katerih skupna zna~ilnost je nezapopadljiva difuznost, razsredi{~enost in raznolikost. Vse bojujejo isti boj: boj za prevlado. Prepletanje, pronicanje, medsebojno oviranje in kljubovanje brez{tevilnih diskurzov, ki so s temi ideologijami povezani, zagotavlja slovenskemu prostoru dolgoro~no, brezkon~no preizpra{evanje na videz samoumevnih, v dru`bi fiksiranih definicij, pomenov in reprezentacij. ^eprav se celotna dru`ba potemtakem zdi kot velikanski, na principu rizoma temelje~ klob~i~ tiso~erih ideolo{kih niti in skritih diskurzivnih labirintov, se iz te dinami~ne gmote vztrajno, venomer sproti vzdigujejo novi glavni 222 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Afera STRELNIKOFF kot moralna panika igralci, ki tej stari zgodovinski igri sproti pi{ejo pravila: mediji, razli~ne institucije, elite, stranke ... Pred afero in med afero Strelnikoff je ~ez nivelirajo~e povr{je pokukala in se bo nekaj ~asa tam tudi obdr`ala slovenska Katoli{ka cerkev. Spet drugi~ bojo to storile slovenske feministke. Ali pa nemara koalicija prostitutk in harekri{novcev. Kdo ve? LITERATURA: BAUDRILLARD, JEAN (1985): šThe Ecstasy of Comunication’. V: Postmodern Culture. Ur. H. Foster. London: Pluto Press, str. 126–135. BULC, GREGOR (1999): šMoralna panika’. Fakulteta za dru`bene vede, diplomska naloga. COHEN, STANLEY (1972): Folk Devils and Moral Panics: The creation of the Mods and Rockers. London: MacGibbon & Kee. GOODE, ERICH in BEN-YEHUDA (1994): Moral Panics: The Social Construction of Deviance. Oxford: Blackwell Publishers. HO^EVAR, BARBARA (1998): šZado{~enje za verujo~e’. Nedelo, 8. 3. 1998. IVELJA, RANKA (1998): šZaustavimo plaz sovra{tva.’ Dnevnik, 9. 3. 1998. JARY, DAVID in JULIA JARY (1991): Collins Dictionary of Sociology. London: Harper Collins Publishers. K., IGOR (1998): šO izdelku skupine Strelnikoff le na ravni estetskega diskurza’. (Intervju z Gregorjem Tomcem.) Gorenjski glas, 27. 3. 1998. KARNE@A, BISERKA (1998): š@aljivo ~a{~enje šsvete podgane’’. Slovenske novice, 20. 2. 1998. KODRI^, ZDENKO (1998): šMarija pomagaj je zmeraj v te`avah’. 7D, 11. 3. 1998. KOLŠEK, PETER (1998): šBrezjanski motiv’. Delo, 27. 2. 1998. KRAMARŠI^, JAŠA (1998): šRode na plo{~ku’. Mladina, 10. 2. 1998. LULL, JAMES in STEPHEN HINERMAN (1997): Media Scandals: Morality and Desire in the Popular Culture Marketplace. Cambridge: Polity Press. LUTHAR, BREDA (1997): šSubjektiviteta skozi tekste v “dru`bi tveganja”’. ^asopis za kritiko znanosti 183, str. 81 – 92. MALE^KAR, NELA in TOMA@ MASTNAK (ur.) (1984): Punk pod Slovenci. Ljubljana: Krt 17. MARKEŠ, JANEZ (1998): šPodganotvorci’. Mag, 4. 3. 1998. MCGUIGAN, JIM (1992): Cultural Populism. London: Routledge. MCROBBIE, ANGELA (1994): Postmodernism and Popular Culture. London: Routledge. OZMEC, SEBASTIJAN (1998): šMa{a za bogokletnike’. Mladina, 10. 3. 1998. PIANO, BRANE (1998a): šMala plo{~a, velik cirkus’. Delo, Sobotna priloga, 28. 2. 1998. PIANO, BRANE (1998b): šMarija Pomagaj s podgano vendarle ni bila zase`ena’. Delo, 4. 3. 1998. RODE, FRANC (1998): šMerili so v srce’. Dru`ina, 17. 2. 1998. SALECL, RENATA (1993): Zakaj ubogamo oblast? Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. SEVER, JANI (1998): šPodgana – simbol pohlepa’. Mladina, 3. 3. 1998. SOUKUP, PAUL A. (1997): šChurch, Media and Scandal’. V: Media Scandals: Morality and Desire in the Popular Culture Marketplace. Lull, James in Stephen Hinerman (ur.). Cambridge: Polity Press. STEINBUCH, DEJAN (1998): šPrimitivci’. Mag, 25. 2. 1998. ŠTAMCAR, MIHA in SEBASTIJAN OZMEC (1998): “Mati. Kaj so ti storili!” Mladina , 3. 3. 1998. PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 223 Gregor Bulc THOMPSON, KENNETH (1998): Moral Panics. London: Routledge. TOMA@I^, BOJAN (1998): Deratizacija in strel v srce. Ve~er, 27. 2. 1998. WATNEY, S. (1987): Policing Desire: Pornography, Aids and the Media. London: Methuen. WATSON, JAMES in ANN HILL (1998): A Dictionary of Communcation and Media Studies. London: Arnold. WILLIAMS, RAYMOND (1975): Television: Techonolgy and Cultural Form. Harmondsworth, Mx: Penguin. 224 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Martin Cloonan Popularna glasba in cenzura v Britaniji: Pregled* Leta 1992 so v poro~ilu o popularni glasbi in britanskem radiu pri{li do sklepa, da je “pop glasba glasba ljudi” (Morrison 1992: 24). Toda ta glasba svojega sporo~ila tudi v Britaniji, tako kot v Ameriki, ni mogla posredovati brez omejitev cenzure. Pri~ujo~i ~lanek opisuje glavna podro~ja, na katerih je pop v Britaniji lahko cenzuriran, in je tudi bil, ter navaja klju~ne izvajalce take cenzure. Razprava je razdeljena na {tiri dele. Prvi del govori o industriji (v obliki zalo`b plo{~), trgovcih na drobno in zakonu. Potem obravnavam vlogo radia in televizije. V tretjem delu preu~ujem probleme popa “v `ivo”, v ~etrtem pa kon~no pogledam k tistim, ki so se in se {e vedno bojujejo proti razse`nostim popularne glasbe. Za potrebe tega ~lanka opredeljujem cenzuro kot poskus vme{avanja v umetni{ko izra`anje ustvarjalcev popularne glasbe pred objavo ali po objavi njihovega dela, da bi to izra`anje zadu{ili ali pa ga v veliki meri spremenili. Tak{na opredelitev poudarja, da je cenzura namerno dejanje. Pri~ujo~i ~lanek pu{~a ob strani podro~ja, kjer lahko vlogo cenzorja u~inkovito prevzame trg – npr. ko zalo`be plo{~ ne priznajo umetnikov zaradi njihovega omejenega komercialnega potenciala (in tako omejujejo obseg njihovega umetni{kega izra`anja), odlo~itve velikih maloprodajnih trgovin, da so plo{~e komercialno premalo privla~ne, da bi jih imele na zalogi (in tako nekaterim izvajalcem odrekajo dostop na tr`i{~e), in odlo~itve radijskih postaj, {e posebno BBC-jevega Radio One, da dolo~enih posnetkov ne bodo predvajale, ker naj bi bili premalo privla~ni za poslu{alce. Bolj kot zaradi moralno vzgojnih pride do teh dejanj zaradi komercialnih razlogov, ki pa v kon~ni fazi lahko u~inkujejo kot cenzura. Glavni PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 225 1 ^lanek je bil prvi~ objavljen v reviji Popular Music and Society, letnik 19, {t. 3, Fall (jesen) 1995, str. 75-104. 2 Wallis in Malm 1993: 167. 3 Oba so imeli za d`ungelsko in hudi~evo glasbo. Govorili so, da kanibalisti~ne ritmi~ne orgije mamijo mladino na kraljevsko pot v pekel (Heins 1998: 80). Martin Cloonan 1 Februarja 1993 sta v Liverpoolu enajstletna fanta, Robert Thompson in John Venables, umorila dveletnega Jamieja Bulgerja. Umor je pretresel vso Britanijo in med drugim spro`il zahtevo po stro`ji cenzuri videa, potem ko je sodnik Morland namignil, da je na Venablesa morda vplival video Child’s Play 3 (Otro{ka igra 3). poudarek tega ~lanka je seveda na tistih primerih, pri katerih je pri{lo do namerne prepovedi. (Komercialno razmi{ljanje lahko vstopi v katerokoli cenzorsko odlo~itev, vendar te zapletenosti tukaj ne bom upo{teval. Podobno lahko pride pri popularnih glasbenikih tudi do samocenzure, toda zaradi omejitev prostora tudi o tem ne bom govoril.) Pri cenzuri pop glasbe v Veliki Britaniji se pojavljajo {tevilne skupne zna~ilnosti: na~in, kako cenzura upada in spet raste ter se navezuje na aktualne dogodke svojega ~asa – v letih 1993 in 1994 je bil prepri~ljiv dokaz za to primer Bulger;1 da zagovorniki cenzure pop ob~instvo pogosto prikazujejo kot pasivne`e, ki jih industrija vle~e za nos (glej npr. Butt 1976), medtem ko imamo v resnici pogosteje interakcijo med ob~instvom in industrijo (glej Rimmer 1985: 108, 144); da je skrb za za{~ito otrok pogost motivacijski dejavnik za cenzorje, predvsem pri radijskem in televizijskem sporedu in pri nekaterih skupinah pritiska, o katerih bo {e govor; te`nja, da samooklicani cenzorji svojo zahtevo po cenzuri dopolnijo z estetsko kritiko popa. S tem, ko prikazujejo pop, kot da bi bil popolnoma brez umetni{ke vrednosti, cenzorji krepijo mnenje, da je njegova cenzura postranskega pomena. Pri tem lahko igra pomembno vlogo tisk; ksenofobija. Ta je bila posebej raz{irjena za ~asa prvih britanskih napadov na rock šn’ roll, ki je poudarjal svoje ameri{ke korenine (glej npr. Wicke 1990: 55-58); verska motivacija mnogih samooklicanih cenzorjev; da se v resnici pogosto zgodi, da je pop podvr`en cenzuri zaradi svojih spremljajo~ih zna~ilnosti ({e posebno zaradi vedenja njegovih obo`evalcev). Iz tega sledi: pomen prizori{~ v britanski cenzuri. Te zna~ilnosti se ponavljajo skozi ves ~lanek, tu pa so prikazane kot skupni sestavni deli kompleksnega vzorca. PRVI DEL: INDUSTRIJA IN ZAKON Zalo`be plo{~. Prvi samooklicani (in dejanski) cenzorji v nastajanju popa so zalo`be. Omenil sem `e, da imajo odlo~itve o tem, katere plo{~e naj gredo v tisk, tudi cenzorske posledice, toda tudi ko jih zalo`be odobrijo, se {e vedno lahko zgodi, da bodo prepovedane. Tak{ne prepovedi so pogosto rezultat cenzorskega vzdu{ja. Tako je leta 1967 zaradi preplaha zaradi mamil (glej Hall et al. 1978: 239) zalo`ba EMI umaknila malo plo{~o skupine Game “The Addicted Man” (“Zasvojeni ~lovek”) (glej Cloonan 1993: 78), skupina Smoke pa je morala spremeniti besedila na svoji mali plo{~i “My Friend Jack Eats Sugar Lumps” (šMoj prijatelj Jack jé kocke 226 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba in cenzura v Britaniji:Pregled sladkorja’). Posledice aprilskih nemirov leta 1992 v Los Angelesu so zalo`bo Warner Bros. dokon~no prisilile, da je iz prve plo{~e skupine Body Count umaknila pesem “Cop Killer” (“Morilec policista”) (glej Cloonan 1993: 110; in Redhead 1995: 65-66). Tovrstno posredovanje pa ima `e dolgo zgodovino. Bob Dylan je moral iz svojega drugega albuma izpustiti pesem “Talkin’ John Birch Society Blues” (Harker 1980: 119-120). V hipijskih ~asih poznih {estdesetih let so zalo`be rutinsko cenzurirale skupine, kot je bila npr. Jefferson Airplane (Coffman 1972: 269), zalo`ba Philips pa je leta 1969 umaknila odo orgazmu “Je t’aime” Sergea Gainsbourga in Jane Birkin, potem ko se je `e vzpenjala po lestvici. Svoj vzpon je nadaljevala pri zalo`bi Major Minor. Zalo`ba EMI je spet prevzela vlogo cenzorja, ko je leta 1971 zavrnila prodajo albuma The Black Man’s Burdon Erica Burdona, ker naj bi pesem “PC3” namigovala, da so kraljico ujeli brez spodnjic (Melody Maker, 30. 1. 1971: 5). Leta 1977 je zalo`ba odslovila skupino Sex Pistols, potem ko so njeni ~lani preklinjali na Thamesovi televizijski oddaji Today, ki so jo predvajali v `ivo v zgodnjih ve~ernih urah (Savage 1991: 257–275). Tudi punk je izkusil ve~ primerov cenzure zalo`b (glej npr. Cloonan 1993: 99). V primeru podzvrsti oi je zalo`ba Deram umaknila kompilacijski album Strength Through Oi, potem ko je Daily Mail pisal o po`igu puba Hamborough Tavern v londonskem Southallu, v katerem je julija 1981 potekal koncert oi skupin.2 Pesmi, kot npr. “Fuck Off Noddy” (šOdjebi, butec’) Iana Duryja (Polydor, 1983) in “Jesus Suck” (šJezus je zani~’) (Warner Bros., 1985) skupine Jesus and Mary Chain, pa niso nikoli iz{le. S potezo, ki je bila v skladu s “politi~no pravilnim” vzdu{jem devetdesetih let, britanski oddelek zalo`be Island leta 1991 ni dal dovoljenja za javno predvajanje albuma Ice Cuba Death Certificate, dokler ni umaknil pesmi “No Vaseline” (Ni~ vazelina) (ki naj bi bila rasisti~na in nastrojena proti homoseksualcem) in “No Korea” (Ni~ Koreje) (za katero so presodili, da je rasisti~na). Ob vzponu videa kot marketin{kega orodja so se med izvajalci in zalo`bami vneli spori o tem, kaj je primerno za tak{en namen. Tako so nekaj videov cenzurirale izdajateljske dru`be (Cloonan 1993: 104–106), medtem pa so se zalo`be lotile {e ovitkov plo{~, kaset in zgo{~enk. Najbolj znana primera sta bila, ko zalo`ba Decca leta 1968 skupini Rolling Stones ni dovolila, da bi se na ovitku njenega albuma Beggars Banquet zna{la z grafiti porisana stena strani{~a, in odlo~itev zalo`be Epic, ki je leta 1988 prepovedala ovitek male plo{~e skupine Godfathers “šCause I Said So” (Ker sem tako rekla), na katerem se je pojavila Margaret Thatcher s Hitlerjevimi brki (NME, 23. julija 1988: 5). Tu se poka`e podoba industrije, ki prepove izdelek, ~e ima moralne pomisleke, ali, {e pogosteje, ~e se boji, da je komercialno tveganje ve~je od komercialnih mo`nosti. Te skrbi tarejo tudi prodajalce plo{~. 2 “Oi, oi, oi!” so bili vzkliki skinheadov na koncertih; od tod izraz oi, ki ozna~uje glasbo, namenjeno skinheadom. (Op. prev.) PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 227 Martin Cloonan Trgovci v maloprodaji. Maloprodajne trgovine s popularno glasbo se v Britaniji delijo na: glavne verige, ki so specializirane za glasbo (npr. Our Price in HMV), “splo{ne” verige, ki imajo na zalogi proizvode pop glasbe kot del {ir{e ponudbe (npr. Woolworths in Boots), in manj{a podjetja, ki so specializirana za glasbo. Ve~je trgovine – tako “specializirane” kot “splo{ne” – najpogosteje cenzurirajo, kar bom ilustriral z nekaj primeri. Leta 1972 je trgovina Boots zavrnila prodajo Nilssonovega albuma Son of Scmhilsson, ker je bila v pesmi “You’re Breaking My Heart” besedna zveza “fuck you” (jebi se) (Melody Maker, 29. julija 1972: 3). Skupaj s prodajalnama W. H. Smitha in Woolworths pa je leta 1977 zavrnila prodajo male plo{~e skupine Sex Pistols “God Save the Queen” in albuma Never Mind the Bollocks. Leta 1987 je imela specializirana prodajalna plo{~ HMV (del koncerna Thorn-EMI) “spisek neprimernih proizvodov”, ki jih njene poslovne enote niso smele prodajati. Avtorji, ki so se morali s tem spopadati, so bile skupine Crass (vse plo{~e), Dead Kennedys (vse plo{~e) in Microdisney (album We Hate You White South African Bastards / Sovra`imo vas, beli ju`noafri{ki pankrti/) (NME, 3. oktobra 1987: 6). Trgovina Boots leta 1992 ni hotela prodajati albumov skupine Guns šn’ Roses Use Your Illusion 1 in 2. Tudi raperji so imeli te`ave s {tevilnimi prodajalci na drobno, ki leta 1990 niso hoteli prodajati 12-pal~ne razli~ice male plo{~e skupine NWA (Niggers With Attitude) “10,000 Miles and Runnin’”, ker se je na njej zna{la njihova hvalnica oralnemu seksu “Just Don’t Bite It” (Samo, da ga ne ugrizne{). Toda najpomembnej{e cenzorsko vpra{anje za trgovce na drobno v zadnjih letih je ozna~evanje albumov z nalepkami, na katerih so opozorila star{em, da komadi na plo{~ah vsebujejo “nedvoumna besedila”. ^eprav je bila ta praksa v Britaniji znana `e v sedemdesetih letih, ko so opozorila glede vsebine nosili albumi, kot npr. “Derek and Clive” Petra Cooka in Dudleyja Moora, je njen nedaven pojav posledica dogajanj v Ameriki, ko so pod pritiskom skupin za nadzor rocka in vplivne skupine pritiska Parents Music Resource Centre (PMRC) za~eli z nalepkami ozna~evati sporne albume (glej Denselow 1989: 265–269). Trgovina Woolworths je leta 1991 zavrnila prodajo kakr{nihkoli plo{~ z opozorilnimi nalepkami, medtem ko druge trgovine navadno preu~ijo vsak primer posebej. Glede opremljanja plo{~ z nalepkami obstajata dva na~ina razmi{ljanja. Po enem naj bi se plo{~e, ki jih predstavijo kot prepovedan sad, celo bolje prodajale (glej npr. Longrigg 1991), drugi pa opozarja na “dejavnik ohladitve”, saj se zalo`be plo{~, {e posebno v Ameriki, otepajo izvajalcev, ki bi lahko bili ozna~eni kot neprimerni, saj se bojijo, da glavne trgovske verige njihovih plo{~ ne bodo hotele prodajati (glej Wells 1987b), ker se bojijo bojkota kupcev (taktika, ki so jo prevzeli PMRC in Kr{~anski fundamentalisti~ni nasprotniki rocka). To ima seveda vpliv na britanske ljubitelje, ki ne morejo sli{ati tistih izvajalcev, ki jim v ZDA no~ejo izdati plo{~ pri osrednjih zalo`bah. 228 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba in cenzura v Britaniji:Pregled Medtem so se nekateri v Britaniji zavzemali za to, da bi ozna~evanje z nalepkami nadomestili s sistemom ocenjevanja plo{~. Zaradi nejasnosti trenutno obstoje~ega zakona (glej spodaj) se je Britansko zdru`enje prodajalcev plo{~ (BARD) izreklo v prid tak{nemu sistemu. Po njem naj bi plo{~e ozna~evali s T (Torture) za mu~enje, D (Devil) za hudi~a, S za seks, V (Violence) za nasilje itd. (NME, 8. decembra 1990: 3). Vendar ta projekt spremlja toliko problemov - npr. kdo bo izvajal nadzor, po kak{nih kriterijih in kako – da je malo verjetnosti, da bi ga sploh kdaj vpeljali. Cenzura sodi{~. ^eprav gre v Britaniji v ve~ini pravnih postopkov, povezanih s popularno glasbo, za poslovne spore (npr. pogodbeni spor med Georgeem Michaelom in Sonyjem leta 1994), pa je `e pri{lo tudi do poskusov, da bi na podlagi osrednjega dela britanske zakonodaje v zvezi z obscenostjo – zakona o obscenih publikacijah iz leta 1959 – obravnavali nekatere plo{~e. Po tem zakonu je ~lanek (kakor tudi plo{~a ali ovitek) ozna~en kot “obscen”, ~e obstaja mo`nost, da bo “zapeljal in pokvaril” tiste, ki bodo zelo verjetno pri{li z njim v stik. Omenjeni zakon so prvi~ uporabili proti popularni glasbi leta 1982, ko so ugotovili, da ga kr{i pesem “So What” na b-strani male plo{~e skupine Anti Nowhere League “Streets of London”. Primerke te plo{~e so zaplenili in jih po po 3. ~lenu tega zakona uni~ili. Podobna usoda je leta 1984-85 doletela skupino Crass, ko so po vdoru policije v trgovino v Northwichu v Cheshiru obravnavali njihov album Bata Motel. Ko so plo{~o na sodi{~u spoznali za obsceno, se je skupina prito`ila na vi{je okrajno sodi{~e. Toda tudi tam so presodili, da je album obscen, in potrdili njegovo zaplembo. ^eprav je bila predmet razprave le zaplenjena zaloga plo{~e, je skupina Crass zaradi napornega postopka prenehala svojo glasbeno dejavnost (za podrobnosti o teh primerih glej Cloonan 1993: 149–156). Leta 1991 je pri{lo do to`be v zvezi z albumom Efil4zaggin v izvedbi skupine NWA (Niggers With Attitude), katerega primerke so 4. junija, `e dan po njegovem izidu, zaplenili v razli~nih trgovinah. Na albumu so bile pesmi kot npr. “To Kill a Hooker” (Ubiti kurbo) in “She Swallowed It” (Pogoltnila ga je). Do sodbe na sodi{~u v Redbridgeu v Essexu, ki je bila novembra 1991, so album umaknili iz britanskih trgovin. Tokrat so razsodili, da album po zakonu iz leta 1959 ni obscen. Zdi se, da oprostitev Efil4zaggin nakazuje konec poskusov to`b plo{~ po zakonu iz leta 1959, kajti ~e naj bi album, ki med drugim opisuje posilstvo z dr`ajem metle in umor prostitutk, ne mogel koga “zapeljati in pokvariti”, potem bi bilo to zelo te`ko dokazati kateremukoli albumu. Toda to {e ne pomeni, da so se poskusi to`b plo{~ v Britaniji kon~ali. Zakona iz leta 1959 niso sprejeli za preganjanje popa, vendar se je tudi to zgodilo. Tudi v prihodnosti pa se lahko zgodi, da bi zakonodaja v zvezi z obscenostjo (taka, kakr{no so nekateri na~rtovali po primeru Bulger) postala {e stro`ja. Tako kot PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 229 Martin Cloonan 3 Po deveti uri zve~er lahko radio in televizija predvajata oddaje “za odrasle”. zakon iz leta 1959 tudi ta morda ne bo naperjen naravnost proti popu, vendar pa ga bodo lahko uporabljali tudi za popularno glasbo, in to na na~in, ki popu nikakor ne bi prinesel emancipacije. Tudi zakone o sramotenju so uporabili za cenzuro popa. Zalo`ba EMI je morala leta 1979 umakniti pesem “Watford Gap” iz albuma Roya Harperja Bullinamingvase, potem ko so v njej videli sramotenje Blue Boar, lastnikov bencinske servisne postaje, o kateri govori pesem, saj opisuje hrano, ki jo tam stre`ejo, kot “sranje” in “ma{~obo z iztrebki” (Rambali 1979). To so bile uspe{ne to`be proti izdelkom pop glasbe v Britaniji, seveda pa so bili tudi poskusi (vsi neuspeli) to`b v zvezi z ovitki. Najbolj neslaven med tak{nimi poskusi je bil poskus to`be nottinghamske podru`nice prodajalne plo{~ Virgin, ker je novembra 1977 razstavila ovitek albuma skupine Sex Pistols Never Mind the Bollocks (glej Savage 1991: 424–425). Obto`nica, ki je temeljila na zakonu o nespodobnih oglasih iz leta 1899, je propadla. Dejstvo, da je skupina Sex Pistols v tistem ~asu vznemirjala del britanske javnosti, je bilo razvidno `e iz sodnikove pripombe “Proti svoji volji vas moramo spoznati za nedol`ne” (Stapleton 1987: 11). Leta 1987 so to`ili manchestrsko prodajalno plo{~ Eastern Bloc, ker je v izlo`bi izobesila ovitek albuma skupine Flux The Fucking Cunts Treat Us Like Pricks (Preklete pizde ravnajo z nami kot s kurci). Primer se je ~ez ~as polegel, ko je policija odnehala po ve~kratni zavrnitvi to`be na krajevnem sodi{~u (glej Cloonan 1993: 156–158). Marca 1981 so policisti vstopili v prostore zalo`be death metal glasbe Earache Records s sede`em v Nottinghamu in na podlagi zakona iz leta 1959 zaplenili razli~ne plo{~e. Policija je zadr`ala izvode albuma skupine Carcass Reek of Putrification (Vonj po razpadanju) in Symphonies of Sickness (Simfonije bolezni) (na obeh so namre~ bili kola`i razkosanih trupel, o`gane ko`e itd.) in album skupine Cadaver Hallucinating Anxiety (z `ivalskimi mo`gani in o~mi na rjuhi). Plo{~e so imeli pod klju~em nekaj mesecev, nato pa so se odlo~ili, da trgovine ne bodo to`ili, in so jih vrnili. Omenjeni primeri ponazarjajo {tevilne zna~ilnosti poskusov cenzuriranja popularne glasbe v Veliki Britaniji. Pomembna je krajevno posredovana narava tak{ne cenzure – ki je {e posebej o~itna v ravnanju policije. Za cenzuro ni zna~ilno stalno nara{~anje ali upadanje, temve~ vzponi in padci. To zna~ilnost bom podrobneje obravnaval v naslednjem razdelku. DRUGI DEL: RADIJSKE IN TELEVIZIJSKE ODDAJE Britansko radijsko in televizijsko oddajanje pokrivajo {tevilni zakoni in interna pravila (kot npr. deveta ura zve~er na televiziji3 ), ki dolo~ajo, kaj naj bi bilo primerno za predvajanje. BBC, ki je v javni 230 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba in cenzura v Britaniji:Pregled lasti, je za~el oddajati leta 1927 in je imel monopol nad oddajanjem vse do ustanovitve neodvisne televizije leta 1954, ki ji je leta 1973 sledil {e komercialni radio. Na samem za~etku je bilo {tevilo komercialnih radijskih postaj omejeno. Ker pa je bila konservativna vlada naklonjena prostemu trgu, so se te v zadnjih letih tako namno`ile, da danes `e ogro`ajo vodilni polo`aj BBC-jevega Radia One. Vendar pa so komercialne radijske postaje {e vedno predvsem regionalnega zna~aja, kar omejuje tako njihov vpliv kot tudi pomembnost pri cenzuri. Presenetljivo je, da so v Veliki Britaniji sprejemali vedno bolj natan~ne predpise v zvezi z radiodifuzijo, medtem ko se je dostopnost prostih frekvenc pove~evala. Ko so leta 1990 z zakonom o radiodifuziji orali ledino za ustanavljanje lokalnih komercialnih radijskih mre` (pred tem pa za nacionalno), so ustanovili tudi Svet za medijske standarde (Broadcasting Standards Council – BSC) – ki obravnava prito`be gledalcev in poslu{alcev v zvezi z (ne)spodobnostjo in `alitvami. To telo je npr. podprlo prito`be na ra~un Radia One in BBC-jevega televizijskega programa Top of the Pops, kjer so leta 1992 predvajali malo plo{~o skupine Shamen “Ebeneezer Goode”. Ta pesem namre~ pravi v refrenu: “Es are good” (Tablete ecstasy so dobre), kar naj bi, kot so presodili, spodbujalo k u`ivanju mamil. BSC je leta 1994 podprl tudi prito`bo proti Radiu One, ki je v dnevnem programu predvajal tisto ina~ico male plo{~e Creep skupine Radiohead, v kateri je beseda fuck. Tako morajo radijske in televizijske postaje skrbno paziti na to, kar oddajajo, saj BSC kaznuje vsakogar, ki predvaja posnetke, za katere domneva, da bi lahko bili neprimerni za dolo~en del ob~instva. Radijske in televizijske postaje pa cenzurirajo tudi same. Tak{na cenzura je v obeh glavnih elektronskih medijih. Radio. Vse do prihoda videa je imel radio prvo vlogo v promociji popa. BBC-jev Radio One je bil vse od svojega za~etka leta 1967 dale~ najpomembnej{a radijska postaja v britanski zgodovini popa. Vloga Radia One pri cenzuri popa je znana tudi britanskim nepoznavalcem. Skoraj vsakdo se spominja kak{ne “prepovedi” Radia One (glej Broadcasting Standards Council 1991: 29). Toda zgodovina BBC-jevih prepovedi popularne glasbe sega veliko dlje kot do za~etkov Radia One. Do leta 1929 so bili na BBC-ju na primer prepovedani pevski refreni in naznanila naslovov pesmi plesnih skupin (ker BBC ni hotel, da bi ga obto`ili, da dela reklamo za posamezne pesmi; prim. Barnard 1989: 10), leta 1936 so prepovedali t. i. scat petje4 (ker naj bi prekora~ilo mejo razvedrilne zabave; glej Barnard 1989: 13). Izraz hot jazz (vro~i jazz) so prepovedali leta 1935, ker je BBC vztrajal pri bolj uglajenih izrazih, kot so npr. bright (vesel, `ivahen) in swing (hiter) (Chapman 1992: 9). Med drugo svetovno vojno so prepovedali pesem “Deep in the Heart of Texas”, ker so imeli delavci v tovarni s strelivom navado, da so ob njej ploskali in s tem za 4 Posebna vokalna tehnika v jazzu, ko pevci in pevke pojejo razli~ne zloge in improvizirajo na dano temo (op. prev.). PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 231 Martin Cloonan 5 Prepoved dolo~enih pesmi med zalivsko vojno je na primer ve~ina pripisovala Radiu One, ~eprav je v resnici pri{la z BBC-jevega lokalnega radia Training Unit (glej Neale 1991). 6 Izraz “Krvava nedelja” (Bloody Sunday) so za~eli uporabljati leta 1972, potem ko so britanski vojaki na ulicah London-derryja na Severnem Irskem ubili {tirinajst mirnih protestnikov. 7 V hiter dirkalnik predelan tip avtomobila Lincoln.. (Op. prev.) nekaj minut ustavili proizvodnjo, ki je bila v vojnem ~asu velikega pomena (Barnard 1989: 22 in 37). V zadnjem ~asu so Radiu One pripisovali prepovedi ve~ posnetkov, kot jih je br`kone v resnici prepovedal,5 saj je te`ko lo~iti med resnico in govoricami. Do tega prihaja predvsem zato, ker BBC {ele po tridesetih letih poka`e dokumente, ki vsebujejo interne zapise. Zato vsaj do leta 1998 javnost ni imela vpogleda v interno dokumentacijo, ki bi se nana{ala na prepovedi Radia One (~e ta dokumentacija sploh obstaja). Prepovedi, ki so bile potrjene, sodijo v razli~ne kategorije. Te so: Spolnost: V tej kategoriji so bile prepovedane: Scott Walkerjeva verzija “Jacky” Jacquesa Brela (1967), “Wet Dream” Maxa Romea (1969), “Je t’ aime” (1969), cela vrsta plo{~ Judge Dread (od “Big Six” do “Big Ten”) v zgodnjih sedemdesetih letih, “Love to Love You Baby” Donne Summer (1975) in “Relax” skupine Frankie Goes to Hollywood (1984). Pesmi Georga Michaela “I Want Your Sex” (šHo~em se ljubiti s tabo’) leta 1987 niso smeli predvajati podnevi, leta 1991 pa so pri La Tourovi pesmi “People Are Still Having Sex” (šLjudje se {e vedno ljubijo’) pazili, da so jo vrteli v ~asu, ko naj je {olarji ne bi sli{ali. Politika: Ta vrsta prepovedi razkriva, kako trenutne okoli{~ine vplivajo na cenzuro. BBC je prepovedal male plo{~e, kot so bile npr. pesem Barryja McGuira “Eve of Destruction” (Predve~er uni~enja) (1965), “Give Ireland Back to the Irish” (Vrnite Irsko Ircem) skupine Wings in pesem skupine McGuinness Flint s protirepresivno vsebino “Let the People Go” (Izpustite ljudi) (oboje po “Krvavi nedelji” leta 1972),6 pesmi skupine Sex Pistols “Anarchy in the UK” (Anarhija v Zdru`enem kraljestvu) (1976) in “God Save the Queen” (Bog obvaruj kraljico - tudi naslov britanske himne; op. prev.; prepovedali so jo leta 1977, v ~asu praznovanja srebrnega jubileja – 25. obletnice kralji~inega vladanja), tik pred splo{nimi volitvami leta 1987 pa so prepovedali tudi malo plo{~o skupine Blow Monkeys “(Celebrate) The Day After You” [(Praznujem) Dan potem, ko te ni ve~], ki je bil naperjen proti Margaret Thatcher. Slednjo pesem je kasneje umaknila tudi zalo`ba plo{~ omenjene skupine. BBC-jev oddelek za radijsko izobra`evanje (Radio Training Department) je med zalivsko vojno leta 1991 sestavil nenavaden spisek malih plo{~, za katere je lokalnim postajam BBC-ja svetoval, naj dobro premislijo, preden jih uvrstijo v spored. Leta 1994 je Radio One zanikal, da bi prepovedal antifa{isti~no malo plo{~o Rogerja Taylorja “Nazis ’94”, ~e{ da se je odlo~il le, da je ne bo uvrstil v glasbeno opremo, ~eprav je bila predvajana na glasbeni lestvici (NME, 28. maja 1994: 6). Reklame: Financiranje BBC-ja je bilo vedno javno, zato so bili zelo pozorni na to, da ne bi bilo videti, kot da podpirajo komercialne izdelke. V petdesetih letih je to postala skoraj `e obsedenost. Pesem Johnnyja Bonda “Hot Rod Lincoln” (Predelani Lincoln7 ) se je namre~ morala preimenovati v “Hot Red Jalopy” (Vro~a rde~a stara {katla), 232 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba in cenzura v Britaniji:Pregled da bi jo na BBC-ju sploh vrteli, Playmates pa so morali v svoji uspe{nici “Beep Beep” spremeniti besede “Cadillac” in “Nash Rambler” v “limuzina” in “{ume~e vozilo” (glej “Not in Front”). Skupina Pink Floyd je morala leta 1968 iz svoje male plo{~e “It Would Be So Nice” izpustiti besede, ki so se nana{ale na Evening Standard. ^e je hotela, da bi njeno pesem predvajali po radiu, je morala skupina Kinks leta 1970 besedilo v “Loli” iz “Coca Cole” spremeniti v “Cherry Colo”, medtem ko so pesem skupine New Seekers “I’d Like to Teach the World to Sing”, ki so jo v dopolnjeni obliki uporabili za ogla{evanje Coca Cole, leta 1971 in 1972 predvajali brez zadr`kov. Leta 1988 so morali Pop Will Eat Itself iz svojega hita “Def Con One” izbrisati vse, kar je bilo v zvezi z “Big Macom”. Zadnja leta uporabljajo ogla{evalci za promocijo izdelkov - od jeansa do avtomobilov - “klasi~ne” pop pesmi. Ko te pesmi ponovno predvajajo in uvr{~ajo v glasbeno opremo, seveda u~inkujejo kot prefinjena oblika ogla{evanja, ki pa mu BBC ne more ugovarjati, ne da bi se osme{il. Še ve~, zaradi mo~nih vezi med filmi in popom mnoge velike uspe{nice delujejo kot reklame za film, v katerem jih uporabljajo, zato je kakr{nakoli dosledna prepoved teh ogromnih koli~in gradiva zelo te`ko izvedljiva. Droge: BBC je vedno skrbno bedel nad namigovanjem na kakr{nekoli droge, ~eprav so se dolo~eni izrazi, ki so ozna~evali razli~ne vrste mamil, cenzorjem pogosto izmuznili (npr. “Lucy in the Sky with Diamonds” (LSD) beatlov in “Purple Haze”(isto) Jimija Hendrixa). Zaradi namigovanja na droge je maja 1967, {tiri mesece pred za~etkom oddajanja Radia One, BBC izdal edino prepoved pesmi Beatlov, “A Day in the Life”. Tudi ta prepoved je bila povezana s tedaj aktualni dogodki, v tem primeru z moralno paniko zaradi mamil. Druge prepovedi, ki so se v {estdesetih letih nana{ale na mamila, so bile: “Eight Miles High” skupine Byrds, “Amphetamine Annie” skupine Canned Heat in “Mother’s Little Helper” skupine Rolling Stones (glej Banned … 1976: 33). V sedemdesetih letih je Douglas Muggeridge, takratni direktor BBC-jevih Radio One in Radio Two, dejal, da je bila pesem Munga Jerryja “Have a Whiff on Me” “vsekakor prepovedana /.../ (ker je na{a) dol`nost do ob~instva, da se, kolikor je le mogo~e, izogibamo kakr{nemukoli dejanju, ki bi spodbujalo u`ivanje drog” (Melody Maker, 29. 5. 1971: 1). V osemdesetih letih so polemike v zvezi z drogo ecstasy povzro~ile, da so uspe{nico “We Call It Acieed” (1988) skupine D-Mob predvajali le v dolo~enih oddajah, ni pa je bilo na seznamu tistih pesmi, ki so jih redno predvajali na Radiu One. Tudi ta dogodek je bil povezan z vnovi~nim pojavom moralne panike zaradi drog, tako kot ponovne BSC-jeve kritike Radia One in oddaje Top of the Pops, ki je leta 1992 predvajala pesem skupine Shamen “Ebeneezer Goode”. Omenjanje drog vzbuja skrbi, da bi nepredvidljivo vplivalo na 233 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Martin Cloonan 8d aP rj ae vprnoesnt aa {vkaad nb oesep da a je, poslu{alce. Poseben primer pa so tudi `alitve, nad katerimi se bugger (peder) smela prito`ujejo posamezni poslu{alci in poslu{alke BBC-jevih sporedov. ostati na posnetku. Splo{na `alitev: Najve~ prito`b ob~instva pride na BBC zaradi preklinjanja (Redmond 1991), zato je Radio One prepovedal predvajanje pesmi, v katerih se preklinja. Leta 1974 so prepovedali pesem skupine 10cc “The Worst Band in the World”, ker je vsebovala besedo shit (sranje) (za predvajanje na radiu so posneli drugo verzijo), leta 1991 pa so morali Monty Python, da bi jo predvajali po Radiu One, spremeniti besedilo pesmi “Always Look on the Bright Side of Life”, tako da so iz shit (sranje) naredili spit (pljunek).8 Doslej je bil glavni u~inek prepovedi preklinjanja ta, da so omejili koli~ino hardcore rapa, ki ga lahko predvajajo na Radiu One. Toda v poznih no~nih oddajah lahko vseeno sli{imo prilo`nostna besedila, ki vklju~ujejo tudi preklinjanje. ^eprav je glavni povod za cenzuriranje zaradi `alitev preklinjanje, so dolo~ene pesmi prepovedali tudi zaradi domnevne neokusnosti. Tak{ne so prepovedi pesmi “They’re Coming to Take Me Away Ha Ha” (šPrihajajo, da bi me odpeljali , ha ha’) Napoleona XIV. (zaradi sme{enja blaznosti; glej “Banned 1976: 33), “Bovver Boys” skupine Group (zaradi posmehovanja nasilju na nogometnih tekmah; glej Melody Maker, 16. decembra 1972: 6) in “No One Is Innocent” skupine Sex Pistols (zaradi domnevnega poveli~evanja morilke otrok Myre Hindley in vodilnega nem{kega nacista Martina Boormana ter drugih; glej NME, 15. julija 1978: 4). Toda raz`alitev bi bila verjetno najte`ja, ~e bi pesem lahko sli{ali otroci - to podro~je pa je tudi zadnja skupina prepovedi, ki jih obravnava ta ~lanek. Korist otrok: To skrb, ki je na radiu pogosteje vodila k omejitvam kot k neposrednim prepovedim, sem `e omenil. Leta 1970 so na primer v otro{ki oddaji Junior Choice, ki so jo na Radiu One predvajali ob koncu tedna, prepovedali pesem skupine Equals “Soul Brother Clifford”, ker je vsebovala besede: “Sister Virgin, You’re an old cow” (Sestra devica, ti si stara krava) (Melody Maker, 28. marca 1970: 2). BBC-jev dokument iz leta 1974 govori o “veliki odgovornosti” producentov otro{kih programov v zvezi z “omenjanjem drog in njihovim u`ivanjem, obscenostjo ali nedvoumnim namigovanjem na spolnost.” Dokument {e pravi, da “BBC ne bo okleval ob izrekanju prepovedi,” ~e bo za~util, da je ta potrebna (glej British Broadcasting Corporation 1974: 7), a vendarle omenja tudi, da tak{ne prepovedi niso vedno javno objavljene. Leta 1987 niso vrteli pesmi Georga Michaela “I Want Your Sex” pred deveto uro zve~er, ki je bila na Radiu One tista ura, po kateri naj bi otroci `e spali. Nadzornik radijske postaje Johnny Beerling je dejal, da je to zato, ker “je med Georgevimi privr`enci veliko dovzetnih mladih deklet, mnogo star{ev pa bi oporekalo predvajanju tega posnetka na Radiu One” (NME, 6. junija 1987: 5). Prepovedi Radia One torej skozi leta ka`ejo {tevilne `e omenjene 234 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba in cenzura v Britaniji:Pregled zna~ilnosti cenzure popa, skupaj z vplivom trenutnih dogodkov na cenzorsko vzdu{je in skrb za za{~ito otrok. Kriteriji, po katerih Radio One izbira posnetke, ki jih uvr{~a na svoj seznam pesmi, ki imajo vsak teden zagotovljeno dolo~eno {tevilo predvajanj, so v tej industriji v mnogo~em pomembnej{i od javne cenzure. Za malo plo{~o, ki na ta spisek ni uvr{~ena, je to `e zelo u~inkovita cenzura, saj bo imela tako bistveno manj reklame kot sicer (Street 1986: 116). Po nedavnih spremembah na Radiu One je sedaj v sporedu ve~ govorjenja in manj glasbe, zaradi ~esar bo vedno ve~jega pomena cenzura na podlagi izklju~itve. Vendar pa ta na~in omejevanja dostopnosti glasbenih proizvodov `e presega v tem ~lanku podano definicijo cenzure.9 Televizija. Pop, ki ga predvajajo na televiziji, se soo~a s podobnimi te`avami kot pop na radiu, toda tu imajo izvajalci {e ve~ mo`nosti, da koga raz`alijo tako z besedami kot z dejanji. Ne glede na to pa so v zgodovini televizijskega popa v Britaniji besedila povzro~ila najve~ te`av, tako pri javni televiziji BBC kakor v neodvisnem sektorju ITV. BBC: BBC je imel prvo redno pop oddajo na britanski televiziji Hit Parade `e leta 1952, vendar pa je Top of the Pops, ki se je za~ela 1. januarja 1964, tista, pri kateri je bilo najve~ primerov BBC-jeve cenzure popa na televiziji. Leta 1967 so zavrnili filmski posnetek skupine Rolling Stones za njihovo malo plo{~o “We Love You”, ker so v njem pokazali prizor s sodi{~a. Prav v tistem ~asu so zaradi posedovanja drog obsodili Micka Jaggerja in Keitha Richardsa, ki sta morala ~ez no~ ostati v zaporu, preden so ju izpustili na priziv. Menili so, da omenjeni filmski posnetek ni primeren za “tisto vrsto ob~instva, ki gleda to oddajo” (Wyman 1991: 541) – pri tem so imeli v mislih mlade gledalce, ki gledajo TV spote v zgodnjih ve~ernih urah, in neproblemati~no podobo, ki pa je vedno znova prihajala v protislovja, saj so v tej oddaji pokrivali tudi nekatera ekstremnej{a podro~ja popa. Leta 1968 je izpadel iz oddaje komad “Dance to the Music” skupine Sly and the Family Stone, potem ko so na letali{~u Heathrow aretirali basista te skupine, Larryja Grahama ml., ker je imel pri sebi marihuano (Melody Maker, 21. septembra 1968: 25). Istega leta so izlo~ili pesem skupine Kinks “Plastic Man”, ker besede bum (rit) ni hotela spremeniti v thumb (palec). V tej oddaji so prepovedali tudi “Je t’ aime” – BBC je v primeru, da bi se pesem povzpela na prvo mesto, nameraval predvajati instrumentalno verzijo v izvedbi skupine Sounds Nice. Vendar pa to ni bilo potrebno, saj se je pesem ustavila na drugem mestu. Leta 1972 so Davidu Bowieju zavrnili “eteri~en” film za njegovo malo plo{~o “John I’m Only Dancing” (Melody Maker, 7. oktobra 1972: 5), leta 1976 pa so ocenili, da pesem “Tonight’s the Night” Roda Stewarta ni primerna za dru`insko ob~instvo, ki je spremljalo to oddajo, saj je govorila o zapeljevanju. Omeniti moram, da je borka 9 V razpravi ne upo{tevam cenzorske vloge komercialnih radijskih postaj, ker pred ustanovitvijo radia Virgin, torej pred letom 1993, ni bilo nobene nacionalne komercialne pop postaje. Za cenzuro na komercialnem radiu glej Cloonan 235–238. PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 235 Martin Cloonan proti obscenosti, Mary Whitehouse (ve~ o njej kasneje), dejala, da je ta pesem ena tistih, ki jih {e posebej obsoja (Whitehouse 1977: 38–39). V oddaji Top of the Pops je bilo zelo malo punka - “God Save the Queen” – je bila ena redkih plo{~, ki je do`ivela popolno prepoved. Leta 1979 so v zadnjem trenutku prepovedali skladbo novovalovske skupine Gang of Four “At Home He’s a Tourist”, ker so pri BBC-ju nasprotovali besedama rubbers (kondomi) in packets (sesuvanja). Skupina je predlagane spremembe zavrnila. BBC-jeva predstavnica za tisk Ann Rosenberg je pojasnila, da “vrstica ni bila primerna za mlade in za dru`ine, ki so glavni del ob~instva oddaje Top of the Pops” (Thrills 1979: 11). Še enkrat lahko torej vidimo cenzorsko skrb za korist otrok. V osemdesetih letih, ko je video postajal vse bolj pomemben, so v oddaji Top of the Pops vse pogosteje prepovedovali video spote. Prepovedali so npr. spot Invisible Sun skupine Police, ki je, ~etudi posredno, obravnaval konflikt na Severnem Irskem. BBC je trdil, da “bi si lahko video napa~no razlagali, ~e{ da bi lahko na{li pomene, ki jih v besedilu ni” (NME, 3. oktobra 1981: 7). V podobne te`ave je leta 1983 za{el video skupine Rolling Stones za njihovo malo plo{~o “Undercover”. V njem je namre~ prizor, v katerem je Mick Jagger usmr~en s strelom v glavo, zato ga je oddaja Top of the Pops prepovedala. V povezavi z Radiom One je bil zaradi namigovanja na homoseksualno spolnost prepovedan tudi video “Relax” skupine Frankie Goes to Hollywood. Zaradi heteroseksualne spolnosti v videu Georgea Michaela I Want Your Sex so leta 1987 prepovedali ta video, prav tako pa so leta 1990 ~rtali ne{teto drobcev v zvezi s spolnostjo, ki jih razodeva Madonnin video Justify My Love. ta video, ki prikazuje lezbi~na nagnjenja in travestizem, so v necenzurirani obliki predvajali le na neodvisni televiziji, v oddaji The Word v poznem no~nem programu postaje Channel 4. Leta 1992 je imela oddaja Top of the Pops probleme zaradi besedil, ki so zadevala religijo. Pesem skupine The Jesus and Mary Chain “Reverence”, v kateri je bil stavek: “I want to die like Jesus Christ” (Umreti ho~em kot Jezus Kristus), so prepovedali (NME, 22. februarja 1992), tako kot tudi komad “Jesus He Knows Me” skupine Genesis (Colbert 1992: 25). Top of the Pops je oddaja na BBC1, vodilni televizijski mre`i te korporacije. Te`ave v zvezi s cenzuro popa pa so se pojavljale tudi na bolj specializirani mre`i, BBC2. Pop oddaja The Old Grey Whistle, ki so jo na omenjeni postaji predvajali od leta 1972 do osemdesetih let, je imela le malo te`av s cenzuro (razen marginalizacije no~nih spotov v obdobju pred videom), medtem ko so jih imele druge veliko. Tik pred splo{nimi volitvami leta 1979 so v dokumentarni nanizanki Omnibus na~rtovali oddajo o pesniku reggaeja Lintonu Kwesiju Johnsonu, ki pa je bila “zaradi svoje politi~ne vsebine”, 236 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba in cenzura v Britaniji:Pregled {e posebno pa zaradi izjave, da je konservativna stranka rasisti~na, odpovedana (MacKinnon 1979). Januarja 1980 so Au Pairs za mladinski program BBC2 Look Hear posneli pesem “Come Again”. Prepovedali so jo {e pred predvajanjem. Producent oddaje Roger Casstels je dejal, da zaradi omembe hlinjenega orgazma pesem nikakor “ni primerna” za predvajanje v zgodnjih ve~ernih urah (Lock 1980: 11). Odtlej BBC2 ni imel ve~ veliko opraviti s polemikami glede cenzure popa, vendar pa je v svojem Late Showu leta 1993 iz pesmi “Bullet in the Head” skupine Rage Against the Machine vseeno izpustil besedo motherfucker (mamojebec). Neodvisna televizija: Ker je neodvisna televizija organizirana na lokalni ravni, dolga leta ni imela kak{ne pomembnej{e in trajnej{e pop oddaje. Pred kratkim pa se je to spremenilo z nacionalno oddajo Chart Show. Zato so bili dotlej{nji primeri cenzure pogosto lokalni. Verjetno najbolj znan punkovski incident, “intervju” Billa Grundyja s skupino Sex Pistols (glej Savage 1991: 258–259), so oddajali le na obmo~ju Londona, prek Thamesa. Preklinjanje ~lanov skupine v tej oddaji, ki je bila na sporedu v zgodnjih ve~ernih urah, je povzro~ilo vsesplo{no zgra`anje v tisku, ki se je kon~alo s tem, da jih je zalo`ba EMI odpustila. Televizijska mre`a ITV se je kasneje, leta 1977, pridru`ila bojkotu pesmi “God Save the Queen” skupine Sex Pistols, avgusta 1978 pa naj bi na ITV-jevem Revolver Showu predvajali film ob njihovi mali plo{~i z Ronniejem Biggsom, “The Biggest Blow” (znan tudi kot “No One Is Innocent”). Napovedovalec Peter Cook ga je `e napovedal, ko so gledalci, kot pi{e New Musical Express, “bili na lastne o~i pri~a njegovi cenzuri” (Bell 1978). Film je umaknil ATV, ki se je odlo~il, da predvajanje Biggsa (najbolj znanega in iskanega ban~nega roparja v britanski zgodovini; op. prev.) in napol sle~enega dekleta na pla`i v Riu nima “ne umetni{kega ne politi~nega smisla”. Leta 1988 se je Urad za neodvisno oddajanje (Independent Broadcasting Authority – IBA) ujel v polemiko o rejvu, ko so v no~ni oddaji The Hit Man and Her predvajali spot “It’s a Trip” skupine Children of the Night, potem ko so posnetek grajali konservativni ~lani parlamenta (NME, 3. decembra 1988: 5). Zopet lahko vidimo, kako pomembni so aktualni politi~ni dogodki, saj se je v tem ~asu okoli rejva dogajala neke vrste moralna panika. Medtem se je neodvisna postaja Channel 4, ki naj bi skrbela za okus manj{ine, cenzuri popa v veliki meri izogibala, ~eprav se je govorilo, da je leta 1988 v oddaji Saturday Night Live skraj{ala pesem “Birmingham Six” skupine The Pogues (NME, 30. aprila 1988: 3) in da skupini James v oddaji Jonathana Rossa leta 1992 niso dovolili igrati “Live a Life of Love”, ker je bila ozna~ena za bogokletno (Sweeting 1992: 14). Na splo{no pa je bil ta program bolj inovativen kot pa cenzuriran. Predvajanje glasbe na radiu in televiziji ozna~uje prehod od popa kot proizvodnje in potro{nje, namenjene zasebni rabi, v produkcijo, PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 237 Martin Cloonan ki je vstopala v skupen javni prostor – v domove, gostilne in drugam. Zato je zadnje podro~je dogajanja v popu, ki ga nameravam predstaviti, {e bolj javno. TRETJI DEL: GLASBA V @IVO Glasba v `ivo potegne pop iz zasebnega vakuuma in ga postavi na javno prizori{~e. Tu se zaradi zbiranja mno`ic cenzura pogosto prekriva s problematiko javnega reda. To so v Britaniji jasno pokazale te`ave s prepovedmi festivalov na odprtem v sedemdesetih letih (glej Clarke 1982) in rejvov v osemdesetih ter devetdesetih letih (glej Redhead 1990). U`ivanje popularne glasbe v `ivo se je v Britaniji razvijalo pod smernicami zelo urejenega sistema lokalnih predpisov in izdaj dovoljenj ob upo{tevanju dovoljenega {tevila udele`encev, ~as prireditev in podobno. Tu je te`ko dolo~iti mejo med nadzorom in cenzuro, poleg tega pa `ivo glasbo pogosto cenzurirajo lokalni ob~inski sveti, ki skupaj s sodi{~em in policijo potrdijo prizori{~a in/ali dolo~ijo pogoje in okoli{~ine, v katerih ta delujejo. Vloga lokalne cenzure je bila morda najbolj o~itna pri nasprotujo~ih si mnenjih tistih, ki so v svojem mestu v letih 1976 in 1977 prepovedali koncerte skupine Sex Pistols ali pa so jih dovolili (glej Wood 1988). Skozi vso zgodovino popa v Veliki Britaniji so posamezni organizatorji koncertov ter lastniki ter upravljalci prostorov, v katerih so organizirali koncerte, prepovedovali nastope dolo~enim izvajalcem. To so pogosto po~eli zato, ker so se bali nemirov, ki bi jih lahko spro`ili obo`evalci. Tak{ni prostori so bile ugledne nacionalne verige no~nih klubov. Leta 1967 je Top Rank na svojih koncertnih odrih prepovedal nastope skupine Move, ki je v svoje predstave uvrstila Hitlerjeve portrete in uni~evanje televizijskih aparatov (Melody Maker, 4. februarja 1967: 9). Podobno prepoved so leta 1977 sprejeli tudi za skupino Sex Pistols. Njihovi tekmeci, Mecca, so leta 1969 prepovedali nastope Maxu Romeu v dvoranah Tottenham Royal in Purely Orchid - uradno zaradi besedila njegovega opolzkega hita “Wet Dream” (Melody Maker, 21. junija 1969: 4). – To, da neki upravljalec koncertnih prizori{~ prepove nastop glasbenika zaradi vsebine pesmi, je vendarle sorazmerno redek pojav. Kar zadeva punk, je Mecca leta 1977 naznanila, da “ni govora, da bi punkovskim skupinam dovolili igrati na na{ih odrih” (NME, 16. julija 1977: 3). Leta 1988 je s prepovedjo acid-house no~i v birminghamskem Powerhousu ista upravljalka koncertnih prizori{~ ukrepala tudi proti rejvu (NME, 17. septembra 1988: 5). Upravljalci londonske dvorane Royal Albert Hall so sprejeli odlo~ne ukrepe proti domnevni `aljivosti popa. Njihovo najbolj nesramno dejanje cenzure je bilo, ko so februarja 1971 na dan predstave prepovedali predstavitev projekta “200 Motels” Franka 238 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba in cenzura v Britaniji:Pregled Zappe, pri katerem naj bi sodelovali Zappa, njegova skupina in londonski filharmoni~ni orkester (za poro~ilo o tem glej Zappa 1989: 119-137). V predstavi naj bi izvajali pesmi iz filma in istoimenskega albuma, kot so na primer “Half a Dozen Provocative Squats” (Pol ducata izzivalnih po~epov) in “Penis Dimensions” (Dimenzije penisa). Med besedami, ki jih Royal Albert Hall ni mogla prenesti, sta bili crap (sranje) in brasserie (modrc) (Charlesworth 1971). Naslednji mesec so v Royal Albert Hallu prepovedali nastop skupine Funkadelic zaradi njihove pesmi “Free Your Mind and Your Ass Will Follow” (Osvobodi svojega duha in rit mu bo sledila) in namena, da bi izvedli funk verzijo gospela Lord’s Prayer (Melody Maker, 20. marca 1971: 4). V tem ~asu so v tej dvorani zavrnili tudi dobrodelno izvedbo rock opere Tommy in napovedana nastopa skupin Captaina Beefhearta in Caravan (glej Cloonan 1993: 315–320). Dvorana Royal Albert Hall je eno od redkih koncertnih prizori{~, ki je prepre~evalo nastope zaradi vsebine pesmi, kajti ve~ina prepovedi oz. odpovedi zadeva dva druga problema: sam nastop na odru in zaskrbljenost glede vedenja obo`evalcev. V zgodnjih {estdesetih letih P. J. Proby zaradi svojih odrskih nor~ij marsikje ni smel nastopati (Wale 1972: 308), leta 1967 pa so Jimiju Hendrixu rekli, naj malo ubla`i svoje nastope na turneji s The Walker Brothers, ker so se nekaterim upravljalcem koncertnih odrov zdeli “preve~ sugestivni” (Melody Maker, 8. aprila 1967: 1). Leta 1973 so v londonskemu Palladiumu prepovedali nastop `enski skupini Fanny, ker naj bi bile oble~ene “preve~ seksi” (Melody Maker, 7. julija 1973: 4), leta 1977 pa so v Portsmouthu prepovedali nastop skupine the Tubes, ker so svétniki nasprotovali preklinjanju in sadomazohisti~nim sestavinam njihovega nastopa (NME 19. novembra 1977: 3). Pri prepovedih nastopov punk skupin je {lo pogosto za primere lokalne dr`avne cenzure, saj so prepovedi navadno zahtevali lokalni (ob~inski) sveti. Najbolj nenavaden dogodek te vrste se je zgodil decembra 1976, ko je pri tak{nem svetu v Derbyju Komisija za prosti ~as naro~ila, naj skupina Sex Pistols najprej nastopi pred njo, da se bo lahko prepri~ala, ali je njihov nastop primeren za mestno ob~instvo. Skupina je to zavrnila in koncert je bil odpovedan, tako kot nastopi v Torquayu, Newcastlu, Glasgowu, Dundeeju in Prestonu (glej Wood 1988). Vse to je sledilo Grundyjevemu intervjuju, ki smo ga `e omenili. Punk je odli~en pokazatelj, kako je cenzura povezana z aktualnimi dogodki svojega ~asa – v tem primeru z incidentom pri Grundyju in, leta 1977, ob kralji~inem srebrnem jubileju. Leta 1977 so razli~ni sveti prepovedali nastope tudi drugim punkovskim skupinam, kot na primer the Jam in the Clash (glej Cloonan 1993: 338–339, 341–342). Skupini The Stranglers so med drugimi prepovedali nastopiti tudi v torquayskem mestnem svetu, ki je pojasnil, da “zabava, ki jo povezujemo s tak{no skupino, ni v skladu z njegovo politiko na nobenem od prizori{~, ki so pod njegovim nadzorstvom,” in v Nottinghamu, kjer so ugotovili, da je PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 239 Martin Cloonan skupina “neprimerna” (NME, 4. junija 1977: 3). Leta 1980 je mestni svet v Dundeeju prepovedal nastop skupini The Dead Kennedys (Mrtvi Kennedyji), ker naj bi bilo, kot je dejal predsednik sveta Jock Watson, ime te skupine “izredno neokusno” (NME, 20. septembra 1980: 3). Veliko te`av, ki so jih imele punk skupine ob organizaciji koncertov, je bilo povezanih z drugim klju~nim dejavnikom, ki je `e dolga leta vodil do cenzure glasbe v `ivo, vedenjem ljubiteljev. Zaradi strahu pred razgrajanjem ob~instva upravljalci koncertnih prostorov pogosto niso hoteli vabiti dolo~enih skupin in izvajalcev in/ali pa so njihove nastope zaradi morebitnih te`av z mno`icami ljubiteljev odpovedovali. Naj navedem le nekaj primerov. Leta 1952 so upravljalci dvorane Newcastle City Hall prepovedali koncert Johnnyja Dankwortha in Nat King Cola, ker naj bi bilo “jazzovsko ob~instvo razgraja{ko” (Melody Maker, 10. februarja 1964: 3). Po nemirih na njihovih koncertih so v {estdesetih letih marsikje prepovedali nastope Rolling Stonesov (glej Wyman 1991: 290). Potem ko je leta 1975 v Manchestru zaradi sr~nega napada umrl policist, ki se je trudil, da bi obvladal mno`ico obo`evalcev skupine The Bay City Rollers, skupina ni smela nastopiti v dvorani Sunderland Empire, ker so se oblasti bale reakcij najstni{kih obo`evalcev in obo`evalk (Melody Maker, 24. maja 1975: 2). Leta 1980 je bilo po `e omenjenem po`igu puba Hamborough Tavern odpovedanih precej koncertov oi skupin (glej tudi Cloonan 1993: 330–331). ^eprav oi glasbeno podzvrst pogosto povezujejo z ekstremno desni~arsko politiko in je bila zato dele`na cenzure zaradi nazorov, je izvajanje pop glasbe v `ivo eno redkih podro~ij, na katerih tudi britanska levica izvaja svojo lastno cenzuro, kar se v glavnem dogaja na ravni kolid`ev. Marca 1976 so na konferenci predstavnikov, ki vodijo dru`abno `ivljenje v kolid`ih, College Social Secretaries, glasovali za to, da bi pritisnili na {tudentske zveze, da bi prepovedale vse nastope, na katerih ple{ejo go-go in striptiz, kar je bilo v tistem ~asu precej v navadi (NME, 3. aprila 1976: 11). Nisem pa mogel odkriti nobenega primera cenzure, ki bi izhajala iz tega sklepa. Drugi primer levi~arske cenzure se je zgodil potem, ko je laburisti~na stranka pod vodstvom Kena Livingstona leta 1981 dobila ve~ino v mestnem svetu {ir{ega londonskega obmo~ja. Leta 1984 je ta svet kot svoj prispevek k dogajanju ob letu boja proti rasizmu sku{al v svojih dvoranah prepovedati nastope tistim izvajalcem, ki so nastopile v Ju`noafri{ki republiki (NME, 7. januarja 1984: 3). Leta 1988 so feministke iz tehni{ke {ole v Leedsu sku{ale prepre~iti koncert ameri{ke hardcore skupine Rapeman (Posiljevalec). Toda ker so bile pogodbe `e podpisane, so koncert vseeno izvedli, protestnice pa so zadr`ali zunaj (Mead 1988). Leta 1991 so {tevilna {tudentska zdru`enja prepovedala nastope skupine First Offence, ker so v intervjuju za NME dajali neumestne pripombe, uperjene proti homoseksualcem (NME, 15. junija 1991: 5), reggae pevca 240 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba in cenzura v Britaniji:Pregled Bujua Bantona pa so zaradi njegove proti homoseksualcem nastrojene male plo{~e “Boom By By”, ki domnevno zagovarja umor homoseksualcev, umaknili iz festivala WOMAD (NME, 21. novembra 1992: 5). Pripadniki levo usmerjene politi~ne scene so bili udele`eni tudi v gibanju, ki je oblastem povzro~alo te`ave in bilo povezano s pop glasbo – dogajanje okoli prirejanja svobodnih festivalov v sedemdesetih letih. V poskusih, da bi gradili alternativno dru`bo, so, da bi pritegnili ~im ve~ udele`encev, pogosto uporabljali tudi pop glasbo. Ker pa so te festivale v glavnem organizirali brez dovoljenja, jih je pogosto prekinila policija. ^eprav to samo po sebi ni bila cenzura popa, so poskusi zadu{itve svobodnih festivalov vendarle imeli cenzorski pridih. Njihov vrhunec je bil policijski napad na festival v Windsorju leta 1974 (glej Clarke 1982: 99–114). V zgodovini pop glasbe je bilo prepovedanih veliko koncertov na prostem (glej Cloonan 1993: 372–415 in Clarke 1982). Ker pa je bil vzrok teh prepovedi prej v sistemih dru`benega nadzora kot v o~itnih cenzorskih vzgibih, jih bom na tem mestu le mimogrede omenil in dodal, da se je problematika svobodnih festivalov iz sedemdesetih let ponovila z rejvi v osemdesetih in devetdesetih letih. Prepovedi glasbe v `ivo ka`ejo na pomemben dele` krajevne oz. lokalne cenzure britanskega popa, ki jo pogosto izvajajo lokalni mestni sveti in upravljalci koncertnih prostorov. Pri tem so odlo~itve o prepovedih praviloma povezane z aktualnimi dogodki. Koncerte lahko odpovedo zaradi izgredov na drugih koncertih, festivali pa so pogosto sami so~asni dogodki. “Cenzorji”, ki sem jih opisal v tem razdelku, so se torej ukvarjali s cenzuro po svoji slu`beni dol`nosti. Naslednji del tega ~lanka govori o {tevilnih akterjih, ki posku{ajo cenzurirati pop v okviru svojih {ir{ih kampanj, s katerimi posku{ajo spremeniti dru`bo. ČETRTI DEL: KDO SO CENZORJI? Verski cenzorji. Skozi zgodovino rock šn’ rolla so pridigarji, {e posebno v protestantskih predelih juga ZDA, dru`no obsojali to, kar so pogosto razumeli dobesedno kot “hudi~evo glasbo”. Tudi nekateri duhovniki so aktivno sodelovali v kampanjah proti popularni glasbi. V Veliki Britaniji jih je bilo manj, vseeno pa so obstajali in {e vedno obstajajo, ~eprav praviloma prihajajo z obrobja osrednjih cerkva. Klerikalna opozicija se pojavlja skozi vso zgodovino popularne glasbe v Britaniji. Na samem za~etku uvajanja rock šn’ rolla v Britanijo je ~astiti gospod J. H. Chamberlain iz Smethwicka dejal, da vidi glasbo bodisi kot bo`jo ali hudi~evo – in rock je hudi~ev. “Hudi~evo” glasbo je bilo torej treba prepovedati, zato naj bi cenzuro izvajala komisija “uglednih glasbenikov” (Martin in Segrave 1987: 35). Leta 1966 je PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 241 Martin Cloonan duhov{~ina na veliko obsojala pripombo Johna Lennona, da so Beatli bolj priljubljeni kot Kristus, v sedemdesetih letih pa je bila med nasprotniki punka pogosto tudi cerkev (glej Savage 1991: 273). Leta 1981 je ~astiti profesor Moelwyn Merchant na konferenci ravnateljev zasebnih {ol dejal, da so DJ-ji (tisti, ki vrtijo glasbo na radiu ali v klubih; op. prev.) slab{i od pornografov (Izbuki 1981), leta 1986 pa je yor{ki vikar Peter Mullen v ~lanku za Times Educational Supplement na splo{no napadel rock in ga obdol`il krivde za posilstva (Mullen 1986). “Tempelj resnice” Cerkve svetopisemske poti (Bibleway Church) iz londonskega Woodford Greena je objavil protirockovski traktat z naslovom “Resnica o rocku”. Zalo`ba The Penfold Book and Bible House iz Bicestra v Oxonu redno objavlja protirockovske traktate ameri{ke fundamentalisti~ne organizacije Chick (glej Godwin 1985 in 1988; Jones 1988). Glasilo Jehovovih pri~ Prebudi se! redno svari pred rockom, pa tudi pri zalo`bi Evangelical Press so izdali protirockovsko knjigo (Blanchard 1983). Nekateri so delovali bolj neposredno. Leta 1990 so v cerkvi Praise Chapel, ki ima bazo v Liverpoolu, prirejali sre~anja, na katerih so predvajali video z naslovom Hells Bells: The Dangers of Rock and Roll (Zvonovi pekla: Nevarnosti rock and rolla). Ta video je nastal v produkciji Reel to Reel Ministries of Florida. V Burtonu na Trentu v Staffordshiru prireja binko{tni pridigar Alex Maloney sre~anja, na katerih svari pred nevarnostmi rocka, in objavlja protirockovske traktate. Ena njegovih glavnih skrbi so t. i. sublimna sporo~ila – tehnika snemanja dolo~enih “sporo~il” na plo{~e v nasprotni smeri, ki baje prodrejo v podzavest poslu{alca, ne da bi se ta tega zavedal. Taka sporo~ila naj bi v glavnem navajala k spolnosti, mamilom in ~a{~enju hudi~a. Britansko psiholo{ko zdru`enje je v svoji knji`ici Subliminal Messages (Podzavestna sporo~ila, 1992) izrazilo dvom, da lahko omenjena praksa povzro~i kakr{nokoli {kodo. Dejstvo pa je, da je posnetke mogo~e vrteti tudi v nasprotni smeri, kar je mnoge kristjane, kot npr. Maloneya, zaskrbelo, saj v spremembi smeri vidijo znamenja satanizma. Klju~ni dokaz za to trditev je bila opazka britanskega satanista Aleistera Crowleya iz za~etka stoletja, ki je omenil, da je predvajanje fonografskih posnetkov nazaj eden od na~inov klicanja hudi~a (glej Godwin 1985: 68). Maloney in njegovi zavezniki so v Britaniji nedvomno na obrobju dogajanja, toda s pomo~jo vplivnega konservativnega ~lana parlamenta, Andrewa Bowdena, si lastijo zasluge za to, da so leta 1990 v zakon o oddajanju elektronskih medijev (ki velja za komercialne radijske in televizijske mre`e) dodali stavek, ki se nana{a na t. i. sublimna sporo~ila. To je 90.(a) ~len zakona, po katerem je radijsko vodstvo dol`no zagotoviti, da oddaje komercialnih radijskih postaj “ne vklju~ujejo nobene tehnike, ki bi zlorabljala mo`nost posredovanja sporo~il ali kako druga~e vplivala na poslu{alce, ne da bi se ti 242 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba in cenzura v Britaniji:Pregled zavedali ali popolnoma zavedali, kaj se dogaja” (Cloonan 1993: 182). Podobne omejitve veljajo tudi za komercialno televizijo. Maloney in drugi vztrajno dokazujejo, da se na celi mno`ici plo{~ skrivajo sublimna sporo~ila. Napovedoval je, da bo naredil preizkus, toda iz tega ni bilo kaj prida. Ker mu ni uspelo povezati domnevnih sublimnih sporo~il na albumu Stained Class skupine Judas Priest in primera samomora v Ameriki (glej Walser 1993: 145–147), je verjetnost, da bi izvedel tak poskus, vedno manj{a. Dejstvo, da se nekatere rockovske skupine, {e posebno te`kometalne, spogledujejo s satanizmom in se celo izrekajo za sataniste, {e vedno ne dokazuje, da je rock hudi~evo orodje. Versko negodovanje glede rocka pa prihaja tudi iz vrst britanskih muslimanov, ki so leta 1992 nasprotovali, da bi skupina Orb na nastopu v `ivo uporabljala posamezne izvode korana. ^lan neuradnega muslimanskega parlamenta je govoril o tem, da bodo v primeru, ~e korana ne umaknejo, morali “ustrezno ukrepati.” Takoj po fatvi (smrtni obsodbi) pisatelja Salmana Rushdia, ki je u`alil islam, so knjigo vendarle umaknili (O’Sullivan 1992). Vseeno pa ima kr{~anstvo v Britaniji najve~ vpliva na cenzuro in je navdihnilo tudi najbolj znano samooklicano cenzorko v Britaniji, Mary Whitehouse. Skupine pritiska. Mary Whitehouse in skupina Nacionalno zdru`enje gledalcev in poslu{alcev (National Viewers and Listeners Association – NVALA), ki jo je vodila od leta 1964 do 1994, sta sodelovali v {tevilnih kampanjah proti posameznim vidikom pop kulture, {e posebno televizije, pa tudi proti Gejevskim poro~ilom (1977–1978), igri Howarda Brentona Rimljani v Britaniji (1982) in filmu Martina Scorseseja Zadnja Kristusova sku{njava (1990). Zdru`enje ilustrira tudi vlogo religije pri cenzuri, saj temelji na kr{~anskih temeljih. Whitehouseova pogosto govori o “kr{~anskem jedru”, za katero verjame, da predstavlja srce Britanije (glej npr. Whitehouse 1967: 10). Zaradi tak{nega prepri~anja je NVALA za~ela ukrepati tudi proti popu.10 Tudi v tem primeru bom navedel le nekaj tipi~nih primerov (za druge primere glej Cloonan 1993: 440–472). Poteze skupine NVALA proti popu so vselej spremljale razlage o skrbi za korist otrok. Whitehouseova je dejala, da so problemati~ne tudi na videz tako nedol`ne pesmi, kot je “It’s Now or Never” Elvisa Presleyja (obdelava znane kancone “O Sole Mio”), saj po njenem “otroci sprejemajo besede (kot so na primer šMy love won’t wait’ [Moja ljubezen ne bo ~akala]) dobesedno, tako da jim mo`gane perejo pornografske ideje, ki stojijo za njimi” (Tracey in Morrison 1979: 42). Whitehouseova je leta 1967 sku{ala prepre~iti predvajanje filma skupine The Beatles Magical Mystery Tour, ki naj bi bil na programu na {tefanovo (26. decembra, ko je v Veliki Britaniji praznik) na BBC1, vendar pri tem ni uspela. V filmu je bila namre~ pesem Johna Lennona “I Am the Walrus,” v kateri je tudi vrstica “You’ve been a naughty girl/ you’ve let your knickers down” (Bila si poredna 10 Omembe vredno je, da je edini “strokovnjak”, ki ga Whitehouseova navaja v zvezi s popom, David A. Noebel (glej Whitehouse, Whatever 216), ki je zaslovel po svoji trditvi, da so “sposobnost Beatlov, da pripravijo najstnike do sla~enja in razgrajanja, preizku{ali v laboratorijih in jo dokazali” (Street 1986: 55). PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 243 Martin Cloonan pun~ka/ spustila si hla~ke) (Whitehouse 1982: 64). Film so kljub vsemu predvajali. Leta 1972 si je Whitehouseova zaradi “anarhi~ne” vsebine videa Alica Cooperja “School’s Out” prizadevala prepre~iti, da bi BBC ta video predvajal v oddaji Top of the Pops, kar ji je tudi uspelo. V sedemdesetih letih je zdru`enje NVALA sku{alo dose~i prepoved pesmi Chucka Berryja “My Ding-a-Ling,” saj je spremljajo~i video poudarjal njeno dvoumnost (Melody Maker, 9. decembra 1972: 18). Whitehouseova je leta 1977 izjavila, da je “celotna špop’ scena [...] naredila ve~ od ~esarkoli drugega, da bi uni~ila oliko, na kateri temelji zahodna dru`ba” (Whitehouse 1977: 38; poudarek Cloonan). NVALA je leta 1982 spodbudila `e omenjeno to`bo proti Anti Nowhere League (glej Whitehouse 1982: 132) in se leta 1987 udele`ila kampanje proti turneji skupine Beastie Boys (NME, 25. aprila 1987: 5). Izdaja tudi razno gradivo, ki svari pred nevarnostmi rocka (glej njihovo glasilo Viewer and Listener, pomlad 1988), in je odlo~ena nadaljevati svojo kampanjo kontrole vseh potencialno {kodljivih medijev, skupaj s – ali {e posebno – pop glasbo. Leta 1994 je Whitehouseova izdala svojo zadnjo knjigo, v kateri je napadala izvajalce, kot so Cannibal Corpse, Judas Priest, Madonna, Mötley Crüe, Obituary in Prince (Whitehouse: 1994: 117, 139). Toda NVALA je le ena v mre`i moralisti~nih skupin pritiska, ki spremljajo britanske medije in sku{ajo ob~asno cenzurirati pop. Med te skupine spada tudi Community Standards Association (Zveza za norme skupnosti), katere podru`nica iz Merseysida je leta 1991 pozvala liverpoolsko komercialno radijsko postajo Radio City, naj ne oddaja pesmi “Insanity” skupine Oceanic, ~e{ da omenja ecstasy. Naslednja tak{na skupina pritiska je International Congress of the Family (Mednarodni kongres dru`ine), katere konference v Brightonu sta se leta 1990 udele`ili tudi mati Tereza in princesa Diana. Udele`il se je je tudi Michael Keating iz ameri{kega univerzitetnega gibanja Christian Outreach (Kr{~anski doseg), ki je na kongresu izjavil, da je rock del Satanovega “poskusa, da celotno generacijo ukrade [...] njihovim star{em in njihovemu Bogu” (Keating 1991: 139). Naslednja tovrstna skupina je Family and Youth Concern (prej the Responsible Society; Skrb za dru`ino in mladino, prej Odgovorna dru`ba), ki se od prej omenjenih organizacij razlikuje po tem, da je posvetna, ~eprav njeni ~lani delujejo tudi v NVALA in v drugih kr{~anski skupinah pritiska. Leta 1986 je kot the Responsible Society objavila raziskavo najstni{kih revij aktivistke NVALA Joanne Bogle z naslovom The Seductive Sell (Mamljiva prevara). V raziskavi avtorica ugotavlja, da je “nenavadna zna~ilnost trenutne pop scene njena obsedenost s ~rno magijo in okultnim” (Bogle 1986: 5), in govori o tem, “kaj se dejansko zgodi z dekletovo razvijajo~o se osebnostjo, ko ji pop zvezdniki z odra kri~ijo opolzkosti” (11). Skupina Family and Youth Concern je bila omenjena tudi v 244 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba in cenzura v Britaniji:Pregled povezavi z obravnavanjem pesmi skupine Shamen “Ebeneezer Goode” leta 1992, leta 1993 pa se je prito`ila zaradi ovitka prvega albuma skupine Suede, na katerem sta bili prikazani dve `enski, ki se poljubljata (O’Neill 1993). Tu omenjene skupine pritiska ponavadi v cenzorskih diskusijah poudarjajo pomen religije, vendar pa se proti popu bori tudi bolj posvetni `ivelj. Tisk. Britanski tisk (dnevno ~asopisje – tako tabloidi kot ~asniki) je imel do popularne glasbe vedno ambivalenten odnos. ^asniki o njej pi{ejo kritike, tabloidi pa pogosto izrabljajo njen tr`ni potencial, vendar pa so ustaljene navade v tisku tudi obsojanje in ob~asni poskusi cenzuriranja najnovej{ih “pregreh” popularne glasbe. Dober primer je lahko The Daily Mail. Ta je `e leta 1927 komentiral, da so plesne dvorane vzrok za mladoletno prestopni{tvo (glej Vermorel in Vermorel 1989: 10), septembra 1956 pa je zapisal, da je rock and roll “nekak{na no~na mora v ritmu”, ki je “ob`alovanja vreden [...], plemenski in [...] iz Amerike [...] (in zaradi katerega se je ~asopis) [...] spra{eval, ~e je to ma{~evanje ~rncev” (Pearson 1983: 24). Tu je treba omeniti, da del tovrstne kritike temelji na estetiki,11 del pa na sovra{tvu do tujcev. Štiritedenski niz nadaljevanj v News of the World je leta 1967 svaril bralce pred nevarnostmi popa in mamil. Ker je bilo videti, kot da besedila v pop glasbi spodbujajo k u`ivanju drog, je zlove{~e svaril, da je “nekje treba potegniti mejo” (News of the World, 27. januarja 1967: 1). V zgodnjih sedemdesetih letih so poro~anje rumenega tiska pogosto krivili za te`ave, ki so jih imeli pri pridobivanju dovoljenj za organizacijo pop festivalov (glej Advisory Committee on Pop Festivals 1973: 8–9), vendar pa je bila glavna cenzorska kampanja tiska v tem desetletju usmerjena proti punku in skupini Sex Pistols. Po Grundyjevem intervjuju je tisk ves mesec spra{eval zalo`bo EMI, kako dolgo bo {e trajalo, preden bo skupino odpustila. Ko so ~ez ~as Pistolsi res bili odpu{~eni, je dru`ba kot motiv za odpustitev in s tem tudi cenzuro skupine posebej omenila “{irjenje {kodljive publicitete” (Wood 1988). Tisk se je na punk sprva odzval tako, da je za~el {iriti grozljivo podobo o izkori{~anju mladega ob~instva. V The Timesu je Ronald Butt govoril o “tem, kako izkori{~ajo otro{ko du{evnost, da bi gramofonske zalo`be na hitro zaslu`ile z milijonom prodanih plo{~” (Butt 1976: 14), v Daily Mailu pa je Shauna Usherja skrbelo, da bodo “nekateri mladostniki, ki jih vle~e k uporu in zavra~anju podedovanih vrednot, postali zavedeni privr`enci tega grotesknega, `aljivega, proti`ivljenjskega slavljenja moralne in duhovne anarhije” (Usher 1976: 6). Omeniti je potrebno, da so v tem ~asu glavne zalo`be podpisale pogodbe z le tremi punkovskimi skupinami. Z estetiko so upravi~evali napade, kot je bil tisti, ko je The Sun zagotovil bralcem, da “ne le da Sex Pistolsi prosta{ko govorijo, ampak tudi zvenijo 11 Omeniti je potrebno, da je estetika povezana z dru`benimi in politi~nimi zadevami. Glej npr. Small 1987. PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 245 Martin Cloonan prosta{ko “ (Hart 1976). Toda kasneje je tudi ta ~asopis izkori{~al modo punka za vi{anje svoje prodaje. Leta 1981 so v ~lanku v Daily Mailu povezovali oi glasbo z ekstremno desni~arsko politiko, zaradi ~esar je zalo`ba Deram umaknila `e omenjeni album Strength Through Oi (glej Kinnersley 1981 ter Donovan in Evans 1981). Leta 1987 je Daily Mirror zahteval, da zalo`ba CBS prekine sodelovanje s skupino Beastie Boys, ker naj bi njeni ~lani preklinjali bolnike z levkemijo, ki so se udele`ili pop festivala v Montreauxu. CBS je skupino Beastie Boys obdr`ala, toda ko so igrali pesem Liverpool, so jih nekateri iz mno`ice, ki se verjetno niso strinjali z njihovim videzom, kot je to opisal Daily Mirror, fizi~no napadli (NME, 6. junija 1987: 4). Naslednje leto je The Sun vodil kampanjo proti rejvom in ugotoviti je bilo mogo~e, da je bilo {tevilo policijskih racij na rejvih povezano s koli~ino pisanja o njih v Sunu (Sutcliffe 1989: 16 in Wells 1988: 25). Leta 1991 je bila pred `e omenjenim sojenjem proti NWA objavljena zgodba v Daily Mailu (Marot 1991). Videti je torej, da ima tisk v cenzuri precej pomembno vlogo. Tisk spro{~a in povzro~a moralno paniko, ki se pogosto osredoto~a na pop, kot to dokazujejo primeri festivalov, punka in rejva. Tisk pogosto da nove impulze za cenzuro, ko osvetljuje domnevne nevarnosti, da bo pop pokopal dru`bo (ali vsaj uni~il mladino). Pri tem ima tisk pogosto {e enega zelo pomembnega zaveznika. ^lani parlamenta. ^lani parlamenta najbolj o~itno vplivajo na pop s sprejemanjem zakonov, v okviru katerih potem ta deluje. Med pisanjem tega ~lanka stopa v veljavo kazenski zakon iz leta 1994. Ta vsebuje ~lene, ki so bili posebej namenjeni zmanj{anju {tevila rejvov in svobodnih festivalov. Temelji pa na dolgi tradiciji. V {estdesetih in sedemdesetih letih so se ~lani parlamenta najpogosteje ukvarjali s popom tako, da so nasprotovali festivalom, ki so bili predvideni v njihovem okoli{u (glej Cloonan 1993: 383 in naprej). ^lani parlamenta pa so, z razli~nim uspehom, poskusili dose~i prepovedi tudi v drugih sferah popa. Eden izmed na~inov tega po~etja je postal tako reko~ kli{e. Tisk namre~ objavlja izjave konservativcev, kadar se odlo~i obsoditi najnovej{e “pregrehe” popa. Leta 1956 je torijec Robert Boothby izjavil v zvezi s filmom Rock Around the Clock, da “prej kot ga prepovejo, bolje bo” (Salewicz 1977: 11). Leta 1971 je konservativni ~lan parlamenta predlo`il v presojo predlog spodnjega doma za podporo dvorani Royal Albert Hall, ki je prepovedala nastop Franka Zappe “200 Motels”. Leta 1973 je konservativni ~lan parlamenta Harold Soref sku{al dose~i, da bi BBC prenehal predvajati komad “Part of the Union” skupine The Strawbs, ker naj bi bila po njegovem ta pesem “serenada izzivalcem nemirov [...] (ki) bi lahko vodili le v te`ave v industriji” (Melody Maker, 17. februarja 1973: 8). Ironija tega primera je v tem, da je bila ta pesem pravzaprav naravnana proti sindikatom. 246 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba in cenzura v Britaniji:Pregled V dobi punka je torijec iz Christchurcha in Lymingtona Robert Adley poslal zalo`bi EMI protest proti njihovemu financiranju skupine Sex Pistols, ki jo je opisal kot “skupino nevzgojenih tepcev” in tako prispeval k temu, da so jo vrgli iz zalo`be (glej Savage 1991: 286–287). Torijec Neville Trotter je leta 1977 podprl akcijo, ki se je zavzemala za to, da bi trgovine bojkotirale njihovo malo plo{~o “God Save the Queen”. Postpunkovska anarhisti~na skupina Crass je pre`ivela poskus torijca Tima Eggarja, da bi dal na sodi{~e njihovo malo plo{~o, uperjeno proti falklandski vojni “How Does It Feel (To Be the Mother of a Thousand Dead)?” (Kako je [biti mati tiso~im mrtvim]?). Za plo{~o mu je povedal njegov brat Robin (~asnikar Daily Mirrorja, ki je pisal o popu), Eggar pa jo je, sklicujo~ se na zakon o obscenih publikacijah, sku{al to`iti. Vendar pa je, ko so ga prepri~ali, da plo{~a ne kr{i tega zakona, to`bo umaknil. Med glavnimi nasprotniki skupine Beastie Boys je bil leta 1987 torijec iz vzhodnega Leicestra in pripadnik glavne sinode anglikanske cerkve ({e enkrat se ozrimo na povezavo med religijo in cenzuro) Peter Brunivels. Pri notranjem ministru je posku{al (~eprav brez uspeha) dose~i, da bi skupini prepovedali vstop v dr`avo. Neko prilo`nostno analizo, ki je govorila o tem, da “skupini dovoljujejo, da kvari narodovo mladino” (Pringle 1987: 2), je pome{al z lastno skrbjo, da bo “tak{na stvar pokvarila na{e otroke” (NME, 25. aprila 1987: 5), in z zna~ilnim sovra{tvom do tujcev, zaradi katerega se je o skupini govorilo kot o “ameri{ki svinjariji” (Wells 1987a). Leta 1989 je Graham Bright dosegel, da je parlament potrdil njegov predlog protirejvovske zakonodaje, imenovane zakon o javnih zabavah (Pove~ane kazni), ki ga je pred kratkim dopolnil kazenski zakon iz leta 1994. Med tem pa so na drugi strani spodnjega doma tudi laburisti sku{ali cenzurirati pop. Leta 1967 je takratni predsednik britanske laburisti~ne stranke Harold Wilson to`il skupino The Move, ker je za ogla{evanje svoje male plo{~e “Flowers in the Rain” uporabila sliko, na kateri je bil prikazan v postelji s tajnico. Posebne enote policije, ki skrbijo za varnost politikov, so naredile racijo v stanovanju mened`erja te skupine (Denselow 1989: 100). Leta 1973 je laburisti~ni ~lan parlamenta Leo Abse sku{al dose~i, da bi Alicu Cooperju prepovedali vstop v dr`avo, saj ga je obto`il, da “vsiljuje kulturo koncentracijskega tabori{~a”, in v pripombi, ki je zopet kazala znake sovra{tva do tujcev, dodal, da je Cooper “ameri{ki uvoz [...] brez katerega nam prav ni~ ne manjka” (Melody Maker, 26. julija 1973: 4). Takoj za punkom je nekaj moralne panike povzro~ilo tudi vdihavanje lepila. Povezanost med cenzuro in aktualnimi dogodki se je ponovno jasno pokazala, ko je Jack Dempsey, ~lan parlamenta iz Coatbridgea v Lanarkshiru, sku{al dose~i, da bi Ramones umaknili pesem “Now I Wanna Sniff Some Glue” (Zdaj ho~em vdihniti malo lepila) iz svojega istoimenskega prvega albuma. To mu sicer ni PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 247 Martin Cloonan 1g2lejZ aClpo oo dn raonb .nej{e poro~ilo uspelo, vendar pa je povzro~il velike skrbi britanski zalo`bi te skupine – zalo`bi Phonogram, ki se je kasneje odlo~ila, da iz britanskih izvodov njihovega naslednjega albuma, Leave Home izbri{e (tj. cenzurira) pesem “Carbona Not Glue” (Carbona in ne lepilo). Eden najglasnej{ih nasprotnikov punka je bil laburisti~ni ~lan parlamenta iz Lambeth Centrala, Marcus Lipton. Ko se je pojavila pesem “God Save the Queen”, jo je komentiral z besedami: “^e bodo pop glasbo uporabljali za uni~evanje na{ih etabliranih ustanov, je treba prej uni~iti njo samo” (NME, 18. junija 1977: 3), in sku{al dose~i, da bi plo{~o bojkotirali. Mnogi vodilni prodajalci na drobno so to res storili in mu tako prinesli delni uspeh. Leta 1989 je laburisti~ni ~lan parlamenta Joan Richardson spodbujal k bojkotu trgovin, ki so prodajale majico skupine Guns šn’ Roses, na kateri je robot spolno ob~eval z `ensko oz. jo posiljeval (NME, 16. septembra 1989: 3), leta 1990 pa so laburisti izrazili nasprotovanje pesmi “Just Don’t Bite It” (Samo, da ga ne ugrizne{) skupine NWA (NME, 20. oktobra 1990: 3). Vzpon feminizma in oblika “politi~ne primernosti” v stranki ka`e na to, da bodo nekateri njeni ~lani in ~lanice {e naprej vodili svojo cenzuro, ki jo lahko {e okrepijo z izvolitvijo novega vodje – kr{~anskega socialista Tonyja Blaira. Ve~ina kampanj ~lanov parlamenta je bila neuspe{nih, ali le delno uspe{nih, toda ~lani parlamenta {e vedno ostajajo med glavnimi sredi{~i cenzorskih prizadevanj. Leta 1994 je na primer ~lan parlamenta Michael Alison iz Selbyja posku{al spraviti na sodi{~e pesem Jackie Leven z naslovom “So My Soul Can Sing” zaradi bogokletstva, saj naj bi v njej preklinjala muslimanske in kr{~anske verske osebnosti. Tudi tu je bila o~itna verska motivacija, Alison pa je dodal, da bi morali biti “izglasovani zakoni o bogokletstvu ali pa bi morali uporabiti druge ovire, ki bi prepre~ile komercialno razpe~evanje te plo{~e” (Yorkshire Evening Press, 29. marca 1994: 1). Toda to`be ni bilo. SKLEP ^lanek povzema glavne na~ine, na katere je mogo~e cenzurirati pop glasbo v Britaniji, in ori{e nekaj podrobnosti iz zadnjih tridesetih let.12 Opozarja na to, da se mnoge teme ponavljajo – vse od skrbi za za{~ito in korist otrok pa do sovra{tva do tujcev. Cenzura popa ima v Britaniji nepretrgano, ~eprav nestanovitno zgodovino. Odseva na~in, na katerega trenutni aktualni dogodki oblikujejo cenzuro. Nekatere prepovedi lahko razlo`imo le, ~e se ozremo na njim so~asne dogodke – kot na primer pri prepovedi pesmi Beatlov “A Day in the Life” v kontekstu preplaha zaradi mamil leta 1967. Medtem ko se nekatere prepovedi ~ez leta zdijo nesmiselne, pa lahko prepovedi posnetkov, kot na primer “Give Ireland Back to the Irish” (Vrnite 248 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba in cenzura v Britaniji:Pregled Irsko Ircem) iz leta 1972, postanejo celo bolj ustrezne, ko jih vidimo v lu~i tak{nih ukrepov, kot je bil tisti, ko je britanska vlada leta 1988 prepovedala objavljanje izjav “teroristov”.13 Cenzura popa ima torej plime in oseke. Medtem ko dolo~ene teme, kot npr. orgazem ali homoseksualnost, niso ve~ tak tabu, kot so bile v {estdesetih letih, se danes toliko bolj izogibajo besed, kot so npr. nigger (~rnuh) ali queer (hómi~). Bibavica se bo nadaljevala. Nedvomno bo cenzura popa {e naprej kazala, kaj skrbi britansko dru`bo v dolo~enem obdobju. V prihodnosti bo trg morda {e pove~al svojo vlogo cenzorja, ~eprav bo poslu{anost Radia One in javne radiodifuzije nasploh v splo{nem upadu, kar bo vodilo k zmanj{anju koli~ine predvajane glasbe. Oddaje v javnem sektorju so doslej igrale pomembno vlogo v promociji “manj{inske glasbe” v Britaniji – tak{no je bilo na primer delo Johna Peela za Radio One – upad v tem sektorju pa bi lahko vodil v ja~anje cenzure skozi marginalizacijo. Odkrita cenzura, s katero sem se ukvarjal v ~lanku, se bo nedvomno nadaljevala. Pozivi k cenzuri ra~unalni{ke grafike `e prihajajo. Najnovej{i kazenski zakon vsebuje ~lene, s katerimi je mogo~e {e bolj pritisniti na “nespodobne videe” (in tudi rejve). To dokazuje, da je cenzura v Britaniji `iva in zdrava. Medtem lahko svojo cenzorsko mo~ poka`e tudi Evropska skupnost. Dejstvo, da so posnetek skupine Ice-T zaradi dogodkov v Ameriki umaknili povsod po svetu, ka`e na to, kako lahko cenzura popa postane internacionalizirana. Univerzalna vas lahko pomeni univerzalno cenzuro. Medtem ko bo pop glasba ostala glasba ljudi, bo morda njena izbira vse bolj omejena. Rock šn’ roll morda res nikoli ne bo umrl, bo pa zato njegovo zdravje ves ~as pod nadzorom. LITERATURA: Advisory Committee on Pop Festivals. Report and Code of Practice. London: HMSO, 1973. “Banned: Why?” Melody Maker 28 Feb. 1976: 32–33. Barnard, Stephen, 1989, On the Radio: Music Radio in Britain. Milton Keynes: Open UP. BELL, MAX (1978): “A Funny Thing Happened on the Way to Revolver”. NME 19 Aug. 1978: 11. BLANCHARD, JOHN (1983): Pop Goes the Gospel. Welwyn: Evangelical. BOGLE, JOANNA (1986): The Seductive Sell. Milton Keynes: The Responsible Society. British Broadcasting Corporation. Children As Viewers and Listeners. London: BBC, 1974. British Psychological Society. Subliminal Messages. Leicester: British Psychological Society, 1992. Broadcasting Standards Council. A Matter of Manners: The Limits of Broadcasting Language. London: John Libbey, 1991. BUTT, RONALD (1976): “The Grubby Face of Punk Promotion”. Times 9 Dec. 1976: 14. CHAPMAN, ROBERT (1992): Selling the Sixties: The Pirates and Pop Music Radio. London: Routledge. PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 249 13 Ta prepoved, ki se je prvotno nana{ala na Sinn Fein, je bila leta 1994 zaradi Irinega premirja razveljavljena. Martin Cloonan CHARLESWORTH, CHRIS (1971): “They Seem to Think Frank’s Obscene”. Melody Maker 13 Feb. 1971: 4. CLARKE, MICHAEL (1982): The Politics of Pop Festivals. London: Junction. CLOONAN, MARTIN (1993): “Banned! Censorship of Popular Music in Britain: 1967–1992”. Diss., University of Liverpool. COFFMAN, JAMES. T. (1972): “So You Want to Be a Rock and Roll Star!” The Sounds of Social Change. Ed. R. Serge Denisoff and Richard Peterson. Chicago: Rand McNally, str. 261–73. COLBERT, PAUL (1992): “Cut Loose”. Vo x Dec. 1992: 22–25. DENSELOW, ROBIN (1989): When the Music’s Over: The Story of Political Pop. London: Faber. DONOVAN, PAUL in PAT EVANS (1981): “Exposed: The Racist Thug on the Cover of This Evil Record”. Daily Mail 10 July 1981: 3. GODWIN, JEFF (1985): The Devil’s Disciples. Chicago: Chick. GODWIN, JEFF (1988): Dancing With Demons. Chicago: Chick. HALL, STUART, CHRIS CRITCHER, JOHN CLARKE in BRIAN ROBERTS (1978): Policing the Crisis: Mugging, the State and Law and Order. London: Macmillan. HARKER, DAVE (1980): One for the Money: Politics and Popular Song. London: Hutchinson. HART, BOB (1976): “Listen Punk!” Sun 22. Dec. 1976: 9. IZBUKI, JOHN (1981): “Disk Jockeys Are Pornographers, Headmasters Told”. Daily Telegraph 23. Sept. 1981: 17. JONES, RICK (1988): Stairway to Hell. Chicago: Chick. KEATING, MICHAEL (1991): “The Electronic Generation”. Families for Tomorrow. Ur. International Congress for the Family. Leominster: Fowler Wright, str. 139–44. KINNERSLEY, SIMON (1981): “Stop This Wave of Horror”. Daily Mail, 9. 7. 1981: 18–19. LOCK, GRAHAM (1980): “Censored! The Au Pairs, the Beeb and the Orgasm”. NME, 2. 2. 1980: 11, 13. LONGRIGG, CLARE (1991): “Singled Out for Abuse”. Independent, 8. 8. 1991: 17. MACKINNON, ANGUS (1979): “Censors at the Control”. NME, 23. 10. 1979: 11. MAROT, MARC (1991): Osebni intervju, 15. 11. 1991. MARTIN, LINDA in KERRY SEGRAVE (1987): Anti-Rock: The Opposition to Rock šn’ Roll. Hamden, CT: Archon. MEAD, HELEN (1988): “Rapeman Defy the Pickets”. NME, 23. 10. 1988: 3, 52. MORRISON, DAVID (1992): The Role of Radio One in People’s Lives. Leeds: University of Leeds. MULLEN, PETER (1986): “Dirty Rock”. Times Educational Supplement, 30. 5. 1986: 17. NEALE, TOM (1991): Letter. Independent, 2. 2. 1991: 11. “Not in Front of the Children”. Sounds, 10. 1. 1987: 12. O’NEILL, VIKKI (1993): “Family Campaign Protest at Kiss”. Pink Paper, april 1993: 16. O’SULLIVAN, JACK (1992): “Koran Chant in Pop Act Angers Muslims”. Independent, 28. 6. 1992: 2. PEARSON, GEOFFREY (1983): Hooligan: A History of Respectable Fears. London: Macmillan. PRINGLE, GILL (1987): “Pop Idols Sneer at Dying Kids”. Daily Mirror, 14. 5. 1987: 1–2. RAMBALI, PAUL (1979): “Roy Harper Stands Up for Musicians’ Stomachs – EMI Picks Up the Tab”. NME, 3. 2. 1979: 17. REDHEAD, STEVE (1990): The End of the Century Party: Youth and Pop Towards 2000. Manchester: Manchester University Press. REDHEAD, STEVE (1995): Unpopular Cultures: The Birth of Law and Popular Culture. Manchester: Manchester University Press. 250 PREPOVEDANI SADE@I GLASBE Popularna glasba in cenzura v Britaniji:Pregled REDMOND, PHIL (1991): “Fair”. Guardian, 28. 10. 1991: 31. RIMMER, DAVID (1985): Like Punk Never Happened: Culture Club and the New Pop. London: Faber. SALEWICZ, CHARLES (1977): “Thorpe: Victim of the Curse of Rock šn’ Roll”. NME, 19, 2. 1977: 11. SAVAGE, JON (1991): England’s Dreaming: Anarchy, Sex Pistols, Punk Rock, and Beyond. London: Faber. SMALL, CHRISTOPHER (1987): Music of the Common Tongue: Survival and Celebration in Afro-American Music. London: Calder. STAPLETON, ROSS (1977): “Art and Culture on Trial”. NME, 3. 12. 1977: 7–8, 11. STREET, JOHN (1986): Rebel Rock: The Politics of Popular Music. Oxford: Blackwell. SUTCLIFFE, PAUL (1989): “The Selling of Smiley Culture”. Q, januar 1989: 8–12. SWEETING, ADAM (1992): “First We Take Manhattan”. Vo x , avgust 1992: 14–16. THRILLS, ADRIAN (1979): “Beeb Johnnies Nix šRubbers’ Shock”. NME, 30. 7. 1979: 11. TRACEY, MICHAEL in DAVID MORRISON (1979): Whitehouse. London: Macmillan. USHER, SHAUN (1976): “The Mercenary Manipulation of Pop”. Daily Mail, 3. 12. 1976: 6. VERMOREL, FRED in JUDY VERMOREL (1989): Fandemonium. London: Omnibus. WALE, MICHAEL (1972): Voxpop. London: Harrap. WALSER, ROBERT (1993): Running with the Devil. Hanover, NH: Wesleyan University Press. WELLS, STEVEN (1987a): “The Chill Wind of Censorship”. NME, 23. 5. 1987: 5. WELLS, STEVEN (1987b): “Leave It F***ing Out!” NME, 26. 12. 1987: 39. WELLS, STEVEN (1988): “Get Right Off One Chummy”. NME, 19. 11. 1988: 24–25. WHITEHOUSE, MARY (1967): Cleaning Up TV. London: Blandford Press. WHITEHOUSE, MARY (1977): Whatever Happened to Sex? Hove: Wayland. WHITEHOUSE, MARY (1982): A Most Dangerous Woman? Tring: Lion. WHITEHOUSE, MARY (1994): Quite Contrary. London: Sidgwick and Jackson. WICKE, PETER (1990: Rock Music: Culture, Aesthetics, and Sociology. Cambridge: Cambridge University Press. WOOD, LEE (1988): The Sex Pistols Day by Day. London: Omnibus. WYMAN, BILL (1991): Stone Alone. London: Penguin. ZAPPA, FRANK (1989): The Real Frank Zappa. London: Picador. Martin Cloonan je predavatelj na Pedago{kem in{titutu na Univerzi Stirling na Škotskem. Njegova knjiga Banned! Censorship of Popular Music in Britain, 1967–1992 (Prepovedano! Cenzura popularne glasbe v Britaniji od 1967–1992) je bila objavljena leta 1996. PREPOVEDANI SADE@I GLASBE 251 v ¦*S8S recenzije Sre~o Drago{ Zgolj dru‘ba in dr‘ava - je mera res prava? R. Bohinc, M. ^erneti~, ur. (1999), Civilna dru`ba v Sloveniji in Evropi: stanje in perspektive. Ljubljana: Dru{tvo Ob~anski forum. Žal je zbornik, recenziran v tem prispevku, doživel premajhen odmev. O slovenski civilnosti, državni politiki ter evropskih integracijah smo v letu 1999 dobili pravzaprav dva aktualna zbornika, ki pa imata v strokovni in širši javnosti različno težo. Prvi, Civilna družba v Sloveniji in Evropi, je rezultat razprave s posveta, ki ga je 23. marca letos pod istim naslovom organiziralo Društvo Občanski forum; drugi pa je uredniški projekt Nove revije, naslovljen kot Sproščena Slovenija. Drugi zbornik je odmevnejši, ker je bolj politično provokativen, ker je idejno bolj enostranski in medijsko bolje plasiran, čeprav je vsebinsko slabši od prejšnjega, saj prvi vsebuje več različnih področij, ki so bolj detallno obravnavana, ekspertno bolje podprta, prinaša več podatkov in združuje več avtorjev (kar 66). Kakšen je namen obeh? Podnaslov zbornika, ki ga je izdal Občanski forum, je “Stanje in perspektive”, podnaslov novorevijaš-kega pa “Obračun za prihodnost”. Prvi torej skuša bolj analizirati kot apelirati, drugi pa obratno. In urejenost teksta? Sproščena Slovenija je uredniško bolj dodelana, s profiliranim izhodiščnim konceptom, s preglednejšimi razdelki, znotraj katerih so prispevki razvrščeni dovolj logično, in z jasnimi zaključnimi tezami, podanimi celo v obliki programskih točk. Pri zborniku Občanskega foruma je obratno: presplošen koncept, ki bolj funkcionira kot vljudnostni predgovor, podan vsega skupaj na eni strani, in to k zajetnemu tekstu (429 strani drobnega tiska), ki se konča brez vsake sinteze, še manj refleksije, vmes pa so članki v petih poglavjih razvrščeni brez pravega reda (npr.: prispevek, naslovljen z “Etika mana-gementa” je v drugem razdelku, ne pa v tistem z naslovom “Etična in moralna vprašanja”; v razdelku “Zasebno in javno” so stlačeni prispevki na temo znanosti, univerze, narave, genetike, urbanizma, regionalizma, lipicancev, a prav nobenega o zasebnosti, na katero pa se navezuje nekaj člankov iz drugih razdelkov; vprašanju znanja in državne politike v zvezi z izobraževanjem je eksplicitno posvečenih več člankov, raztresenih po vseh petih delih zbornika, ker pač ni specialnega razdelka o tem; edina dva članka, ki se eksplicitno ukvarjata s katoliško cerkvijo, kar je razvidno že iz njunih naslovov, se znajdeta v povsem različnih razdelkih; tretjina prispevkov iz zadnjega razdelka bi po “logiki” morala biti v prvem razdelku itd.). Zunanji videz: Sproščena Slovenija je izšla tako v mehkih kot v trdih platnicah, katerih grafična podlaga je prepoznan Bernikov dizajn, v njegovem ospredju pa značilno novorevijaško navpično črto nadomeščajo imena avtorjev, poravnana v stolpec, pri čemer so na naslovnici pregledno uporabljene vsega skupaj štiri različne črkovne stopnje. Medtem ko so platnice zbornika Občanskega foruma eksem-plarično oblikovalsko skropucalo: naslovnica je sestavljena kar iz petnajstih različnih črkovnih stopenj, kar je gotovo dizajnerski rekord v zamegljevanju poudarkov, ki so ob tem še napačni (v naslovu Civilna družba v Sloveniji in Evropi je namreč poudarek na EVROPI, ki je izpisana z večjimi črkami kot Slovenija, čeprav v celem zborniku ni prav nikjer govora o civilni družbi v Evropi, ampak samo pri nas). Enako površna je tudi zadnja platnica zbornika, na kateri so poimensko izpisani avtorji tekstov (pri tem pade v oči, da vsi avtorji, ki so izpisani na platnici, v resnici nimajo prispevkov v zborniku kot tudi vsi avtorji, ki imajo objavljene prispevke, niso izpisani na platnici). Ker še vedno velja, da je pogled vezan na videz, je novorevijaški izdelek v vseh pogledih boljši od zbornika Občanskega foruma, razen v vsebinskem. Zato si oglejmo vsebino drugega. Civilna družba v Sloveniji in Evropi obravnava naslednje vsebine, ki so zjedrene okrog posameznih civilnodružbenih vprašanj: proces demo- Čitalnica 255 recenzije kratizacije, refleksija najnovejše zgodovine slovenske osamosvojitve, (ne)enakopravnost spolov, znanost, univerzitetno področje, izobraževanje, šolstvo, javno mnenje, sistemsko mišljenje, gospodarski razvoj in globalizacija, nacionalna država in evropske povezave, pravni sistem, liberalizem in neokapitalizem, katolicizem in klerika-lizem, menedžerska etika, plače v javnem sektorju, strategije dostopa do informacij, kibernetski prostor, internet, mediji, narava in okoljska problematika, urbanizem, regionalizem, nevladne organizacije, denacionalizacija, genetika, lipicanci, zasebnost, etičnost, kazalci kakovosti, šport, ideološke manipulacije, (ne)inovativnost, potrošniške organizacije. Nekatere od naštetih vsebin so obravnavane v več člankih, druge zgolj z enim, vse skupaj pa je bilo predstavljeno na enodnevnem posvetu. Lahko uganemo, zakaj je na posvetu zmanjkalo časa za postavljanje vprašanj, sploh pa za kakršnokoli diskusijo. Tako prena-trpan program se je iz posvetovanja zreduciral na govorniški maraton pred publiko, skoraj v celoti sestavljeno le iz nastopajočih, od katerih se ne spomnim nobenega, ki bi zdržal od začetka do konca. Odsev tega je zbornik, katerega izid pomeni (kljub njegovim hibam) rešitev celotnega projekta. V tem smislu pohvala organizatorjem, ki so tako rekoč brez logistike in v rekordno kratkem času izdali knjigo, dostopno že na posvetu. Kar seveda ne more biti izgovor za šepav koncept, ki ostaja bolj na ravni začetnega osnutka kot izdelanega načrta. To, kar naj bi bil koncept, je sestavljeno iz naslednjih treh vprašanj: 1. Kdo je oziroma kaj je civilna družba v Sloveniji? 2. Zakaj je potrebno takšno znanstveno srečanje? 3. Zakaj kot organizator nastopa društvo Občanski forum? Poglejmo, kako na ta vprašanja odgovarjata urednika (Rado Bohinc, Metod Černetič) na prvi strani zbornika. Najprej je podan odgovor na tretje vprašanje: rečeno je, da je omenjeno društvo zgolj trenutni pobudnik, saj je to vlogo v preteklosti opravljal kak drug akter, v prihodnosti pa jo bo nekdo tretji, sicer pa ni bistveno, kdo da je dal pobudo, ampak kaj bo iz tega nastalo – bistvo odgovora je torej v opozorilu, da si forum kot organizator ne lasti nikakršne reprezentacije civilne družbe in da je to vprašanje pravzaprav nepomembno (dovolj fer, a zakaj to poudarjati na prvi strani?). Na drugo vprašanje se tavtološko odgovarja, da so takšna srečanja pač potrebna. Glede prvega vprašanja pa se priznava, da so mnenja o tem, kaj civilna družba sploh je, preveč različna za poenotenje in da “ni nujno, da se vsi z vsem strinjamo, smo pa ta mnenja evidentirali in zapisali.” Nakar sledi zahvala avtorjem za prispevke (ter celo izrecna zahvala tistim, ki “niso uspeli oddati prispevkov do roka”!?). In to je koncept, predstavljen na prvi strani. Sledi dvainšestdeset prispevkov šestinšest-desetih avtorjev. Vsi so vredni branja in večina je zelo dobrih, pa vendar bi ob takšni količini pričakovali uredniško selekcijo vsaj v trojnem smislu: izločiti tiste, ki niso vredni objave, ker ne izpolnjujejo niti oblikovnih niti vsebinskih kriterijev za tovrsten zbornik (po mojih zares minimalnih kriterijih so takšni vsaj štirje). Potem izločiti sicer korektne prispevke, za katere pa se nikakor ne da uganiti, kakšno zvezo naj bi imeli s civilno družbo (mišljeno v kateremkoli smislu in po kakršnikoli definiciji). Nakar bi ostale članke lahko še diferencirali na bolj pomembne, ki si poleg objave zaslužijo še ustno predstavitev s kratkim referatom, od preostalih, ki so izbrani za tisk in ki se jih ne tlači na posvet. S tem bi iz ljudske tribune nastal simpozij, kvaliteta zbornika pa bi bila višja. Namesto tega pa se je urednikovanje zreduciralo na poštni predal za oddajanje prispevkov, ki so bili vabljeni z izjemno detajlnimi navodili – z drobnim tiskom izpisanimi na več straneh – o tem, kakšna naj bo velikost naslovov, dolžina teksta, oblika shem, debelina uporabljenih črt, o konceptu pa nič (in tisti najdaljši članek v zborniku, ki edini nekajkrat prekorači strogo določeno dolžino teksta, ki je s pomanjkljivim kolofonom in brez predpisanega povzetka, je ravno članek enega od urednikov). Vse to so zgolj lepotne napake, ki so manj pomembne od vsebine, a preveč očitne, da jih ne bi opazili. Bistvo problema je drugje: v prvem vprašanju na prvi strani, ki do konca zbornika ostaja neref-lektirano – kdo je oziroma kaj je civilna družba. 256 Čitalnica recenzije Sam bi ga še razširil: se je danes, toliko let po osamosvojitvi, sploh še smiselno spraševati na tako splošen način o tako abstraktni in nedorečeni sintagmi, kot je “civilna družba”, o kateri niti prej niti kasneje niti v širši javnosti niti v strokovnih krogih nikoli ni bilo konsenza, kaj naj sploh zaobsega ta pojem? Tu se strinjam s trditvijo urednikov, da “ni nujno, da so ti odgovori enoznačni”. Vprašanje pa je, kako je lahko ta trditev produktivna (za razliko npr. od časa pred desetimi leti). Če že hočemo na vsak način aktualizirati civilno družbo, ali ni bolje, če se vprašamo, katere civilnodružbene teme so danes najbolj pereče oz. zanemarjene, katera področja so najbolj zapostavljena, pri kom in v čem so civilnodružbeni potenciali, kakšne bi bile ustrezne strategije do države ter drugih diferenc v okolju in podobno. Material v zborniku je bogat s tovrstnimi odgovori, tako po posameznih področjih kot v smislu nacionalne strategije, ki bi jo bilo treba le smiselno povzeti. Najšibkejši pa je zbornik ravno glede uvodnega vprašanja, kaj civilna družba je. Če to nebistveno in preten-ciozno formulirano vprašanje vzamemo za glavno merilo, potem je zbornik nejasen. Kaj nam v tem smislu ponujajo teksti? Od šestinšestdesetih avtorjev se jih na civilno družbo navezuje le spodaj naštetih trideset, bodisi eksplicitno bodisi implicitno (slednje navajam v oklepaju; k njim prištevam celo takšne, ki civilno družbo komajda omenijo, je pa iz konteksta vsaj približno razvidno, kaj označujejo s tem pojmom). Ob priimkih podajam še ključne strani, iz katerih je razvidno razumevanje civilne družbe pri posameznem avtorju: J. Bezenšek: 284–285; L. Čampa: 168–170; M. Černetič: 386; S. Dragoš: 134, 137; M. Gams: 311; A. Igličar: 77–79; E. Kobal: 199; A. Koren: 349–350; M. Kos: 60; B. Kutin: 426; T. Kuzmanić: 118–122, 125–126; B. Lipužič: 275–276; A. Lukšič: 242; I. Lukšič: 111; O. Luthar: 56–57; M. P. Marinšek: 175–178; M. Mulej & Š. Kajzer: 43; V. B. Mušič: 252, 255; S. Resnik: 113; R. Rizman: 2– 3; V. Rus: 375–376; M. Sedmak: 332; L. Šešerko: 318; R. Šugman & M. Ferenčak: 360, 363; L. Toplak: 180–181, 188; N. Toš: 35; A. Ule: 189– 192; M. Žagar: 10. Preostali avtorji, torej večina, pa sploh niso čutili potrebe, da bi svoj članek kakorkoli “civilno-družbeno” obarvali – verjetno iz naslednjih razlogov: ker se zavedajo, da je pod ta okvir mogoče stlačiti karkoli, in si s tem niso delali skrbi, nekateri so se raje razpisali o bolj konkretnih in pomembnejših temah, drugi so pač poslali, kar so imeli (zavedajoč se, da ni nevarnosti, da ne bi bili objavljeni, saj je bil časovni rok edini kriterij za izpad iz “konteksta”). Med prvo skupino tridesetih – ki torej omenjajo civilno družbo, ki jo eksplicitno definirajo ali pa vsaj implicitno dajo vedeti, kaj s tem mislijo – znotraj te kategorije avtorjev pa lahko razberemo kar štiri bistveno različne pristope k mišljenju civilne družbe. In ker razlike med njihovimi opredelitvami niso samo pragmatične, je nesmiselno pričakovati, da bi lahko prišlo do vsaj približnega konsenza o pojmu civilne družbe. Tudi uredniki zbornika niso tega pričakovali in so, kot rečeno, že na začetku vedeli, da poenotenje ni mogoče. Niso pa vedeli, da je to nujno za kontekst, kakršnega so si zastavili, ko se namreč pri afirmaciji civilne družbe skuša izhajati iz razvrščanja, kdo ali kaj to sploh je. Če se vse skupaj začne prav s tem problemom, potem se je težko premakniti k drugim vprašanjem, če prvo ostane neodgovorjeno. Zato tvegam prognozo, da je to zadnji zbornik o civilni družbi na Slovenskem, saj bodo morebitni nadaljnji projekti podobne teme odpirali z nasprotnega konca, izhajajoč iz parcialnih, na ožje segmente orientiranih vprašanj. Torej, kdo ali kaj je civilna družba pri nas? Od naštetih avtorjev, ki vprašanje jemljejo resno, uvrščam v prvo kategorijo tiste, ki odgovarjajo v naslenjem smislu: Kategorija A Civilna družba je v vmesnem prostoru med zasebno in državno sfero, čeprav tega prostora ne zajema v celoti. Iz njega izpadejo akterji, ki se ukvarjajo z nepolitičnimi stvarmi, kot so rekreacija, zabava, duhovnost, pridobitništvo, hkrati pa civilna družba tudi niso tisti, ki politizirajo z namenom, da bi prevzeli oblast, nadalje iz nje izpadejo vsi oni, ki s politizacijo sicer ne reflektirajo direktno na oblast, ampak so navznoter netolerantni, nedemokratični in ki se nagibajo k mono-polizaciji političnega prostora, npr. religiozni fun- Čitalnica 257 recenzije damentalizmi, revolucionarna, milenaristična gibanja ipd. Seveda se potem človek vpraša, kaj sploh še ostane od civilne družbe po vseh teh pogojevanjih in izključitvah. Zlasti še, ker se v istem tekstu (v katerem je najprej iz civilne družbe izvrženo vse, kar ni zares demokratično) izrecno priznava, da pa “je lahko delovanje civilne družbe v številnih primerih tudi skrajno necivilno”, npr. etnično čiščenje, in pa da lahko “civilna družba zagovarja skrajno radikalna in maksimalistična stališča, ki jih poskuša uveljaviti tudi z nedemokratičnimi cilji in sredstvi” (str. 4; vsi nadaljnji citati so iz recenziranega zbornika). Prav to je tipično za tovrstne avtorje: namesto da bi civilno družbo opredelili širše in potem znotraj nje opozarjali na elemente, ki so lahko tudi nedemokratični in nevarni, naredijo obratno – najprej jo idealistično skrčijo na najbolj demokratične akterje, nakar pa svarijo pred nevarnostmi take civilne družbe. Tudi ni najbolj jasno, v kakšnem smislu naj bi imela “civilna družba pred seboj še veliko priložnosti” v zvezi s problemi, “ko gre za delitev lastnine oziroma za redistribucijo družbenega bogastva” (str. 6) – če pa so po enem od številnih kriterijev iz civilne družbe izključeni ravno vsi tisti, ki se ukvarjajo “s profitnimi dejavnostmi” (str. 3). Za avtorje iz te kategorije tudi katoliška cerkev ne spada v civilno družbo, ker je pač nedemokratična (hierarhična) organizacija; a če hkrati vemo, da ne spada niti v državo niti v zasebnost, kam torej spada? In kaj se npr. zgodi, ko eno civilnodružbeno demokratično gibanje, ki politično deluje, a ne v smislu boja za oblast, nasprotuje drugemu civilnodružbenemu demokratičnemu gibanju, ki tudi trdi, da mu ni za oblast, ampak nasprotuje prvemu? Katero od obeh je zdaj v civilni družbi in katero izven nje; kje je meja, do katere še lahko gre tisto pravo gibanje, da ostane civilnodružbeno, in onkraj katere to ni več? In kaj storiti s tistimi civilnodružbenimi demokratičnimi gibanji, ki del svojih uslug tudi tržijo; ali pa se, recimo, povezujejo s cerkvijo, čeprav sama niso cerkvena; ali pa so del cerkve, pa so izven njene hierarhije in s povsem demokratično strukturo odločanja ter v imenu milenaristične vere agitirajo za mir, ljubezen in strpnost? Prav ta obsesija s cerkvenim je zaslužna za nekatere trditve, ki jih je res mogoče prebrati samo v tem zborniku – na primer pri drugem avtorju, ki cerkev izloča iz civilne družbe z argumentom, da pač gre za predmoderne strukture, medtem ko je civilna družba vzporedna “procesu sekularizacije.” Takoj za tem preberemo stavek: “Religija ima mesto v civilni družbi. Vendar religija kot prak-ticiranje istoverujočih privatnih oseb” (oboje str. 111). To protislovje pa se dodatno pojasni z razlaganjem, zakaj pa cerkev in njeni verniki vendarle ne spadajo v civilno družbo: “Zakaj kriteriji, ki jih izpostavlja cerkev niso kriteriji civilne družbe? Zato ker za je vključevanje v organizacije in združenja pod njenim okriljem potrebno izpolnjevati pogoj, pripadnost cerkvi” (str. 112). Nakar vmes med obema trditvama najdemo še postulat, – “da mora že obstoječa civilna družba za svoj bolj polni razvoj vzeti nase vzdrževanje obsežne kulturne tradicije predmoderne družbene strukture” (ibid.). Kako gre vse to skupaj, naj ugane bralec sam. Očitno pa gre pri tovrstnih avtorjih (ki jih uvrščam v kategorijo A) za naslednje značilnosti: civilna družba se definira kot nekaj skrajno redukcionističnega, kjer ni prostora ne za tržne akterje ne za privatnost ne za najrazličnejša društva in organizacije (kolikor sledijo svojim ožjim interesom), ne za cerkveno religijo niti za necerkvena verska gibanja (dokler verjamejo le v eno, svojo resnico), ne za politične stranke ne za nestrankarske politične grupacije (kolikor sledijo parcialnim političnim resnicam) in ob pozor-nejšem branju bi lahko odkrili še vrsto drugih izključevanj. Pojem civilne družbe je torej zredu-ciran zgolj na “pravo” civilno družbo, v katero spadajo le tiste politične grupacije, ki so moderne in zares demokratično strukturirane in se ne sklicujejo na lastni interes ter nimajo zveze s političnimi strankami niti z bojem za oblast, so pa zato demokratično izjemno pomembne za celotno družbo in državo – vse, kar od tega odstopa, ne more biti civilna družba. Nekateri iz takšnega redukcionizma jasno izpeljejo sklep, da se je ta ozek, edinopravi segment civilne družbe prebudil in obstajal samo v osemdesetih letih, potem pa izginil v devetdesetih, ko ga je načrtno zadušil liberalizem, kapitalizem in stranke (v tej zvezi se omenjajo celo “čistke”). Zato seveda danes civil- 258 Čitalnica recenzije ne družbe v Sloveniji naj sploh ne bi več bilo. Še huje, razvoj v devetdesetih je ideološko zatrl celo razumevanje samega pojma civilna družba, vsa ta zadeva pa je po zatrjevanju enega od avtorjev “razvidna predvsem tistim, ki smo imeli bolj ali manj razjasnjene koncepte politike in delovanja, torej tistim, ki smo že (bili) tako ali drugače opravili z dominantno slepo pego tukajšnjega družboslovja” (str. 118). To slepo pego citirani avtor poimenuje “sistematična antipolitika”, medtem ko se je on sam kot dejanski civilno-družbeni pripadnik seveda zavzemal za pravo politiko. Pri tem še izrecno poudari, da je bilo zavzemanje za resnično politiko (za razliko od antipolitike) v tem, ko se je samoupravnemu socializmu nasprotovalo z držo, kjer “smo bili in smo vse prej kot pro-kapitalistično orientirani” (ibid.). Človek bi mislil, da so našteti argumenti natančno tisti, ki jih danes producira katoliška desnica, a verjetno ne gre za njenega pripadnika. Avtor je namreč protisocialističen, protikapitalističen, protilibe-ralističen, a tudi protikatolicističen, protistran-karski, protikorporativističen ter seveda proti-komunističen in protifašističen (roko dam v ogenj, da je tudi proti Giddensovi “tretji poti”, če bi se le spomnil še na to oznako). Skratka, on je proti. Da ga le ne bi kam uvrstili, poskrbi citirani avtor tudi z naštevanjem svojih nasprotnikov, tj. grobarjev prave civilne družbe: LDS, Žižek, Bučar, Mladina, stranke, Cankarjev dom, a tudi Janša, Jambrek, Ustavno sodišče, “razumniki” ter celotno “tukajšnje družboslovje”. Če torej povzamem značilnosti kategorije A: civilna družba se reducira na ozek segment zgolj tiste politične javnosti, ki je edina res zaslužna za demokratizacijo (kaj to je, je odvisno od osebnih predstav vsakega pisca), in samo to je “prava” politika. Ker je tovrstno merilo izhodiščno in poglavitno, tudi odpadejo vse finese o presekih med civilnim in državnim: na ta način reducirana civilna družba nastopa kot nasprotni pojem državi z vsemi političnimi akterji vred, majhnimi, velikimi, parlamentarnimi kot izvenparlamentarnimi. Gre za dualistično in redukcionistično opredelitev civilne družbe, po kateri se od začetka devetdesetih dalje samo še pogrezamo v nekakšno predcivilno stanje. Mimogrede: zanimivo bi bilo tovrstne avtorje vprašati, kam po njihovi definiciji spada npr. združenje lastnikov razlaščenega premoženja in pa njim nasprotno društvo najemnikov poslovnih prostorov (tudi predstavljeno v zborniku) – katera je zdaj od obeh nedržavnih organizacij zares “prava” civilnodružbena, katera pa blefira? Kategorija B Drugačen pristop k opredelitvam civilne družbe predstavljajo tisti, ki zavračajo omenjeno dua-listično nasprotje (civilna družba proti državi), ker jim je jasno, da ni produktivno v razmerah, ko razvita država po eni strani penetrira z vrsto paradržavnih pristojnosti in oblik v številna družbena področja, hkrati pa civilni razvoj povzroča tudi nasprotno (celo v politiki, npr. lobiranje, neo-korporativni angažmaji ipd.). Zato se bolj nagibajo k relacijskemu razumevanju razmerja z državo in se bolj zavedajo konceptualnih težav s preseki, kar tovrsten pristop razlikuje od kategorije A. Hkrati pa se odklanja možnost, da bi abstraktni pojem civilne družbe najprej zastavili v rezidual-nem smislu kot vse, kar je izven področja države, ter naknadno skušali opredeliti njegove strukturne elemente (npr. privatnost, nepolitična in politična javnost, politični pluralizem); namesto tega se še naprej vztraja v iskanju posebnih, tj. bolj rigoroznih kriterijev, ki bi razločili zares pravo civilno družbo od vsega ostalega (podobno kot pri A). Nazoren primer zadrege, ki iz tega izhaja, je področje znanosti (čeprav bi lahko vzeli tudi primer umetnosti, volonterskega ali pa ekonomskega sektorja). Vemo, da imamo znanstvenike in institucije, ki so izključno državno financirani, in pa druge, ki so nedržavno financirani, pa seveda še vse ostale, ki so nekje vmes – je torej znanost civilnodružbeno področje ali ni? Avtor, ki hoče razjasniti ta problem, navede naslednjo definicijo civilne družbe: “Sam pod izrazom ‘civilna družba’ zato razumem vsakršno prostovoljno združevanje ljudi v zasebnosti, v profesionalni dejavnosti in v javnosti, ki sloni na solidarnosti, medsebojni podpori, zaupanju in prizadevanju za kake širše, tj. ne zgolj zasebne ali strokovne cilje, vendar ne v okviru političnih institucij, pravnega reda, vladnih in upravnih služb ter dejavnosti iz ekonomske sfere” (str. 190). Po tej definiciji je Čitalnica 259 recenzije jasno, da znanost nima kaj iskati v civilni družbi. Kajti znanost je namreč državno financirana, če pa ni, pa si svoje finance nujno nabira “v okviru ... dejavnosti iz ekonomske sfere”. In če znanstvena dejavnost v prizadevanju, da ne bi bila državno, strankarsko in sploh politično pristranska, stremi zgolj za strokovnimi cilji, potem prav tako ni civilnodružbena, sodeč po isti definiciji (celo ne glede na način financiranja). Hkrati pa isti avtor na isti strani zagotavlja nasprotno, namreč da je znanost vendarle lahko civilnodružbena dejavnost, še več, le kot takšna je lahko “pomembna in vplivna”, merilo za to pa je njena avtonomnost. In zdaj smo v zadregi – primer: zamislimo si skupino vrhunskih ekonomistov in sociologov, ki funkcionira kot “think thank” pri državni vladi z namenom, da kritično analizirajo, komentirajo in sugerirajo vladne ukrepe, pri čemer jim vlada zagotavlja maksimalno avtonomnost, hkrati pa jih seveda plačuje (po angleškem in ameriškem zgledu je bil pri nas neuspešen pobudnik take skupine Bogomir Kovač). Če izhajamo iz zgornje definicije, kam bi torej uvrstili takšno skupino, ki je ekspertno povsem avtonomna, čeprav hkrati plačana iz proračuna? Nadalje, kam bi npr. uvrstili farmacevtski inštitut, ki z vlado nima nobene zveze in se izključno financira iz tržnega profita firme, v kateri pa ima ekspertno povsem proste roke? Kam bi uvrstili prismuknjenega znanstvenika, ki ni ne tržno ne državno vezan (ker se financira npr. iz dediščine), izumlja pa spojine za peklenske stroje? Kdo zdaj od vseh teh spada v civilno družbo in kdo ne? Avtor, da bi se izognil tem banalnim vprašanjem, sugerira univerzalni obrazec: znanost je treba, pravi, “oddvojiti od države, prav tako, kot je bilo treba oddvojiti religijo (cerkev) od države ... prav ‘zlepljenost’ države in znanosti le to ponovno sili v ideologijo” (str. 191). Seveda se vsi strinjamo, da je v Sloveniji zaželen pluralizem financiranja, ker smo vsi vezani večinoma na državne jasli (družboslovje in huma-nistika pa povsem). Vendar – kakšno zvezo ima to z definicojo civilne družbe? Ali bi takrat, ko bi recimo v znanosti dosegli 60 % finančne naveze na druge, nedržavne vire, imeli torej 60 % “civilno-družbene” znanosti, njenih ostalih 40 % pa bi bilo izven civilne sfere? In navsezadnje, če se znanost finančno razdržavi, ali bo zato, ker bo odvisna zgolj od trga in privatnih donacij, kaj manj ideološka, bo bolj slonela “na solidarnosti, medsebojni podpori, zaupanju in prizadevanju za kake širše, tj. ne zgolj zasebne ali strokovne cilje”, kot to zahteva avtorjeva definicija? Zanimiv je tudi način, kako avtor, da bi ilustriral svojo definicijo civilne družbe, pomete s famoznim znanstveno-etičnim razsodiščem (Juhant & co.). Najprej povzame dejstva o tem, da ta združba nikoli ni imela legitimnosti za početje, za kakršno se je samorazglasila, ker nikoli ni bila konsen-zualno izbrana, ker ji v resnici ne gre za etična merila v znanosti, ampak za politična merila, zavita v etiko itd. Kar je vse res. A avtor ji prilepi še naslednji očitek, da je namreč povsem jasno, da ta skupina “predstavlja eno od zlorab pojma in naziva civilne družbe v Sloveniji” (str. 192). Od kod pa zdaj to? Kot da ne bi bilo možno, da se neka civilnodružbena skupinica skupaj vzame in se začne kolektivno razglašati za kompletno civilno družbo, druge skupine taiste civilne družbe pa ji to oporekajo (vemo, da se takšna, tudi uradno registrirana društva oz. “civilne iniciative” kar množijo, pa če je to komu všeč ali pa ne). Očitno gre spet za zatekanje k redukcionističnemu kriteriju (kot pri avtorjih iz kategorije A), kjer je civilnodružbeno le tisto, kar je dosledno demokratično organizirano, dobronamerno, neideo-loško, nesebično itd. Natančno to pa je ista logika, ki privede do skušnjave, da se neki civilnodruž-beni segment – iz zaverovanosti v lastno predstavo o “edinopravi” civilni družbi – proglasi za kompletno civilno družbo, vsem ostalim, ki mu nasprotujejo, pa odreka civilno pripadnost. Torej, kaj je značilno za tovrsten pristop, ki ga uvrščam v kategorijo B: gre za podobno redukcionistično početje kot v prejšnji kategoriji A, vendar s to razliko, da mišljenje civilne družbe ni več zastavljeno na povsem dualističen način (družba/ država), pač pa postaja bolj občutljivo za preseke. Posledica tega je, da ideološki kriteriji sicer niso več v ospredju, nadomestijo jih pa infrastrukturni, npr. financiranje, s katerimi se povozijo vse druge sistemske razlike med znanostjo, politiko, ekonomijo. Zato se sploh ne razmišlja o možnosti, da znanost, tudi ko tesno sodeluje s politiko (in 260 Čitalnica recenzije ne glede na finančne vire), še vedno lahko ostaja znanost, saj funkcionira po drugačnih principih in izhaja iz drugačnih resnic – ko pa nad tem prevladajo nestrokovni interesi in eksterne logike z neznanstvenih področij, takrat pa znanost postane fasada za nekaj drugega, pa če je financirana državno, privatno ali pa sploh ni. Namesto tega se avtor zateče v svojevrstno klasifikacijo, po kateri znotraj celotnega znanstvenoraziskovalnega sistema določi dve sferi, razločeni izključno po finančnem kriteriju. Eno od teh (znotraj-znanstvenih!) področij dobesedno imenuje za “interno državo”, drugemu znanstvenemu področju pa reče “interna civilna družba”; nakar mu gre enostavno za to, da drugo področje afirmira na račun prvega, kar naj bi prispevalo k blaginji celotne civilne družbe (verjetno zdaj tiste eksterne), čeprav – kot smo videli prej – celotno znanost že na začetku izvrže iz civilne družbe, kolikor se znanost zavzema zgolj za strokovne cilje (da ne omenjam paradoksa, da je avtor sam zaposlen na državni univerzi ter živi iz državnega denarja, kar je očitno dokaz, da tudi tisti, ki spadajo v znanstveno “interno državo”, vseeno lahko producirajo “interne civilnodružbene” ideje, čeprav ravno to možnost avtor zavrača v istem članku). Kategorija C Naslednja varianta razumevanja civilne družbe je kategorija, ki je povsem nasprotna prejšnji in deloma tudi različna od prve. V kategorijo C uvrščam avtorje, ki ne iščejo redukcionističnih tematizacij civilne družbe, ampak se bolj nagibajo k rezidualnim definicijam, verjetno z namenom, da se kritično osredotočijo predvsem na državno politiko (na področju, ki ga pokriva njihov prispevek). S tem se izognejo zgoraj omenjenim zadregam in hkrati svojo temo utemeljujejo brez naveze na neko koncizno definicijo civilne družbe. Ker pa zaradi tega niso pozorni tudi na komplikacije (preseke) med civilnodružbenim in državnim, se zadovoljujejo z običajnim duali-stičnim nasprotjem. V tem smislu se recimo civilna družba razume preprosto kot tisto “družbeno področje, ki je predmet civilno pravne (dispozitivne, svobodne, avtonomne, privatno pravne) ureditve. Za razliko od drugih družbenih področij, ki so predmet javno državno pravne (obvezujoče, administrativne, inperativne, državne, heteronom-ne) regulative” (str. 180). To je primer zadovoljive definicije, če civilno družbo mislimo skozi dualis-tično razmerje z državo, ki pa ne zadostuje več, ko se vprašamo po konkretnih rešitvah, pri katerih se gibljemo po vmesnih conah med njima. Avtor, ki v skladu z zgornjo definicijo civilne družbe obravnava npr. univerzo, lahko zato vse finančne, organizacijske in upravne probleme univerzitetnega prostora izvaja iz naslednjega postulata: “Gre za proces osvobajanja univerze izpod državno politične kontrole, za proces utrjevanja avtonomije univerze, za proces prehoda univerze iz državne v civilno sfero, iz državno politične domene v sfero civilne družbe” (str. 180–181). V tej smeri navaja vrsto koristnih, konkretnih in logično koherentnih predlogov – ni pa čisto jasno, zakaj bi potem (če bi prišlo do njihove realizacije) dobili prenovljeno univerzo v smislu, ko bi ji lahko brez zadrege rekli civilnodružbena, za razliko od sedanje, ki je državna. Priznam, da gre za puristično vprašanje, od katerega so pomembnejša vsa tista, s katerimi se ukvarja avtor. A če vso stvar že na začetku izrecno zastavimo skozi dualizem družba/država, potem bi le bilo zanimivo zvedeti, kje je tista točka, kjer se državni status prevesi v nedržavnega. Seveda takšne točke ni, saj gre za značilen primer kombinacije (vsaj) dveh sistemov in operacionalizacije njune avtonomije na področjih, kjer se dogaja prežemanje obeh. Ravno od tod izhaja kompletna univerzitetna problematika, npr. razčiščevanje nejasnega pravnega statusa univerzitetnih članic, optimalnost rešitev med centralizacijo in federalizacijo univerze, njeno unifikacijo in segmentacijo, med premoženjsko samostojnostjo in odvisnostjo, finančno interno oz. eksterno kontrolo, med raziskovanjem in izobraževanjem, univerzalnostjo in specialnostjo - vse to so problemi funkcionalnega ravnovesja, ne pa bipolarne poenostavitve v smislu ali/ali. Od tod tudi prevelike investicije v pričakovano razdržavljanje univerze, ki naj bi sama po sebi prinesla že tudi razideologizirano, v svet odprto, kvalitetnejšo itd. univerzo (kje pa! – tu se pravi problemi šele začnejo, razlika je le v tem, da za njih takrat ne bodo več odgovorna državna Čitalnica 261 recenzije ministrstva; že danes se ideologizacija generira Če se ob tej shemi vrnem k vprašanju, s katerim bolj v posameznih univerzitetnih klikah kot pa na sem začel, namreč o neodmevnosti zbornika, ministrstvih). Navsezadnje je nelogična tudi sklep- potem si lažje pojasnimo naslednje paradokse: na formulacija, ki jo avtor zaradi pomembnosti – da večina avtorjev in avtoric, čeprav objav-izrecno zapiše v posebni točki, v kateri pravi, da ljenih v civilnodružbenem zborniku, sploh ne čuti je za uresničitev civilnodružbene, tj. nedržavne potrebe, da bi se izrekla o tem, kaj naj bi civilna univerze “potrebno skrbeti za razvoj avtonomije družba bila; državne univerze” (str. 187). – da med preostalimi, ki eksplicitno ali im-Kategorija D plicitno tematizirajo civilno družbo, ni konsenza Od vseh zgornjih lahko razlikujemo še četrto o tem pojmu; kategorijo, kamor spada večina tistih tridesetih – da odsotnost konsenza o civilni družbi ne avtorjev, ki tematizirajo pojem civilne družbe. Tu pomeni nujno tudi disenza o civilnodružbenih gre za avtorje, ki se namesto zavajajoče dua- strategijah; listične fiksacije med civilnim in državnim raje – da redukcionistični pristopi, ki skušajo mav-usmerjajo v relacijsko razmerje med njima; pri rico najrazličnejših civilnodružbenih iniciativ zbi-odgovoru, kaj naj bi civilna družba pomenila, pa striti z definicijo “edinoprave” civilne družbe, že se enostranskemu redukcionizmu izognejo z rezi- sami po sebi to mavrico še bolj razširjajo in za-dualnim razumevanjem tega pojma. Zato je za megljujejo kot pa obratno; njihove prispevke večinoma značilno dvoje: večja – da je razmišljanje o civilni družbi in državi osredotočenost na preseke (prav tu srečamo najbolj produktivno ravno na področjih, ki jih ne ključna vprašanja in uporabne rešitve) ter po- moremo več enoznačno (brez preostanka) uvrstiti gosta odsotnost konciznih definicij civilne družbe, niti v državno niti v civilno področje; s tem pa tudi pasti, v katerih se vrtijo avtorji – da tisti avtorji, ki se s svojim razumevanjem prejšnjih kategorij. Mislim, da bi si kdo, ki bi hotel civilne družbe uvrščajo v isto kategorijo, nikakor narediti kakšne skupne zaključke glede civilno- niso politično enakomisleči (kar velja tudi za družbene strategije, lahko bolj pomagal s avtorji avtorje iz različnih kategorij). pod D kot pa z onimi iz A. Zadnji poudarek posebej navajam zato, ker Značilnosti omenjenih štirih kategorij povze- se je prva recenzija omenjenega zbornika osre-mam v spodnji shemi, kjer abscisa predstavlja dotočila ravno na tisto, kar je pri vsem skupaj razumevanje odnosa med državo in civilno druž- najmanj pomembno in neresnično. Dejan Puše-bo, medtem ko so kriteriji za slednjo ponazorjeni njak je namreč zbornik skritiziral z obširnim član-z ordinato: kom (v Sobotni prilogi Dela, 27. marca, str. 36), v REDUKCIONISTIČNO “prava” CD/vse ostalo AB DUALISTIČNO CD/država “prava” CD/preseki/država RELACIJSKO CD CD/preseki/država REZIDUALNO 262 Čitalnica recenzije katerem se je izdatno skliceval predvsem na prispevek Toneta Peršaka. Ta bivši in sedanji politik namreč trdi, da civilne družbe pred osamosvojitvijo sploh ni bilo, ker si je nedemokratični režim hegemoniziral celotni družbeni prostor, po osamosvojitvi pa da je tudi ni, ker zdaj ta prostor povsem obvladujejo politične stranke. Pušenjak se čudi nad takšnimi poenostavitvami (kdo se pa ne bi), ne pove pa, kakšno zvezo naj bi imela ta teza s samim zbornikom (Peršakovega teksta v njem sploh ni!). Nakar članek zaključi s trditvijo, da podobno kot se je okoli Nove revije zbral desni del intelektualcev, enako naj bi se na posvetu in v tem zborniku zbrali “ljudje leve provenience”. Da to ni res, se lahko vsak prepriča že samo, če preleti imena avtorjev v kazalu. Takšne popu-listične teze o domnevni skupni (levičarski) poeno-tenosti neupravičeno diskvalificirajo zbornik. In so škodljive, ker se prehitro preskočijo zadrege s paradoksi, podanimi v zgornjih alinejah. Problemi z mišljenjem civilnodružbenega področja so globlji in dolgotrajnejši. Razvoj civilne družbe pomeni predvsem povečevanje njene heterogenosti, s tem pa tudi praktičnih in teoretskih problemov s to sintagmo. Kot rečeno, so praktični problemi že zgolj z razvrščanjem in s pričakovanji, ki jih ob tem gojimo. Ali ni vsakomur očitno, da npr. že najmanjša dobrodelna organizacija iz Spodnjega Dupleka, čeprav neprofitna, lahko del svojih storitev prodaja na trgu, se lahko financira zgolj iz lastnih virov, iz občinskih ali državnih razpisov (ali vse hkrati), lahko politično protestira proti državni regulaciji volonterskega sektorja, lahko odkrito lobira, se prikrito našlepa na lokalno strankarsko strujo ali pa povsem abstinira od “velikih” tem, lahko kljub temu deluje skupnostno integrativno ali pa dezin-tegrativno, je lahko zgledno demokratično vodena ali pa avtoritarno, se lahko navezuje na “predmoderne” tradicije (npr. kot župnikov podmladek) ali pa sledi najnovejšim trendom (npr. zagovorništvo psihiatričnih pacientov), njeni člani so lahko tradicionalno verski, newagerski ali protiverski, vse skupaj pa prakticirajo trajno ali pa občasno? Kakšna bo korist od tega, če takšno organizacijo strpamo v civilno družbo ali pa izven nje? In kaj pridobimo s fantazmo, s katero se začne prvi stavek nekega članka v zborniku, “da civilna družba bedi nad pravicami človeka” (str. 244). Iz razočaranja, ki bo iz tega izšlo, lahko dobimo nasprotne efekte, tj. bežanje k državni regulaciji zaradi averzije do vsega civilnega ali pa zatekanje k redukcionističnim iskanjem tiste zares “prave” civilne družbe, ki da je edino primerna podlaga za demokratično državo. In pri tem očitno pride vse prav, npr. opletanje z nekakšnimi teorijami o “želatinasti” in “zdrizasti” civilni družbi (str. 110), zatekanje h Gramsciju (ni slučajno, da prav on velja za nazoren primer “očitno konfuzne terminologije” – gl. Cohen, Arato, 1992, Civil Society and Political Theory: 144, 640), ali pa obujanje heglovskih navezav pri tistih, ki presenetljivo trdovratno iz civilne družbe izločajo vse, kar je zasebno, kot da to nima prav nikakršnega pomena za civilnost, hkrati pa se nad vsem tem kot nasprotje postulira vrhovni samo-zavedajoči državni duh – nekako v smislu dialektične trilogije od a do c: “a. kot neposredni ali naravni duh – družina; b. relativna totalnost relativnih odnosov posameznikov kot samostojnih oseb, ki so ene do drugih v neki formalni splošnosti – civilna družba; c. samozavedajoča se substanca kot v organski realnosti razviti duh – državna ureditev” (podč. Hegel, 1987, Enciklopedija filozofijskih znanosti, Sarajevo: 426–427). Mislim, da je tovrstenn spiritualizem popolnoma neproduktiven in nepotreben. Neproduktiven je zaradi iluzorne predpostavke, da je sfera “b” vedno nekaj višjega in popolnejšega od sfere “a”, pri čemer naj bi preseganje obeh bilo možno šele v sferi “c” – verjetno se tu napaja večina redukcionizmov. Variacije na zgornjo temo pa so tudi nepotrebne, saj so se vse konceptualne variante tega razmerja že izčrpale, bodisi v heg-lovski maniri krepitve državnih pristojnosti (npr. Bodin, Hobbes) ali pa v nasprotni smeri (Locke, Paine, Tocqueville, Marx). Zgodovinsko gledano je to početje še imelo neki smisel, saj je z zavrnitvijo božje države (civitas Dei) bila ustvarjena podlaga za participacijo nedržavnih akterjev v državnih zadevah. Zato so tudi državni režimi postajali vse bolj dovzetni za demokracijo, ki se je (od začetka prejšnjega stoletja dalje) začela Čitalnica 263 recenzije izrecno aktualizirati skozi tri poudarke, tj. kot demokracija v državljanskem, političnem in socialnem smislu. Podlaga za prvo je bil liberalizem, podlaga druge suverenost ljudstva, podlaga za mišljenje tretje pa je bil socializem. Čeprav so vsi trije poudarki pomembni za status civilne družbe, je bil za diferenco med njo in državo najusodnejši tretji. Demokracija v socialnem smislu je namreč variirala v eno smer, skozi komunistične modele (vse do našega Kardelja), kjer je razločitev civilne družbe od države postopno izgubljala tako v teoriji kot v praksi vsakršen smisel (kolikor se je še ohranjala kot razlika, se je to označevalo za simptom nezadostne razvitosti političnega koncepta, ki se je apliciral) v drugo smer smer pa je šla socialdemokracija, ki razločevanja civilne od državne sfere nikoli ni odpravila, čeprav je imela z določitvijo obeh stalne probleme (npr. skozi politična nihanja med t. i. državo blaginje in socialno državo ali pa z novejšim socialdemokratskim konceptom, ki ga zastopa John Keane s sintagmo “socialistična civilna družba”). Vendar se je po vsem tem koristno vprašati, ali je še ustrezno, če tudi sodobna dogajanja v kompleksnih družbenih sistemih pokrivamo še naprej s tako splošno sintagmo, kot je civilna družba. Če pa že po vsej sili vztrajamo pri uporabi tega pojma, bi ga bilo funkcionalno uporabljati vsaj z naslednjimi sedmimi poudarki: 1. V civilno družbo spada tako njen nepolitični pol (zasebnih in javnih prostorov) kot tudi politična javnost. 2. Politično javnost tvorijo vsi individualni ter kolektivni civilno-družbeni akterji, ki se politično angažirajo in s tem vzdržujejo podlago za formiranje pravih političnih partij (registriranih, z jasno artikuliranim političnim programom in z namenom sodelovanja na volitvah); šele oboje skupaj kom-pletira sfero političnega pluralizma. 3. Iz tega sledi, da je politični pluralizem s prvim polom zakoreninjen v civilni družbi, medtem ko z drugim polom penetrira v državno sfero na način, ko s kompetitivnostjo političnih strank pretvarja občo voljo ljudstva v reprezentativni parlament -samo ta je predstavnik (zakonodajne) oblasti. Zato državna vlada ni oblast, ampak je s svojimi ministrstvi in birokracijo zgolj njeno orodje oz. izvrševalka oblasti (gl. Rousseau, Družbena pogodba, 3. knj., 1. pogl.); oblast seveda tudi ni ustavno sodišče, čeprav nekateri mislijo drugače. 4. Zaradi posredovalne sfere političnega pluralizma, ki izvorno spada v civilno družbo, deri-vativno pa v državo, je razločevanje med državo in civilno družbo težavno; to pomeni, da je strukturno (z vidika razmejitve) nejasno, čeprav je politično pomembno (za demokratizacijo), hkrati pa konceptualno ostaja sporno (ker je odvisno predvsem od tega, ali civilno družbo razumemo za nasprotje države ali pa kot njej korelacijski pojem, o čemer tudi danes ni konsenza). 5. Iz tega izhaja, da utrjevanje parlamentarne demokratične države ni možno brez razvite civilne družbe, ker je le v njej izvor legitimne oblasti, katere sredstvo je država. 6. Kot velja tudi obratno, da sodobna civilna družba ni mogoča brez (pravne) države, saj ta po eni strani zagotavlja državljanske svoboščine in omogoča avtonomijo civilne družbe, vključno s pogoji za razvoj političnega pluralizma, hkrati pa preko vladnih mehanizmov opravlja posredniško vlogo med legitimno oblastjo (parlamenta) ter civilno družbo. 7. Za današnjo afirmacijo civilne družbe ni več usodno, kako jo definiramo, ampak kako jo realiziramo. Pri tem so od splošnih konceptov pomembnejše analize empirične ravni, npr. distribucija moči in vplivanja, vprašanje kompeticije in izmenjave elit, vprašanje preoblikovanja državne infrastrukture v smeri inovativnih kombinacij različnih virov, načel in načinov delovanja, razvoj intermediarnih struktur, solidarnostnih potencialov itd. Skratka, s kompletiranjem političnega projekta v zadnjem desetletju in z vzpostavitvijo demokratične parlamentarne države kot pogoja moderne civilne sfere se bo zgodovinski in konceptualni pomen civilne družbe vse bolj umikal v ozadje, uveljavljali pa se bodo drugi, parcialnejši in problemsko bolj specializirani pristopi. Če v tem smislu presojamo obravnavani zbornik, potem gre gotovo za bogato in koristno branje, tudi v smislu civilnodružbenih strategij (na posameznih segmentih). Če pa v njem iščemo odgovore na vprašanje, kaj naj bi civilna družba sploh bila, pa zadeva pade na vsej črti. 264 Čitalnica recenzije Mitja Velikonja “MARIJINA DE@ELA” NA “ATEISTI^NEM OTOKU” MARIJI: BREZJANSKI ROMARJI; zbral in uredil Jo`e De`man; Skriptorij KA; Radovljica; 1999; 302 strani Ko sem naročil recenzentski izvod pričujoče knjige, sem pričakoval – po pregledu zbranega empiričnega gradiva – študijo fenomena kulta brezjanske Marije med slovenskimi rimskokatoliškimi verniki. Nekakšno slovensko verzijo študije “Mary Through Centuries: Her Place in the History of the Culture” (Yale University Press; New Haven and London; 1996) izpod peresa Jaroslava Pelikana, zaslužnega profesorja yalske univerze. V njej avtor z različnih vidikov in s stališča različnih znanstvenih disciplin – od zgodovine mentalitet in sociologije kulture ter religije do teologije in umetnostne zgodovine – primerjalno obdeluje enega najbolj zanimivih in tudi popularnih primerov čaščenja neke osebnosti v zahodni civilizaciji. V kultu Kristusove matere posamezni preučevalci opažajo različne ravni: od lokalnih, nacionalnih, do ravni posamezne veje krščanstva (npr. katolištva ali pravo-slavja), vsekrščanske ravni, in seveda pred-kščanskih mitologij, ki so praviloma vključevale tudi boginje oziroma ženski princip božanstev. Ta raven je kljub poudarjeno patriarhalno in monoteistični naravnanosti krščanstva implicitno preživel (eden izmed dokazov je tudi ljudsko izročilo evropskega podeželja, polno heterodoks-nih motivov tudi na tem področju). Kulti brez-janske, czestochowske, fatimske, lurdske ali med-jugorske Marije izražajo poseben vidik – tudi sodoben – krščanstva, natančneje, ljudske po-božnosti, “cepljene” na aktualna praktična druž- bena, politična in nacionalna vprašanja. Na primer: med prikazovanji je fatimska Marija je dajala protikomunistična sporočila (tako Owen Chadwick v “The Christian Church in the Cold War” iz 1992); podoba Naše mehiške Gospe, guadalupske Marije, imenovane tudi mala Indijanka, se je znašla na uporniškem praporu mehiškin independistov v njihovi vojni proti Špancem leta 1810; medjugorska Gospa naj bi v svojih sporočilih varovala tamkajšnje frančiškane v njihovem desetletja trajajočem konfliktu z župnijsko duhovščino; czestochowska “črna” Marija pa da je leta 1655 ubranila jasnogorski samostan pred švedskimi protestantskimi napadalci. Namesto pričakovanega sem prejel selekcionirano in urejeno zbirko zapisov iz več sto romarskih knjig, kolikor se jih je nabralo v brez-janskem frančiškanskem samostanu od leta 1957 do danes. Brezje s svojo upodobitvijo Marije z otrokom – po znameniti predlogi mojstrskega nemškega portretista Lucasa Cranacha st. (1472– 1553), sicer luteranca, jo je naslikal kranjski slikar Leopold Layer (1752–1828) – je v skoraj dveh stoletjih, odkar je bila v cerkvico sv. Vida postavljena kapelica Marije Pomagaj, obiskalo več kot trinajst milijonov romarjev, v zadnjem desetletju okoli 220.000 na leto. Knjiga je razdeljena na uvod in dvanajst vsebinsko tema-tiziranih poglavij. V desetih med njimi so zbrani glavni motivi prošenj: najprej posvetila njej, potem za zdravje, ljubezen, družino, promet, za učenje in delo, za dom, srečno pot in pravico, za skupnost, o zgodovini in veri. V enajstem poglavju so zbrane njej posvečene pesmi, v dvanajstem pa so nanizane izbrane votivne podobe in znamenja. S tega stališča gre za etnografsko izčrpno in logično zaokroženo zbirko zapisanih in narisanih pogovorov slovenskih rimskokatoliških romarjev k brezjanski podobi “deviške matere”. V knjigi zbrani romarski zapisi so na ravni razmerja daj-dam, ki je značilnost predvsem preprostih, magijskih verovanj, saj sledi logiki jaz te bom častil (in ti daroval, se ti zahvaljeval), ti mene varuj. Nanizal jih bom nekaj, po enega iz vsakega poglavja, vključno s pravopisnimi napakami. Prosim te, da bi dobila avto in da bi srečala fanta, kateri bi me imel rad. (1. poglavje); Čitalnica 265 recenzije Marija, pomagaj mi, da bi lahko nehala nositi očala. (2.); …se priporočam tudi Tebi, Mati Marija z Brezij, in Te prosim, da mi boš v bodoče bolj milostljiva, da ne bom zgubil spet dekle, kot sem jo lani, ko je bila namenjena ravno sem in se je zadržala drugje in mene zavrgla. (3.); Prosim, Marija, osliši prošnjo, da ne bo sin piv in vedel, da ima mesec 30 dni. (4.); Ljuba Marija, Tebi se priporoča za dobro delovanje motorja. (5.); Marija in Jezus mi pomagajta v srbohrvaščini in v drugih predmetih. (6.); ….Pomagaj nam Ti, da bi se dobro z mercedezom vozili in da bi se z sodnijo čim bolje rešili. Pomagaj nam! (7.); O Marija, izprosi milost, katero je človeštvo najbolj potrebno, izprosi nam novih duhovnikov in novih krščanskih mater. Kraljica sveta, prosi za nas Slovence! (8.); Prosim vsemogočnega, da bi se ta bolševiška smetana skidala iz oblasti pa da bi dobili kakšnega poštenega voditelja nazaj, kot je bil gospod Peterle, usliši nas, o Gospod. (9); Do petnajstega leta so starši govorili, da boga ni, zdaj pravijo, da je. Marija, pomagaj mi, reci jim, naj me ne silijo v cerkev. (10); Mati, varuj nas Ti z mogočno roko, da zmota posvetna strla ne bo. (11). Po mojem mnenju knjigi manjkata dva dela. Prvič, na samem začetku, vsaj kratka predstavitev marijanskega kulta pri Slovencih. Ta je v minulih stoletjih, načrtno od zmage katoliške protirefor-macije naprej – spomnimo se le, kako je zoper čaščenje matere božje grmel Trubar –, pridobil posebne razsežnosti. Marija, po biblijski mitologiji deviška mati boga, je postala ena najbolj priljubljenih osebnosti slovenskega ljudskega izročila, v katerem pa pogosto nastopa tudi v povsem nebiblijskih, predkrščanskih vlogah in podobah. Navedel bom nekaj primerov: v pesmi “Marija in brodnik” se ostro maščuje pohlepnemu čolnarju; v nekaterih drugih je povezana s starimi simboli rodnosti; Jezusa spočne s poduhanjem rože ali zaužitjem čudežnega sadeža; v njenem spremstvu so konji in volovi, svete živali staroslovanske agrarne tradicije (npr. v zagovoru zoper meglo iz slovenske Istre); v pesmi “Jezusovo trpljenje (Zlati Očenaš)” in “Pa je bla ohcet v Kangalileji” je izpostavljena njena čutna, incestuozna narava (… Dovsihmav sm bla mati tvoja. Povsihmav bom pa žena tvoja…in v drugi Jezusu …je bla neveista, Marija zveista…). Dalje, velik delež slovenskih cerkva je posvečen prav tej biblijski osebnosti, prav tako tudi božjih poti. Med njimi so najpomembnejše tri, dognano razporejene na treh koncih Slovenije: Sveta gora nad Novo Gorico, Brezje in Ptujska gora. In drugič, pričujoči knjigi manjka – če že ne analitična polovica – pa vsaj sintetični zaključek, sklep, v katerem bi urejevalec (ali še bolje, skupina strokovnjakov z različnih področjih) povzel(a) glavne značilnosti obravnavanega fenomena (lahko na način, kot ga je npr. sijajno razvila Alenka Goljevšček v “Mitu in slovenski ljudski pesmi” iz leta 1982). Pri kultu device Marije slovenskih katolikov gre za specifično povezavo po eni strani samonikle ljudske pobožnosti in po drugi usmerjenega čaščenja biblijske Marije, kot ga sistematično vodi in institucionalizira rimskokatoliška cekrev. Avtorju knjige – znanemu slovenskemu zgodovinarju ter publicistu in uredniku revije “Borec” Jožetu Dežmanu, čigar pronicljive članke sem doslej vselej z velikim zanimanjem prebiral – je treba brez dvoma priznati velikansko delo, saj je obdelal skoraj pet metrov zvezkov, torej na sto-tisoče romarskih zapisov, priprošenj, zahval, pesmic in slikovnega gradiva, ter sistematičnost pri predstavitvi. Po drugi strani pa je pri pričujoči knjigi najbolj osupljivo to, da lahko v uvodu izpod njegovega peresa beremo “kristoslavistične” (Michael Sells), natančneje “marijaslavistične” stereotipe: npr. da je Slovenija upravičeno imenovana Marijina dežela (na strani 13), da so Brezje najpomembnejše slovensko duhovno središče (13, 14), da iz vpisov zvemo, da so Brezje res vseslovensko središče (15) da so Brezje z Marijo Pomagaj največje slovensko duhovno zdravilišče (16). Teh “smelih” anticipacij potem ne utemelji z nobeno razlago ali argumentom. Takšno apriorno ugotavljanje je blizu tistemu, ki ga poslušamo s strani najbolj zagretih zagovornikov povratka Slovencev v predmoderno, versko-kulturno-politično monolitnost in ki sodobne slovenske družbe ne zmorejo dojeti onstran shizofrenih skrajnosti – ki so si jih sami postavili – ateističnega otoka in katoliške dežele. Nikomur od resnih proučevalcev slovenske zdaj- 266 Čitalnica recenzije šnjosti seveda ne pride niti na misel, da bi za Upam pa, da ji bo kmalu sledila tudi resna in “duhovna središča” Slovencev razglašal npr. ljub- izčrpna interdisciplinarna študija – ki bo vsebo-ljanske Križanke, halo Tivoli ali Cankarjev dom vala sociološke, etnografske, teološke, socialno-zaradi množic, ki tam redno obiskujejo koncerte psihološke, umetnostnozgodovinske idr. vidike ali druge kulturne prireditve; Planico, Kranjsko – marijanskega kulta pri Slovencih in ki bo seveda Goro ali mariborski nogometni stadion zaradi obravnavala tudi njegov brezjanski primer. njihovih množično obiskanih športnih prireditev; Postojnsko jamo ali Triglav samo zaradi trum turistov oziroma planincev, ki ju oblegajo. Preštevanje, fascinacija z množičnostjo je tipična metoda oblastvenih institucij ali pa tistih, ki na oblast pretendirajo, saj skušajo tako – s kvantiteto – prikriti svojo dejansko izpraznjenost in vsebinsko nesposobnost. Če bi sprejeli interpretacijo nekaterih (rimskokatoliških cerkvenih) krogov, ki danes vsiljujejo Brezje kot središče slovenstva, celoten slovenski narod pa že od leta 1992 na praznik njenega vnebovzetja 15. avgusta posvečajo Mariji, bi bilo približno tako, kot če bi navijača “Green Dragonsov” spraševali, kateri slovenski klub je najboljši, ali Kraševca, kakšno črno vino je najokusnejše. Slovenska družba na robu tisočletja je nepovratno kompleksna in diferencirana in vsakršno absolutiziranje samooklicanih kulturnih, političnih ali verskih institucij, vrednot in osebnosti, njihovo poenotenje, ki naj bi veljalo za vse Slovence, nujno deluje anahronistično in – zavoljo polpreteklih, še skelečih spominov – tudi nevarno. Kot zagovornik kulturnega in umetniškega, političnega, vrednotnega ter verskega policen-trizma sodobnega slovenstva seveda spoštujem v knjigi nanizane iskrene izpovedi, izraze življenjskih stisk, želja in ambicije ter priprošnje preprostih ljudi, njihove strahove in sodbe, ki se gibljejo na razponu od najbolj osebnih pa do nacionalnih in političnih. Ne morem pa se sprijazniti z interpretacijo njihovih sporočil kot izjemnega pričevanja, ki nimajo para daleč naokrog (na strani 15). Če bi to res razumeli kot vrhunec slovenske duhovnosti, potem bi bili res na dnu. Knjiga je torej po eni strani dragocen, bogat in pregleden etnografski dokument o doživljanju in odnosu dela slovenskih katoličanov, brezjanskih romarjev, do ene najpomembnejših oseb krščanske mitologije in pobožnosti. In nič več kot to. Čitalnica 267 1 1 . i ¦ K ,:¦{; CÜ §rl ; iS i ^p-K-^ ¦¦&& % .:i! ' K, r ' jlV * ^¦s^".-. ¦J^Jaj ¦** t %j ^. : .*- ¦ ¦ F9Tm If >«=L*L ^-is1-* ft-äfe* POVZETKI Andrej Kurnik JUGOSLOVANSKE LEKCIJE /Povzetek/ Jugoslovanske vojne so simptom globalne krize politike, njenega neobstoja. Politika ob tem ni mišljena skozi državo, temveč je mišljena etično in subjektivno. Subjekt jugoslovanskih vojn je nedolžna žrtev in imperativ, ki ga pred nas postavlja jugoslovanska tragedija, je odkriti utemeljenost v afirmativni ne-nedolžni žrtvi, ki je nosilka radikalne odločitve. Slednja je pogoj avtonomne ne-etatistične organizacije človekovega izkustva. Svetovni kapitalistični sistem postavlja dva mehanizma eta-tistične oziroma transcendentne organizacije izkustva, ki vzpostavljata Vez: identitetne pripadnosti in tržne ter monetarne abstrakcije. Jugoslavija je bila v tem kontekstu pribita na križ, da bi pokazala zablodlost vsakršnega poskusa utemeljitve, ki bi bila alternativna kapitalistično-etatistični. Jugoslovanske lekcije nam kot vsebino krize politike razkrivajo nezmožnost samo-subjektivacije in tako nujnost kapitalistične, etatistične organizacije človekovega izkustva. Izhod iz trenutne krize politike je v definiciji in praksi politike, ki etatistični organizaciji našega izkustva preko identitet in trga, zoprstavi imanentno subjektivnost, ki je etična, afirmativna in kolektivna. Na ta način definiramo politiko subjektivnosti, ki negira etatistično nad-kodiranje izkustva in afirmira proces odpiranja novih polj izkustva. Ključni pojmi: nedolžna in ne-nedolžna žrtev, subjektivnost, etika, imanentno in transcendentno, radikalna odločitev, identitete, subjektivacija, politika subjektivnosti. Marjeta Doupona Horvat TO NI NAŠA VOJNA: KAJ IMA KOSOVO OPRAVITI S SLOVENIJO S /Povzetek/ nudijo koherentne slike o tem, kaj naj bi se na Kosovu dogajalo in kakšen je slovenski odnos do vojne. Izkazalo se je, slovenska javnost in politika lastnega stališča sploh nista imeli in sta se trudili, da bi jasno pokazali svojo distanco do problema. Odnos do Albancev in albanskega vprašanja je bil ambivalenten: prepoznani so bili kot žrtve, toda tudi kot žrtve, ki so dobile, kar so iskale. Begunci so bili, podobno kot v bosanski vojni, obravnavani kot brezoblična skupina ljudi, ki naj bi načrtno preplavila Slovenijo; od rešitve begunskega vprašanja pa se je Slovenija distancirala. Albancem kot viru informacij so slovenski mediji v določeni meri verjeli, toda Srbom so - navidezno paradoksalno - verjeli še bolj. Ključni pojmi: jezikovna pragmatika, interkul-turno komuniciranje, mediji, argumentacija, vojna, albansko vprašanje Mitja Velikonja RELIGIZIRANI NAROD VS. NACIONALIZIRANA RELIGIJA /Povzetek/ Avtor v članku obravnava verske vidike zadnjega srbsko-albanskega konflikta na Kosovu. Pri tem opaža bistveno razliko v nacionalnih mitologijah obeh narodov, ki je posledica različnega zgodovinskega razvoja. Albanski nacionalizem je se razvijal v izrecni distanci do različnih religijskih identitet, saj je albanski narod religijsko pluralen: nacionalna mitologija je torej izrazito sekularna. Medtem pa se je srbski nacionalizem v veliki meri vezal prav na krščansko, pravoslavno izročilo, pri čemer je bil ravno kosovski mit najpomembnejša točka njihove religijsko-nacionalne mitologije. Tudi v zadnjih dogajanjih na Kosovu se je v nekaterih pogledih izkazala in se tudi danes kaže razlika med konceptom “nacionalizirane religije” pri Srbih in konceptom “religiziranega naroda” pri Albancih. Ključni pojmi: nacionalizem, religija, mitologija, Albanci, Srbi, Kosovo Članek se ukvarja s časopisnimi članki (iz Dela in Dnevnika) in njihovim videnjem vojne oziroma konflikta na Kosovu. S pomočjo prijemov iz jezikovne pragmatike skuša pokazati, da članki ne POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 271 Tonči Kuzmanias KATASTROFA HUMANITARNEGA /Povzetek/ Pri Natovi “campaign” na Kosovu gre po avtorjevem mnenju za znake najnovejših oblik “dokončnega” (modernega) obračunavanja z grško iznajdbo politike, s tem tudi - vsaj posredno - z demokracijo. Kljub vsem videzom “individualizma” so človekove pravice tako v francoski kot v ameriški tradiciji, ki ju avtor podrobneje nakaže, praviloma dodatno “kolektivno” naddoločene, in sicer vsaj v treh ozirih: nacionalno, razredno ter tudi spolno. Osrčje paradoksa, ki opredeljuje naš čas in ki se pojavi v “kosovski vojni”, je pojav nove vojne za kolektivne človekove pravice (naroda), toda istočasno naroda, ki ne le, da nima države, pač pa je tudi ne sme oblikovati. Tu je, po avtorjevem mnenju, treba iskati ključ razumevanje tega, kar se je poimenovalo s “humanitarna katastrofa” in kar kaže preimenovati - s katastrofa humanitarnega! Možnost zlorabe človekovih pravic za upravičevanje vojne je iskati v liberalizirajoči različici razumevanja človekovih pravic, kjer lahko družbena utemeljitev teh pravic zlahka postane osnova političnega urejanja mednarodnih odnosov. Ravno tovrstne človekove pravice (ne pa človekove pravice nasploh) so postale “strateški interes” ZDA in Nata. Ta, na prvi pogled povsem marginalna zamenjava poudarka iz “notranjosti” v zunanjost” človekovih pravic - predvsem glede na državo - pelje k najbolj korenjaški redefiniciji celotne dosedanje svetovne ureditve s predvidljivimi posledicami, ki jih avtor tudi zariše. Ključni pojmi: človekove pravice, NATO, balkanska vojna, politika Nataša Velikonja NAROD, NACIONALNA DRŽAVA IN HOMOSEKSUALNOST /Povzetek/ Tekst Nataše Velikonje z naslovom “Narod, nacionalna država in homoseksualnost” obravnava soprežemanje konstrukcije nacionalnih in spolnih/ seksualnih identitet. Tekst je razdeljen v dva dela: v prvem, podnaslovljenem z “Narod, seksualnost in identiteta”, avtorica opiše proces nastajanja nacionalnih držav in nacionalizmov kot hkraten s procesom razvijanja koncepta uglednosti, moralnosti, idej o ’moškosti’ in ’ženskosti’, telesu ipd. Posebej se zaustavi pri analizi postavitve moške ali ženske homoseksualnosti znotraj nacional(istič)-nega diskurza in konteksta vojne ter podaja primere le-te s področja bivše Jugoslavije. V poglavju “Politika, država in homoseksualnost” avtorica ugotavlja, na kakšen način se nacionalizem prevaja v drže države do homoseksualnosti, še posebej s primerom države Slovenije. Ključni pojmi: nacionalizem in moralnost, nacionalni stereotipi o spolnih/seksualnih vlogah, vojna in homoseksualnost, nacionalizem in homoseksualnost, homofobija. Iivi Masso MOČ IN DRUGI V MEDNARODNIH ODNOSIH /Povzetek/ Članek govori o oblikovanju, preoblikovanju in nadzoru “Drugega” v mednarodnih odnosih in o alternativnih diskurzih, ki zavrnejo retoriko Drugega, ki je implicitna v prevladujočem diskurzu mednarodnih odnosov. Osredotoča se na “sub-verzivno” feministično kritiko realizma, ki razkriva skladnost prevladujočih militaristov in patriarhalnega mednarodnega reda. Poskuša pokazati, da se Drugi lahko primerno analizira le, če ga razumemo širše in ne le s termini spola. Če razmišljamo o vojni v Jugoslaviji, potem se bombardiranje Nata lahko popolnoma upraviči z realističnimi termini. Kljub temu, da se avtorica ne strinja s takšnim opravičevanjem “nujnih” dejanj, ki zahtevajo nedolžne žrtve v imenu “višjega dobrega”, pa hkrati meni, da se ne morejo zavrniti s preobrnjenimi dualnimi kategorijami, s katerimi postmoderna feministična kritika razkriva realistične mehanizme vzpostavljanja Drugega. Ključni pojmi: mednarodni odnosi, feminizem, NATO, balkanska vojna, potestas in potentia, Drugi 272 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN Rajko Muršič POPULARNA GLASBA V KREMPLJIH REPRESIJE IN CENZURE /Povzetek/ Dvema članoma skupine Strelnikoff grozi tožba zaradi izdaje CD plošče Bitchcraft z upodobljeno podgano v Marijinem naročju na naslovnici. Avtor se v svojem besedilu ne spušča v vsebinsko analizo same plošče in posocialističnih kulturnih bojev, temveč se usmerja na formalno plat zadeve in poskuša primerjati represijo proti skupini Strelnikoff z drugimi primeri državnega poseganja na polje umetniške svobode. Pri tem primerja izkušnje s cenzuro in represijo proti glasbenikom v ZDA, Veliki Britaniji in drugod na Zahodu, v islamskih deželah (Alžirija, Pakistan), v bivših in sedanjih socialističnih državah, v nacistični Nemčiji ter v deželah t.i. tretjega sveta (Afrika, Latinska Amerika). Na kratko opiše tudi odnos religij do glasbe, moralistične zadržke, uperjene proti popularni glasbi, in sisteme vcepljanja samocenzure. Na koncu predstavi še razprave o mejah svobode izražanja. Pri tem se zavzema za kar najliberalnejše pojmovanje svobode govora in umetniškega izražanja, ki je temelj demokratične družbe. Ključni pojmi: popularna glasba, svoboda govora in umetniškega izražanja, cenzura, represija, blasfemija, politika, religija, Strelnikoff Gregor Bule AFERA STRELNIKOFF KOT MORALNA PANIKA /Povzetek/ V uvodu avtor predstavi sociološki koncept moralne panike, ga definira in razvije v skladu s sodobnimi obravnavami tega koncepta. Ob tem se najbolj opre na revidiran koncept moralne panike Angele McRobbie. Ta poudarja veliko vlogo hitrega razvoja množičnih medijev, njihovega specifičnega konstruiranja novic ter najrazličnejših vplivnih interesnih skupin pri nastanku sodobnih moralnih panik, kar vodi k vzpostavitvi moralne panike kot novinarske norme oz. vsakdanje novičarske prakse. Moralna panika v sodobni družbi funkcionira kot simptom širših ideoloških bojev. V drugem delu avtor skozi analizo medijskih tekstov obravnava t. i. afero Strelnikoff, ki po njegovem sodi v sodobno, revidirano različico koncepta moralne panike, poleg tega pa jo umešča tudi v koncept medijskega škandala. Pri tem ugotavlja, da je bila moralna panika glede skupine Strelnikoff populacijsko omejena zlasti na rimskokatoliške vernike in da je predstavljala v praksi udejanjen ideološki boj med različnimi diskurzi in regula-tornimi praksami, pri čemer je bilo moč zaslediti močno povečano vlogo slovenske RKC in posledično sodišč, torej države pri tolmačenju umetniških izdelkov, čemur do tedaj nismo bili priča. Ključni pojmi: moralna panika, medijski škandal, Strelnikoff Andrej Kurnik YUGOSLAV LESSONS /abstract/ Yugoslav wars are symptomatic of a global political crisis and non-existence of appropriate politics. Politics in this context is not meant as a tool of the state but as an ethical and subjective phenomenon. The main protagonist of Yugoslav wars is an innocent victim, while the imperative set before us by the Yugoslav tragedy is to seek justification in the affirmative non-innocent victim as the bearer of a radical decision. The latter is a condition for an autonomous, non-estatic organisation of human experience. The global capitalist system generates two mechanisms of the estatic and transcendent organisation of experience, which establish a connection in terms of identification and abstraction of market and money. In this context, Yugoslavia was crucified in order to prove false any kind of alternative to the capitalist-estatic order. Yugoslav lessons define political crisis as the inability of self-subjectivisation and the necessity of the capitalist, estatic organisation of human experience. The present political crisis could be solved by defining and practising a policy which would through identities and the market, juxtapose the estatic organisation of our experience with immanent ethical, affirmative and collective subjectivity. In this way, the policy of subjectivity POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 273 is defined, which negates the estatic supra-coding of experience and affirms the process of opening up new areas of experience. Keywords: innocent and non-innocent victim, subjectivity, ethics, immanent and transcendent, radical decision, identity, subjectivisation, policy of subjectivity. Marjeta Doupona Horvat THIS IS NOT OUR WAR: WHAT DOES KOSOVO HAVE TO DO WITH SLOVENIAN /abstract/ The article analyses newspaper articles (from Delo and Dnevnik dailies) and the attitude displayed therein regarding the war/conflict in Kosovo. By means of linguistic pragmatics, the author attempts to prove that these articles do not create a coherent picture about developments in Kosovo and the Slovene attitude towards the war. It transpires that the Slovene public and politics did not take a stand towards the matter and that they even clearly created a distance between them and the war in Kosovo. The attitude towards Albanians and the Albanian issue was ambivalent: they were recognised as victims, but also as victims who received their due. Like in case of the Bosnian war, refugees were treated as a formless mass of people systematically flooding Slovenia. By this, Slovenia distanced itself from the solving of the refugee problem. Although to a certain extent, Slovene media believed Albanian sources of information, they paradoxically relied more on Serbian sources. Keywords: linguistic pragmatics, inter-cultural communication, media, argumentation, war, Albanian issue. Mitja Velikonja RELIGIONISED NATION VS. NATIONALISED RELIGION /abstract/ The author discusses the religious aspects of the latest conflict between Serbs and Albanians in Kosovo. He draws attention to a fundamental difference between the mythologies of the two nations which is a result of a different historical development. Albanian nationalism grew separate from various religious identities, since the Albanian nation is multi-religious and its national mythology is therefore distinctly secular. But Serbian nationalism is greatly connected with Christian, that is Orthodox, heritage, in which the myth of Kosovo is the focus of Serbian religious and national mythology. In certain aspects, the recent developments in Kosovo clearly display a difference between the concept of »nationalised religion« in Serbs and the concept of »religionised nation« in Albanians. Keywords: nationalism, religion, mythology, Albanians, Serbs, Kosovo. Ton~i Kuzmani} CATASTROPHE OF THE HUMANITARIAN /abstract/ The author maintains that Nato’s campaign in Kosovo displays signs of the latest forms of the »final« (modern) dealing with the Greek invention of politics and, indirectly, democracy. Despite the appearance of »individualism«, human rights according to both French and American tradition, which are discussed in greater detail in the article, are usually »collectively« defined on three levels: that of the nation, social class and gender. The gist of the paradox defining our time and emerging in the »Kosovo war« is the emergence of a new type of war for collective (national) human rights of a nation which does not only lack its own state but is also not allowed to establish one. The author maintains that this is crucial for the understanding of what we call a »humanitarian catastrophe« and what should be renamed into the »catastrophe of the humanitarian«. The abuse of human rights to justify a war rendered possible by a liberal understanding of human rights, in view of which the social justification of these rights could easily become a foundation for a political settling of international relations. This type of human rights (and not human rights in general) has become of »strategic interest« to the USA and NATO. This seemingly marginal shift of emphasis from the »inner essence« to the »external surface« of human 274 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN rights, particularly in terms of the state, leads to so far the most daring redefinition of the entire world order, which has foreseeable consequences described by the author. Keywords: human rights, NATO, Balkan war, politics. Nata{a Velikonja NATION, NATIONAL STATE AND HOMOSEXUALITY /abstract/ The article discusses the overlapping of the structures of national and gender/sexual identities and is divided into two parts. The first part, subtitled »Nation, sexuality and identity« describes the process of the formation of national states and nationalism as analogous to the process of the development of the concept of respectability, morality, ideas about šmaleness’ and šfemininity’ and body. Particular attention is paid to the analysis of the placement of male and female homosexuality within the national(istic) discourse and context of war, illustrating it with examples from the territory of the former Yugoslavia. In the chapter entitled »Politics, state and homosexuality«, the author determines the way in which nationalism is transformed into the attitude of the state towards homosexuality, with particular attention to the Slovene case. Keywords: nationalism and morality, national stereotypes regarding gender/sexual roles, war and homosexuality, nationalism and homosexuality, homophobia. Iivi Masso POWER AND THE OTHER IN INTERNATIONAL RELATIONS /abstract/ The article discusses the forming, reshaping and supervision of the Other in international relations, and alternative discourses rejecting the rhetoric of the Other as is implicit in the predominant discourse of international relations. The author focuses on the »subversive« feminist criticism of realism, which exposes the analogy between militarists in power and the patriarchal POVZETKI-ABSTRACTS- international order. An attempt is made to prove that the Other can only be suitably analysed if it is understood in a broader context and not only in terms of gender vocabulary. In case of the war in Yugoslavia, NATO bombardment can be completely justified within the realist context. Nevertheless, the author does not agree with this kind of a justification of »urgent« actions which take the lives of innocent victims in the name of a »higher good«. But at the same time, she thinks that these actions cannot be rejected by means of reverse dual categories, with which the post-modern feminist criticism exposes realist mechanism used for the formation of the Other. Keywords: international relations, feminism, NATO, Balkan war, potestas and potentia, the Other. Rajko Mur{i~ POPULAR MUSIC IN THE CLAWS OF REPRESSION AND CENSORSHIP /abstract/ Two members of the Strelnikoff rock band are facing a lawsuit because of the Bitchcraft CD release, which features a rat in the arms of the Blessed Virgin on the sleeve. The author does not analyse the context of the CD and post-socialist cultural struggles. Rather, he focuses on the formal side of the scandal, comparing the repression aimed against Strelnikoff with other cases of the state encroaching on artistic freedom. He compares it with cases of censorship and repression experienced by musicians in the USA, Great Britain and elsewhere in the West, furthermore in Islamic countries (Algeria, Pakistan), in former and present-day socialist countries, Nazi Germany and the Third World Countries (Africa, Latin America). He gives a brief description of the attitude of religion towards music, moralistic prejudice towards popular music and systems for the assertion of self-censorship. He concludes by discussing debates on the limits of the freedom of expression, defending the most liberal interpretations of the freedom of speech and artistic creativity as the foundation of a democratic society. Keywords: popular music, freedom of speech and artistic expression, censorship, repression, blasphemy, politics, religion, Strelnikoff. USAMMENFASSUNGEN 275 Gregor Bulc STRELNIKOFF SCANDAL AS MORAL PANIC /abstract/ In the introduction, the author introduces the sociological concept of moral panic , defining and formulating it in accordance with the latest opinions on the concept. As a foundation, he uses a revised concept of moral panic by Angela McRobbie, which emphasises the considerable role of the fast developing mass media, their specific way of constructing news and a large variety of influential interest groups in the emergence of contemporary phenomena of moral panic, leading to the adoption of moral panic as a news-reporter’s norm or normal practice. In the contemporary society, moral panic functions as a symptom of broader ideological struggles. The author proceeds with the analysis of the media coverage of the Strelnikoff scandal, which according to his opinion is part of the contemporary, revised version of the moral panic concept. At the same time, he discusses the scandal in terms of the media scandal concept. He concludes that in the case of the Strelnikoff band, moral panic was limited to the Roman Catholic population and that in practice, it represents an ideological struggle between different discourses and regulative practices. This struggle featured a significant involvement of the Slovene Roman Catholic Church and, consequently, the judicial system or the state in the interpretation of art as we have not experienced it before. Keywords: moral panic, media scandal, Strelnikoff. Andrej Kurnik DIE JUGOSLAWISCHE LEKTION /Zusammenfassung/ Die Kriege im ehemaligen Jugoslawien zeugen davon, daß sich die Politik in einer globaler Krise befindet bzw. daß sie gar nicht existiert. Der Begriff Politik bezieht sich nicht auf den Staat, sondern 276 POVZETKI-ABSTRACTS wird als ethische und subjektive Kategorie verstanden. Das Subjekt der jugoslawischen Kriege ist das unschuldige Opfer, und der Imperativ, der im Rahmen der jugoslawischen Krise gestellt wird, ist es, die Affirmation des nicht unschuldigen Opfers aufzudecken und zu begründen, das radikale Entscheidungen treffen muß. Letzteres bildet die Voraussetzung für eine autonome nichtetatistische Organisationen der menschlichen Erfahrungen. Der globale Kapitalismus entwickelt zwei Mechanismen zur etatistischen bzw. transzendenten Organisation der menschlichen Erfahrungen, die eine Verbindung zwischen der Identität der Zugehörigkeit und der Abstraktion des Geldes und des Marktes schaffen. In diesem Zusammenhang wurde Jugoslawien an das Kreuz geschlagen, um die Hinfälligkeit eines jeden Deutungsversuches darzustellen, der eine Alternative zur kapitalistisch-etatistischen Interpretation darstellen könnte. Die jugoslawische Lektion enthüllt als Kern der Krise, in der sich die Politik befindet, die Unmöglichkeit einer Selbstsubjektivität und somit die Notwendigkeit einer kapitalistischen, etatistischen Organisation der menschlichen Erfahrungen. Einen Ausgang aus der jetzigen Krise der Politik ist in einer neuen Definition dieses Begriffes und in neuen politischen Praktiken zu finden, was der, durch den Markt und die verschiedenen Identitäten bedingte etatistischen Organisation der menschlichen Erfahrungen eine immanente, ethische, affirmative und kollektive Subjektivität entgegensetzt. Auf diese Art wird eine Politik der Subjektivität definiert, die sich gegen eine etatistische Kodierung der Erfahrungen wendet und den Prozeß der Öffnung neuer Erfahrungsfelder affirmiert. Schlüsselwörter: unschuldiges und nicht unschuldiges Opfer, Subjektivität, Ethik, Immanenz und Transzendenz, radikale Entscheidung, Identitäten, Subjektivisierung, Politik der Subjektivität. Marjeta Dupont Horvat DAS IST NICHT UNSER KRIEG: WAS HAT DER KOSOVO MIT SLOWENIEN ZU TUN* /Zusammenfassung/ Der Artikel beschäftigt sich mit der Berichterstattung in den slowenischen Tageszeitungen „Delo“ und „Dnevnik“ und deren Einstellung in Bezug auf den Krieg bzw. Konflikt im Kosovo. Mit -ZUSAMMENFASSUNGEN Hilfe eines sprachpragmatischen Ansatzes versucht die Autorin zu veranschaulichen, daß die Artikel kein kohärentes Bild über die Ereignisse im Kosovo und über den slowenischen Standpunkt dieser Krise gegenüber vermitteln. Es hat sich herausgestellt, daß sowohl die slowenische Politik als auch die slowenische Öffentlichkeit keinen eigenen Standpunkt hatten und bemüht waren, deutlich ihre Distanz zum Krieg zu bezeugen. Die Beziehung den Albanern und der Kosovofrage gegenüber war ambivalent: Obwohl die Albaner als Opfer betrachtet wurden, betrachtete man sie aber gleichzeitig auch als Opfer, denen das widerfahren ist, was ihnen gebührt. Die Flüchtlinge wurden, so wie im Bosnienkrieg, als amorphe Menschenmasse dargestellt, die Slowenien überschwemmen würde. Von einer Lösung des Flüchtlingsdramas hat sich Slowenien aber distanziert, und obwohl slowenische Medien bis zu einem gewissen Maße albanischen Informationsquellen Glauben geschenkt haben, haben sie - was scheinbar paradox klingt - den serbischen Medien in noch größerem Maße geschenkt. Schlüsselwörter: Sprachpragmatik, interkulturelle Kommunikation, Medien, Argumentation, Krieg, Kosovofrage Mitja Velikonja GLÄUBIGES VOLK VS. NATIONALISIERTER GLAUBE /Zusammenfassung/ Der Autor behandelt in seinem Artikel die religiösen Aspekte des letzten serbisch-albanischen Konfliktes im Kosovo, wobei er auf einen grundlegenden Unterschied in den Mythologien der beider Völker hinweist, die aus der unterschiedlichen historischen Entwicklung beider Völker herrührt. Der albanische Nationalismus entwickelte sich in einer deutlichen Distanz zu verschiedenen religiösen Identitäten, da das albanische Volk in religiöser Hinsicht plural ist. Dies hat zur Folge, daß die nationale Mythologie überaus säkular ist. Der serbische Nationalismus indes basiert in großem Maße auf der christlichen und orthodoxen Überlieferung, wobei gerade der Mythos vom Amselfeld einen zentralen Stellenwert in der religiösnationalen Mythologie einnimmt. Auch in den letzten Ereignissen im Kosovo hat sich in einigen Aspekten der Unterschied zwischen dem Konzept des „nationalisierten Glaubens“ bei den Serben und dem Konzept des „gläubigen Volkes“ bei den Albanern gezeigt, wie er sich auch heute noch zeigt. Schlüsselwörter: Nationalismus, Religion, Mythologie, Albaner, Serben, Kosovo Ton~i Kuzmani} DIE KATASTROPHE DER HUMANITÄT /Zusammenfassung/ Der Verfasser vertritt den Standpunkt, daß es sich bei den Natoangriffen gegen Jugoslawien um Zeichen der neusten Form der endgültigen (modernen) Abrechnung mit der griechischen Erfindung der Politik handelt und damit auch -jedenfalls indirekt - mit der Demokratie. Obwohl die Menschenrechte den Anschein haben, daß sie in erster Linie für das einzelne Individuum gelten, sind sie sowohl in der amerikanischen als auch französischen Geschichte, wie sie vom Autor detailliert erhellt werden, in der Regel auch von „kollektiver“ Bedeutung, und zwar zumindest in Bezug auf die Nation, die Klasse und das Geschlecht. Der Kern des Paradoxes, der die heutige Zeit kennzeichnet und sich im Kosovokrieg widerspiegelt, ist das Phänomen eines neuen Krieges für die kollektiven Menschenrechte (eines Volkes), gleichzeitig aber auch für ein Volk, das nicht nur seine eigene Nation hat, sondern es ihm auch verwehrt ist, eine zu gründen. Und genau an dieser Stelle, so meint der Autor, ist der Schlüssel für das Verstehen dessen zu suchen, was allgemein als „humanitäre Katastrophe“ bezeichnet wurde und in den Begriff „Katastrophe der Humanität“ umzuwandeln gilt. Die Möglichkeit zum Mißbrauch der Menschenrechte zur Rechtfertigung eines Krieges zeigt sich in einem immer liberaler werdenden Verstehen der Menschenrechte, und zwar wenn ein gesellschaftlicher Konsens in Menschenrechtsfragen kurzerhand zu einer politischen Grundsatzhaltung zur Ordnung internationaler Beziehungen werden kann. Gerade diese Art der Menschenrechte (nicht etwa die Menschenrechte allgemein) sind zum „strategischen Interesse“ der USA und der NATO geworden. Genau diese, auf den ersten Blick unbedeutend erscheinende neue Akzentverschiebung von „nationalen“ zu „internationalen“ Menschenrechte - vor allem in der Politik - führt zur tiefgreifendsten Neudefinierung der ganzen POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 277 bisherigen Weltordnung mit ihren vorhersehbaren Folgen, die vom Autor auch aufgezeigt werden. Schlüsselwörter: Menschenrechte, NATO, Krieg auf dem Balkan, Politik Nata{a Velikomja VOLK, NATIONALSTAAT UND HOMOSEXUALITÄT /Zusammenfassung/ Der Text der Autorin Nata{a Velikomja mit dem Titel „Volk, Nationalstaat und Homosexualität“ befaßt sich mit der Verflechtung der nationale Identität mit der sexuellen. Der Text ist in zwei Teile gegliedert: im ersten Teil mit dem Untertitel „Volk, Sexualität und Identität“ beschreibt die Autorin wie der Prozeß der Entstehung von Nationalstaaten und Nationalismen parallel zum Prozeß der Entwicklung folgender Konzepte verlief: Ansehen, Moral, die Vorstellungen über die „Männlichkeit“ und „Weiblichkeit“ sowie über den menschlichen Körper, usw. Besondere Aufmerksamkeit schenkte sie der Analyse der weiblichen und männlichen Homosexualität innerhalb des national(sozialistisch)en Diskurses unter Kriegsbedingungen und führt diesbezügliche Beispiele aus dem Gebiet des ehemaligen Jugoslawiens an. Im zweiten Teil unter dem Titel „Politik, Staat und Homosexualität“ analysiert die Autorin, vor allem am Beispiel des slowenischen Staates, auf welche Weise der Nationalismus einen Einfluß auf die Haltung des Staates in Bezug auf die Homosexualität ausübt. Schlüsselwörter: Nationalismus und Moral, nationale Stereotypen über die Geschlechterrollen, Krieg und Homosexualität, Nationalismus und Homosexualität, Homophobie Iivi Masso MACHT UND DER ANDERE IN DEN INTERNATIONALEN BEZIEHUNGEN /Zusammenfassung/ Der Artikel behandelt die Formung und Umformung sowie die Überwachung des „Anderen“ in den internationalen Beziehungen und alternative Diskurse, die die Rhetorik des Anderen ablehnen, was implizit im vorherrschenden Diskurs in den internationalen Beziehungen erkennbar ist. Der Artikel konzentriert sich auf die „subversive“ feministische Kritik des Realismus, der die Verbundenheit des vorherrschenden Militarismus mit der patriachalen internationalen Ordnung aufzeigt. Der Artikel versucht darzulegen, daß der Andere nur dann adäquat analysiert werden kann, wenn er in seiner Komplexität verstanden wird und nicht nur versucht wird, in geschlechtsspezifischen Termini verstanden zu werden. In Bezug auf die Jugoslawienkrise können die Luftangriffe der NATO vollends durch realistische Termini gerechtfertigt werden. Obwohl die Autorin einer solchen Rechtfertigung von „unvermeidlichen“ Maßnahme, die eine Vielzahl von unschuldige Opfern fordert, im Namen „höherer Ziele“ nicht zustimmt, vertritt sie aber gleichzeitig den Standpunkt, daß diese nicht durch verkehrte, duale Kategorien abgelehnt werden können, mit denen die postmoderne feministische Kritik die tatsächlichen Mechanismen zur Konstituierung des Anderen aufdeckt. Schlüsselwörter: internationale Beziehungen, Feminismus, NATO, Krieg auf dem Balkan, potestas und potentia, der Andere Rajko Mur{i~ DIE POPMUSIK IN DEN KLAUEN DER REPRESSION UND ZENSUR /Zusammenfassung/ Zwei Mitgliedern der slowenischen Musikgruppe Strelnikoff droht eine Anklage wegen der Veröffentlichung der CD mit dem Titel „Bitchcraft“, auf deren Frontseite die heilige Maria abgebildet ist, die eine Ratte in ihren Armen hält. Der Autor beschäftigt sich nicht mit dem Inhalt der CD und auch nicht mit den Kulturkämpfen im Postsozialismus. Vielmehr befaßt er sich mit der formellen Seite dieses Sachverhaltes und versucht die Repressalien gegen die Gruppe Strelnikoff mit anderen Fällen zu vergleichen, als der Staat in die Sphäre der künstlerischen Schaffensfreiheit eingriff. Hierzu vergleicht er Erfahrungen mit der Zensur und Repressionen, die Musiker in den USA, Großbritannien und in anderen westlichen Ländern, in islamischen (Algerien und Pakistan) und in ehemaligen und jetzigen sozialistischen Ländern, im Dritten Reich sowie in sog. Dritte-Welt-Staaten 278 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN gemacht (Afrika, Lateinamerika) haben. Ferner werden auch kurz die Beziehung der Religionen zur Musik, die moralistischen Vorbehalte und die Systeme zur Implantation von Autozensur beschrieben. Abschließend erörtert der Autor die Diskussionen über die Grenzen der freien Meinungsäußerung, wobei er sich für den liberalsten Standpunkt in Bezug auf die freie Meinungsäußerung und die freie Schaffensfreiheit einsetzt, die das Fundament jeder demokratischen Gesellschaft bilden. Schlüsselwörter: Popmusik, freie Meinungsäußerung und Schaffensfreiheit, Zensur, Repression, Blasphemie, Politik, Religion, Strelnikoff Gregor Bulc DIE STRELNIKOFF-AFFÄRE ALS MORALISCHE PANIK /Zusammenfassung/ Einleitend stellt der Autor das soziologische Konzept der moralischen Panik vor, definiert es und entwickelt es gemäß aktueller Abhandlungen über dieses Konzept weiter. Hierbei stützt er sich vor allem auf das revidierte Konzept der moralischen Panik von Angela McRobbie. Der Autor hebt die bedeutende Rolle der schnellen Entwicklung der Massenmedien und ihrer spezifischen Herstellung von Nachrichten sowie die Rolle einflußreicher Interessenverbände bei der Entstehung von moralischen Paniken hervor, was zu einer Etablierung der moralischen Panik als Norm bzw. als alltägliche Praxis in der Berichterstattung führt. In der modernen Gesellschaft tritt die moralische Panik als Symptom umfassender ideologischer Kämpfe auf. Im zweiten Teil setzt sich der Autor mit Hilfe der Analyse von Medientexten mit der sog. Strelnikoff-Affäre auseinander, die seiner Meinung nach zum modernen und revidierten Konzept der moralischen Panik zählt; darüberhinaus ordnet er die Affäre auch dem Konzept der Medienskandale zu. Der Autor stellt fest, daß die moralische Panik in Bezug auf die Gruppe Strelnikoff vor allem auf die slowenischen Katholiken beschränkt war und daß sie in der Praxis den ideologischen Kampf zwischen verschiedenen Diskursen und regulativen Praktiken widergespiegelt hat. In diesem Fall war auch ein vergrößertes Engagement der slowenischen römisch-katholischen Kirche und in Folge dessen auch der Gerichte, also auch des Staates, bei der Interpretation von Kunstwerken bemerkbar, was in der slowenischen Gesellschaft ein Novum darstellt. Schlüsselwörter: moralische Panik, Medienskandal, Strelnikoff POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 279