"»iia dolži rdeče, I Pripravljajo napad 6(1 "jeni meji fe-ba. med Rusijo in Do Jtlj0 ie že sklenjena ^enju Špancev • ^doi, I* w ' — Radio iz Madrida V!!anja1' da je bila skle-% jn *'ma Pogodba med Ru-nesf ncw'°> lfar bi moglo We morebiine invazije vla\°U strani Rusov. Špan- l^pltV^trdi' da se špan~ "kanci v Franciji pri-Kij0 ° na oboroženo inter-' ffiši V Pirine.iih- kakor hitro ° ^ kakih oboroženih /Cb meji- °asu pa ,Se Porc^a iz S-o' (la Je špansko mini-pilo :2unanje zadeve po-i egate Združenih na-iSio t' pošl-iejo v Španijo Iti ^lik°miSij0' ki naj pre" [Nb(]0lv.Je resnice na polj- | "stvp glede nemških ki da delujejo l^skni na raziskavanju Por °mbe- londonskega ko- E5,Senta-lista Daily Work" JNii(i a"aJajo nemški znan-[,%, jV neki vasi v bližini P^Ov., da nemoteno vrše 'n]e atomske sile. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došlo preko Trsta) rJUROBOMI Marku&ic 1 tS n.lZJUtraj ob pol šestih I. ^ Sv°jom domu Valen-PSi Slc v starosti 65 let. Vlije! na 1061 E-'147 St n. 1 dc™a iz sel a Viš-es Gorshe Nii na svojem domu f« 1Ces Gorshe, rojena yHojfHnujoča na 932 E. J'e bila v Trzinu \ .O odkoder jepri-H- Je ,bn ko Pred 25 leti. 48 let. Tukaj za-\Sa ?ega soproga Fran-V' V Peter Po- V bra' arem kraju pa za-V. Ni,t L°uis, John in VVnl,k; Sestri Antoi" lo in sestro Mary ob Pogreb se bo vršil V 10:30 iz Frank Za-\ , 'ebiega zavoda na , k°Pališče. ^Kl^eckanin mL RC1S: Ohio, je umrl V> ln ml., star osem; in Antoinette, j^Veh, 3508 St. Clair X" ho!,,/ bo v četrtek ob h iz Golub pogreb fl4703 Superior fuj^ku parijo pokopali Itr0oU bo ameriška stalim naše soza- SLUČAJ CUNDER. Brali ste, da je bil težko ranjen partizanski oficir Cunder v Trstu, ko je stopil iz neke gostilne. Zakaj je bil napaden? Tu sta dve govorici. Eni trdijo, da je to bilo hrvaško maščevanje za ubitega Protolipaca, ki ga je ubila v Trstu partizanska OZNA, drugi pa mislijo, da je to medsebojno obračunavanje partizanov samih. Tudi marsikak partizan, ki mu ne zaupajo, izgine. PREBIVALSTVO NA PRIMORSKEM je vse, kar je slovenskega iifhrvaškega, .aivso'odjoc'- s nostjo proti Italiji. Do tu so vsi edini. Tudi mnogo starih Trzača-nov poznam, ki se jim je Italija tako zamerila, da bi ob kakem glasovanju ne dali glasu Italiji, čeprav se imajo za Lahe. Nišo. pa seveda vsi Slovenci za Tita ali partizane. Zlasti v goriških gorah je prebivalstvo obeh zon zelo proti partizanom. Pravtako prebivalstvo po vipavskih in notranjskih vaseh. Več ima partvizanstvo prijateljev na Krasu in pa v Brdih. Tako ,so Slovenci na Primorskem samo v enem edini, da Lahe sovražijo, drugače pa je partizansko postopanje deželo razdelilo v dva silno si sovražna tabora. Sovraštvo, ki ga seje titovstvo, bo trajalo dolgo, naj bo naša Primorska skupaj ali deljena. NARAVNOST V RUSIJO. — Slovenija je prav na robu po komunistih obvladane Evrope. Obmejne dežele so vedno trpele ra-! di utrjevanja meja. Tudi to me- NA KOROŠKO so tudi vrgli precej ljudi, ki jim niso všeč. | Nekaj teh je res simpatizerjev z Nemci. Toda mnogi so vrženi čez mejo samo zato, da so se lahko polastli njihovega premože-, nja. Znani trgovec iz škofje lo-; ke Taler je tako moral čez mejo; kot berač. Bil je znan kot velik Sokol, kot naroden delavec, pod-; piral je z visokimi svotami partizane, ker je vrjel, da se res bo- ! re za svobodo. Sedaj je okusil v polni meri svobodo, ko se je znašel na Koroškem med drugimi begunci. Sedaj pravi: "Vsaj ozdravljen sem od vsakega par-' tizanstva." Drugi begunci sicer malo privoščijo Talerju in drugim takim neprostovoljnim beguncem to neprastovoljno be-j gunstvo, toda skupna beraška usoda sedaj vse druži. -o- Rusija je napravila že s skoro vsemi državami Balkana trgovske pogodbe London. — S podpisom dveh novih trgovskih pogodb prošli teden v Moskvi, je Rusija dobila v svoje trgovsko področje že skoro ves Balkan in Finsko. Vse pogodbe so napravljene tako, da bo vsaka država obvezana trgovati z Rusijo in sicer bo po; večini Rusija dajala svojim tr-, govskim zaveznicam surov material ža ižfdeTane predmete. V pogodbah je navedenih še več drugih dogovorov tikajočih se držav, ki so sklenile pogodbe, jo komunizma utrjujejo na ta j Naslednje države vzhodne način, da hočejo iz Slovenije na.,EvroPe ™ajo take pogodbe že praviti najhitreje močno komu-; Podane z Rusijo: Poljska, nistično postojanko. Zato je tu- Ti pa gotovo niso imeli težave s štetjem V Eagles,, Wis., so imeli volitve. Kot je povsod navada, da ne, volivni odbor pripravi za štetje glasov in da to delo izvrši lcar najbolj hitro more, talco so bili tudi v tem mestu volivni uradniki vsi točno na mestu, kajtj pričakovali so vsaj navadnega odziva volivcev, katerih je običajno krog 250. Toda pri zadnjih volitvah so ti uradniki opravili svoje delo v rekordnem času, kajti na volišče je prišlo samo ■— sedem volivcev, to so bili volivni uradniki. CLEVELANDU PRETI RES AKUTNO POMANJKANJE MESA IN SUROVEGA MASLA i Darovi za begunce V našem uredništvu so daro-1 vali za begunce sedeči: po $10:j | Anthony Krantz, Barberton, O.' lin neimenovan; Thomas Plos iz1 Keewatin, Minn. $5.00 in 'ne-' I imenovana iz Cherry Valley ; $2.00, 1 Najlepša hvala vsem skupaj; in priporočamo še drugim, da bi1 1 darovali po svoji moči. -o- Doprinosi za kampanjo Edwarda Kovačiča Za kampanjo Edwarda Kovačiča, ki kandidira v urad1 okrajnega komisarja, so prispevali sledeči: Paul J. Schmiller, 6235 St. Clair Ave., $25.00; neimenovan prijatelj $25.00; Anthony C. Kromar, 6235 St. Clair Ave. $10.00; George in Frances Ko-vačič, 6312 St. Clair Ave., $5.00. —--o- Pravda se pritožuje, da so jug. kraljevi vojaki v ameriški zoni Moskva. — Pravda je silno vznevoljena, češ, da so jugoslovanski kraljevi vojaki v ameriški zoni v Nemčiji in da se tam-jkaj zbirajo že od lanskega oktobra pristaši generala Mihajlo-viča in delujejo na tem, da se v jugoslaviji zopet vzpostavi monarhija. i Reuterjev poročevalec iz Mo-nakova pravi, da je bilo res v začetku februarja krog 26,000 poljskih in jugoslovanskih vo-Logan, O.'— To mesto, kajakov v ameriški okupacijski šteje krog 6,000. prebivalcev ne! zoni in to s privoljenjem Zed. bo imelo ob nedeljah nobene te-' držav. V področju 3. armade lefonske posluge. Kompanija ' so bili Jugoslovani, kakor tudi je podala ta svoj sklep na pod-1 na področju 7. armade, a so la«i unijskih zahtev glede plač' bili zaposleni le kot straža pri in delovnega časa. vojaških skladiščih. -o----I --o- So bili zadovoljni z maj- Komunistična stranka je hno vsoto V Kraft Food Co. so vdrli ponoči roparji in razbili malo varnostno blagajno, kjer so dobili komaj $100, a niso se pritaknil i večje blagajne, kjer je bilo par tisočakov. --o--— d i komunističen režim na Slovenskem najhujši. Zato tudi najbolj preseljuje ravno prebivalstvo iz tega dela Jugoslavije. Poročal sem že kako izseljujejo nasilno naše kmete v Slavonijo in v Vojvodino. Sovenskemu kmetu komunist ne zaupa. Zvedel pa sem, da so mnoge odpe-jali tudi kar v Rusijo. Eden za drugim sta ša dva taka vaka ne-srečnežev na prisilno delo nezna-nokam, da se ne vrnejo nikoli več. Čehoslovakija, Ogrska, Rumu-nija, Bolgarija, Jugoslavija in Finska. -,o- Bivši član španske komunistične stranke obsojen Madrid. — V tem mestu je bil obsojen na osem let ječe bivši član komunistične stranke in republikanski detektiv v času civilne vojne v Španiji, Marcos Burruaga Perez, ker je prestopil državno mejo s ponarejenimi listinami. Ob nedeljah bodo brez telefona ŠELE SEDAJ POROČAJO O GROZNI NESREČI V RUDOKOPIH MANDŽURIJE Tokijo. Poročilo o največji zraka pa si niso upali odpreti, do sedaj znani rudniški nesreči, kjer je izgubilo življenje 1527 Kitajcev in Korejcev in-bile okrog 268 rudarjev ranjenih je bilo šele sedaj obelodanjeno iz glavnega stana generala MacArthurja. Razlstrelba, ki je zahtevala toliko žrtev se je pripetila v Honkeiku rudnikih v Mandžuriji in sicer še 26. aprila 1942. Japonci pa so to silno nesrečo zakrivali pred vnanjim svetom do danes. Vzrok nesreče je bil kratek stik, ki je užgal me-than plin in tako je bilo po raz-strelibi zajetih pod zemljo 4,400 rudarjev. Pihal za čiščenje ker so se bali, da bi morda še bolj ra'zpiihali ogenj. Seveda, če bi bili imeli ventliacijo odprto, potem bi bilo mogoče rešenih nekaj več življenj. Največ žrtev je bilo zadušenih od strupenih plinov. Edina malo podobna nesreča se je bila pripetila blizu Calais V Franciji leta 1906, kjer je bilo 1110 rudarjev ubitih; tretja in četrta podobna nesreča v rudniku pa sta bili v Orientu v Hogyo, 15. decembra 1917, kjer je bilo ubitih 667 oseb in četrta pa v Tashanu, Mandžurija, 11. junija 1917 s 917 žrtvami. izključila William Browderja New York. — William Brow-der, bivši upravnik pri komunističnem listu Daily Worker in blagajnik komunistične stranke je bil izključen iz stranke. Willi H IIIAIIP IVPIIPATI 1 brat Earl Browderja, NAJNOVEJŠE VESTIkatera so sedaj k°munisti. °ba „ . . [označili kot "sovražnika delav-WASHINGTON — Tajnik po- Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Kočevska sodba. Nekaj stotin protikomunističnih borcev so privlekli partizani po piodcu Turjaka in Gr-čaric v Kočevje. Večino so postrelili po daljšem mučenju. Proti nekaterim pa so v prizor ili komedijo, ki so jo imenovali kočevski proces. S kako pravico je sodil tak partizanski nasilnež? Kdo mu je dal oblast za tatto sodbo? Nihče! Sam si je vzel pravico. Tolovaj je sodil tistega, ki se je pred njim branil. Naivni ameriški lilov-ci pravijo temu borba za svobodo, bila pa je borba za komunizem. - stva " ljedelskega departmenta, CHn- ',' ton P. Anderson, je povedal, da je general MacArthurju; obljubljeno, da bo dobil 150,-000 ton pšenice ali drugega žita, na mesec (april, maj, junij) za lačne Japonce. LONDON — Angleška vlada je omejila izvoz konzervirane hrane. Druga živila bo še naprej izvažala, dokler ne bo Mrs. Frank Summers iz E. domače prebivalstvo prizade-, 99. st> sp0r0ča, da je bil njen to- i sin Frank V. Kline povišan v ATENE — Bivši predsednik j poročnika. Lt. Kline je naviga-Herbert Hoover je dospel z tor na transportnem letalu, letalom v to mesto, da se pre-j Kljub temu, da je že odslužil tri priča o potrebi živeža za gr-^ta in pol, se je sedaj ponovno ško ljudstvo. vpisal za nadaljno službo v ar- FRANKFURT — V Darmstad-! macu tu je bil od ameriških oblasti I mi m n aretiran Hans Mueller, o ka-; častni odpust je dobil Y 2-c terem se domneva, da je bil John Petsche, sin Mr. in Mrs. Perzijci so umaknili pritožbo pri U. N. na pritisk Rusije Teheran. — Perzijski viri poročajo, da je bil premier Ahmed Ghavam, ki je dal povelje perzijskemu zastopniku pri UN, da umakne obtožbo napram Rusiji pod pritiskom in da je izdal tako naročilo samo na zahtevo Moskve. Sovjetski poslanik je izjavil Ghavamu, da bi bila ruska vlada užaljena, ee Perzija ne umakne svoje obtožbe pri UN. Zagotavlja se, da je bil Ghavam, ko je izdal odlok za umaknitev obtožbe, prepričan, da ostali člani varnostnega koncila ne bodo dopustili, da bi se vrglo to vprašanje iz dnevnega reda pred 6. majem, to je, do dne, ko je Rusija obljubila umakniti svoje čete iz Perzije. Nek perzijski uradnik pa se je izrazil,, da Amerikanci in Angleži ne vpoštevajo, da imajo Perzijci svojo glavo že v medvedovem žrelu. -o--— Vedno imejte v spominu, da je boljše biti minuto počasnejši kot pa sekundo prehiter in to posebno velja pri prehodu čez cesto, kjer drvi na stotine avtov in drugih vozil. Razne vesli od naiih borcev v sluibl Strica Sama pomočnik Martin Bormanna, Hitlerjevega pomožnega voditelja v nazijski stx-anki. CHICAGO — V prvi "baseball igri te sezone so zmagali cle-velandski "Indians" z Bob John Petsche iz 2558 E. 73. St. Služil Je na Pacifiku. Bil odlikovan z "Filipine Liberation Ribbon" in 5 bronastimi zvezdami. Pohajal je v Holy Trinity šolo in pred vpoklicem v morna- Fellerjem na čelu, porazili so, riško službo je graduiral iz Ca "Chicago White Sox" 1:0. ' thedral Latin višje šole. S-Sgt. John Knific Jr., sin Mr. in Mrs. John Knific, 18322 Neff Rd. je dobil častni odpust iz službe Strica Sama. Služil je vsega skupaj 37 mesečev, del tega časa s transportnimi letalci v Franciji, Nemčiji in v Zed. državah. Na kratek dopust je prišel domov C. T. M. Leo Ladiha Jr., kf je na poti iz San Diego, California na novo službeno mesto v Quonset Point, R. I. Njegova sestra Mary Ladiha je pa dobila častni odpust iz is^užbe Strica Sama, kjer je služila kot voja ška bolničarka. Leo in Marh sta sin in hči Mr. 4n Mrs. Leo Ladiha iz 1336 E. 55. St. | Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Perijoda za sladkor in žganje— Sladkorna znamka iz knjige Šti. 4 je veljavi za pet funtov [sladkorja do 30. aprila; znam-J ka št, 9 iz knjige št. 4 (sladkor za prezerviranje) dobra za pet 'funtov do 31. oktobra. Za žganje 41 perijoda od 15. aprila dp 4. maja. Dobite lahko en.kvort, eno petinko ali dva pinta na osebo. Sorodnika išče— Frančiška Merlak bi rada izvedela naslov svojega strica Franceta Merlak iz Rovt. Zgla-si naj se osebno ali pismeno na naslov John Z ust, 6735 Edna Ave., Cleveland 3, Ohio, kjer bp dobil važna poročila iz starega kraja. "Vstajenje" pri far i Marije Vnebovzete— V cerkvi Marije Vnebovzete na Holerns Ave., bodo obhajali "Vstajenje" s slovesno sv. mašo ob petih zjutraj. Ob tej priliki bo posebna in nenavadna pridiga v slovenščini. Karkoli boš slišal, morda ne boš pozabil do konca svojih dni. V sončno Kalifornijo— Mr. in Mrs. Blaž Hace, 1153 Norwood Rd., sta .jo danes mahnila proti sončni Kaliforniji na obisk k svojim hčeram. Srečno pot in zdrav povratek. Pisma imajo pri nas— Bavdek Tone in Lojze, oba iz Spodnje Slivnice pri Grosupljem; piše jima Frank Bavdek. Jaklič Jože iz Dol. Kamene pri Novem mestu; piše Josip Rezelj in žena roj: Potočar. Vehar Jakob iz Lavrovca, župnija Sv. Trije Kralji; pišeta Skvarča Ivan iz Št. J o sta in Gutzelj Stanko iz Lavrovca. Sorodnike išče jo— Hrvat Alojzij iz Gorenje Brezovice 8, Št. Jernej na Dolenjskem, išče naslove sledečih: Recelj Marija iz Gor. Brezovice 8. Fabjan Franc iz Dol. Gradišča 4, Št. Jernej. Strel Alojzij iz Gor. Brezovice. Kovačič Franc iz Dobrave 23, občina Dobrnič išče naslove: Erbida Jakob iz Plešivice, obe. Šmihel pri Žužemberku. Ciligoj Ana. Selak Peter z Griča 1, Št. Peter pri Novem mestu išče naslove : Jane Alojzij iz Lešnice, Št. Peter pri Novem mestu. Cvelbar Terezija iz Družinske vasi pri Beli cerkvi. Prosimo čitatelje naj opozo-re prizadete, da se oglase. Na-i slovi Hrvata, Kovačiča in Sela-> ka so v našem uredništvu. t K molitvi— Članice dr. Sv. Ane št. 4 SDZ ste prošene, da se zberete danes, 17. aprila ob 8 zvečer, v Frank Zakrajškovem pogrebnem zavodu, da izkažemo zadnjo čast naši'pok. sestri Agnes Sot, v petek ob 9:30 pa se udeležite pogreba. Baraga Glee Club— Na veliki četrtek popoldne od 5 do 6 imajo molitveno uro članice Baraga Glee kluba in dekliške Marijine družbe. -o-- NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SB PRI VSAKI PRILIKI SPOMNI* MO NA BEGUNCE ji! AMERISKftWo©M©VINft S DaroM! P AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN - SLOVENIAN MORNING 1N LANQUAGE 0NLY AMERICAN HOME • ^ CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, APRIL 17, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLV1I1 Clevelandski dobavitelji mesa gredo vedno bolj nasproti najhujšemu pomanjkanju mesa kot je sploh kdaj bilo v času zadnje vojne. Prerokujejo, da v poletnem času sploh ne bo mogoče dobitii svinjine in tudi ne tako zvanega "lunch meat," Vodilni možje v mesni industriji pravijo, da če bi se določila kvota v klavnicah na stopnjo kot je bila v letu 1944, potem bi se šele vsaj malo poznalo in položaj izboljšal in to [posebno zato, ker danes je več I klavnic kot pa jih je bilo v j i predvojnih normalnih časih. | Končno pa morda niti to ne bi i dosti pomagalo, ker vlada po-' i kupi še vedno do 50 odstotkov 'cenejše vrste govedine in krogi 125 odstotkov čiste svinjine, nekaj za svoje vojaštvo in velike ! množine tega mesa pa gre v stradajoče prekomorske kraje. Črna borza z mesom cvete na vseh koncih in krajih. Raketir-ji na črni borzi pokupijo vse kar pač morejo dobiti in kar bi drugače prišlo na pošten trg.1 In kljub vsemu temu, da števili urad za živino poroča, da je danes več živine na pašnikih kot jo je bilo v letu 1943, pa jo je vseeno manj poslane na postavni trg, ker je večina prodane govedina na dražbi in tam pa pride v roke raketrijem na črni borzi. Iz mlekarske industrije se poroča, da povišek 20 centov na 100 funtov mleka ni imel nobenega uspeha in teko je pričakovati v ibližnji bodočnosti, da se bo cena mleku v Cleve-landu zvišala na 18 ali 19 centov kvort in tudi surovega masla bo še vedno primanjkovalo. 2 " AMERIŠKA DOMOVINA. APRIL 17, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) »117 St. Clair Ave. HEnderson 0G28 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays____ NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50.; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaSalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. STJBSCREPnON RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 lor 0 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 lor 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 lor 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. ____ Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879._______________ 83 No. 76 Wed., April 17, 1946 Ruska neznanka (Nadaljevanje Ko je ruski ambasador Gromikov odše? od seje varnostnega sveta UN v New Yorku, so reporterji pisali, kako je vstal in odšel malo bled pa vendar z nepremičnim izrazom na obrazu. Nosil je masko, da ne bi videli napeti pogledi diplomatov, kaj se skriva za tem dejanjem Moskve. Rusija je leta 1941 zasedla severni del Perzije ali Irana, da je prejemala skozi to deželo podporo Amerike in Anglije v boju proti Nemčiji. Obvezala se je, da bo umaknila kot Angleži in Amerikanci svoje čete iz te dežele po končani vojni. Amerikanci so odšli z Novim letom 1946. Anglija in Rusija pa sta se zavezali, da umakneta vse čete do 2. marca 1946. Angleži so to storili. Rusija ni držala dogovora. Tudi ni nikomur povedala, zakaj ga ne drži. Nasprotno! ln-scenirala je v severnozapadnem kotu Perzije v Aserbadja-nu celo vstajo s komunističnim ozadjem. Začela je tudi pritiskati na Perzijo z jasnim namenom, da tudi iz te dežele napravi tako prijateljsko državo kot so že Poljska, Jugoslavija itd. Razumljivo je da to ni všeč Angleže^. Preko Perzije gre pot na Perzijski zaliv, kjer bi Rusija mogla razviti trgovsko konkurenco, preko Perzije bi Rusija takore-koč obkolila Prednjo Azijo in udrla v arabski svet. Vse to ne gre Angležem v račun. Prav tako je razumljivo, da so se Perzijci branili postati sovjetska drajna. Tako je prišlo vprašanje pred varnostpi svet UN. Rusija je sedela na zatožni klopi. Grozdje je prekislo je rekla lisica, ko se ni mogla povspeti do sledkega grozda, pravi basen. Tudi, Rusija je začela iskati izhoda iz te zagate. Začela je dopovedovati, da vodi z Iranom pogajanja in da naj se slučaj odloži do 10. aprila. Stalin je tudi oznanil svetu, da se bo njegova arma-uda počasi umikala iz Perzije. Varnostni svet je zadevo vseeno obravnaval in ruski delegat je zato vstal in odšel. Svet se je zveselil, da je vendar UN enkrat odločno govorila in Rusiji povedala, da morajo tudi veliki držati pogodbe. Ameriški državni tajnik Byrnes gotovo ni imel nikoli tako Amerike za seboj kot v tem diplomatskem boju. Pa se je svet tudi spraševal, zakaj je začela Rusija igro z Iranom in zakaj je potem odnehala. Ali je vprašanje le odložila? Ena neznanka je ostala. Po Veliki noči se sestanejo v Parizu zunanji ministri velikih treh in Francije, da govore predvsem o načrtu miru ■1 Italijo. Kmalu bo leto dni, kar je Nemčija strta, dve leti in pol je minilo, kar se je Italija podala, pa še vedno ni prišlo z njo do miru. Tisti, ki zadržuje je Rusija. Prvega maja je bilo določeno, da v Parizu pridejo skupaj vsi, ki so in-teresirani na miru z Italijo. Do takrat pa so imeli veliki trije in Francozi vse pripraviti za to konferenco. Rusija je samo postavila že na konferenci v Moskvi svoje zahteve, ni pa hotela razpravljati. Kot milost so pristali njeni delegati na to, da gre nepotrebna komisija v Trst in na Primorsko, da dožene stanje situacije na licu mesta. Novi sestanek po Veliki noči v Parizu je tako zopet neznanka Rusije. Ali bo to razgovarjanje izsiljevanje? V zvezi z italijanskim mirom so vprašanja Trsta, Dodekaneza, Tripolitanije in tudi Dardanel. Kaj bo Rusija hotela na vsak način in kaj je samo igra? Ali je to spet igra zavlačevanja s kakim posebnim namenom? Mnoge skrbi, da postavi na pomlad Rusija spet zahteve po spremembi mej na turški severni meji. In kaj potem? Ali prepustiti Turčijo njeni usodi? Nova neznanka v zvezi z Rusijo. Ob vsem tem se mnogi vprašujejo, ali ni ta negotovost, kaj vse Rusija hoče, morda prej izraz njene notranje slabosti kot pa izraz njenfe spretnosti in moči. Če bi'bili Rusi v polni zavesti moči, ne bi tipati, kaj se da izsiliti in se ne bi umikali kot so se v iranskem slučaju. Ti, ki tako mislijo, utemeljujejo svojo misel s tem-le: Rusija še ni objavila svojih vojnih izgub. Vrjetno jih tudi ne bo, ker bi preveč pokazala, kaj je vse izgubila. Nekateri cenijo njene izgube na 10 milijonov mož. To je silna številka za vsako državo; tudi za Rusijo. To pomeni, da je pomanjkanje delavcev, da je obnova težka in počasna, da kljub Stalinovi bahavosti, koliko bodo produciiiali, ne bo šlo tako gladko ali šlo lc ob sužnjski izrabi človeških sil. To pomeni znova silno nizek standard življenja, pomeni zaostalost, pomeni stradanje. Zato mislijo neki komentatorji, da Rusija z mogočnim govorjenjem zakriva svojo notranjo slabost. Taki mislijo, da železni zastor zakriva pogled na Rusijo prav zato tako ne-prodirano, da ne bi tujec opazil ruskih domačih slabih strani. Ti, ki tako mislijo, trdijo, da se bo Rusija za vsako ceno izognila kaki vojski. Drugi jim ugovarjajo in pravijo, da vendar drži Rusija pod orožjem še tolike množice vojaštva. Ruske armade še" stoje v Nemčiji, v Avstriji, na Ogrskem, po Balkanu. Te vendar čakajo na A-ojsko! Pa odgovarjajo drugi, da je tudi to znak slabosti. Teh armad ne upajo naenkrat demobilizirirati, ker doma ni hrane, v tujini pa se žive od dežele, v kateri se drže. / - Dodajajo še to, da tudi varno ni prehitro poslati domov premočnih oddelkov. Te čete so videle v Evropi vseN drugačne razmere kot jih vidijo doma. Vedo. da do,munizem ni prinesel Rusiji tega, kar je obljubljal. Zato ni dobro, če bi prišlo domov naenkrat mnogo nezadovoljnih ljudi. Treba jih je počasi spuščati nazaj v stare razmere. Boljševiki vedo iz lastne izkušnje, da je po vojski, kaj lahko začeti z re- volucijami. — Naj imajo prav eni ali drugi, računati moramo z dejstvom, da je tudi visoki diplomaciji marsikaj ruska neznanka. Zelo resno se trdi, da sta v Rusiji sami dve struji v visokih odločilnih krogih. Eni se zavedajo, da je Rusiji potreba miru za vsako ceno in da mora najprej zaceliti svoje težke rane. Ti sa so za to, da začasno ustaA^jo svojo ekspan-zivnost in hranijo in zbirajo moči za bodočnost. Trdijo, da spadata v to skupino Stalin sam in vrhovni komandant armade Žukov. Druga skupina, v kateri da je Molotov poglavitni, pa. da je mnenja, da je prav sedaj, ko je izšla Rusija iz vojne tako zmagovito, čas, da doseže vse svoje politične cilje. Ta skupina računa, da bodo zapadne demokracije v vsem odnehale v strahu pred novo vojno. Dokler bo visel železni zastor, ki loči rusko ljudstvo od zapadnih narodov in dokler ne bo Rusija s UN res sodelo-ala in ne poskušala komandirati s kakim veto, tako dolgo o ruska neznanka visela kot mora nad človeštvom. Tako dolgo ne bo prazna beseda o ruski nevarnosti. Odpri srce, odpri roke. . . ] duhove (angele iii svetnike). Precej veliko število ljudi je navajeno verjeti v to, ali ako se pazl.jivo(!) preišče, kako je vera postala in zakaj jo buržo-azija vdržava s tako navdušenostjo, tedaj nam postane pravi pomen vere jasen, ki je kot strup, s katerim se je narod zastrupljeval in še vedno zastrupi jflje. Tedaj je tudi jasno, z tikaj slo komunistične stranke odločni nasprotnik vere." * * tis Tako je pisal pred nekako 20 leti tedanji apostol komunistov v slovenskem jeziku in med Slovenci listič "Delavec." Čeprav mu je TEDANJI koloma- "Pisanega Polja" takrat o-čital, da je v tem članku na-mešal veliko rezanice, mu je treba vseeno priznati, da je bil ODKRITOSRČEN. TAKRAT našim katoličanom ni bilo treba šele razlagati, kaj je in kaj hoče — KOMUNIZEM. Komunistični apostol je vse sam povedal naravnost, brez ovinkov. "Delavec" je že davno prenehal, da je skoraj škoda . . . Zdaj nimamo nobenega OD-K RIT O S RCNEG A komu matičnega apostola več med seboj. Vsi bratci nekdanjega "Delavca" so si med tem nadeli krinko in jo neprenehoma nosijo. Tako se da razlagati, zakaj nekateri naši katoličani lahkoverno trdijo, da veri v Sloveniji nod komunističnim režimom NE grozi nobeno — preganjanje, kaj šele, da bi. bila ŽE ZDAJ preganjana . . . * * * Ker smo pa že pri rajnem "Delavcu," utegne koga zanimati, kako je ta nekdanji komunistični apostol razložil pri-četek vere. Seveda je moral "Delavec" poprej zelo "pazljivo pogledati," kakor je poudaril v prejšnjem odstavku, da je treba. Citajmo — seveda za zabavo: "Ena mlada deklica, ki je bila vzgajana na posestvu, kjer je bila razvita živinoreja, je bila zaposljena vedno okrog jajc. (Toliko jajc od živinoreje? — Vpraša vmes -— Jaka. . .) Jajca so bila stalno- pred njenimi očmi in gledajoč na zvezde nebeške je pričela pripovedovati, da je nebo napolnjeno z jajci. Takšnih primerov bi se lahko naštelo mnogo. Istotako je z zgodovino. Človek je videl, da ima ljudi, ki poslušajo, in ljudi, ki, zapovedujejo, in stalno je razmctrival sledečo sliko: Starejši (kasneje knez) človek, obkoljen z pomočniki, najbolj izkušen in najmodrejši, najmočnejši in najbogatejši, upravlja in vlada; vsi ostali, delajo kakor on hoče in slušajo ga. Ta vsako neumnost, katero so mu ' red, katerega se je moglo vsa-notri potisnili, gospodje vele-! kodnevno in ob vsakem času posestniki in tovarnarji. Že' motriti, dal'je povoda, da se preje smo videli, kako so nekoč vse, kar se dogaja na svetu, vladajoči razredi zavili delav-' raz.jasnju.je na isti način. Na -ski razred s svojim,tiskom, du-' svetu torej obstoji en gospodar hovščino in celo z šolami, ka- in podčinjeni. Celi sveti je tako tere so vedeli, spremeniti iz pro- urejen. Nad svetom vlada en | svetnih sredstev v sredstva za velik, močan in strog gospodar, ! zavajanje narodne zavesti? od katerega vse odvisi in ki "Eno sredstvo za zavajanje strogo kalznuje nepokorn|e in 'narodne zavesti je vera v boga nept slušne. Ta gospodar sve-in hudiča, v dobre in hudobne ta je Bog. Tako je postala mi- Zaikon je močan, sila pa močnejša. (Goethe.) Kateri despot je še ljubil znanost? Ali ne ljubi tat teme ponoči? (Weber.) * * * Naslednje besede so prepisane iz uvodnika v Amerikanskem Slovencu ilz leta 1941, številka 95: "Usoda Poljske je znana, saj smo o njej že čestokrat pisali in objavljali razna poročila. Nemci, ki jih vodi Hitler, so naredili načrt, da Poljsko uničijo s tem, da bodo v vse najboljše poljske kraje naselili Nemce iz Rajha, poljske družine pa razgrnili na vse vetrove, kljub temu da so Poljaki na svoji zemlji že tr'soc let; za isto trpeli in umirali, in imajo vse zgodovinske, človeške in božje pravice do iste. Kaj je prevzetnemu Nemcu za zgodovinske, človeške in božje postave. Hitler in za njim vsi Nemcii se postavljajo za izvoljene lj'Udi na zemlji, za gospodarje sveta. Kamor za-, želi nemško srce, tam se mora vse umakniti, neg lede če so Slovani v takih krajih, že tisočlet-. f;..... j a in imajo cfo takega kraja vse pravice v vseh ozirih. Tako vladajo Nemci s svojim Hitlerjem Slovanom, o katerih pravijo, da jih je treba spraviti s sveta. In naj žalostne j se dejstvo v sodobnosti je, da medtem, ko Hitler in njegovi pristaši mečejo v svet take nečloveške izjave, sedi v slovanski prestolnici Moskvi človek, ki vlada 160 milijonom Slovanov, se cinično reži in ne stori nobenega koraka v zaščito Slovanov. To je Jožef Stalin, samodržec enake baze, kakor Hitler. Stalin je ali največji strahopetec, kar jih zgodovina ppzna, ali pa je največji izdajalec slovanske Rusije, ki jo izdaja Nemčiji in ž njo sodeluje, da postane ves svet ena sama jetnišnica' in ža-iostina dolina suženjstva pod vodstvom Hitlerja in deloma pod njim—Stalinom. Eno ali drugo je, tretjega biti ne more." — Eh,- errr. . . . * * * Kdo se še spominja, da je nekoč izhajal listič z naslovom "Delavec"? Kakšne vrste je bil ta listič, naj pokaže odstavek, ki je bil v dotičnem lističu natisnjen okoli novega leta 1927. Glasi se: "Delavski razred in njegova stranka, stranka komunistov-boljševikov, . ne gre samp za tem, da se osvobodi gospodar-j .'-ko, ampak istočasno gre za tem, da se delavske množice tudi umsko osvobodijo. Gospodarska osvoboditev napreduje v toliko hitreje, v kolikor hitreje protelarec izbije .iz svoje glave sel o Bogu' na nebu v času, ko se je pričela razdvajati na zemlji oblast starejših v plemenu iz prejšnje družbe, kjer je vladala enakost." * * * Ali ste videli — REZANI-CO? TEDANJI kolonar "Pisanega Polja'" (poiščite si ga v februarskih številkah iz leta 1927, če vas zanima . . .) je "Delavcu" postregel z naslednjo podobno razlago: "En mlad učenjak, ki je imel opraviti z opico in se je vanjo zaljubil, je bil vedno samo o-koli opice zaposlen. Opica je bila stalno pred njegovimi očmi in gledajoč na ljudi je začel pripovedovati, da je zemlja napolnjena 'z opicami. Tako nam je po zaslugi "Delavca" popolnoma jasno, kako je prišlo do vere, da sta človek in opica — brat in sestra. Dandanes bi si pa iz gornjih stavkov nekdanjega "Delavca" lahko človek razbistril možgane v drugi zadevi. Ce še enkrat "pazljivo" prečita te "Delavčevo" komunistično razlago, kako je nastala vera v Boga, vam bo mogoče razumeti, kako so slovenski komunisti prišli na misel, da namesto Boga zadostuje — TITO. Ce pa že ne on, pa vsaj — STALIN. Razmišljali so: " . . . vlada EN veliki, močan in strog gospodar, od katerega VSE odvisi in ki strogo kaznuje nepokor-ne in neposlušne." Ha! Ce ta "EN VELIKI in močan in strog gospodar" ni Stalin, kdo pa naj bb?! Torej: Stalin je NAVIŠJI gospodar in Tito je njegov prerok!!! Glasi se nekam po truško, pa -za komuniste je kar dobro. Torej križ s sten, Boga iz src — na izpraznjeno mesto pa Tita in Stalina! Ce bi "Delavec" še danes izhajal, stavim, da bi bil toliko odkritosrčen, da bi brez ovinkov podpisal to komunistično razlago. * >'/ :i< \ "S celo resnico na dan.r' Tako je leta 1934 zaklical in s peresom zapisal P. Hugo Bren in "Amerikanski Slovenec'" je objavil njegov članek istega leta v svoji 121. številki. Šlo je za avstrijske rdečkarje, ki so takrat nastopali še pod imenom "socialisti." Med drugim člankar pove na. slednje: "Da bi jim Cerkev novega rodu ne 'zastrupila' z vero, so ga v naj nežnejši mladosti zajeli, da ga po svoje in zase vzgoje. Duhovnikov in krščanskega nauka sicer niso mogli izriniti iz šole, kakor bi bili tudi radi. Ščitila jih je državna ustava. Zate so pa skušali venski 'strup' na vse mogoče načine, paralizi-rati, neškodljivega narediti. Pri tem jim je bilo učiteljstvo' pasje vdan zaveznik. Kar so katehetje pozidali, je ucitelj-stvo podrlo. Starši, ki so poši-lali svoje otroke k verskemu pouku, so dobili pri rdeči vladi črno piko z vsemi posledicami. Od verskih vaj je učitelj-stvo otroke naravnost zavajalo, češ da se jih nihče ni dolžan u-deleževati. Stare preizkušene šolske knjige so mbrale v pokoj, ker so bile preveč verske. Vpeljali so nove, ki so mrgolele prikritih, in odkritij {napadov na vero in Cerkev. Šolske knjižnice so bile polne brezbarvnega in zastrupljenega mladinskega slovstva, po vzorcu tukajšnjega MLADINSKEGA LISTA. Kar pa v šoli niso mogli doseči, so z vsemi mogočimi sredstvi skušali doseči izven šole. Ljudsko—šolske otroke so organizirali v armado Prijateljev otrok, ki je štela 90,000 članov in članic" . . . itd. * >> * Vidimo torej, da je leta 1934 Amerikanski Slovenec še sprejemal članke, ki so prihajali "s celo resnico na dan." ' Takrat je šlo za avstrijske, socialiste. Danes gre za rdečka-, rje nekoliko drugačne vrste, gr< za slovenske komuniste. Danes bi bilo treba povedati, da na Slovenskem duhovnikov in krščanskega nauka v šoli niti ustava ne ščiti, ampak oboje naravnost izriva iz šole. In bi se moralo povedati, da nekdanje avstrijsko-socialistično organizacijo "Prijateljev otrok" na Slovenskem nadomestuje organizacija — TITOVE MLADINE. In tako'dalje. Kdaj se bo pojavil kdo v A-merikanskem Slovencu, ki bo prišel o stanju v današnji Sloveniji — s celo resnico na dan? * # Nam je pa vseeno znana CELA RESNICA o današnjem stanju v Sloveniji. Znana nam je tudi CELA RESNICA o vzrokih, ki so pognali toliko naših rojakov v begunstvo. Podpirajmo LIGO KATOLIŠKIH, ki ne skriva CELE RESNICE, kot jo skrivajo nekateri od tistih, ki je še pred 12 leti niso skrivali, dasi ni šlo za naše rojake Slovence! — Zaplot. -o- Društvo Najsv. Imena Zopet se približuje tisti čas, ko se bo članstvo društva Najsv. iftiena pri fari Marije Vnebovze-te zbralo k skpnemu zborovanju, da se kaj pogovorimo in kaj dobrega ukrenemo za naše društvo in zvezo. Veliko koristnega se je že storilo v preteklosti in zato se pričakuje lepe udeležbe tudi na to zborovanje. Slišal sem tudi in nekatere tudi že videl, da so se naše fantje že vrnili veseli iz vojaške službe in zadovoljni, da so vsaj prinesli domov zdrave ude. Sedaj pa tudi jako pridno,pristopajo v društvo Nasv. Imena, kar je res lepo in dobro znamenje. če bo tako šlo naprej, se tisto prerokovanje, kot nekateri pravili, da s to našo zvezo ne bo nič, ne bo uresničilo. Sicer ne rečem, da ne bo poslovanje v slovenskem jeziku kmalu prenehalo, ampak tedaj bodo popri,jeli naši mladi in vodilf' dalje v angleškem jeziku in nadaljevali za-početo delo. Zato pa so vsi naši fantje, ki so se vrnili od vojakov prav prijazno vabljeni, da pristopijo v društvo/Najsv. Imena in da se tudi udeleže zborovanja, kajti prostora bo dovolj za vse. Pričakujemo tudi od vseh starih članov, da se gotovo udeležite vsi, da bo zborovanje- bolj živahno. Zborovanje se bo vršilo zadnjo nedeljo v aprilu. Ob pol treh bodo v cerkvi litanije in blagoslov in nato pa se zberemo v dvorani. Vabljeni ste posebno rnaljši člani iz vseh štirih -fara v Clevelandu. Na svidenje. Poročevalec. —-o- Času primeren odgovor Da so komunisti v starem kraju istega kova kot naši tu po Ameriki, priča "poslano," ki ga .je poslal župnik iz Solkana v list "Slovenski Primorec." Priobču-jemo dobesedno iz lista z dne 14. febr. POSLANO: Prosim, da bi priobčili sledeči moj odgovor na razne zlonamerne klevete proti meni, ki jih je priobčil "Soški tednik" dne 2. februarja t. 1. Očitki in odgovori: : Prvi očitek: "Naš gospod župnik je preteklo leto kar tako brez slovesa zapustil svoje ov-čice." Odgovor: Zapustil sem jih trenutno, ker peta božja zapoved pravi: Ne ubijaj in ne pusti se izbijati. Nekateri solkanski komunisti gotovo še niso pozabili, kako so lani poslali k m'eni v žup-nišče oboroženega zločinca, da me "likvidira." Drugi očitek: "Zapustil nas je, ko je volk razsajal po naši deželi." Odgovor: Volk še vedno razsaja po naši deželi. , Tretji očitek: "Opozarjamo g. župnika, naj vestno opravlja svojo službo." Odgovor Saj bom!, Dokler / bom učil, da je brezbožni ^ nizem največje zlo n8®^3,^ in za ljudstvo najhujša n v četrti očitek: "Odgovj^. za vse pridige onih, ki Jlfl | me." Odgovor: Velja! Peti očitek: "Koliko ^ župnik pripomogel h kr služeni svobodi" -jI Odgovor: H komunist«^ bodi nič! K resnični sV°T^| šega naroda pa le n&M; ^ časa fašistične okupa^®^ grajal vsak zločin, ki se]ji šl v moji fari; naše otro^ učil krščanski nq,uk y /VJ ščini vkljub prepovedi kv ^ dočim so takrat ^ ^ farani, danes tovariši, » ^ ne srajce; nekateri dru^.^j vedno govorili o dom0 i katero pa niso nič st°rl.|'oV(f svojih otrok niso nauc'11 skih črk č, š, ž. *> Jfa Šesti očitek: "R^® z/ ni znak prepričanja-posmrtno življenje • • ' taV91 Odgovor: Rdeča ^^ znak brezbožnega k^oVe(l# Cerkveni predpisi ^ jo cerkveni pogreb z z< ki so veri sovražne. ^ Sedmi očitek: "Naš* je sveta, spoštujemo J0'.^ Odgovor: Sveto *er° A nega božjega Učenih kdor posluša svet dor med ljudmi, ki j^, resnici in v vsem d ^^ pa delajo komunisti plan. Očitek, da » ^ vmešava v politiko, k ^s^j co in pobija zmoto, gel| kakor krščanstvo -stusu so očitali hudobo, ^ da se vmešava v \ ^j^jj brani cesarju davek jega belogardista, r J in izdajalca. S0^ Dal sem dopi«?J tednika in javnosti ^ ' j vorov na razne » meni in gospodu * 1 klevete proti našim « ^ ' so več ali manj V.L jstjf ? I iste, kakor je eden cilj komunizma: '.jit^j " ovinkih spraviti ob k ' ško cerkev ter ^^ 1 (Nadaljevanje na • . 1 --—o—" 'A' > Za življenje f \ \ otroka je * j v bližiAi d^flA Hoellback pri ZIiaflei« du se je pripetila ta dj ' Štiriletni sinček ^ ca se je igral.0® 1 v ^ neprevidnosti Pa< ^[J ' Potek je bil zaradi ^ f;y ; eej naraste! in > malčka odnesla *<> ^ 'I gov šestletni tor** ,0i>m ; časa tekel ob breg" ' to je stekel '01 očetu, kaj se je M se je takoj spU&til v j jI jen je s v o j ega ■ I sinčka. Poldrugi , kraja, kjer se je sreča, se potok " to 'J v podzemski kana1, j Iselfjord, ki ; Otroka je bilo torej ^ šiti le še,'preden ^ V^V ' po zemljo. Oče J® yjiM t tekel čez.njive [Jti .podzemskemt1* M S1 tam prestregel o t ; .j mu je, da je P«^ $0 , j prav v trenutku, ^ [valovi potoka "P1 -e V,J .i do kanala. Skodli & I v izadnjem hipu ^ gUjiV ;:in ga jepot&gnil ^o V Iga je nesel v ^jV . poklical zdravnik*'« J - nik ni mogel V ; kakor otrokovo ^jiJ ,1 dirka ni mogla ve ^j" J j . kcvega življenj ^ j mrtev že, ko ga J vode. ^ gatERlSKA DOMOVINA. APRIL 17, 1946 ~ ~ ____S Turjak Lojzetu Adamiču izpraiujej oolj irojak ivest Jože Adamič, doma iz Spod. Blata št. 6, obč. 'Grosuplje, nam je poslal v priobčitev več odprtih pisem na svojega bratranca, Lojzeta Adamiča, ki jih tu priobčamo, kakor sledi: Gospod Luis Adamič Dovolite mi, da se Vam predstavim tudi jaz kot nepoznana stlovemska mati! Tudi jaz sem živela v tistem lepem kraju, kjer je tekla zibelka Vam in se je razcvetala jvoj,ni vihar s svo7im mrzlimTu-Vaša mladost — pod tistim le-|r(>vi,m dihom. Naša sreča se je pum dolenjskim nebom, ki je jzamajala. In kar ni storili vojni tako mehko in jasno kakor je vihar sam, to je pospešil in do. duša našega človeka. V Gro- kMlčal prevrat na naših tleh, s upi jem stoji ob cesti tudi naša to so borili naši slovenski ko- Bogu. Ni bilo velikomestne po-tratnos'ti in obilja, a tudi pomanjkanja nismo trpeli. Glejte in v to toplo gnezdo naše družinske sreče je planil hiša, naš skromni, topli dom, munisti s svojim partizanskim kjer sva si spletla gnezdeče z vojaškim nastopom, ki je naši mojim rajnim možem in kjer smo živeli toplo, srečno življenje v krogu svojih otrok, kate7 re sva učila ljubiti našo zemljo in to, pravično in kar korenini v človeku domovini in našemu prinesel toliko gorja. Ko je zečel pobijati brat bra- , . . . , . ta iff je šlo za vse kar nam je vse, kar je dobro, plemeni- dragQ -n gvet0) ^ ,blaigoslovila svoje štiri sinove ter jim rekla, se gredo bojevat za Boga naj ČASU PRIMEREN ODGOVOR j jn domovino, naj'gredo reševat ---I tisto, kar so nam zapustili naši (Nadaljevanje z 2 strani) j dobri predniki in ohranjevale iz človeških src ter jo pognati izLoda v rod naJŠe dobre matere fcveta' . U— tisto, kar je res naše in slo- Opomba: Nekateri moji fara-. ko> kar ni prinešen0 od ni se ne sramujejo, imenoma drugod in vsejano kot plevel na blat.ti svojega dušnega pastirja • . .. Tn an ... oa .. naša tla. In so šli in se bojevali in zmagovali iz dneva v dan, ... j ne meneč se za psovke in pljun resni-i*n Sroižnje» ki so padali na 'nje od vseh strani. Vedela sen in verovala, da bo nazadnje po časopisih. Ako bi bil jaz ena-i ko brezobziren, bi lahko brez te žav navedel nekaj imen faranov, ki so v zvezi z , . , , , . IT , , . . . \ .. . • ___■ T^^f'nje od vseh strani. Vedela sem enimi zločini m umori. iKot,.-"- , , , pastir jim pa pravim samo: Bog, vam greh odpusti! ' i«? Zaključim podobno kakor do-1 Slišala pa sem, g. Adamič, pisnik podlega članka: Mi poj-1d'a ste med tistimi velikimi ljud-demo svojo pot naprej do kon- mi in možmi, ki so poveličevali* čnega cilja. Pri tem nam bo medsebojno klanje in blag..slo v svetil KRIŽ, tisti KRIŽ, ki je klicali na tiste, ki s0 uničevali simbol naše borbe in naše kon- naše življenje in naše narodno ene zmage! premoženje tudi Vi, da ste v Dr. Božo Kjačiš, župnik v Solkanu. svojih govorih in sestavkih slavili tiste, ki so pobijali naše SWSSW Časi so se spremenili. — Uniil se -je in zopet pošteno najedel ter oblekel snažno obleko in zopet izgleda kot človek. To je bivši marin Faris M. (Bob) T why, levi na sliki, ko pije kavo; poleg pa je tudi njegova slika, ko je služil še pri obrežni straži, slika je bila posneta 1U. februarja 19U- On je sedaj v Washingtonu,, D. C. Zed. države — Miklavž ... — "Fruit.Cake," sladkor-čki, zobne ščetke, milo in bogve kaj še vse'so dobili otroci v Parizu. Vsa ta darila so bila poslana našim vojakom, ki pa so prišla onstran morja morda razkopana ali brez pravih naslovov. Zato je vojna poštna uprava dala vse tiste pakete Rdečemu križu, Jci jih je potem razdelil med potrebne otroke. najboljše može in sinove in uničevali naše narodno premoženje. In bolelo me je to, ker ste naš rojak in sin naše zemlje in naše slovenske matere. Dočakali smo prevrat osmega septembra 1943. V tistih usodnih dneh, ko so mnogi dvomili in tvegali mnogi vse, je prijel za puško, tudi moj rajni mož. Šlo je za biti ali ne biti, kakor ponavljajo mnogi zadnje čase. Naš narod je doživel Turjak in mnogo slovenskih mater je bilo, ki so z mečem bolečin pre-bodene onemele ob strašni novici, da je padel sin zverinsko pobit od' premočnega sovražnika. Tudi jaz sem izvedela, da je moj sin France v ognju in razvalinah gradu j>unaško padel, raztrgan od topovske granate — in še strašnejše, da je bil drugi sin Marijan zverinsko ubit med 35 ranjenci, ko se je nekoliko dni poprej mučil z razmesarjeno roko, ki mu jo je raztrgala dum-dumska krogla. Tako sta darovala svoje življenje za domovino in za vse tisto., kar je dobro in zares naše in za kar sem vedno molila. Kot tretja žrtev pa je bi) moj mož, ki je padel zavratne na cesti iz Birčne vasi proti Novemu mestu od partizanske krogle, dasi So mu poprej kot jetniku povedali, da je pros't in da se mu ne bo zgodilo nič hudega. Kaj pravite, g. Adamič, na to satansko igro? Ali je to pošteno, dobro, pravično? Glejte, zdaj je naš dom prazen, razdrt in mrtev. Jaz s svojo hčerko in najmlajšim sinčkom sem v tujini v izgnanstvu. In koliko je pri nas t.:!:o rr.rcb tih in mrtvih domov in koliko uničenih družin, ki hirajo v tu jini in sanjajo o n prostosti, 0 domačih tratah in njivah, o soncu in delu na domačih tleh za naše ljudi in za naš narod. Pod tujim ne bom, na tujih tleh, med tujimi obrazi, daleč celo od'svojih grobov čakam na vrnitev in odrešitev. Da nimam več sinov in ne moža, ne doma in da sem v tujini, da so z menoj mnogi mnogi, raztepeni po vseh državah' na okrog, tega ste krivi tudi Vi, g. Adamič, ker ste podpirali s svojo besedo in -peresom tiste, ki so nam vse to gorje povzročili. Naj govore razdejani domovi, tulijo ožgane stene in kri-če po goizdeh razmetani grobovi in dokazujejo, obtožujejo in prepričujejo — jaz ne morem več! Pozdravlja vas in Vam želi več luči, kaj je slovenstvo, slovenska mati na tujem! Bajiželj Marija. V Serviglianu v Italiji na dan sv. Trdh kraljev 1946., -o-— Dragi rojaki iz Borovnice! Riccione, Italija. — Ko prebiram časopise iz Amerike, vidim v njih tudi marsikaj novega iz stare domovine, a iz Borovnice še nisem videl nobenega članka ali objavljenega pisma. Zato vam hoče jaz malo opisati našo žaloigro zadnjih let. Vse je čista a grozna resnica. Dobro vem, da dobite od svojcev in prijateljev iz domovine pisma, v katerih vam hočejo povedati čisto resnico. A pri tem se morate zavedati, da je v Jugoslaviji stroga vojaška cenzura, ki dopusti dopisovanje samo v toliko, kar njim ugaja. Kdor pa ne hvali današnje Jugoslavije ali novega boga Tita, ta ne sme pisati v Ameriko, kar mu srce poželi, ampak le kar mu cenzura dopusti. Najprej se vam hočem predstaviti, kdo sem. Imam dva strica v Ameriki in prav gotovo tudi več bratrancev in sestričen, kateri pa mene ne poznajo, ka-' kor tudi jaz ne poznam njih. , Tudi ne vem za noben naslov, da bi jim mogel pisati, zato pro- 1 sim urednika Ameriške domovi-(ne, da moje pismo priobči v i svojem listu. Poizvedujem za naslov Pire Janeza in Pire Franceta, brata, doma iz Borovnice št. 110 (po domače Kobilarjevi.) Moje ime je Popit Victor. Sem sin Popit Marije, rojene Pire, to je, sin od prej imenovanih sestre. Moj oče je Popit Janez, doma iz občine Rovte in sedaj posestnik v Borovnici št. 110, to je na domu prej imenovanih in domu moje matere. Jaz se nahajam v begunstvu v Italiji. Prosim vas, da mi ne zamerite tega, kakor delajo to mnogi drugi, ki niso bili o stvari dobro poučeni. Te zgodbe vam hočem popisati v enem naslednjh pisem. Za danes vas hočem seznaniti samo z našimi družinskimi razmerami. Moj stari oče in stara mati sta še oba živa in zdrava. čeprav se njiju leta množijo, sta oba še vedno dosti krepka. Moja mati je tudi še precej pri zdravju, le sedaj jo vse preveč tarejo skrbi in žalost. Pa kaj bi jo*ne, imela je tri sinove zdrave, krepke in vesele. Bili smo: Ivan, jaz in Anton. Starejši brat je bil že poročen in je imel enega otroka. Lansko leto maja meseca pa so ga partizani ubili. Tudi mene bi bili, da se nisem pravočasno umaknil v Italijo. Mlajši brat Anton pa je bil ubit pri bombardiranju borovniškega mostu. Teta Tona je pri nas, mož ji je umrl še pred vojno. Imela sta osem otrok, dva so ubili partizani, dva sta še pri nas, ostali pa so že poročeni. Teta Reza je bila pregnana od Nemcev v Ložko dolino, njen mož pa je umrl v Ljubljani. Imela sta tri otroke, ki so sedaj ostale sirote. 'Teta Ivanka je poročena na štajerskem, se ima dobro. Stric Karol je moj birmanski boter, zanj se nič ne ve, .je li živ ali mrtev. Prav tako tudi ni nič znanega o Nandetu, ki se je največ držal v Dalmaciji. Pred vojno je bil na orožnih vajah v domačem DELO DOBIJO Delajte v MODERNEM POSLOPJI) THE TELEPHONE COMPANY. potrebuje ženska ga hišno znaženje poslopij v mesta Stalno delo — dobra plača Poln ali delni <čaa 6 večerov v tednu od 5:10 J5V, do lj4Q pj. ZglaMite s* * Employment Office 700 Prospect Ave. soda 901 od 8 z j. do G pop. v$ak dam razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. PORTERS Moški za navadno delo poln dnevni Čas stalna plača zglasite se v Employment Office Wm. Taylor Sons & Co. _ (79) MALI OGLASI NAPRODAJ % akra zemlje z hišo 7 sob, kopalnico z vdelano banjo in "shower," vroča voda na avtomatični grelec, elektrika, "hot air" furnez z avtomatično kontrolo; grozdje, sadje, velika greda. Posestvo je na State Route 528 v Madisonu in blizu cerkve, šole, Jms in železnice. Za takojšnjo prodajo- ~ - $5000 kraju, sedaj ni več glasu o njem. 'gotovina. Dragi sorodniki, za enkrat končam to moje pismo in vas prosim, da če bo kateri bral te vrstice, naj mi kaj piše na naslov: Popit Victor Refuge Camp 87, Riccione, Emilia, Italia Prihodnjič vam bom kaj več povedal iz Borovnice. Vse Boro-vničane, posebno pa vaju draga strica prav lepo pozdravlja vaš nečak Popit Viktor. JIM DAVIS 340 Lake Street Telefon Madison 4143 Madison, Ohio MALI OGLASI Ako hočete prodati ŠIVALNI STROJ ki ga imate na podstrešju ali v kleti, pokličite KE 5557. Stanovanje išče Srednje stari osebi bi radi dobili stanovanje 3 ali 4 sob v okolici 185. ceste, Lake Shore Blvd. ali v Euclidu, če je blizu avtobusne proge. Kdor ima tj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (Apr. 9,12,17) Slovensko-ameriška Kuharica se sedaj dobi v Clevelandu Dobite jo v pisarni August Kollander, 6419 St. Clair Ave ter pri Jožetu Grdini, 6113 St. Clair Ave. Oba imata knjige v zalogi in bosta rada postregla rojakinjam, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo. (Mon.Wed-x) PRIDITE K ANZLOVARJU predno si kupite obleko za veliko noč. OGLEJTE SI NAŠO veliko zalogo sukenj, obleke krila, klobukov in ročnih tor bic. Obenem naznanjamo odpr-tijo naše nove trgovine na 6214 ST. CLAIR AVE. v petek 26. aprila 1946. Vabljeni so vsi naši prijatelji in odjemalci da si ogledajo našo novo trgovino. (April 15, 17) Hiše naprodaj E. 101. St. za 2 družini, 5 in 5, $8,500. E. 92. St., za 2 družini, 6 in 6, $9,500 Rugby in E. 140. St. 7 sob za 1 družino $9,500. Pokličite Roy E. Ronke ali Mr. Miller. PO 5454. (78) Drva za kurjavo Nova drva iz tovarne, veiki in mali kosi. $5 en "load" v okolici St. Clair Ave. in E. 79. St., več če je oddaljeno. Pokličite med 6 in 8 uro zvečer FA 7853. (77) Božeglav Winery 6010 St. Clair Ave. EN 0282 Se priporočamo vsem našim gostom, in prijateljem, da si za velikonočne praznike nabavite pri nas fino, naravno, ohijsko vino. Imamo tudi sladko kalifornijsko vino. Za praznike bomo imeli posebnost ter bomo prodajali na galone in steklenice. Vinarna je odprta vsak dan od 8. ure ,zjutraj do »10:30 ure zvečer; ob sobotah od 8. do l£. ure zvečer. Se priporočamo za obisk. (Apr.16,17,18,19) PAZITE ZA GLAVNO ODPRT I JO Booth Flowers E. 185th & iti USKOKA čez ulico od Bowling Center Darilo dobi vsaka ženska Velikonočne cvetlice in šopki Glavna trgovina na 10200 Carnegie Ave. CE 8176 CE 8548 (78) - Je padel." i;,.. e Je pričela umika-Vzdržala hudega og- v..; spil čakaš?" je nek- je & J?lrn° umeril mino-in . Krat pregledal graji; j0. suPstil v cev. Po-liedj. 1Je 8 treznim oče-ato v njenem le-islit ' v t!±Že! Čisto prav!" le bilo v hipu beli » j'W' K' %Si!>» fc e! se je slišalo z le 'Vtaknil v desno, tol°vajskih po-j 'j, Kukale granate, j. % .'zlomljen. Rdeči j Olk ^ vsej črti. , : jd].^ ;so hitro zasedli j «tia Zaje- Sredina, ki H citini> se je celo M.6 h°dil ^ fanti in se : l?'TuSfci! Dobro ste Uattim V je pokazal se premakne, j: |i jeseti»o je pognal • ° umaknil nazaj. , mi ir»el časa. Vrtel emljevid. kv00l'°Čnik! Na Ra" c' ' ala jih smem po- "So v vas!" V'VSe Vrn|le patrole S. y so Odšle pregle- >ad2dini in na levi JŠe. jj ,m Patrole so !? t)om-,tsAa črta pa se > sejati naprej. fyevJe-^slišalo brnen- ^onaj|felJanje poneha-ktCIS0 se še bolj % a \ Poročnik 'Per- r Wdb'kjer je bil ifHal"!6' LudVe- J'e f jo i ežko strojnico. % j ^Polnil. 1 Otekel fant-Je I koli ni bil v bor-1 Se ^estrašil. h Or'iov je naraš-l tanki?" je | ;^i 5a'zal moštvu, ki Si^^ naj na-Ji t,ai cesto. Poleg L 6cli zapreko na Sn L»Prinesli nekaj i> (k °dov' so tol°" Toča gro-usipala po J Aiij fetr^anje je za ! pi n m°torje in vsi i!>oJ!'le- Le Peme f k c C6&tni ovinek. dva fanta s ViSo".! Dorn!bami. vStoiCasi privoizil izza' ^tavt°mobil. Cr- i ixkJelne line' Cevi | cilj. S Qt ^ gumo!" je1 P ^ Rajali povelje. ^s^sinkiio v zra- ku, toda oklepnik je vozil naprej. Kakor grozeča pošast se je bližal Ijavorovemu drevoredu, kjer so imeli Legionarji prvo zasedo. Ob drevoredu se je ustavil. Cevi strojnic so se ,pomaknile iz lin in nato je planil iz njih plamen. Vse krogle so letele proti drevoredu. Nekatere so zadevale v drevje: lubje se je od-krhnilo in pokazal se je bel les. Neikdo je vrgel bombo. Prekratka je bila. Za hip je bil oklepnik zavit v dim, nato pa se je še, bolj pošastno pokazal. Perne je skočil k težki strojnici. Usmeril jo je v motor in sprožil. Dvajset krogel se je zapičilo na eno mesto in nato še dvajset. Motor je utihnil. Medtem sta • privozila okrog ovinka še dva avtomobila. Bila sta tovarna. Nekaj komunistov je bilo na njih. Ker so videli, da je oklepnik idaleč prodrl, so tudi sami upali naprej. "Juriš!" je vpil nekdo in vzpodbujal šoferja. Morda jih Legionarji v prvem hipu še opazili niso, ker so bili zaposleni z oklepnikom. Takoj nato pa: ogenj! ^ Šofer na prvem avtomobilu je obsedel negiben za volanom. Nekdo je vznak telebnil iz avtomobila. Komu ne bi šlo na smeh, ko je bil avtomobil tako hitro prazen. Na oklepniku so utihnile strojnice. Vrata so se v hipu odprla in komunisti so poska-kali v grmovje. Pa še tam-sQ jih iskale krogle. Kdo bi zadrževal Legionarje, Sami so planili naprej in tolkli, tolkli . . Slišalo se je samo še copotanje okovanih čevljev. "Tolovaji bežijo!" Trije Legionarji so bili že pri avtomobilih. Milan je potegnil mrtvega šoferja s sedeža, naravnal avto in odpeljal proti grad'u. (Dalje prihodnjič) --o- PODPIRAJTE SLOVENSKI ' TROOVOK" MALI OGLASI Naprodaj oprava za mesnico 1 razstavna omara, 12 do 14 čevljev dolga, 2 bloka za sekanje mesa, 1 Toledo tehtnica, 1 stroj za rezanje zelja, 1 stroj za klobase, 1 električen rezalec, 2 National registra^ 1 miza za klobase in zložbena miza, 1 electric ice machine, cooler coils, showcase coils, 1 moderna mizica za zelenjavo. Pokličite EX 4252 po 4 uri. (78) NAPRODAJ TRGOVSKO POSESTVO Dober kup — dobri pogoji St. Clair Ave. in E. 72 St. stavba iz oyeke, 2 trgovini, 2 urada, 2 stanovanji; ena, 5 sob— 2 spalni sobi; druga, 6 sob, '3 spalne sobe, parna gorkota. Zraven je tudi eno-nadstropna, moderna tovarna, kakih 1750 ;kv. čevljev. Dohodki $4,836 na leto. Cena za obe poslopji $35,-1000. Takoj $15,000 ostalo na obroke. D. Marmon Really Co. 502 Ninth-Chester Bldg. Mr. Hyman, CH 2770 _(76) , kovnice apelirajo na dobra srca ^ Ha ° ^ požar uničil poslopje deškega semenišča ^^terih Uršulinske akademije, Villa Angela, rei Poslopje, v katerem je bila kapela, sta-^eba -°Vllice ter več šolskih sob, je popolnoma uni-^>15, Je zgraditi novega. V Vse b °Pju je prebivalo 68 redovnic in novinke, ki strehe. Zato je treba takoj zgraditi novo >tr ^aj02a kar Pa potreba denarja. Sestre uršulin-Stiskna dobra srca, da bi pomagala po svojih mo-^nogo slovenskih deklet je že pohajalo in k * Finkam, ki so priznane dobre vzgojiteljice, ^i, Prav, da jim tudi Slovenci pomagamo v tej V ^Sel- ^ hotel kaj pomagati, lahko odda v uradu V ^ ' aH pa izroči v našem uradu proti potrdilu. i! 0 čČ. sestre večno hvaležne. 4 ______________AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL .17, 1946 ŽIVI VIRI IVAN MATlGlC VESELE VELIKONOČNE PRAZN1N ŽELI VSEM SLOVENCEM, HRVATP^ IN SRBOM i iTlicltaels FLORAL SHOP SLOVENSKA CVETLIČARNA /feP^^ Se priporoča za velikonočne corsages in razne cvetlice. Naša posebnost so venci za ^jjjj^^-A^jpyailaLt pogrebe"in poročni šopki. K^^r-jfflT^ MICHAEL SUHADOLC, lastnik 5823 {SUPERIOR AVE. EX 3408 t NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE F-10G—TIVOLI PARK POLKA VILLAGE SQUARE POLKA Ernest Benedict and his Polkateers C-413 —PRILJUBLJENA POLKA PO POLJ SyA SE SPREHAJALA Kusar's Orchestra Pojeti: Gregory-Urbancic C-412—"VESELI TOVARIŠI, Polka DEKLETOVA TOŽBA, Valček • Kusar's Orchestra Pojeti: Gregory-Urbancic MERVAR MUSIC MART 6919 sr. CLAIR AVE. Odprto vsak dan od 10 zjutraj do 8 zvečer i VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI I J. F. PERKO i & COMPANY I v i i INVESTICIJE, VLADNI IN ! MUNICIPALNI BONDI f j i Union Commerce Building Cleveland, Ohio jj Telefon: MAin 7272 g 6 ■ • j NEW YORK i DRY CLEANING | I 6120 Glass Ave. HE 6465 E HAPPY EASTER I TO ALL \ . I o ODVETNIK J o lin L. Milielicli 9j 300 Engineers Bldg. MAin 20l5 9jl Stanovanje: 1200 Addison R^' Qj HEnderscn 1893 Bran se je okrenil na drugo si an, premevajl sanje, polagoma pa zopet nekam utonil. Znašel se je ob široki reki. Bila .je medla jasnina, a ni bil to sončpn dan, temveč s vez de so migljale na nebu. In je šel dalje in našel tam nekoga, ki je ležal ob vodi. Bran se je sklonil in vprašal, kdo je in kaj dela tu. Oni na tleh je dvignil glavo, se nasmehnil in rekel: "Me ne poznaš?" Bila je Žara. Bran se je spognil k nji, Objel ji glavo; njemLrazpnšče-ni lasje so bili vsi vlažni od rose. Ona se ga je oklenila z obema rokama in se dvignila. Bosa je bila. Tudi oh je bil golovglav in bos, hlače je imel visoko zavihane. Tesno objeta stopata po resni travi ob široki reki. Po njeni širini in njenem toku spoznata, da je to Šuminja. Nakrat se utrne iz mesečine pred1 njima medel sij — in iz tega sija zraste človeška senca. Sprva'je videti kakor sveta koprena, polagoma se pa jasneje začrtajo njeni obrisi — in bela pasnina stopa v podobi človeka pred nji- ZADNJI KONCERTI CLEVELAND ORCHESTRA ERICK LEINSDORF, dirigent SEVERANCE DVORANA četrtek 18. aprila 8:30 Sobota 20. aprila 8:30 Program vkljutuje dela Brahmea Wagmerja in Straussa _CE 7300_ jj&jh?lBf jssm tfMni M i V BLAG SPOMIN OSEMNAJSTO OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN DOBRE MATERE Mary Klemenčič ki je v Rogu preminila 17. aprila 1928. Draga in ljubljena neaabna mati! Ob tužni obletnici Tvoje smrti žalostni klečimo na Tvojem grebu, kjer snivaš večno spanje v soseščini svojega soproga in našega ljubljenega pokojnega očeta, v globoki žalosti vama kličemo: Spof-ijta se v Bogu do klica k vstajenju! j Žalujoči: OTROCI. Cleveland, O., 17. aprila 1946. Mi lahko popravimo! VSEH VRST tkiB' VS0,S WRALNIH STROJEV ZA (SSQvif /l Z, : rfl PLOŠČE Y^ti jm>\ NAPRODAJ /j^.^J je Popravilo radijev, pralnikov in čistili • ^ j* stroka. Nobeno delo ni preveliko ali prem a j*1" ^ eksperte. Naj bo s strojem karkoli narobe, m1 r popravimo. MALI ELECTRIC^ 6902 St. Clair Ave. **X A CANS FOR WAR AND PEACE OBLAK MOVER oiZ Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, P 0l> ponoči. Delo garantirano in hitra postrez0 ' ,, se z vsem zaupanjem na vašega starega zn JOHN OBLAKA y HE 2730. 1146 E. 61st St. UČITE SE ANGLES^ i iz Dr. Kernovega f.» ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BEP^ "ENGLISH-SLOVENS READER" ^ /ifi kateremu je znižana cena d* V^U in stane samo: 5 "" Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDlNA 0, 6113 St. Clair Ave. Clevel»**x OSS Destroyer Buck, "Can" in Navy slang, *sighted sub, sank same" in Mediterranean, picking up 45 survivors. SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 Fat »alvage'eans are as indispensable in peace as our de. stroyer "cana" were In war. The used fat that fills these cans i* urgently needed to help make laundry soap and other essential product«. Save, turn in used fat. i ma, stopa rahlo in prožno liki sanja. Bran šepne Žari : "Pred . davnimi leti sem Ga videl, prav! • Tega. 'Tam gori ob Pečani jej ' stopal, jaz sem ipa bežal in sel « ugreznil v Z ledje korito." — i ■ "Zveličar!" dahne dekle. Po-i i ko,j no in prožno stopata za j ■ njim, njun korak je tako čudovito lahen. Krist je krenil odi reke na levo prek nekih njiv. Fant in dekle sta začutila pod nogami mlado, voljno žito :— in kmalu nato so stopali skozi neka naselja. Vse hiše so polko j no. snivale; toda ljudje so se prebujali, skoro neslišno so se odpirala vežna vrata in ljudje so šli za Prebujenjem. Bili so gologlavi in bosi, nekateri komaj v tenčicah. — "Vstal je, vstal je!" so ponavljali veseli in jih je bilo več in več. Potem pa so krenili navzgor mimo Tihe doline, potem pa po sledi Jasnine k Skabrškemu jezeru. Tu se je pa Jasnina zaokrenila zopet na levo in se pomikala k Žuljevi poti. Od tu se pa dvignila naravnost na Tabor. Prvi jutranji svit je ■ dahnil iznad Tisovnika in k Taboru so se zgrinjale množice. Prebivalci pogorskih nesel i j so prihajali, kakor velikani, so vstajali iz temine. Prebujenje i stoji vrhu Tabora, bela taneina vihra v jutranjem dihu. Bran prekipeva od mladega vzhičen-l ja; prožno steče v strmino, in , ko prehiti vso množico v pobočju, tedaj prične govoriti z glasom nizdol: "Bratje! V jutranji, zarji stoji Prebujenje, med nami jej njega dih. Ali so naše duše oči-, učene v zarani rosi? Ali so či-; ste naie roke in naše oči? Brat-1 je! So naše lehe zorane, so pose-! jane naše njive? Zagrnite se-j me z zemljo, da ga ne izklju-j jejo vrani, skrbite, da ne umrje i živa iskra na ognjišču! KajtdI i težke jate bodo letele nad va-j mi in prežale bodo na mlado J ; rast. Bratje, bdite, ne bodite j potrti!" Nema množica poslu-|ša glas, kakor daljno, ntUnano' Inelodijo, ki zveni od nekod ka-: jkor brnenje brona. Gib j, Jas-1 j niha se je premaknila, spušča! I se gor proti Tisovemu vrhu.! j Bran hiti za nj-o, pod Tisovirnj Jvrhom jo dohiti. Tedaj pa ka-' Ikor da pada nek A m vznak, tla se mu izgubljajo pod nogami i in z neznansko brzino se ugre-' za v neko. nižavjfe brez dna.' Z nogami in rokami krili, išče j tal, in slednjič se mu zazdi, da I leži na trdnem. Da, celica, po-', I grad. Bran se zave tega, dasi še ne povsem prebujen. Toda : skozi priprte oči vidi Jasnino.' < ! . • i jdfl H Da, tu, v celici, poleg pograda | jo povsem jasno vidi skozi pri-jj prte oči, čisto, pokojno Jasnino. * Mirno se približa Bran, dvig-k ne prozorno roko pa mu poda | v usta grižljaj čisto belega Jpšenničnega kruha. Bran se; ? :ka! Milost božja! Žen-jska v Saluj-harumu! Kakor bi j [treščilo na sredo dvorišča — kar zagomazela je po zidovju j in po hodnikih. Skozi rešetke zevajo gladne, volčje oči, da bi 1 videle vsaj senco doli na dvorišču. Tako strašno gladne ) ženske mehkobe, gladne sveta, } življenja. In res je ženska v Saluj-harumu. Iz glavne pi-j sarne jo vodi čuvaj po hodni-j kih; ena stopa sklonjene glave, ve rokah culo, temno ruto ima ' nekoliko pomaknjeno nad čelo, da se vidijo pšenični kodri. Številke pa, ki jih srečava, ob-} stanejo, kakor bi uzrle samo j čudo. Ženska na hodnikih ( temnega zidov j a! Dekle! Kar 2 naprej bi jo gledale številke, j dasi tudi vžigajo po plečih jer-v meni, dasi palijo pljuski kropa t v hrbet. Ne, ne, počakajte, da vidijo cči ta božji svet, vsaj trenutek naj ga zro! Odprite ^ vrata! Sonce je posijalo v J temno zidovje! ^ K preiskovalnemu! Čuvaj ~ pojasni Kerubu, kako in kaj ^ in pripomni, da pisarna nima | nič proti obisku, ako dovoli i preiskovalni. Ta samo vprašal, i s katero številko želi obisk govoriti, nato pa kar odločno odbije: Nemogoče! Zdaj prične . dekle prositi v ime Boga kri-1,žanega, naj ji dovolijo vsaj be-L!sedo, ko je prišla iz take neizmerne dalje. — Tolmač ji po-"ijasnjuje, da to ne gre, ljudje "|so v preiskavi in je treba strogo paziti na red. Obiski so preis-" j kovancem le v nadlego. — Toda "jnaj pomisli gospod, že'tri rae-*[sece n lenega glasu od niko-1 ider, kakor bi se v zemljo vdrli. "IDoma so v sk-ilbeh. — Tolmač 51 verjame, toda poteklo bo morda ■ še enkra.i tonko, p. eden bcvlo ",na jasnem. To ne gre tako ' enostavno, kakor si ljudje zu-" | miši j aj o. Lahko je skovati za-" roto, nič lažjega; ali to stvar 1 j gotlej razgaliti, razčleniti in ra,z-•jvozlati, to je težje. — Naj ji M.dovolijo, da ga vsaj Vidi, da se " prepriča, aii še živi. — Tol-(( mač in sodnik se gledata, sled-1'ii.ilč zamahne Kerub z roko: Naj ga pogleda, potem naj jo • nese vrag! \ Čuvaj jo je peljal zdaj za ■ nadstropje nižje in ona mu je stisnila spotoma v roko srebr- ;nik. Nobena, še tako prijazna beseda bi ga ne mogla tako 'omajati. Pričel ji je dopove-; dovati, da obiski res niso dove i j eni, toda on, nadpaznik, doseže, kar je pač mogoče do- , seči. Pri sodnikih nima morda nihče toliko veljave kakor on, i in le sreča za dekleta, da je baš njega določila pisarna za < spremjevalca. — Medtem sta prišla na cilj. Nadpaznik je > velel ječarju, naj odpre celico to in to. Dekle Kar drhtel J : hI razburjena — in ko je ključ : zaškrtal, je s strahom pogledala no'ter: nič ni videla temač-no celico. Ječar pozove števil- i ko, naj vstane, obisk ima. Ne- , kaj se sunkoma dvigne na po-Igradu, slišati je zamolkel zvenk verige, prekoibaljene telesa, nato pa počasno drsanje k vratom. — "Kristus!" — Dekle se je prijela za glavo. V pričakovanju, da vidi fanta, ki je morda nekoliko upadel, morda žalosten, — pa je uzrla skazo. "SinjaJ Sestra!" zajavka Vel i j — in se kar sesede k njenim nogam, čisto zlomljen. In ona se sklanja kakor nad kupom razvalin in sunkovito ihti. Kaj so naredili iz njega! Mili Jezus! In tudi Veli j poihteva. Nikoli ni jokal, ali zdaj ga je tako nei/rečno sram pred last-j no sestro. V«e drugo utaji, vse ! bolečine in muke in vso strjeno kri po životu, ali razbitega obraza ne more 'utajiti in brezzobih ust tudi ne more skriti. — Kar na glas stoka Sinja v neizmerni bločini: "Kaj so naredili iz njega! Tak fant je bil, vsej vasi v ponos! O, strahota božja!" Obupno ihti Sinja, na razvalinah pogorskih upov in nad. Ječar stopica nemiren, nadpaznik prime dekleta za ramo. Sinja se zdrzne. "Velij, povej, govori!" — Velij molči. "Zdaj veš vse," reče končno. Ona prikima in vstane; vse, vse ve, ničesar več ji ni treba vediti. Da mu pravila, kako je doma? Ne, o tisti žalosti ne mara govoriti. Nadpaznik jo pocuka za roko. — "Zbogom, Velij!" Velij se dvigne, j