/
Cena 2 dia
PoBtnlna pfaCana v
ŠS SlBJi s. šL i8Ste*=
I
Naj živi naš Centralni komitet KPJ s tov. Titom na čelu!
Solkan, 6. avgusta 1948.
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ
Leto II. - Štev. 21.
Zgodovinski kongres KP Jugoslavije
nam je pokazal pravo smer in postavil nove naloge
Delegati fcoriškega okraja za V. kongres KPJ so z velikim navdušenjem sprejeli izredno zaupanje, ki so ga jim izkazali člani Komunistične partije Jugoslavije v okraju Gorica, ko so jih dne 15. junija 1948 izvolili za delegate za V. kongres KPJ. Istočasno pa so se zavedali in se zavedajo velikih dolžnosti in nalog, ki jih imajo do Partije in do ljudstva, da hodo to, kar je pred nas postavil V. kongres, prenesli na vse članstvo Partije in potom OF in njenih množičnih organizacij na široke ljudske množice, ki so garancija za izvedbo petletnega plana in zgraditve socializma v naši državi.
Kako velikega pomena za našo Partijo in za vse ljudske množice je bilo delo Centralnega komiteja KPJ pod vodstvom maršala Tita, smo es lanko do vse globine prepričali na dclu V. kongresa iz referatov Tila, llankoviča, Djilasa, Kardelja ir; Kidriča. Iz vse diskusije, ki je bila po referatih, se je odražala velika enotnost, skovana v Komunistična partija Jugoslavije pp Titovim vodstvom od leta 1957 naprej. Pravilnemu vodstvu CK KPJ Jugoslavije pod vodstvom mnršula Tita se imamo zahvaliti, da je bilo jugoslovansko ljudstvo leta 1941 pripravljeno za borilo proti okupatorju. Pripravljeno je bilo zaradi tega, ker je CK KPJ pod vodstvom maršala Tita v letih 1957—1940 očistil Partijo frak-cionaških, špijonskih in oportunističnih elementov ter ustvaril enotnost in pripravljenost Partije na borbo, ta enotnost m borbenost pa se je začela odražali in se je odražala vedno bolj tudi med širokimi demokratičnimi ljudskimi množicami. Ko se je pred Partijo postavila najvažnejša naloga v letu 1941. ko so bili jugoslovanski narodi izdani od protiljudskih voditeljev. ki so pobegnili v inozemstvo ali pa se začeli udinjati okupatorju, je sekretar CK KP Jugoslavije zaradi tega. ker je bila najvažnejša naloga osvoboditi se izpod okupatorja in domačih izdajalcev postal Vrhovni komandant Partizanskih odredov Jugoslavije in Narodno osvoliodilnc vojske Jugoslavije.
Dn smo mi v Slovenskem Primorju priključeni k Jugoslaviji, se imamo zahvaliti samo CK KP Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita. Narodni upor proti okupatorju, ki ga je organizirala Komunistična partiza Jugoslavije po vsej Jugoslaviji, sc je takoj raztegnil preko meja stare Jugoslavije tudi v naše Slovensko Primorje, kjer smo se z jugoslovanskimi narodi, čeprav nas je ločila krivična meja. čutili neločljive. se toliko bolj zaradi tega, ker smo že od leta 19(8 trpeli pod italijanskim fašističnim jarmom.
Prav zato jJa se tudi pred nas v Slovenskem Primorju sedaj po Kongresu poslavljajo važne naloge, dn bomo z našo Partijo na čelu gradili socializem in s tem utrjevali najza-padnejše meje FLRJ. Naše ljudske množice so že v pred kongres nem tekmovanju, kakor za časa Kongresa pokazale in dokazale, da razumejo graditev socializma prav tako. kot so razumele borbo proti okupatorju. Naše ljudske množice liodo tudi tiste, ki lmdo sproti izkčtle vse one elemente, ki bi skušali zavirati veliko delo pod vodstvom OF s Komunistično ' partijo na čelu, ker je prav to ■veliko delo izvajanje petletnega plana, odpravljanje izkoriščanja človeka po človeku in graditev socializma pri nas v korist širokim ljudskim množicam,
ker se prav s tem dviga njihov lastni življenjski standard.
Kaj ljudske množice pod vodstvom OF s Komunistično partijo na čelu čutijo do Komunistične partije, do Centralnega komiteja KPJ in do maršala Tita je bil jasen dokaz ob povratku delegatov s Kongresa. Po vseh postajah iz Reogrnda pa do Ljubljane, kjer se je brzovlak ustavljal, so čakale velike množice ljudi na sprejem svojih delegatov. V Ljubljani pa je bil sprejem naravnost manifestacija za Komunistično partijo. Ko pa so delegati odpotovali iz Ljubljane v skupinah vsak v svoj okraj, so jih na sedežih okrajev sprejele velike množice ljudi, ki so s tem manifestirale za Komunistično partijo Jugoslavije, za Centralni komite KPJ |iod vodstvom maršala Tita.
Tudi v našem okraju je delegate sprejelo na postaji nad 5.000 ljudi. Mladinske brigade na gradnji Nove Gorice so delegatom poročale o svojem ustvarjalnem delu, ki so ga izvršile v času predkongresnega tekmovanja in za časa Kongresa samega na gradnji Nove Gorice in to ne le, da
V času kongresnega tekmovanja so mladinske delovne brigade dosegle na vseli sektorjih dela velike uspehe. Vse obveznosti so brigade izpolnile in tudi presegle. Na fizičnem delu so presegle normo za 15.7 %. najboljša brigada pa celo za 72 %. Za Kongres so se mladinske brigade obvezale, da bodo presegle dekadni plan za 8°/o, presegle pa so ga 7.a 10.1 %. Da se ie delovni elan za časa kongresa dvignil nam dokazuje to, da je bila od 112% izpolnjena norma prekoračena za 3.7 odstotka.
222*7 brigadirjev ie v tem času napravilo sledeče delo:
transportirali 1919 m3 zemlje izkopali so 25.127 m3 zemlje sptaniralj 5279 2 terena izkopali 5329 panjev Imunizirali 1137 m2 terena zabetonirali 1293 m3 zazidali 287 m3 pripeljali 534 m3 lomljenca izkopali 6382 m kanala in prenesli 208 m tira.
Poleg tega so brigadirji napravili še 14110 ur pomožnega dela. Vsi briga-
Odkur je bil izvoljeni nov upravni odbor Okrajne zveze krajevnih zadrug, se je stanje v razvoju kmetijskih zadrug vidno j zboljšalo. Da se izmenjajo izkušnje ter upravnim odborom nudijo nova navodila, je bila dne 1. avgusta sklicana konferenca, ki pa je pokazala, dn so uspehi razvoja vidni le v nekaterih vaseh. Iz dosedanjih izkušenj vidimo, da je bilo delo zadruge odvisno le od odborov, ni pa bilo sodelovati ja s frontovtkimi organizacijami ter se naše zadružništvo in zadružna trgovina ni razvijala
so izpolnile, temveč so visoko prekoračile svoje obveznosti. Naši delegati pa bodo bogati materini s V. kongresa, enotnost, ki sc je na V. kongresu odražala in naloge, ki jih je V. kongres postavil pred Partijo in vse delovne množice v Jugoslaviji prenesli med naše ljudske množice, ki so najlioljši garant zn izvedlm petletnega plana in za zgraditev socializma. Delovni polet, izpolnjevanje in prekoračenje obveznosti pred Kongresom in v času Kongresa ter dosedanje delo po Kongresu in delo, ki bo še sledilo, pa je že dokazalo in lio še vedno bolj dokazovalo, kako krivične so bile vse obtožbe v resoluciji Informbiroja o naši Partiji in našem CK-ju in kako klevetniške so bile še vse nadaljnje izmišljotine, ki so jih nekatera glasila Komunističnih partij, kot je to v Franciji in v Italiji kot na Madžarskem prinašala o naši Partiji in našem CK-ju.
Ponovna izvolitev Centralnega komiteja KPJ pod vodstvom maršala Tita je jasen dokaz, da bomo mi šli po naši začrtani poti naprej, ker jc edino ta bila. je in bo pravilna za nas v Jugoslaviji.
dirji so napravili skupno 165.409 normiranih ur.
Na idejno političnem sektorju dela ie bilo po brigadah 39 političnih predavani in 14 političnih informacij. V čast V. kongresu so bili vsi prostori lepo okrašeni. Mladinski festival ob začetku V. kongresa ie prikazaLdelo mladinskih brigad tako na fizičnem, kakor tudi na kulturno-prosvetnem in fizkuiturnem polju.
Vsi pevski zbori, pet recitacljskih grup, več folklornih skupin, pet dra-rnatskh zborov ie naštudiralo 51 raznih kulturnih točk. Mladinske brigade so izdale v času Kongresa 98 lično urejenih stenčasbv. Po vseli brigadah so so se v času Kongresa vršile brigadne konference. Na zadnji dan kongresnega tekmovanja so brigade imele delovno parado z mitingom, kjer so bile najboljše brigade proglašene za udarne in pohvaljene. Proglasili so 300 udarnikov.
Vse te številke nam jasno dokazujejo da bo naša mladina izpolnila tudi vse tisto, kar ie pred njili postavil V. kongres in bo tako še s povečanim delovnim elanom čvrsteje prijela za krampe in lopate.
na podlagi potreb in povpraševanja ter zahtev in volje naših ljudi.
Se vodno ni iz nekaterih izmed naših zadrug izginila miselnost trgovanja ter kontingentiranja blaga, kakor tudi niso razčiščeni pojmi nalog kmetijskih zadrug t. j. dviganje gospodarsko moči našega kmeta ter uvajanje kmetijskih zadrug kot gospodar, skih središč na vasi. Iz referata tovariša tajnika je bila razvidna pomanjkljivost dela kmetijskih zadrug in Okrajne zveze, vendar se jc razprava usmerila največ v trgovinska vprašanja. t. j. v nabavo lihima, ne glede na
to, kakšni so bili in bodo odkupi ter .mnogokrat neupoštevajoč kupno moč delokroga zadruge. Razprava ni odprla nobenega vprašanja glede gradnje zadružnih domov, popisa kmetijskih strojev, odkupa semen, dviganja hektarskega donosa, niti se ni diskutiralo o najaktualnejšem vprašanju, t. j. realiziranju uredbe o malih kmečkih gosjiodiirstvih. Zal v to niso posegli niti sekretarji Osvobodilne fronte kljub temu, da je to kampanja naših zadružnikov, kampanja OF. Vsekakor če bi bila izvedena-p ra vil na akcija za gradnjo zadružnega doma v Šempasu pravočasno, ne bi bilo več zadružne trgovine v hiši bivšega trgovca, ki nm je mnogokrat večji interes počitek, kakor pa odkupi šarijo, semenskega žita, plačevanje uslužbencev itd. Ako bi krajevna zadruga Orcliovlje sodelovala z odlioroin OF, ter KIX)-jcm, bi ne bilo pritožb s strani kmetov, io predvsem malih, da ne morejo prodajati krompirja po vezanih cenah, kajti Kl.O je prejel navodila, da mala kmečka gospodarstva v višini prejetih bonov lahko prodajo svoje pridelke po vezanih cenah. Vsi ti primeri kažejo, da je nemogoče na vasi reševati politične probleme brez istočasnega reševanja gospodarskih •problemov ter da je nujno fiotrobna koordinacija frontovskih odborov s krajevnimi zadrugami.
Tudi delo Okrajne zveze krajevnih' zadrug je še vedno pomanjkljivo. Co vzamemo pomoč krajevnim zadrugam, je ta še vedno premajhna, kajti dejstvo, da v času štirih mesecev 6» vedno ni bila Okrajna zveza v stanju organizirati rednega poročan ja o -prometu in poslovanju krajevnih zadrug ter se teh podatkov okoriščali pri razdeljevanju blaga krajevnim zadrugam. Le na podlagi točne evidence in realno izdelamili planov bo mogoče operativno obvladati situacijo terena tor l»ospeševati razvoj našega zadružništva. O odkupu mleki je bil pred časom že objavljen Č’anck v »Novi Gorici«, vendar naj če dotaknem, da je treba enkrat za vedno izvesti dosledno organizacijo ter pravilno delitev močnih kr ruskih živil potom naših zadrug. kajti le ta način l>o odstranil nezadovoljstvo in nezainteresiranost naših kmetov do prodaje mleka.
V planskem gospodarstvu je operativna evidenca ena izmed najvažnejših operativuo gospodarskih faktorjev, zaradi česar morajo zadruge temu vprašanju p6svečati večjo pa zn jo, ker bodo zaman izgovori, da ni blaga, da n. pr. v zadrugi v Ročinju ostaja koruza na vezane cene, « kmet v Brdihi je ne more nabaviti po vezanih cenah. V naprej je prvič potrebno, da odliori zadrug zahtevajo od svojih uslužbencev pravočasno ustvarjanje evidence, v nasprotnem primeru pa lKimo.na račun krajevnih zadrug pošiljali svoje uslužbence po poročila ter s tem skušali enkrat za vedno odpraviti neenakost razvoja v našem zadružništvu.
V. kongres Komunistične partije Jugoslavije nam je jasno nakazal linijo našega zadružništva, potrdil odrt«« do našega kmeta ter tlal osnovne smernice za razvoj socializma na vasi. Linijo naše Partije izvajajo naši pošteni državljani z zaupanjem, ker vedo, da je to v korist našega gospodarstva in ne dopuščajo, da bi našo zadrugo na vasi vodili stari trgovca in špekulanti ter namerno zavirali razvoj socializma v naši državi. Odprava napak, izkoriščanje dosedanjih izkušenj ter dosledno izvajanje gospodarskih in političnih na'og lio pokazalo vsem kompartijam sveta enotnost naših narodov tako v času NOR. kakor v času gospodarnega razvoja pod vodstvom Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, na čelu z. genialnim voditeljem tov. Titom.
Mtadinske brigade Nove Gorice
so izpolnile obveznosti kongresnega tekmovanja
Konferenca krajevnih zadrug
še vedita si pokadila zrelosti upravirch odtoosMiv in jjfavitiicga sodelovanja z niiiižiihiintt orgauisic^anii
Nepravilnosti pri obiranji sadja
S pravilno organizacijo in Hitrim odkupom sadja, ki se v tem letu izvaja v okviru zadrug, kakor tudi vedno večje povpraševanj«; r.a trgu ie rodilo škodljivo malomarnost pri nekaterih kmetih v našem okraju, ki obirajo sadje.
Vedeti moramo namreč, da sadje, ki ga obiramo, kupujejo potrošniki v mestih, delavci v tovarnah, če sc isti danes s vojjm dolom borijo za izboljšanje preskrbe z industrijskim blagom ljudstva, mora tudi naš kmet na vasi vedeti, da svoje pridelke odda čim lepše In po pravilni odkupni ceni. Imamo pa posamezne slučaje, kjer kmetje obirajo sadje; ki je nezrelo ali pa že ognilo. Tudi v naših zbiralnicah se temu posveča vse premalo pažnje in sc dostavljeno blago ne kontrolira. Kljub temu. da so oblastveni organi na to že večkrat opozorili vodstvo zbiralnic, predvsem pa zbiralnico za sadje v Plavali, se še vedno dogajajo pomanjkljivosti pri prevzemu sadja prav v pomanjkanju kontrole, kakšno sadje se odkupi. Danes hruške zimskih vrst ne moremo plačevati kot prvovrstne, ko pa iste še niso zrele. Ra-
zumljivo je, da sadje mora biti pobrano v času, da je sposobno za prevoz, ne sme pa bit' nezrelo, kar se v večjih primerih dogaja. Take primere ne moremo drugače oceniti kot izkoriišče-valne. Tako delajo le tisti kmetje, ki nimajo drugega namena kot zbirati denar in na drugi strani ustvarjati nc-razpoloženjc med poštenim delovnim ljudstvom. Naše goriško sadje ie na trgu eno izmed najboljših, zato pa naši pošteni kmetje kakor tudi poslovodje v zbiralnicah ne bodo dopustili, da se kvaliteta našega sadja s tem manjša.
Sortirano, zdravo in o pravem času obrano sadje je danes v naši ljudski državi ponos za vsakega kmeta, ki želi, da da na trg od svojega najboljše pridelke. Tisti pa, ki tega ne razumejo ali nočejo razumeti, bodo pač morali tisto trdo, nezrelo ali ognito sadje peljati iz zbiralnice nazaj domov. Naš cilj ni, da trg založimo z ogromnimi količinami slabega sadja, temveč je naš cilj, da trg založimo z izbranim sadjem, ki bo našemu kmetu vir dohodkov, našemu delavcu pa prijetno okrepčilo. D. A.
Pričel se ie odkup belih žit v nosem okraju
L’
Akcija kontrahiranja lielih žit in koruze se je pri nas začeta taikoj po IH. juniju. Kontralriža je zajela doli pršem del K.LO-jev. kateri so takoj rričeli s kontrahtranjem. Povsod tam, kjer so KI.O-ji prnv/no dojeli, kakor tmli pravilno tolmačiti prebivalstvu — kmetovalcem o sklepanju pogodb so že takoj v začetka bili vidni uspehi. Tani pa, kjer člani KI.O-ja niso tolmačili in prikazovali ugodnosti kon-trahifanja žii, ni bilo zaželenih uspehov Prav zaradi tega imamo pnedime K 1,0-je. ki so plan presegli, kakor so to Ustje Miren, Neblo, Kostanjevica na Krasu. Srmpa«, na iVnigi stWi.nl pa so vasi. kjer kontrahaža ni uspela prav zaradi tega, ker KID-ji, kakor OF odbori temu niso posvetili dovolj pažnje. Prvačina. Gradišče in Sveti Križ gotovo niso med najslabše stoječimi vasmi, pn vendar niso kontrahaže izvedli v zadostni mori. Ce bi so ti Kl.O-ji zavedaM in obenem jasno imeli pred s el Kij potrebe našega delovnega ljudstva |x> tovarnah irt gra-diliščih, bi h kontrnhirnnju, kakor sedaj k odkupu pristopili z, večjo resnostjo. zavedajoč se da je za izvajanje planskih nalog v razvoju našega socialističnega gospodarstva potrebno tud' ,,i■ i>,,y,• sodelovanje.
m *
Kljub teinu, da jo bilo pri kontru-hiranjn nekaj pomanjkljivosti imamo danes, ko odkupujemo bela žita, že prav lepe uspehe, saj smo te uspehe že s kontni hiranjem zagotovili, ko smo presegli plan. Pri kontroliranju belih žit smo plen presegli za 32 odstotkov, pri koruzi |Xn za 4 odstotke.
Sedaj, ko se je /ače! odkup, morajo naše zadruge pokazati vso samostojnost in iniciativo, da bodo bela žita čimprej v skladiščili in tako na razpolago našemu delavcu v tovarnah in drugim Tudi OF odbori morujo to akcijo o odkupu podpreti, obenem pa vplivatr ua svoje članstvo, da -bo odkup žit -uspešnejši in boljši' ■■
Že v prvih dneh odkupa pa so se pojavili poedinci, večji kmetje, ki namerno zavirajo p rovi ion potek odkupa in obenem svoje viške trdo držijo v svojih skladiščih z namenom, da bodo z njini.1 špekulirali jn izkoriščali naše delovno ljudstvo. Prepričani srno lahko, da bo uredila o obvezni oddaji prekrižala te špekulantske namene m da bodo ti prej ali slej morali spremeniti svoje nezdravo mišljenje ter stopiti v borbo z.a izgradnjo socializma, ali pa odpasti, ker jih bo sicer naše delovno ljudstvo iz. svoje srede izločilo
lipi
Povsod hitijo z mlačvijo, da bo odkup čimprej končan
Kako koma v !• 1$48. odmerjali dohodnine
V kratkem bo objavljena nova Zvezna uredba o. dohodnini, v okviru tc pa republiška, la uredba ni sestavljena od enega ali dveh strokovnjakov, temveč je uspeh vsestranskega pro-učavanja strokovnjakov iz vseh repu h ITk.
Nova uredba prinaša marsikatero novost in značilnost sedanje borbe proti raznim špekulantskim elementom na en< strani, na drugi strani pa stremljenje za čim boljšo preskrbo
našega delavca in nameščenca s cenenimi produkti.
Dohodnina kot davek ne bo samo regulator našega dotoka denarja, temveč bo tudi močno orodje, da se napetost med cenami zmanjša ali kakor pravimo da se škarje zapirajoi v korist nižjih cen. S to uredbo bomo onemogočili špekulantom prodajo svojih prostih viškov po prostih cenah in tudi onemogočili lenuharjenje vseh tistih,
ki - danes nočejo ali pa zanemarjajo obdelavo svojih zemljišč.
Značilnost nove uredbe pa je v tem, da bomo imeli dvojno obdavčitev in sicer tisti, ki bodo svoje tržne viške prodajali po vezanih ali odkupnih cenah, bodo plačali sorazmerno napram sedanji davčni vsoti zelo nizek davek, onj Pa, ki bodo svoje viške prodajali Pa svobodnih cenah, pa bodo plačali še več davka. Samo nekaj primerov, če bo naš kmet prodal po vezanih cenah in dobjl za to 12.000 din bo plačal 240 do 300 din davka, od čistega dohodka 20.000 din bo plačal 600 do 8000 din davka. Kdor pa bo prodal tržne viške po svobodnih cenali bo pa plačal od čistili dohodkov 12,000 din 1200 din davka, od 20.000 čistih dohodkov pa 2400 din davka.
Iz teh primerov je vidna ugodnost za one, ki bodo prodajali svoje tržne viške po vezanih ali pa po odkupnih cenah. S tem, da bodo naši kmetovalci nudili našemu delavcu možnost cenenega nakupa osnovnih življenjskih potrebščin, bo država na drugi strani te kmetovalce nagradila z odmero manjših davkov. Jasno pa je, da država ne m-orc ščititi one, ki-hočejo z visokimi cenami na trgu onemogočiti našemu delavcu in nameščencu nakup živil.
Ce pogledamo po naših vaseh vidimo, da je največ prodajal po vezanih cenali prav1 naš mali in srednji kmet, večji kmetje pa so stali ob stra-
staiion str ohrabrjeni
ni. Z novo uredbo in sklepi V. kongresa K1JJ bomo odstranili v naši vasi še zadnjo obstoječo napetost med malimi rn srednjimi kmeti, na dejigi strani vaškimi kulaki in drugimi izkoriščevalci. S to no.vo uredbo se bo tudi jačala naša zadružna trgovina, ki postaja vedno važnejši I
gospodarski center vsega vaškega gospodarskega življenja. Ojačala se bo zato, ker bodo naši kmetovalci izkoristili ugodnosti nove uredbe ter prodajali svoje viške po vezanih ali po odkupnih cenah svoji najbližji zadrugi ali pa kakemu drugemu državnemu odkupnemu podjetju.
Sc ena značilnost nove iiredhC^ je ta,*“Ua se bodo vsote čistega dohodka kmetovalcev obvezno pretresale na masovnih sestankih, torej na demokratičen način.
Ta uredba bo napravila tudi v Slovenskem Primorju močan preokre-t Dosedanja odmera dohodnine za leto 1947. je morala upoštevati mnogo momentov, ki so negativno vplivali na pravilno odmero davka. Tudi davčne komisije niso bile vedno take, kakor bi bilo potrebno. Vedeti moramo, da se pred davkom odnosno pred pravično odmero ne more prav nihče skriti, ker so zato naše množične organizacije in ker nam to narekuje tudi današnja borba.
Iz dosedaj vloženih pritožb je razvidno, da se davčni zavezanci pritožujejo proti nepravični in neenaki porazdelitvi davkov v območju KLO-ja, ne pritožujejo se pa proti previsoki obdavčitvi. To je znak, da davčne komisije niso pravilno razumele svojega dela, to je, da bi davek pravično porazdelile na vse davčne zavezance z ozirom na njih gospodarsko moč in zmogljivost. Na naših davčnili komisijah v letu 1948 bo slonela velika odgovornost za pravilno, pravično in sorazmerno porazdelitev davka. S sodelovanjem ljudstva samega pri odmeri davkov pa bo poudarjena ne samo demokratičnost, temveč tudi odgovornost za pravilno izvedbo nove uredbe o dohodnini.	Boj.
Naše gozdne drevesnice
V našem okraju imamo več drevesnic, iz katerih bo IkkIo v bodočnosti črpale gozdne sadike za obnovo gozdov in pogozdovanje goličav. Gozdne drevesnice imamo v sledečih krajih: loke pri Kroinbergii, Cepovan, Vipava, Krnica, Dolina, Mrzla draga in Dol-Predmeja. V petletnem planu bo v teh drevesnicah ca 6,000.000 sadik raznega gozdnega drevja sposobnih za pogozdovanje. Gojijo se predvsem sadike črnega in rdečega bora, smreke, javorja, jesena, mnerlknnskega hrasta, črnega jesena, macesna in duglazije. Največ se bodo gojile sadike črnega bora, ki je pri pogozdovanju k raških goličav pionir.
Gozdne drevesnice zahtevajo veliko truda iu nege. Žc samo setev, oko hi pravilno izvršena, ve'iko škoduje. V suhih sončnih dneh se morajo sadike skrbno zalivati. Do seda j so morali drevesnienrji z ročnimi škropilnicami zalivali, kar pn je stalo mnogo naporov in stroškov. V hodočnosii se predvideva, da IkkIo drevesnice oskrbovane z vodo najmodernejši način. V petletnem planu sc bodo drevesnice mehanizirale, kar bo stroške za vzdrževanje drevesnic ogromno znižalo.
Naša ljudska oblast posveča gozdnim drevesnicam veliko paznjo. /a vzdrževanje istih se dajejo na razpolago velike vsote denarja. Ker pa je v našem okraju pogozdovanje in obnova zanemarjenih gozdov ogromne gospodarske važnosti, moramo našim drevesnicam |K)«vetiti vso .-ikri). Vedeti moramo, da brez sadik kra-škili goličav ne bomo pogozdili. Plan pogozdovanja 1k» presežen le, če se !m> v drevesnicah vzgojilo dovolj trdnih sadik.
Harij tega je ministrstvo za gozdarstvo in industrijo LRS letošnje leto podržavilo tudi gozdno drevesnico v Cepo-vanu in v Dolini pri Trnovem, kateri sta bili do sedaj pod upravo Trnovskega državnega gozda. Sedaj so to drevesnice pod upravo državnega gospodarskega podjetja »Gozdne semenarne in drevesnice«, ki je v sklopu uprave za Izboljšanje gozdov Ministrstva z« gozdarstvo LRS. Gozdna drevesnica v Cepovanu se bo s tern v petletki povečala na tako velik obseg, dn bo dajala letno 750.000 sadik. Ker pa se bo rabilo pri pogozdovanju goličav letno v našem okraju - več milijonov sadik, bodo morale tudi druge drevesnice povečati svoj nasad, da se 1)0 iz njih lahko črpalo toliko, kolikor lx> Za pogozdovanje potrebno.
S priliiMln jim letom se IkkIo ustanovile še nove gozdne drevesnice v Soški dolini, na Nanosu in v Rihember-gu. Zato IkkIo morale krajevne ljudsko oblasti od svoje strani pokazati za to večje zanimanje kot pa do sedaj. Samo par strokovno sposobnih ljudi ne Ik> zmoglo napraviti tega, kar je potrebno, da obnovimo znnemnrio-ne gozdove in pogozdimo vse k raške goličave. Tudi masovne organizacije IkkIo morale k temu delu pristopiti. Od rngs vseli je odvisno, ali Ikhiio itnidi dovolj sadik za pogozdovanje in ali bomo izvršili jmstavijeini plan. Tej tako važni gospodarski panogi v našem okraju moramo že v sedanjosti postaviti prave temelje, saj bo to v korist nuin samim, še več pa našim potomcem, ki bodo te obnovljene gozdove izkoriščali
Poživimo propagando na gradiifšših zadružnih domov
Predkongresno in kongresno tekmovanje, ki je zajelo naše delovno ljudstvo je dvignilo delovni poJet ne samo v naših delovnih kolektivih, temveč tudi v naših množičnih organizacijah.
Vendar pa te uspehe, ki smo jih že dosegli, vse premalo prikažemo naj si bo to v časopisih centralnih, kakor lokalnih ter na masovnih sestankih in se zaradi tega na podlagi teh izkušeni ne učimo in ne sprejemamo s tem zopet nove še večje obveznosti.
Posebno naša gradilišča zadružnih domov bi morala biti središča, kjer bi sc našemu ljudstvu nudilo tako vsebinsko pripravljene kulturno-prosvetne prireditve ter nazorno agitacijo v obliki grafikonov, spominskih knjig, povečanih načrtov zadružnega doma in stično. Vsekakor bi sc tisti, ki neumorno dela na gradilišču ves dan zadovoljil tudi dnševno, če bi se sprostil ob gledanju lepo podane igre, ob lepem koncertu, borbeni recitaciji in drugi zabavi. Vsi ti momenti bi poedin-eu šc povečali voljo do dela in vlivalo veselja do novih obveznosti.
Prav nikjer v našem okraju ne vidimo pred gradiliščem grafikon. Zakaj bi uprave zadružnih domov nc prikazale na sliki že storjeno delo, da bi vaščani videli koliko truda so že vložili v svoj zadružni dom, na drugi strani pa bi točno vedeli koliko dela jih še čaka, da bo zadružni dom dograjen. (irafikon laliko prikaže tudi delo vsakega poedinea v vasi v kolikor isti prispeva h gradnji zadružnega doma. Tak grafikon bi v manjši meri pohvalil vse tiste, ki se dela udeležujejo, razkrinkaval pa tiste, ki pri gradnji zadružnega doma stojijo ob strani.
Vse premalo posvečamo pažnjo dokumentom, ki bodo hranjeni v naših zadružnih domovih, ko bodo dograjeni. Načrti, zabeležene ure dela, poraba materiala, polivale poedincev, vse to mora ostati kot dokument iz katerega se bodo poznejši rodovi učili, kako in na kakšen način smo pristopali h gradnji zadružnih domov, prvemu temelju, ko gradimo socializem. Poleg teli dokumentov pa nikakor nc sme manjkati tudi spominska knjiga, kjer bodo zabeležena vsa imena graditeljev, kakor tiijji obveznosti, ki jih poedinci danes sprejemajo, izpolnjujejo in presegajo.
Končno je treba omeniti še polivale in nagrade. Ni povsem pravilno, da delimo značke šele takrat, ko je zadružni dom dograjen. Značke laliko delimo že med časom graditve, saj imamo prav gotovo pocdince, ki to tudi zaslužijo. Veliko skrb moramo posvetiti tudi nagradam. Vsak tisti, ki s svojim delom pripomore k čimprejšnji graditvi ali ki z dobrimi nasveti izboljšuje organizacijo dela, zasluži tudi pohvalo, najboljši pa tudi nagrado. Lepa napredna knjiga s posvetilom in vpisanimi zaslugami bo vsakemu ta-
kemu graditelju v ponos in spodbuda za nadaljnje delo.
Še dosti jc prijemov agitpropskega dela na gradbiščih zadružnih domov. Zavedati sc moramo, da je gradnja faktor za ideološko dviganje našega ljudstva, kar se pa brez agitacijsko propagandnega dela nc moremo zamisliti. Cc bodo naši zadružni domovi prvi trdni kamen socializma na vasi, mora že sama graditev istih razbistriti vsa-
komur še zaostale podedovane pojme buržoazno-kapitalističnega družbenega reda. Naša borba pri delu za gradnjo zadružnega doma je obenem tudi ideološka borba na poti v nova ustvarjanja in boljše življenje. Vsak, ki se danes odteguje pri delu zadružnega doma je tisti, ki zavestno noče graditi to, kar si je ljudstvo začrtalo že s krvjo v narodno osvobodilni borbi in kar danes začrtava z žulji, ko obnavlja, gradi in ustvarja novo mlado Titovo Jugoslavijo, ki gradi in ustvarja z lastnimi silami, ki so neizčrpne, novo življenje v socialistični državi.
B. R.
Mladina Tomšičeve brigade gradi zadružni dom
v Mirnu
Mlačnost mladih gradbenikov iz Tomšičeve brigade je razočarala vse, k; so od njih pričakovali velikega in zavestnega delovnega poleta. Tekmovanje za V. kongres KPJ pa je zvabilo iz mladincev vse, kar premorejo l,cpega in dobrega. Pobijati ostanke malomeščanske vzgoje, uničiti nerga-štvo in egoizem, to je bila parola, ki jo je v teli dneh sprejela velika večina brigade.
Brigadna konferenca, ki je kritično
meni prelom pri njenem delu za ljudstvo. Najboljši so se obvezali, da bodo tudi v nedeljo delali na gradilišču in pomagali pri gradnji zadružnega doma v Mirnu. S pesmijo so mladinci odhajali na delo, da pokažejo, da so
našega delovnega
vredni zaupanja ljudstva.
Trdna volja in zagotovili uspeh, lali na gradilišču, še bolje pa so se gradili zadružni vdušenjem so se lotili dela. Izkopali so temelje in zidovi mirenskega zadružnega doma so hitro rasli. »To pa tohsje zadovoljno prikimal očanec iz Mirna, ki je dolga leta triko čakal
zavest mladine sta Mladinci, ki so de-so prekosili normo, odrezali tisti, ki so dom. Z velikim na-
osvetlila dosedanje delo brigade, po.-Svobodo. »Lepo je v novi Jugoslaviji,
ki jo gradi taka mladina.«
Nihče nj čutil utrujenosti, ko so domov grede veselo vzklikali Partiji in Titovi Jugoslaviji. Nič ni pretežko za mladino, ki ljubi našo lepo Primorsko, ki ie danes srečna v FLR Jugoslaviji.
Miren je kulturne-prosvetno oživel
Ni je bilo skoraj vasi na Goriškem V času NOB ali pa takoj po osvoboditvi, ki ne bi imela svojega pevskega zltora ali dramatske skupine. Tudi v Mirnu so imeli še precej močno kulturno prosvetno skupino, toda zadnje čase je vse kulturno prosvetno delo nekako zaspalo. Ne dolgo od tega pa se je v Mirnu kulturno prosvetno delo zopet razmahnilo. Dramska skupina je prav lepo (naštudirala prenovljeno »Miklovo Zalo« in jo trikrat Zafredoma uprizorila. Vsakokrat je bila dvorana nabito polna, saj so prišli gledalci tudi iz bližnjih vasi. Vsi so bili zadovoljni z dokaj dobro naštudirano igro. Življenjsko podana igra
je imela drugi dan večji odmev kot prvi in tretji, kar nam dokazuje, da so naše dramatske kunine z vztrajnim in požrtvovalnim delom zmožne podati res lepo in kvalitetno igro. Sigurno ne bodo ostal' samo pri tem zavidljivem uspehu, temveč bodo naštudirali še več drugih sodobnih ljudskih iger, s katerimi bodo zadovoljili gledalce, hkrati pa navduševali še ostale s|mjčo diamat.ko skupine, .da se bodo tudi one zdramile in nudile delovnemu človeku po na fr nem dolu razvedrilo v obliki iger ter s tem gradile in vzgajale novo socialistično družbo.
V Temnici na Krasu so adkrifi spomenik padlim borcem
V nedeljo l. avgusta je bila v Temnici na Krasu velika slavnost. Vsi vaščani iz Temenice in okoliških vasi so ■se udeležili odkritja spomenika padlim borcem narodno osvobodilne vojske. Na iz.glajeni plošči je urezano 32 imen najboljših borcev z našega Kra-l sa. Spomenik je bil odkrit prav v času, ko je končal svoje delo naš V. kongres Komunistične partije Jugoslavije iin so s tem ltorci s Krasa, kakor ostalo ljudstvo še enkrat potrdili neomajno zaupanje v našo Partijo ter njeno
vodstvo Centralni komitet, saj so med temi borci, ki so dali svojo kri za boljše življenje nas vseh bili tudi člani naše slavne Partije.
Proslava je bila ona od največjih sveeapo6ti, kaj jih je bilo do sedaj v Temnici. V lepem številu so' se odzvali vaščani iz Kostanjevice, ki so padle borce počastili z lepim vencem, katerega je krasila velika peterokraka zvezda, narejena iz samega domačega rdečega cvetja. Vse množične organizacije, posebno pa Zveza borcev
Tudi starejši ne zaostajajo. Kar z rokami premetavajo gruče težke zemlje
je tej slavnosti posvetila veliko skrb, saj so odkrivali spomenik tistim borcem in polagali vence tistim junakom, ki so na« začeli vodki po trnjevi poti. da smo danes prekaljeni v borbi spor sobni resnično svobodni graditi socializem,
Spomenik sam in plošča, na kateri so vklesana imena je vse iz domačega kraškega kamna, ki so ga domači kamnolomci nalomili 6 prostovoljnim delom. Največ zaslug pri postavljanju tega veličastnega spomenika ima 74 letni kamnoiomec Frane Pahor.
Ta požrtvovalnost, predanost in hvaležno spominjanje na naše padle borce je garant, da bo ljudstvo v Temenici, kakor v okoliških vaseli izgradilo to, kar so ti padli borci, ki^ jim danes postavljamo spomenike začeli gradili? to je ustvarili bomo novo življenje v naši socialistični državi.
*	T. A.
Ustanovni zbor šahovske sekaije v SUlkattuK
V nedeljo 1. avgusta pa se je vršil občni zbor vseh Sabistov, ki je začrtat program in pa razširitev šaha v našem okraju. Na tem občnem zboru je bita prikazana pomembnost šahovske igre pri vzgoji našega človeka. Šah ni igra, jo bilo rečeno, temveč znanost in umetnost združena. Ni naključje da v Sovjetski zvezi polagajo toliko pažnje šahu, temveč je šah v SZ masovna vseljudska igra. Tudi pri nas so za to dani vsi po« goji.
Po poročilu pripravljalnega odbora je bil izvoljen odbor, ki je članom sekcij« predlagal program.
Okrepiti in razviti šah; pritegniti vse, ki ic poznajo to igro ter vključiti v t» predvsem mladino in sindikate.
Izvajanje tekmovalnih turnirjev v krajevnem in medkrajevnem merilu ter velika skrb za poglobitev teorije, za kar bodo organizirani začetniški in poglo« bitvenl tečaji.
Tekmovanje med trojkami
Prekmurska liltii z naglimi koraki na delo. Vse je veselo, vse prepeva, pesem sc razlega po bližnjih hribih. Brigada se sedaj strne, sc zopet razleze po stezi, ki vodi na gradilišče. Prispe do orodjarne, kjer prejme orodje in odhiti z -naglimi koraki na deio. Že med potjo sc formirajo trojke. V eni so Drago, Jože in Martin; v drugi Vlado, Gelca, Francka itd.
Tak™ ob prihodu na gradilišče prime vsaka trojka za svoje deske in samokolnice.
».la/, bom vozila z dvema,« zakliče Francka Tonetu. »Hitro mi prinesi desko!«
»Vzemi štiharco,« ji veli Tone.
Nekaj minut in trojka je pripravljena na delo. ■
»France že vozi,« pravi Francka Tonetu. »Malo pohitiva, da ne bova zadnja.«
In že drči prva samokolnica po suhi deski.
Nekaj časa je vse tiho, sliši sc le
sopihanje brigadirjev in ropotanje £a-mokolrtSc.
»Francka, očisti desko!« zapove Tone Francki, »spolzka je že in težko vozim.«
»Hitreje mi naloži samokolnico, Jože. Vlado jih itna že šestdeset, jaz pa dva in petdeset.«
Jožetu se mišice močneje napno, znoj ga vedno bolj obliva, v očeh ga že peče. toda vse premaga, da le prehiti Vladota.
»Koliko jih imaš?« vpraša Francka Vladota.
»Pet in šestdeset.«
In že zopet hiti z napolnjeno samokolnico po spolzki deski.
»Glej, še osem,« prišepne Francka Tonetu na uho, »pa ga dohitiva. Malo pohitimo!«
Delo sc vrši naprej z vso naglico. Vse dela, se znoji, da je kar veselo gledati, Pozna se tudi pri izkopu. Jarek ie vedno globlji, kup izvožene zemlje pa sc veča in veča. Statističar
z naglico beleži izvožene samokolnice. Zopet tišina.
»Jože, piši pet!«
»Tri!«
»Dva! pva! Slišiš?«
Število odpeljanih samokolnic narašča. Vlado jih ima že 150, Tone 143 itd. Trojke delajo z vso naglico.
»Koliko je ura?« vpraša nekdo.
»Pol štirih!« sc glasi odgovor,
»No v pol ure bomo zvozili še petdeset samokolnic in tako presegli normo,« pravi Tone Francki.
Zopet tri, pet. dva in nič drugega...
»Voljno!«
Toda nekateri še vedno delajo, drugi pa sprašujejo statističarko, koliko so že zvozili.
»Vlado jih ima 205, Tone 202,« odgovori statističarka.
Konec odmora.
Trojke primejo zopet za delo. Vsak napne svoje moči, da bi čim več izvozil. Toda nesreča! Tone se vreže na steklo in delo v peti trojki za nekaj časa zastane. Toda komandir se znajde. Namesto Toneta postavi Janeza, ki pa je nekoliko šibkejši.
»Kaj bo s trojko?« zaskrbi Toneta med obvezovanjem, »ali bo prva? Težko!«
Počasi odšepa domov, toda trojka dela s podvojenimi močmi naprej. Naglo sc bliža večer, sonce pošilja svoje zadnje žarke izza gora. Trojke pa še vedno delajo neumorno naprej.
»Ura je sedem,« se oglasi nekdo. »Še četrt ure!«
»Jaz jih imam že 360,« pravi Vlado.
Francko zaskrbi, ker jih ima šele 350. Toda to ji ne vzame volje, dela neumorno naprej/
»Še pet minut in dela bo konec,« pravi Jože.
»No šc deset in imamo jih 380,« pravi Jože. Toda odpeljal jih je dvanajst. Delo je končano. Vsak se zanima za število samokolnic, ki jih je zvozil.
»Vlado jih ima 385, Tone oziroma Janez pa 383,« Tazlaga statističar. Francko stisne pri srcu, ko sliši, da jih itna mani kot Vlado. Toda dela je konec, začenja se umivanje orodja in kottnčo krene brigada z gradilišča.
In ponovno se oglasi vesela pesem ob potoku Korenu.
Onstran meje • • •
Sodil! Mo partizana
V Beljaku pri Tržiču jo bil aretiran partizan, katerega s« obtožili treh »umorov«, ki jih je baje izvršil med časom narodno osvobodilne borbe. Jasno je, da ni cilj te obsodbe obračunavanje s poedincem, temveč ponovno blatenje naše slavne partizansko borbe. Z obtožbo in sodbo samo
se hočejo spet rušiti temeljite tradicije naše partizanske vojne, ki je sveta vsakemu našemu človeku, ki jo v tej l>orbi aktivno sodeloval. Ta primer je spet nov poizkus vojno hujskaških elementov in laži-krščauskiti demokratov, kj so se podobnih poizkusov posl užil; že neštetokrat.
Tudi slovenski otroci občutijo krivice
Nova Jugoslavija nikakor ne pozna taki h metod kot se jih poslužujejo v Italiji, kadar gre za pravice manjšine. Šolski otroci ubožnejših staršev so imeli med časom počitnic posebne počitniške kolonije, ki so jim pomagale ~>ri oddihu in okrepitvi. V letošnjem letu so. vse ugodnosti, do katerih bi morali imeti slovenski otroci vso pravico, povsem odpadle. Medtem, ko so italijanskim šolarčkom preskrbeli že v mestu z raznimi počitniškimi zabavišči vso potrebno nego, so na slovenske otroke povsem pozabili. Dobrodelnost raznih komisij v Gorici uživajo
Fe
samo otroci italijanskih staršev. Radi teh socialnih krivic upravičeno protestirajo slovenski starši v Gorici in zahtevajo čimprejšnjo otvoritev počitniškega dnevnega zavetišča s primernim nadzorstvom tudi za slovenske otroke.
Starši so s svojimi pritožbami delno že uspeli, vprašanje pa je, kako bo stvar speljana in v koliko bo slovenskim otrokom v teli zalmviščih tudi nudena vsa ona potrebna vzgoja, ki si jo slovenski starši in njihovi otroci želo.
Cena krulim v Italiji se viša
S prvim avgustom sc je podražil kruli v, vsej Italiji. Povsem razumljivo je, da lxi ta nov vladni ukrep najbolj prizadel nižje sloje, posebno pa delavski razred. Podražitvi kruha bo sledilo v kratkem tudi povišanje cen Za testenine. Sicer bo ta splošni ukrep prilagojen razmeram posameznih )>o-krajin. Z'ozirom na obupno gospodarsko krizo, ki vlada v Corici in okolici, kar je posledica ortrganja mesta od svojega zaledja in z ozirom na visoko število brezposelnih bo postavljena druga cena za to pokrajino, vendar ne 6memo smatrati to za kako
prednost, ker predstavlja ta prehod resno obremenitev delavskega sloja. Vlada gotovo ne bo obremenila raznih kapitalistov in vojnih dobičkarjev, ki bi lahko s pravilnim obdavčenjem prispevali k ureditvi in uravno-vešenju državnega proračuna.
Ob priliki zadnjih volitev so razni demokristjanski agitatorji mnogo govorili o tem, da bo pošiljala Amerika »brezplačno« 60Vo ž.ita in da bo zato takoj po volitvah lahko bel kruh skoraj zastonj. No, danes pa je treba plačevati in to šc drago plačevati črni kruh.
Kulturne prireditve v Podgmri
Dijaštvo goriških slovenskih srednjih šol je v Podgori ponovilo s vejo akademijo. Ljudstvo v tem kraju je s svojo obilno udeležbo pokazalo ne samo zanimanje za kulturno prireditev kot tako, ampak si je želelo spet dokazati, da bo prav kulturni dvig T njihovi vasi pomagal pri borbi za
pravice Slovencev v Italiji. Istega dne so se vršile tudi druge športne prireditve. Vse so izzvenele kot kolektivne demonstracije vsem tistim, ki nočejo razumeti, da ima slovenski narod pravico do samostojnega izživljanja tudi na kulturnem polju.
FIZKULTURA
Program ffckulturnega dneva v Solkanu
v, FD »Volga« iz Solkana organizira 15. avgusta 1948 tukulturnd dan s sledečim sporedom:
Na predvečer ob 21. uri bakladna štafeta,- kjer bodo sodelovala FD Nova Gorica, FD Udarnik in FD Volga.
15. avgusta ob 9. flzkullurna parada po Solkanu, ki sc bo končala na igrišču. Ob 10. kolesarska tekma na progi: Sol-kari-Tolmin-Sv. Lutija-Solkan; sodelujejo tekmovala iz cele Slovenije. Za to tekmo bodo podarjene nagrade:	prvemu
pokal »Jožeta Srebrniča«, drugemu (iz kulturni znak FD »Volga«, tretjemu kolesarska inaja. V Tolminu bo kontrolni rilj, kjer bo prvi tekmovalec dobil na-
grado niali [»okat »Ludvika Slokarja« fizkrfltumika — padlega boren.
Ob 10.30 tekma na drsalkah (proga 0 Um). Prva nagrada športna maja, druga spominska knjiga.
Od 11. dalje lahka atletika: tek 100 m, skok v višino in daljino, met bombe, kopja, diska in krogle.
Ob 14.30 tekma v odbojki med moškima ekipama FD Nova Gorica : FD »Volga« ter med ženskima ekipama FD Udarnik : FD »Volga«.
Ob 10. nogometna tekma FD Nova Gorica : FD »Volga«.
Ob 18. podelilev daril zmagovalcem-
Sledi prosta zabava na dvorišču Kulturnega doma.	FD Volga
Tekma letalske grupe „S«če“ na Lijaku
V nedeljo 25. julija so mladi modelarji solkanske letalske grupe »Soča« Imeti svoje tekmovanje na Lijaku, katerega se je udeležilo 13 članov gsupc s 15. modeli. Napravljenih je bilo 77 startov, Rezultati so bili kar zadovoljivi, čeprav jc ob začetku tekmovanja spuščanje precej oviral veter.
Najboljše mesto je dosegel Komet Jožef z modelom KJ-G, s katerim je dnfee-gcl 15 minut letenja in zato dobil 1500 točk. Vsekakor bi bil uspeh še večji, če bi model ne izginil v višino in ga niso
mogli več zasledovati. Drugo mesto je dosegel najmlajši modelar Božič Marjan s svoji medinim, dobro napravljenim modelom BM-2. Model je bil v zraku G minut za kar je modelar prejel 600 točk. Tretji je bil zopet Komel Jožet z modelom štev. 8, ki jc po petkratnem star-tanju dosegel 3,53 minut letenja. Zadovoljive uspehe je pokazal tudi Vuga Jordan, ki je s svojimi mojstrsko izdelanimi inodeJi pokazal vso marljivost in sposobnost kot modelar in tekmovalec, nadalje je Imel uspehe Komel Marjan
In £c nekateri, ki so se ra te tekme prav pridno pripravljali, maso pa imeli takih uspehov.
Organizacijsko sta tekme dobro Izvedla predsednik grupe Jože Srebrnič in sekretar Boris Trpin.
Ob priliki te tekme sta se izgubila dva
nrndeda, eden označen s črkama KJ-6,kI je letet proti napadu, bi drugi, označen s številko 7, ki je padel na Lijaku, kraj topolovega gozdiča ob cesti, Id gre na Vogrsko. Naproša se vsakogar, ki bi modele našel, da javi športnio-detalski grua pi »Soča« v Solkanu.
Izbirne lahkoatletske tekme v Ajdovščini
r— ' -•»'•v    •••• —«	v VA?\>  ' #•V   — —» **•  
r - m	****--	i
........ .... ““
Tekmovalci na startu
Tekem se Jc udeležilo 50 tekmovalcev z raznih FD in FA. Zelo malo tekmovalcev je poslal j'A tovarne Anhovo, FD Cepovan in FD Gorioa. Tudi FA iz Mirna in iz Bilj nista poslala atletov na to tekmovanje, čeprav imamo v teh krajih prav dobre fizkulturnihe. FD Vipava in FD »Volga« iz Solkana sta na te tekme dala svoje celotne lahkoatletske ekipe-Žalostno je, da nekatera FD in FA podcenjujejo lahko atletiko in dajejo vso prednost nogometu. Take (izkulturnike nova fizkulurna organizacija ne mara niti isti ne morejo doseči dobrih rezultatov, ker njihovi treningi niso vsestranski nuli pravilni.
Rczullall:
Disk - moški; Sobonck Marjan — Vipava — 31.92, Gabršček Mirko — Vipava — 27.13.
Krogla: Sebenek Marjan«-— Vipava — 11.32, Makuc Venceslav -**W.55.
Kopje: Gabrček Mirko — Vipava — 41.G0, Sebenek Marjan — Vipava — 31.
Bomba: Černigoj Bruno — Ajdovščina - 53.15, Štrukelj Joško — »Volga« — 52.
Tek 100 m: Kounavli Hobcrt — Ajdovščina — 12, Makuc Venceslav — »Volga« 12.02.
Tek 200 m: Cuk Franc — Vipava — 31.0, Papež Jožet — Vipava — 32.04.
Tek 400 m; Fabjan Vlado — Vipava — 1.08, Makarovič Janko — »Volga« 1.10.
1500 m: Vuga Vid — Gorica — 5-03, Bratuž Ivo — Ajdovščina — 5.04.
3000 m; Marc Marjan — Ajdovščina — 12.10, Pavšič Janko — »Volga« — 12.28.
Skok v višino: Štrukelj Joško — »Volga« — 1.65, Komavli ltobert — Ajdovščina — 1.50.
ZAHVALA
Iskreno so zahvaljujemo vsom, kt so nam stali ob strani ob ne-nVdni smrti našega ljubljenega
DARKOTA
Posebno so zahvaljujemo reševalcem, ki so so požrtvovalno trudili, da bi rešili dragoceno življenje; dijaški- mladini za zadnjo spremstvo ln vence; profesorjem na gimnaziji v Šempetru: Vrtojbcnskt mladini; pro-fivetnemu društvu »Jadran«, Kmetijski zadrugi in uslužbencem :	nameščencem Okrajnega
magazina; vsem darovalcem vencev in cvetja; govornikom za poslovilno besede; čast. g, župniku : pevskemu zboru za ganljive žatostlnke ln vsem, ki so prihiteli od blizu in od daleč, da spremijo pokojnika na njegovi zadnji poti.
Prosimo vseh, ki so Darkota poznali, da ga ohranijo v blagem spominu.
VRTOJBA, 28. julija 1948.
DRUŽINA ŽIGONOVA.

Skok v daljino: Komavli ltobert — Ajdovščina — 6.20, Černigoj Marjan — »Volga« — 5.82.
Troskok: Makuc Venceslav
- 10.
»Volga«
Ženske • 100 m: Rožič Slavka — »Voli ga« — 14.2, Furlan Slavka — Vipava -— 11.93.
Krogla: Hcler Sonja — Vipava —6.14, Ferjančič Irena — Vipava — 6.10.
Skok o daljino: Rožič Slavka — »Volga« — 4.48, Doljak Bernarda — »Volga« — 3.99.
Skok v višino: Doljak Bernarda — »Volga« — 1.15, Rožič Slavka — »Volga« — 1.10.
Štafeta i X 100 m - moški:	Vipava
551, Ajdovščina 55.2, »Volga« 55.4.
Skupna ocena društev po točkah: Pr« va Vipava 8787, druga Fl> »Volga« 7253, FD Ajdovščina 4200, FD Gorica 1572.
Ali si že naročnik našega glasila OF »Nova Gorica«?
IZGUBLJENO
Bizjak Pavla, pok. Ivama, sem izgubila v vlaku Dutovlje—Gorica dne I. 8. 194-8 denarnico, katera je vsebovala nekaj gotovine, osebno in ()E izkaznico, industrijsko karto in poročni prstan.
Naprošam poštenega najditelja, da mi denarnico vrne proti nagradi na naslov:
Bizjak Pavla. O. Z. K. Z. Gorica
ZAHVALA
Ob prerani, veliki Izgubi našega dragega soproga, očeta, sina In brata
ALBINA VODOPIVEC
bivšega predsednika Okrajnega ILO Ooriea
se najlskrenejo zahvaljujemo vsem, ki so y. ogromno udeležbo pri pogrebu Izkazali toliko spoštovanja in priljubljenosti, ki jo Je pokojnik med njimi užival, ln ki so v teli težkih trenutkih z nami sočustvovali.
Posebno zahvalo dolgujemo predstavnikom KP ln ljudsko oblasti za njihove toplo poslovilno besedo in lzrazo tolikšno-ira Častnega priznanja, pevskim zborom tz Ajdovščino in Vrlo-vlna za občuteno odpeto žnlo-stlnke, godbi Iz Prvačino; množičnim organizacijam zlasti za noštevllne prekrasno vence ter organizacijam, prijateljem In znancem za ustmeno ln pismeno lzrazo sožalja.
KAMNJE, 29. julija 1948. žalujoča soproga MICI, sinCck
STO.TAN ln ostalo sorodstvo.
Uredništvo in uprava: Solkan ul IX. Korpusa 186, tel. št. 1 in ?, Urejuje uredniški odbor. Tiska tiskarna Slov. poreč, v Ljubljani. Izhaja vsak petek.