V Preglednici 3 so navedene rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljše povprečne ocene mirnosti. V Preglednici 4 so prikazane rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljši izmerjeni povprečni donos medu. Za preverjanje pasemske čistosti so čebelarji za vsa- ko družino ocenili obarvanost čebel delavk na lestvici od 1 do 4. Ocenjenih je bilo 431 čebeljih družin. Povprečna oce- na obarvanosti je 3,51 točke od štirih možnih. Družin brez obarvanih čebel je bilo 59,0 %. 23,7 % je dobilo oceno 3, 4,6 % čebeljih družin pa je bilo ocenjenih z 2. Družin, ki so imele več kot 2 % čebel z obarvanimi zadki (ocena 1), je bilo osem ali 1,4 %. Zaradi prašenja matic v naravnem okolju je zato zelo pomembno, da čebelarji, ki čebelarijo v bližini vzre- jališč, redno spremljajo svoje družine in menjajo matice z obarvanimi družinami. Vir: Poklukar, J. (1999): Izboljšanje odbire čebel na proizvodne lastno- sti z uporabo selekcijskega indeksa. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, letnik 74, št. 1, str. 47–55. Preglednica 4: Razvrstitev matičarjev po povprečnem do- nosu medu; test pri potomstvu 2019 Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (kg) n 1 Henrnik Zaletelj 52929-2016 +5,07 9 2 Venčeslav Lešek R510 +3,36 7 3 Peter Kolar R470 +3,34 15 4 Štefan Bukovšek 30845-2015 +3,30 7 5 Matija Koštomaj 44320-2016 +3,19 9 6 Matija Koštomaj 44319-2016 +3,10 9 7 Janko Bukovšek R490 +2,99 9 8 Milena Kavaš 46530-2016 +2,88 7 9 Julij Pokorni 45981-2017 +2,79 7 10 Bojan Donko 34589-2015 +2,42 10 Grožnja biološki raznolikosti V Sloveniji že četrto leto poteka projekt LIFE ARTEMIS, katerega namen so ozaveščanje, usposabljanje in ustrezno odzivanje na invazivne tujerodne vrste v gozdu. V projek- tu je bil oblikovan opozorilni seznam tujerodnih vrst, ki za slovenske gozdove predstavljajo še posebej veliko nevarnost. Poleg azijskega sršena je bilo na seznam vključenih 81 vrst gliv (povzročiteljev bolezni rastlin), žuželk, sesalcev in ra- stlin, ki bi ob namnožitvi in nadaljnjem razširjanju po vnosu lahko prinesle nepovrnljive posledice gozdu in naravi (Kus Veenvliet in sod. 2019). Mnogih od teh vrst v Sloveniji še ni- smo zabeležili, poznamo pa škodo, ki jo že povzročajo zunaj njihove naravne razširjenosti v drugih državah s podobnimi podnebnimi razmerami. Kako prepoznamo azijskega in orientalskega sršena Azijski sršen (Vespa velutina) je edini sršen, ki ima po- polnoma črno oprsje. Na črnem zadku ima eno samo širo- ko oranžno progo na četrtem zadkovem obročku in tanko rumeno progo na prvem obročku. Črna glava ima oranžni prednji del. Končni deli nog so rumeni. Velik je 17 do 32 mm in nekoliko manjši od domorodnega evropskega sršena. Sodelujte pri iskanju azijskega in orientalskega sršena dr. Maarten de Groot, 1 Simon Zidar, 1 dr. Danilo Bevk, 2 dr. Metka Pislak Ocepek 3 in Mojca Pibernik 2 1 Gozdarski inštitut Slovenije 2 Nacionalni inštitut za biologijo 3 Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni veterinarski inštitut maarten.degroot@gozdis.si V zadnjih letih v naravi vse pogoste- je opažamo tujerodne vrste. Neka- tere izmed njih močno vplivajo na okolje, na zdravje ljudi ali povzroča- jo celo ekonomsko škodo. Ena izmed takšnih je tudi azijski sršen (Vespa velutina), ki je v Evropi invazivna tu- jerodna vrsta. Azijski sršen je agre- siven plenilec medonosne čebele, zato ima potencialno velik vpliv na čebelarstvo. Zaradi plenjenja pa ni zanemarljiv niti njegov negativni vpliv na domorodno pestrost drugih opraševalcev in žuželk. Lani pa je bil v Sloveniji prvič najden tudi orien- talski sršen (Vespa orientalis). 6/2020 letnik CXXII 172 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Celulozna gnezda azijskega sršena so pogosto zgrajena na vejah dreves z vhodno odprti- no na strani. Orientalski sršen (Vespa orientalis) je značilno rjave barve z rumeno progo čez tre- tji in četrti člen zadka. Tudi obrazni del glave je rumen. Noge so enotno rjave. Zaradi značilne obarvanosti je lahko prepoznaven in ga ni možno zamenjati s katero drugo vrsto sršenov. Večinoma gnezdi v tleh ali v različnih odprtinah, npr. v votlih drevesih. Evropski sršen (Vespa cra- bro) je največji izmed vseh treh vrst. Oprsje je pri njem rjavo- -črno, zadek pa je rumen, s črnima prvima členoma zadka. Antene so s temnim končnim delom, noge pa rjavo obarva- ne. Vhodna odprtina gnezda iz celuloze je običajno na nje- govem dnu. Pri zgodnjem obveščanju in opazovanju okolice za inva- zivnimi tujerodnimi vrstami je ključno tudi vključevanje splošne javnosti. Več opazovalcev lahko prej odkrije pojav tujerodnih vrst. Pozivamo in spodbujamo vse čebelarje, naj letos še dejavneje spremljajo dejavnosti sršenov ob čebeljih panjih in nam svoja opažanja orientalskega ali azijska sr- šena nemudoma sporočijo. Najboljši način za preprečitev njihovega širjenja je hiter odziv, da poiščemo gnezda in jih ustrezno uničimo. Azijski sršen prvo gnezdo največkrat zgradi v tleh, ka- sneje pa se preseli na drevo. Gnezda so velika (60–100 cm) in imajo vhodno odprtino na strani. Po tem se razlikujejo od domorodnega (evropskega) sršena, katerega gnezda imajo odprtino po navadi na dnu. Gnezda orientalskega sršena pa so večinoma v tleh ali v drugih pred zunanjimi vplivi zaščitenih odprtinah (npr. votla drevesa, parkirana vozila, letala). Več o biologiji obeh sršenov smo pisali v septembrski in decembrski številki lanskega letnika Slovenskega čebelarja. Kam sporočiti opažanja Sršena bomo najlažje opazili na vhodu panja. Oba sršena še agresivneje od domorodne vrste plenita čebele, njiho- vo zalego in med. Pozorni smo tudi na prisotnost sršenjih gnezd v okolici. Možno je, da bomo sršena ujeli tudi v raz- lične nastavljene lovne pasti za žuželke. V primeru ulova ali opažanja nepoznanega nenavadnega sršena ga, prosimo, fotografirajte. Pomembno je, da se na fotografiji nazorno razloči predvsem obarvanost zadka živali. 1. Fotografijo opaženega osebka nam lahko pošljete prek portala Invazivke. Informacijski sistem Invazivke je orodje za hitro sporo- čanje opažanj invazivnih tujerodnih vrst. Do sistema pre- prosto dostopamo prek spletne strani www.invazivke.si ali prek mobilne aplikacije (brezplačen prenos iz trgovine Goo- sive tipalnice (Evropski) Sršen Vespa crabro Azijski sršen Vespa velutina Orientalski sršen Vespa orientalis rjavo-črno telo rumen zadek rjavi končni členi nog zadek rjavo-črn le 4. člen rumen rjavo-rumen zadek rjave noge rjavo telo črno telo črne tipalnice svetlorjave tipalnice rumene noge matice do 35 mm, delavke do 30 mm matice do 30 mm, delavke do 25 mm matice do 35 mm, delavke do 25 mm Znaki za prepoznavo azijskega, orientalskega in evropskega sršena. (Ilustracije: Paul Veenvliet) Zgodnje opažanje – uspešno ukrepanje Negativne vplive invazivnih tujerodnih vrst lahko za- ustavimo le z ustreznim upravljanjem – s preventivnimi ukrepi in hitrim odzivanjem ob opaženi prvi najdbi. V pro- jektu LIFE ARTEMIS pripravljamo tudi predlog okvira sis- tema zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja (ZOHO), s katerim se bo država prek mreže različnih institucij in do- govorjenih korakov lahko v prihodnje ustrezno odzivala ob najdbah invazivnih tujerodnih vrst v gozdovih. Odločnemu ukrepanju smo zavezani tudi na osnovi Uredbe EU o pre- prečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki vključuje seznam vrst, ki so prepoznane kot tveganje za celotno območje Evropske unije. Pri opazovanju lahko sodeluje vsak V Sloveniji azijskega sršena še nismo našli. Vrsta je že prisotna drugod po Evropi, npr. v Franciji, Španiji, na Por- tugalskem, v Belgiji in tudi v naši neposredni bližini v Ita- liji. Za pravočasno odzivanje je zato zelo smiselno okrepiti napore za spremljanje pojava te vrste pri nas. Lani je bilo v Sloveniji prvič opaženo pojavljanje še ene vrste, orientalske- ga sršena (Vespa orientalis) (Pislak Ocepek in sod. 2019). Vr- sta je v Evropi naravno prisotna v nekaterih jugovzhodnih delih celine. Ali je k nam zašla po naravni poti ali s pomočjo človeka, za zdaj ni jasno. Zaradi pojavljanja v okoliških dr- žavah in jesenskega opažanja pri Ankaranu obstaja velika možnost, da bomo orientalskega sršena lahko opazili tudi letos. Pričakujemo ga predvsem v primorskem delu države. 6/2020 letnik CXXII 173 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE glePlay). Sledi registracija uporabnika, ki jo moramo potrdi- ti v povratni e-pošti. Aplikacija ponuja opise in predstavitve invazivnih tujerodnih vrst in znake za njihovo prepoznavo. Ko opazimo tujerodno vrsto v naravi, jo fotografiramo prek mobilne aplikacije ali pa fotografijo naknadno naložimo na splet prek namizne verzije aplikacije. Najdbi določimo še lokacijo (koordinate) in datum opažanja ter podatek spo- ročimo v sistem. Prek mobilnega telefona se ti podatki za- beležijo samodejno. Poslane podatke redno preverjajo stro- Shema sistema zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja za azijskega sršena kovnjaki, ki nas po e-pošti obvestijo o pravilnosti najdbe in sprožijo nadaljnje ukrepe za zatiranje tujerodne vrste, če je to potrebno. Sistem omogoča tudi ogled najdb na zemljevi- du in brskanje po podatkih, saj so ti javni. 2. Opažanje obeh vrst sršenov lahko sporočite tudi vete- rinarju VF NVI. O najdbi orientalskega ali azijskega sršena lahko obvestite tudi najbližjega veterinarja za zdravstveno varstvo čebel Na- cionalnega veterinarskega inštituta na Veterinarski fakul- teti UL (VF NVI). Podatke za stik lahko najdete na spletnih straneh VF in ČZS. Pogovorila se bosta o najdbi ter se po po- trebi dogovorila za ogled najdenega osebka ali fotografije in lokacije. Veterinar bo prek Nacionalnega referenčnega labo- ratorija (NRL) za zdravstveno varstvo čebel poskrbel za vpis v informacijski sistem Invazivke in obveščanje evropskega referenčnega laboratorija za zdravje čebel (EURL). Ohranimo domorodnega sršena Tujerodne vrste se hitreje širijo v poškodovanih ekosis- temih in zapolnjujejo vrzeli, ki nastanejo zaradi izginjanja domorodnih vrst. Pomemben del naše narave je evropski sršen. Čeprav med čebelarji ni čislan, pa ne smemo prezreti njegove vloge v naravi. Kot plenilec uravnava populacije žu- želk, tudi tistih, ki so škodljive za kmetijstvo. Koristi so tako veliko večje, kot je škoda, ki jo naredi v čebelarstvu. Mnogi čebelarji v tujini se tega že zavedajo in ga ne preganjajo več. S prihodom tujerodnih sršenov pa bo njegova vloga še ve- čja. Dovolj močne populacije evropskega sršena bodo upo- časnile širjenje tujerodnih vrst. Brezglavo uničevanje gnezd evropskega sršena, zaradi strahu pred tujerodnimi, bi bilo tako medvedja usluga, saj bi se s tem širjenje samo olajšalo. Viri: Kus Veenvliet, J., Veenvliet, P., de Groot, M., Kutnar, L. (uredniki) (2019): Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih. Druga, dopolnjena izdaja. Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica. Dostopno na: www.tujerodne-vrste.info/wp-content/ uploads/2019/11/LIFE-ARTEMIS_terenski_prirocnik_druga_dopol- njena_izdaja.pdf. Pislak Ocepek, M., Skerbiš, S., Pibernik, M., Bevk, D. (2019): V Sloveniji smo našli orientalskega sršena (Vespa orientalis), Slovenski čebelar 121, 12: 336–338. Dostopno na: www.czs.si/Upload/files/Slovenski%20 cebelar%2012-2019.pdf. Pibernik, M., Bevk, D. (2019): Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax), Slovenski čebelar 121, 9: 246–268. Dostopno na: www.czs.si/Upload/ files/Slovenski%20cebelar%209-2019.pdf. Projekt LIFE ARTEMIS – oza- veščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tuje- rodne vrste v gozdu sofinan- cirajo Evropska komisija v okviru programa LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Projekt vodi Gozdarski inštitut Slovenije s partnerji Zavodom RS za varstvo narave, Zavodom za gozdove Slovenije in Zavodom Symbiosis. 6/2020 letnik CXXII 174 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE