CELJE, 19. NOVEMBER 1981 - ŠTEVILKA 46 - LETO XXXV - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC [NEDELJSKA REFERENDUMA PEJANJE ZA VESTI v nedeljo bodo na volišča referenduma za vpeljavo ^Sitrtoprispevka v občini Laško in Šmarje pri Jelšah, čeravno priprave niso bile dolgotrajne, čeprav so pote- j^alt' brez bučnih in vsiljivih propagandnih oblik, so gbčani v obeh občinah na jasnem za kaj gre. Za njimi sta dve obdobji samoprispevka, ki sta navrgli preneka- lero dobroto na seznamu objektov in dosežkov družbe- nega standarda. To je en vidik, drugi pa je, da so ffialone povsod, na samoprispevek računali, ko so pred (jobrim letom načrtovali srednjeročne razvoje v obči- nah in v krajevnih skupnostih. V razgovorih in na zborih občani niso poskakovali od navdušenja. Trezno so razmišljali, zavedajoč se, da nadalnje odrekanje prihaja v čas, ko stabilizacija učin- kuje, ko osebni in družbeni standard nista v poletu. Vendar pa so se ljudje naučili in prepričali, da je naj- bolj zanesljiv tisti cilj k napredku, ki izhaja iz neposre- dne, lastne moči. Zaradi realnega padca standarda, ki je vzrok, da v bodoče ne bo mogoče oplemenjevati denarja, zbranega s samoprispevkom. In ker je v prostovoljnih akcijah vedno kateri v okolju, kjer akcija teče, ki se odtegne soselovanju, je samoprispevek način, ko večina odloči in pripravi k solidarnosti tudi tiste, ki tega sicer sami od sebe nebi storili. Pomembna in modra misel je oni dan zablestela v čisto navadnem vsakdanjem pogovoru med vaškimi pobudniki delovne akciji v eni od nerazvitih krajevnih skupnosti. Bilo je govora o zadolževanju vnaprej in na račun sedanje akcije, ki teče. Pa so možje pogruntali, da bi to ne bilo dobro. Pustimo še nekaj dela, predv- sem pa možnosti, da se uveljavijo novi, predvsem mladi, na katere računajo ob bližnjih volitvah. Tudi oblika solidarnosti do kadrov, ki bi jim že v začetku pošlo veselje in volja v razmerah, ki so itak težavne. J. K. KONČAN 9. TEDEN DOMAČEGA FILMA ISKANJE NOVIH VREDNOT Počasi a vztrajno narašča število gledalcev j s torkovo projekcijo slo- venskega filma Krizno ob- dobje, s podelitvijo nagrad in priznanj Metod Badjura, iti jih podeljuje Društvo slo- venskih filmskih delavcev, s prikazom kratkih filmov amaterskih filmskih delav- cev iz \^se Slovenije ter z vče- rajšnjo zadnjo projekcijo fil- !^ov iz sporeda repriz pre- 'ttiernih filmov v občini Ža- lec, se je iztekel letošnji 9. Teden domačega filma. Zgodaj je še, da bi dajali •elovito oceno o tem, v ko- 'k.šni meri je z vsemi svojimi ilmskimi programi, pogovo- i srečanji, razstavami in s ^odpisom družbenega dogo- 'ora o organizaciji, izvedbi n načinu financiranja Tedna 'omačega filma, odjeknil v 'aši javnosti, predvsem pa ^veda med ljudmi, ki živijo '3 celjskem območjuin ki so bili v največji meri deležni vseh oblik letošnjega Tedna domačega filma. Kajti sle- herna vsebinska celota TDF bo morala doživeti svojo kri- tično oceno predvsem zato, da bi lahko v prihodnjem, ju- bilejnem letu Tedna doma- čega filma, še močneje in si- loviteje prodrla med ljudi in s tem dodatno pripomogla k podružbljanju filma in film- ske kulture. Toda že številke o obiskovalcih letošnjih filmskih predstav marsikaj povedo. Do zadnjega dne si je namreč v kinematografih ogledalo filmske predstave 35.000 gledalcev. Ob letoš- njih šestih filmskih sporedih pa so bile posebne pozorno- sti deležne spremne priredi- tve, kot so štiri posvetova- nja, tri srečanja, dve razstavi in drugo. Vključevali so se celjski srednješolci s svojimi dnevi kulture, organizatorji kulturnega življenja v delov- ni organizaciji EMO, občin- stvo v pogovorih z ustvarjal- ci filmov in gledalci kratkih filmov. Letošnja deveta iz- kušnja je obenem tudi odlič- na priložnost za temeljito analizo doslej doseženih uspehov, obenemi pa tudi za kritično misel, ki mora biti izhodišče za oblikovanje programa v prihodnjem letu. Bistveno bo k temu pripo- mogel današnji podpis Druž- benega dogovora o izvedbi, organizaciji in financiranju Tedna domačega filma in ki pomeni še večje možnosti za podružbljanje njegovega programa in izvedbe. S tem podpisom je Tedne domače- ga filma v Celju druga mani- festacija (ob Borštnikovem srečanju) v Sloveniji, ki te- melji na takšni osnovi sa- moupravnega organiziranja in odločanja (na posnetku). ORGANIZIRANO IZVEDENIŠTVO TUDI V SLOVENIJI v Zagrebu je prišlo do pod- pisa med ZAVODOM ZA VJESTAČENJE ZAGREB in RAZVOJNIM CENTROM CELJE. S strani Zagreba in SR Hrvatske so o tem po- membnem podpisu sprego- vorili: Milan Covič, predse- dnik KPO zavoda, Mato Ore- šič, predsednik odbora za pravosodje in upravo skup- ščine SR Hrvatske ter Vladi- mir Kučekovič, podsekretar za pravosodje SR Hrvatske. Zastopniki SR Slovenije in Celja: Zdenko Pavlina, podsekretar za pravosodje v SR Sloveniji, Jože Unver- dorben, predsednik Višjega sodišča v Celju, Ludvik Vid- mar, sodnik Višjega sodišča v Celju (tudi »oče« tega do- govora o podpisu samo- upravnega sporazuma o so- delovanju), Marjan Bele, predsednik temeljnega sodi- šča, Tone Zimšek, predse- dnik Poslovodne koordina- cije pri Razvojnem centru, Ludvik Kastelic, direktor TOZD inženiring pri Razvoj- nem centru in Heda Kesler, pravna svetovalka, sicer pa vodja organizacijske službe za izvedeništvo pri Razvoj- nem centru Celje, ki nam je tudi posredovala naslednje podatke: »Od 1. novembra je Ra- zvojni center Celje registri- ran za opravljanje izvedeni- ških del. Imamo tri področ- ja: za finančno-računovod- sko, prometno-strojno in gradbeno. Za vsako področ- je je po en izvedenec, ki se bo dodatno izpopolnil na praksi ob konkretnem delu v Zagrebu pri Zavodu, s kate- rim smo podpisali sporazum o sodelovanju.« Prednost tega sodelovanja je v tem, da bodo na dveh področjih (Slovenija - Hrvat- ska) opravljali zahtevna dela izvedeništva po enakih krite- rijih. Pri vsem tem pa je naj- pomembnejša kvaliteta dela, ki mora biti hitra, aktualna in precizna. To sodelovanje, katerega prvi nosilci v Jugo- slaviji so bili prav Zagrebča- ni, v Sloveniji pa Celjani, se mora razširiti tudi na ostala področja pravosodnega si- stema. Treba je zagotoviti ce- lovito delovanje in sodelova- nje na najširši fronti. Zagreb- ški podpis sporazuma je ta- korekoč začetek vsega na- daljnega tesnega sodelova- nja na tem pomembnem po- dročju. TONE VRABL UBOJE VABIJO NA 9. REVIJO v nedeljo, 22. novembra, bodo ob 14. uri prvič zadone- le fanfare libojske godbe na pihala! Naznanile bodo zače- tek 9. revije narodno zabav- nih ansamblov, ki se poleg Ptuja in Steverjana prav go- tovo uvršča v sam vrh tovrst- nih prireditev v Sloveniji in tudi izven nje! Medtem, ko gre v Ptuju in Steverjanu za tekmovanje, gre v Libojah za prijateljsko srečanje ljudi, ki ohranjajo domače melodije ter jih v nepozabo dajejo šte- vilnim poslušalcem. Pred nedeljsko revijo v Li- bojah, katere pokrovitelj je KERAMIČNA INDUSTRI- JA LIBOJE, poleg pa so tudi krajevne organizacije zdru- ženega dela in krajevne družbeno politične organiza- cije. Kulturna skupnost Ža- lec in Zveza kulturnih orga- nizacij občine Žalec, lahko zapišemo: VSTOPNICE SO RAZPRODANE za oba na- stopa, pridejo pa ansambli iz krajev Izola, Ljubečna pri Celju, Piran, Vojnik, Vele- nje, Šoštanj, Store pri Celju, Šentjur, Rogaška Slatina, Velika Pirešica in Galicija, Frankolovo, Ljubljana, Ža- lec, Celje, Liboje!!! K temu je treba dodati še štiri posameznike, kot so Leopold Tratnik iz Socke pri Vojniku, ki bo igral na »sta- ro« harmoniko, Terezija Za- bukovšek iz Bukovžlaka pri Celju (harmonikarka, ki je nastopila že lani), Rudi Za- gode iz Brežic s citrami, ki imajo »vojno« obeležje in Ivan Orlač iz Izole, ki pa tre- nutno dela v Franciji. Vsi nastopajoči (teh bo več kot 150) bodo sklenili 9. revi- jo s skupno melodijo »Od Celja do Žalca«. Začetnik libojske revije je Heri Kuzma, še pred leti znan »muzikanter« pri VE- SELIH LIBOJCANIH. Ta- kole je izrekel svoje mnenje pred letošnjo revijo: »Vesel sem, da so temelji obstajali. Vztrajali bomo do desete, ju- bilejne revije. Potem pa je čas, da delo prevzamejo mla- di in če jih bo dobra volja, z njo nadaljujejo. Veliko dela smo vložili - naj bo to ohra- njeno. Dokaz, da delamo prav, je to, da so že štiri dni pred revijo bile vse vstopni- ce fazprodane.« TONE VRABL CELJE: LEPA PROSLAVA V POČASTITEV MEDNARODNEGA LETA INVALIDOV Proslava, da malo takih, dogodek, ki bi si ga morali ogledati tudi drugi, da bi spoznali življenje in delo invalidov in tudi prizadevanja družbe za reševanje na- log, ki zadevajo invalide. Celjsko društvo invalidov je pripravilo v soboto, 14. novembra popoldne, v veliki dvorani Narodnega doma, slavnostno proslavo v počastitev mednaro- dnega leta invalidov, ki so jo dopolnili z lepim kultur- nim programom. Po uvodnih besedah društvenega predsednika Ludvika Preglja, je o pomenu praznika, zlasti pa prizadevanjih naše družbe, da kar najbolje rešuje vsa vprašanja v zvezi z rehabilitacijo invalidnih oseb, ne samo medicinsko, marveč tudi socialno, v imenu občinskega združenja Zveze borcev in skup- ščine samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo govoril Alojz Pavlic. V kulturnem delu programa so zatem nastopili otroci iz osnovne šole Ivanke Uranjekove, med njimi tudi pevski zbor, ki ga je tako kot pevski zbor celjskih invalidov vodila Alenka Koželj. Tradicionalno uspešen je bil nastop ansambla Vikija Ašiča, prav tako humori- sta Poldeka, članov folklorne skupine France Prešeren iz Celja in drugih. Prijetno je presenetil mešani pevski oktet »France Prešeren« iz Vojnika. Ves ta program pa so lepo dopolnili še lutkarji in recitatorji iz šole Ivanke Uranjekove ter recitatorji, člani domačega društva in- validov. M. BOZiC 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 46 - 19. november MOZIRJE: IMENOVANJA, RAZREŠITVE Delegati zborov občin- ske skupščine Mozirje so na zadnjih ločenih sejah sprejeli tudi nekaj predlo- gov, ki zadevajo volitve, imenovanja in razrešitve. Tako so na lastno željo razrešili Silva Joštva kot direktorja Uprave za družbene prihodke in na to mesto imenovali Anko Ziher, doslej davčnega inšpektorja občine Mo- zirje. Zaradi prevzema druge naloge in skorajšnjega poteka mandata so razre- šili Janeza Štiglica kot načelnika oddelka za no- tranje zadeve občine Mo- zirje in na to mesto ime- novali Anko Sivec, ki je doslej opravljala naloge sekretarja občinske skup- ščine. Vrh tega so imenovali Ivana Kendo iz Celja za urbanističnega inšpek- torja občine Mozirje. In končno sc imenovali še komisijo za izvedbo volitev v prihodnjem le- tu: za predsednika Edvar- da Centriha, za tajnika Anko Sivec ter za člane Stanislava Rozensteina, Radeta Rakuna in Mijo Pavlin. MB/ UPOKOJENCI NA OBMOČJU ZLATO PETINŠTIRIDESETIM Vedno boli se povezujejo z okoljem Prejšnji torek je dobilo zla- to značko in republiško priz- nanje 45 najbolj delovnih članov Zveze društva upoko- jencev iz območja celjskih občin. 15. decembra bo minilo šti- rideset let odkar je bilo usta- novljeno društvo upokojen- cev Slovenije, ki se je pozne- je preimenovalo v Zvezo društev upokojencev Slove- nije. Danes je v naši republi- ki 286 društev, ki štejejo nad 130.000 članov. Če k tej šte- vilki prištejemo še nečlane: invalidske, družinske in kmečke starostne upokojen- ce se ta številka dvigne nad 220.000 občanov. O izredni aktivnosti društev priča kar 65 pevskih zborov, nad 90 sekcij športnih klubov in še razna druga področja aktiv- nosti. Zadnja leta se tudi društva upokojencev aktiv- no vključujejo v življenje v krajevnih skupnostih in ob- čini. Povezujejo se z delovni- mi organizacijami, šolami, z vojsko ter drugimi organiza- cijami in društvi v okolju, kjer delujejo. Temu je pripo- mogel tudi teden Starejših občanov. Takrat potekajo razne kulturne, športne in druge prireditve, ki jih orga- nizirajo posamezna društva upokojencev v sodelovanju z ostalimi družbenimi dejav- niki. Ob letošnjem visokem ju- bileju republiške zveze upo- kojencev, so se odločili, da podelijo zlate značke in priz- nanja 600 najbolj aktivnim članom po vsej Sloveniji. In prav je to. Kajti veliko čla- nov je izredno delovnih, saj zanje upokojitev ne porrteni brezdelje in neangažiranost. Nasprotno, vedno več naših starejših občanov se ravno po upokojitvi lahko posveti- jo delu, ki ga prej, zaradi vsa- kodnevnih obveznosti, niso mogli opravljati. Priznanja in srebrne značke bodo v pri- hodnjih dneh podelili tudi delovnim organizacijam, društvom, šolam in drugim družbenim dejavnikom, ki se v posameznih okoljih naj- bolj dejavno vključujejo v delo društva upokojencev. Na celjskem območju bo priznanja dobilo 21 organiza- cij. Na torkovem srečanju na- grajenih upokojencev je go- voril predsednik republiške zveze društva upokojencev Avgust Batagelj. Mešani pevski zbor celjskih upoko- jencev pa je zapel nekaj pe- smi iz slovenske ljudske za- kladnice. V.V.E. V SIS TRETJINA ZAPOSLENIH ODVEČ Po zelo natančnih podat- kih v strokovnih službah SIS v Jugoslaviji prejema OD okoli 40.000 ljudi, od ka- terih tretjina opravlja po- polnoma administrativne zadeve v zvezi z »obrača- njem« sisovskega denarja. Te dni je bila javno izre- čena tudi »heretična« ideja o racionalizaciji in večji uspešnosti sisovskega delo- vanja, tista tretjina admini- strativcev, ki skrbijo le za prelaganje denarja iz ene roke v drugo, z enega raču- na na drugega, bi prav lah- ko pospravila svoje pisalne mize in zaklenila svoje pi- sarne. Kdo pa bi delal namesto njih? Banke in SDK, ki to v glavnem delajo tudi sedaj. Zakaj ne bi tudi v prihod- nje, čeprav v malce večjem obsegu? Nepoučen bi bil verjetno zaprepaden, če bi' kakšna SIS obelodanila ti- ste debele milijone, s kate- rimi bankam in SDK plaču- je »nujno kroženje de- narja«. Če bi teh 13.000 admini- strativcev res odšlo, koliko denarja bi prihranili pri OD, prispevkih iz delovne- ga razmerja, toplih obrokih, prevozu, stanovanjih, nado- mestilih za letne dopuste itd. Vsi ostali v SIS pa bi se lahko res posvetili tistim nalogam, zaradi katerih so bile SIS sploh ustanovljene. VJESNIK CELJE ODLOČNO NAPREJ Resolucija naj bo spodbuden vzvots čeprav so na torkovih lo- čenih sejah zborov celjske občinske skupščine odprli šele prvo razpravo o osnutku resolucije o družbenoeko- nomski politiki in razvoju občine v prihodnjem letu in prav tako o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije v 1982. letu, so že prve misli poudarile, da celjske resolu- cije ni mogoče temeljiti na sedanjem razvoju, marveč da je treba biti tudi v tem dokumentu prodornejši, da je treba z njim začeti novo bitko za večjo proizvodnjo, večji izvoz in večji dohodek. Zato so se delegati strinjali, da je treba v dokument vgra- diti takšne vzvode, ki bodo spodbudno vplivali na go- spodarske tokove. Ob tem pa morajo seveda veljati vsa pravila dobrega gospodarje- nja in varčevanja, in to var- čevanja pri vseh vrstah pora- be. Kot ključno vprašanje in tudi zahteva se torej postav- lja relacija na poti od stabili- zacije do razvoja. Realno sta- bilizacijo je moč doseči ob pogumnem razvoju! Glede na takšna stališča se seveda osnutek celjske reso- lucije razlikuje od repu^jj škega dokumenta ne sa^, po vsebini, tudi v nekateri)] številkah. Tako naj bi se iji, dustrijska proizvodnja pov^ čala za 2 do 3%, realni druj beni proizvod za 3, kar meni za en odstotek man kot je zapisano v srednjero< nem planu, nadalje zaposlg vanje za 1,5, kar je celo pej krat več, kot predvideva r« publiška resolucija in izvoz za 8%. Ob postavki, da naj vse oblike porabe zaostajajo za 10% za rastjo dohodka, so se zlasti pri osebnih dohocj. kih pojavljala vprašanja, te je to v redu, in če ne bi kaza- lo to stopnjo zmanjšati. Prva razprava na sejah zborov celjske občinske skupščine, še posebej na zboru združenega dela, je da- la torej pomembne'pobude za sestavo predloga občin- ske resolucije. Razveseljiva pri vsem tem je tudi ugotovi- tev, da so tako o osnutku ob- činske kot republiške reso- lucije temeljito razpravljali v združenem delu in dali nekaj dobrih predlogov. M. B02IC DANES KONFERENCA ZKS CELJE DOLGOROČNA USMERITEV Politična opredelitev programa gospodarstva Dolgoročna razvojna usmeritev mora upoštevati specifično vlogo občine v družbenoekonomskem ra- zvoju, saj plan občine nika- kor ne more biti enostavna ponovitev plana republike za področje opčine, marveč mora imeti svojo posebno kvaliteto. Tako je razmišljal tudi Edvard Kardelj in tako je opredeljeno gradivo za da- našnjo sejo občinske konfe- rence ZKS Celje v razširje- nem sestavu. Sejo so pripravili v prosto- rih delovne organizacije EMO, ocenili pa bodo težnje družbenoekonomskega ra- zvoja občine Celje in določili naloge komunistov pri obli- kovanju dolgoročne razvoj- ne vizije občine. V bistvu gre torej za dolgoročni plan ra- zvoja in prestrukturiranje gospodarstva. Obstoječa ne- skladja med posameznimi področji družbene repro- dukcije, primarne delitve ter porabe, ekonomski odnosi s tujino, težka energetska in surovinska situacija - vse to še poudarja potrebo po iska- nju vizije dolgoročnega ra- zvoja. Istočasno pa postavlja pred nosilca priprav dolgo- ročnega družbenega plana občine Celje, Zavod za plani- ranje in izgradnjo ter Razvoj- ni center Celje izredno za- htevne naloge. Prestrukturiranje gospo- darstva in v tej zvezi poseb- na raziskovalna naloga upo- števa nekatera temeljna družbenopolitična izhodi- šča. Predvsem mora biti družbeno in strokovno koor- diniran program aktivnosti v organizacijah združenega dela in v občini, doseči pa je treba, da ob polni podpori samoupravnih in subjektiv- nih sil občanov in delovnih ljudi, pa tudi razvojnih stro- kovnjakov iz Slovenije in ob- čine, oblikujejo in usposab- ljajo razvojno-preobrazbena jedra kot nosilce dolgoročne razvojne preobrazbe celjske- ga gospodarstva. Po mnenju sekretarja ko- miteja občinske konference ZKS Celje Aleša lica morajo s široko družbenopolitično aktivnostjo dobiti dokument o dolgoročnem, razvoju obči- ne, pri čemer je potrebno zmanjšati razvejanost posa- meznih dejavnosti in se usmeriti v ključne razvojne proizvodnje. Občinska skup- ščina bo letno preverjala ure- sničevanje družbenega do- govora o kriterijih prestruk- turiranja in posameznih no- silcih ter dajala pooblastila izvršnemu svetu za ukrepe, družbeni nadzor bo vodil svet za družbenoekonomski razvoj občine ter koordina- cijski odbori za učinkovito gospodarjenje v združenem delu. Današnja seja občinske konference ZKS v Celju bo torej dala dovolj ustvarjalne politične sape za oblikovanje dolgoročne razvojne usmeri- tve občine, uspeh pa je odvi- sen od splošne politične ak- tivnosti v bazi - v osnovnih organizacijah ZK, še zlasti v združenem delu. MITJA UMNIK PRIPRAVE NA BORČEVSKE VOLILNE SKUPŠČINE Na celjskem območju so v teku priprave na volilne skupščine v osnovnih orga- nizacijah ZZB NOV, V treh združenjih so že imeli volil- no skupščino. Izvolili so de- legate v občinski odbor ZZB NOV. Podrobno so pretresli delo osnovnih združenj, s posebnim poudarkom na vključevanju članov ZZB NOV v politično, družbeno- ekonomsko in kulturno do- gajanje na terenu. Tako so tudi ugotovili, katere aktual- ne naloge organizacij in član- stva ZZB NOV nas čakajo v prihodnje, posebno še pri so- delovanju z mladimi. R.U. MARJAN SALOBIR OBRAZI Življenje Marjana Salo- birja je najtesneje poveza- no z Marijagradcem, kra- jem kjer se je rodil. Res je, da to življenje še ni kdove kako dolgo, saj je Marjan še mladinec in ga zato čaka še veliko dela. Skromen in tih kot je, o vsem tistem, kar je v družbi prispeval, ne go- vori mnogo. Nerad izpo- stavlja svoje delo pri skupnih nalogah, ki so jih mladinci v domačem kra- ju opravili v preteklih le- tih. Marjan pripoveduje, da je bila prelomnica v nje- govi rani mladosti tisti dan, ko je bil kot učenec osnovne šole v Laškem, sprejet v mladinsko orga- nizacijo, druga, ki je bila zanj še odločilnejša pa je bil sprejem v zvezo ko- munistov leta 1978 na srednji tehniški šoli v Ce- lju. Najraje se Marjan spo- minja prvih srednješol- skih let, ko je začel aktiv- no delovati v šolski mla- dinski organizaciji, še ak- tivneje pa v organizaciji mladih v domači krajevni skupnosti, ki se je po mr- tvilu ponovno začela pre- bujati. Med mladimi zag- nane! je bil tudi Marjan. Med tistimi, ki so s začeli zbirati v kletnih prostorih Bezgovškovih, staršev ta- kra tn ega predsednika mladine v krajevni skup- nosti Marijagradec. Veče- ri ob poslušanju glasbe, igranju namiznega tenisa, so bili prijetni, mladi pa so hoteli še več. »Za »več« pa so postajali klet- ni prostori premajhni. Marjan je eden tistih mladincev, ki so pričeli v Marijagradcu in Laho- mnem z akcijo izgradnje novega kulturnega doma. Nikoli ni štel ur, kijih je s tovariši prebil na gradbi- šču. Mladim so se, seve- da, pridružili ostali kraja- ni, brez pridržka pa je da- nes lahko reči, da je kul- turni dom v Marijagradcu delo mladih. Marjan je ponosen na ta dom, ka- mor danes zahaja. Redno vadi v folklorni skupini društva, doma pa si kakš- no zabrenka na kitaro. Tudi s športom se v pro- stem času rad ukvarja. Letos poleti je preživel lep čas na trasi MDA Po- sočje 81. »Dolžnost nas mladih je, da s prostovolj- nim delom pomagamo manj razvitim krajem na- še domovine,« so besede iz Marjanovih ust. Izgleda, da se je Marjan Salobir izkazal kot pred- sednik osnovne organiza- cije mladih v Marijagrad- cu in kot mlad komunist. Zato so ga mladi v laški občini letos oktobra pred- lagali za sekretarja laške občinske mladinske orga- nizacije. Poln je načrtov, pri tem pa računa na po- moč slehernega mladinca v laški občini. MARJELA AGREŽ CELJE DELU NI KONCA Pri OK SZDL odbor za hortikulturo Delo, ki je s polno paro ste- klo pred tremi leti in doseglo svoj višek v organizaciji re- publiške cvetlične razstave, julija lani - celotno akcijo pa smo poimenovali »Hortikul- tura 80« - se bo nadaljevalo. Prav zato je bil pri občinski konferenci SZDL imenovan koordinacijski odbor za pro- storsko načrtovanje in horti- kulturo, ki ga bo vodil pred- sednik občinske konference SZDL Tone Rozman, njegov namestnik pa bo Jože Benci- na, predsednik domačega hortikulturnega društva. Odbor bo spodbujal delo, ki so ga za čas »Hortikulture 80« sprejeli Celjani, se lotili svojega okolja in spoznali, da to ni enkratna akcija, marveč pobuda, ki ne sme .poznati konca. Zaradi ljudi, ki morajo živeti in delati v urejenem in čistem okolju. Zato bo odbor pripravljal ustrezna posvetovanja, pre- davanja, kulturne in družab- ne prireditve, s katerimi bo spodbujal ustvarjalnost in odgovornejši odnos do oko- lja. Na vrsti bodo tekmova- nja za najčistejšo krajevno skupnost, oziroma stano- vanjsko sosesko. Prav tako bo vodil akcijo »88 dreves za tovariša Tita«, akcijo, iz kate- re bo nastal tudi novi sončni park. Delo tega odbora naj bi spodbudilo tudi stalno aktiv- nost odborov za hortikulturo v krajevnih skupnostih in or- ganizacijah združenega dela, prav tako prostovoljne de- lovne akcije za urejevanje okolja in še in še. Nova pobuda za široko hortikulturno akcijo v celj- ski občini in še več, kot je samo hortikultura, je torej tu. Prav bi bilo, da bi zdaj temu koraku sledili še drugi, zlasti v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela in tako kot za »Hortikul- turo 80« tudi zdaj sprejeli de- lovne načrte. M.BOZIC 46 - 19. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 POBRATENJE fCS ŽABARE IN ŽALEC Na /.adnji seji sveta kra- jevne skupnosti Žalec so jyied drugim tudi sprego- vorili o morebitnem po- bratenju med krajevnima skupnostima Zabare v občini Kruševac (ta je po- bratena z občino Žalec) in Icrajevno skupnostjo Ža- lec. Do te ideje je prišlo ftied letošnjimi Taborski- jni dnevi, ko je med dru- gim Žalec tudi obiskala folklorna skupina iz Za- bar, ki ni poznana samo v Jugoslaviji, temveč tudi izven naših meja. Za svo- je uspešne nastope je do- bila že več priznanj. Krajevna skupnost Za- bare leži deset kilometrov od Kruševca in ima okoli 4000 prebivalcev (toliko kot Žalec). V Zabarah ni nobene industrije, vsi za- posleni se vozijo na delo v Kruševac. V Žalcu so se z idejo o pobratenju nače- loma strinjali, menijo pa, da je treba pripraviti po- droben program, kaj naj bi medsebojno sodelova- nje obsegalo. Varjetno bo zajelo sodelovanje obeh osnovnih šol, raznih inte- resnih društev in še koga. Za uvod pa bi kazalo pri- praviti dve razstavi v obeh krajih, da bi se ob- čani in delovni ljudje med seboj lažje in bolje spoznali. Po predlogu iz Zabar naj bi do podpisa medsebojnega sodelova- nja prišlo že za letošnji dan republike, najkasne- je pa ob krajevnem praz- niku Žalca koncem de- cembra. T. VRABL MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA MLEKARNA IN ODPADNE VODE Če ne bo čistilnih naprav, ne bo obratovalnega dovoljenja Reševanje odpadnih voda, ki bodo nastale z izgradnjo in obratovanjem nove mle- karne v Rušah pri Arji vasi, je neločljivo povezano s sa- mo izgradnjo mlekarne. O tem so v četrtek 12. novem- bra spregovorili predstavni- ki izvršnih svetov občine Ža- lec, delovne organizacije NI- VO, žalske enote Beograjske banke, sestavljene organiza- cije Hmezad in Območne vo- dne skupnosti Savinja- Sotla. Tako kot je mlekarna skupni interes celjske regije, mora biti skupni interes tudi čiščenje odpadnih voda, zato je nujno treba zagotoviti do- volj sredstev za izgradnjo ko- lektorja in čistilne naprave. V občini Žalec so to sicer opredelili v prostorskem pla- nu, v srednjeročnem planu razvoja in v programu samo- prispevka občanov, temelji- to so tudi ocenili vse vire de- narnih sredstev in obvezno- sti ter ugotavljajo, da bodo lahko zgradili kolektor in či- stilno napravo. Pri težavah bi usmerili del sredstev iz re- ferendumskega programa, ki je namenjen za izgradnjo objektov družbenih dejavno- sti. Kljub vsemu temu pa da- je pravo zagotovilo za reali- zacijo objekta lahko le ban- ka. Dogovorili so se, da bo to enota Beograjske banke v Žalcu, seveda, če bo investi- cija družbeno verificirana. Z izgradnjo kolektorja bo- do pričeli še ta mesec in sicer od Kasaz proti Arji vasi, saj se ta del navezuje na moder- nizacijo ceste skozi Petrov- če. Obetajo, da bo prva faza čistilne naprave skupno s kolektorjem zgrajena do za- četka obratovanja mlekarne, kar pa je tudi pogoj za priče- tek obratovanja. Mlekarna in ureditev nje- nih odplak pa se navezuje tu- di s širšim problemom var- stva voda. Na medobčinski gospodarski zbornici ^o se tako lotili tudi problemov pri onečiščenju podtalnice v Medlogu in Levcu, kjer je ve- čina vodnih zajetij, iz katerih se s pitno vodo preskrbujejo občani Celja. Pri reševanju zapletov, ki so nastali tako pri takojšnji sanaciji obstoje- čega onesnaževanja kot pri dolgoročnem varstvu pod- talnice na tem področju, se bosta morali občini še bolj kot doslej povezovati in poi- skati skupne rešitve, po- membno vlogo pri razreše- vanju ogroženosti pitne vode pa mora odigrati Območna vodna skupnost, saj je var- stvo voda njena osnovna na- loga. V razpravi, za katero ne bi mogli reči, da pomeni korak naprej k reševanju vodnih virov v Medlogu in Levcu, so predstavniki občine Žalec povedali, da v tem času v Levcu ni dovoljena nikakrš- na gradnja niti nadomestne gradnje, da pa jih je mogoče zadrževati le določen čas, si- cer pa je to tako le kratkoroč- na rešitev. Novo je bilo tudi izraženo razmišljanje pred- stavnika NIVO-ja, da se ne oklepajmo tako trdno le mi- sli na nujnost ureditve kana- lizacije v Levcu in zaščiti vo- dnih virov, ampak da je že čas, da razmišljamo tudi o morebitnem drugačnem na- činu pridobivanja pitne vode - o čistilni napravi za pitno vodo. Skratka, brez strokov- ne utemeljenosti je nesmi- selno razpravljati o takšnih ali drugačnih rešitvah, prav tako brez ekonomske uteme- ljenosti. MILENA B. POKLIC SLOVENSKE KONJICE ŠE VEDNO OPTIMISTI? Tudi za prihodnje leto pogumna planska predvidevanja Konjiško združeno delo kot da ne živi v današnjem času - takšna so njegova planska predvidevanja za prihodnje leto. To je ugotav- ljal že konjiški izvršni svet, ko je obravnaval osnutek re- solucije o izvajanju družbe- nega plana občine Sloven- ske Konjice v obdobju 1981-85 v letu 1982. O osnut- ku bodo spregovorili delega- ti zborov skupščine občine v četrtek, 26. novembra. Kljub slabemu doseganju letošnjih planskih opredeli- tev večina delovnih organi- zacij, milo rečeno, neresno planira razvoj v prihodnjem letu. Osnutek resolucije si- cer izhaja iz planov združe- nega dela, vendar skuša pre- hud optimizem omiliti. Tako predvideva, da bo gospodar- stvo občine povečalo izvoz blaga realno za 8-10 odstot- kov, da .se bo celotna indu- strijska proizvodnja poveča- la za 3-4 odstotke, družbeni proizvod realno za 3-4 od- stotke, kmetijska proizvod- nja za 5 odstotkov, število za- poslenih delavcev pa za 2 od- stotka. Na področju izven materialne proizvodnje ne predvidevajo novih investi- cijskih objektov, sredstva za zadovoljevanje skupnih po- treb pa bodo v celoti rasla za 25 odstotkov počasneje kot dohodek. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejav- nosti so izdelale predlog po- trebnih sredstev v letu 1982, vendar ta prekoračujejo za- črtano zaostajanje za rastjo dohodka za 26 milijonov di- narjev. Da bi znižali planira- na sredstva, nameravajo čr- tati vsa planirana investicij- ska sredstva v občini, hkrati pa so predlagali, da se za po- lovico znižajo tudi načrtova- na sredstva za izgradnjo bol- nice v Celju. To seveda ni tako preprosto, saj jih veže dogovor, o nadaljevanju mo- dernizacije pa bodo tudi od- ločali na širši ravni. Člani izvršnega sveta so poudarili, da se morajo samoupravne interesne skupnosti dogovo- riti za zmanjševanje progra- mov in izrazili potrebo, da se ponovno preveri upraviče- nost potreb na področju SIS materialne proizvodnje, prav tako kot naj tudi delovne or- ganizacije ponovno proučijo realnost svojih planov. Že samo na primer predvidena realna rast industrijske proi- zvodnje za 4 odstotke je dvomljiva, saj so letos v de- vetih mesecih dosegli le 2 odstotno. Seveda pa je tudi res, da vstopajo nekatere de- lovne organizacije v prihod- nje leto z novimi proizvodni- mi zmogljivostmi. Prav je, da smo optimisti, vendar tudi realisti. Imejmo visoke cilje - toda, mar opti- mizem ne bo izhlapel, če se tem ciljem ne bo mogoče pri- bližati? MILENA B. POKLIC OBVEŠČANJE DELAVCEV NA TUJEM ODSLEJ BOLJ REGIJSKO Za vračanje zdomcev nismo dovolj organizirani Prejšnji teden je bil v Me- dobčinski gospodarski zbor- nici Celje pomemben razgo- vor, ki naj bi v prihodnje pri- nesel nekaj bistvenih spre- memb pri obveščanju naših delavcev na začasnem delu v tujini. Nekatere od teh spre- memb naj bi zaživele že 17. decembra, ko bo v Novem tedniku objavljena posebna priloga, namenjena zdom- cem; ostale spremembe pa bodo najbrž morale zaživeti v daljših časovnih presled- kih, vendar večina že prihod- nje leto. Zakaj torej gre? Nekaj osnovnih in izho- diščnih ugotovitev, brez po- navljanja političnih motivov za dobre stike z našimi ljud- mi, ki so na začasnem delu v tujini oziroma za njihovo Vračanje. Razprava v zbornici je opozorila, da nimamo služ- be, organizacije ali instituci- je, ki bi se s problemom vra- čanja zdomcev in njihovega Splošnega vračanja v delov- no in življenjsko okolje do- movine caloviteje, sistema- tično in zelo operativno uk- varjala. Predvsem je proble- fnatično celovito obveščanje o možnostih, zelo realnih, l^je in na kakšen način bi na- ^i delavci po prihodu iz tuji- fie lahko združevali svoje de- lo, vlagali svoja privarčevana Sredstva, odpirali obrt v sto- ritvenih ali proizvodnih ^bratih ali se oprijeli drugač- _ lih del, si urejali življenjske ' n bivalne, stanovanjske ra- -nnere ter nadaljevali šolanje >Vojih otrok. Skratka, kakorkoli smo jih ■e dobro in organizirano 'premijah na pot, največ s Posredovanjem službe za za- poslovanje oziroma današ- njih skupnosti za zaposlova- nje, toliko manj smo organi- zirano pripravljeni na njihov sprejem ob vračanju. Pri tem moramo seveda izvzeti ak- tivnost naših družbenopoli- tičnih organizacij, največ SZDL, pa tudi drugih orga- nizacij in služb. Celjska zbor- nična razprava je pokazala, da bi vsaj vsebinsko, opera- tivno in poslovno plat ne- kakšnega »informativnega centra" za zdomce na regij- ski ravni v Celju lahko opravljal Razvojni center Ce- lje, tudi ob večjem sodelova- nju zlasti komitejev za druž- benoekonomski razvoj pri izvršnih svetih občin na šir- šem celjskem območju. Za kratkoročnejše - letoš- nje in tudi dolgoročno ureje- no obveščanje je bila imeno- vana posebna delovna sku- pina, sestavljena iz predstav- nikov skupnosti za zaposlo- vanje. Medobčinske gospo- darske zbornice Celje, Ra- zvojnega centra Celje, Kovi- notehne in uredništva Nove- ga tednika in Radia Celje. Ta delovna skupina se je prvič sestala prav včeraj in predv- sem izdelala pregled nad vsemi vrstami informacij za delavce na začasnem delu v tujini, da bi z avtoriteto zbor- nice ustrezne podatke tudi dobila ter jih redakcijsko ob- delane objavila v posebni prilogi Novega tednika. Ta prva informacija pa bo uspe- la le, če se bodo s konkretni- mi podatki izkazali vsi, ki so to na zborničnem sestanku tudi že obljubili. Na vsak način so vsi nav- zoči na tem sestanku izrazili pripravljenost, da se na po- dročju obveščanja zdomcev stvari premaknejo do dose- daj preveč obljubljenih v realne in celovitejše infor- macije, ki bi jih v prihodnje morali urejati in oblikovati po možnosti na enem mestu, tudi kdaj proti plačilu s stra- ni zdomcev, kadar bi šlo že za pooblaščeno urejanje nji- hovih poslovnih in drugih interesov. Sicer pa počakaj- mo na prve plodove tega do- govora, ki je iz dosedanje po litične SZDL prakse presto- pil v bolj gospodarsko-po- slovne tokove z regijskim poudarkom. MITJA UMNIK DOLOČITI MERILA ŠMARSKI PORABI Republiški dokumenti, ki opredeljujejo smernice in okvire za ukrepe na po- dročju financiranja sploš- ne porabe v občinah v prihodnjem letu sicer upoštevajo prizadevanja po omejevanju porabe na vseh področjih, vendar pa hkrati ne obračunava- jo z nekaterimi slabostmi, ki se že nekaj let kažejo pri oblikovanju sredstev za splošno porabo. Takš- no oceno so oblikovali na seji izvršnega sveta šmar- ske občinske skupščine ter med drugim menili, da naj se z dogovorom do- loči tudi selektivna rast sredstev za splošno pora- bo in sicer v odvisnosti od dosežene rasti dohod- ka v posamezni občini. Vendar pa samo v prime- ru, če bodo v vseh obči- nah dosledno uveljavili enotna merila za določa- nje obveznosti in nalog, ki naj se financirajo iz splošne porabe. Ta merila pa ne bi smela temeljiti le na nekih številkah, tem- več na programih in po- trebah, ki veljajo za kate- ro od dejavnosti. Tako so na primer v Šmarju izpo- stavili področji ljudske obrambe in pa financira- nje potreb krajevnih skupnosti. To sta dve takšni dejav- nosti, ki jih ni mogoče fi- nancirati le z nekakšnim enotnim indeksnim pove- čanjem proračunskih sredstev, temveč bi mora- li postati ključ za njuno financiranje programi nji- hove dejavnosti. Ob tem v Šmarju tudi podpirajo predlog repu- bliškega Izvršnega sveta, da bi se izvedla preporaz- delitev davčnih virov, zla- sti prometnega davka, med občinami in republi- ko. To pa zato, da se ne bi vedno znova pojavljali vi- soki proračunski presež- ki v ekonomsko močnih občinah. Po omenjenem predlo- gu bi se prometni davek preporazdelil med obči- nami in republiko tako, da bi manj razvitim obči- nam, ki zajemajo manj prometnega davka, ostalo iz tega naslova v proraču- nu več sredstev kot do- slej. POGLED V SVET S ko vi note VOJSKE POSEBNE VRSTE Nemara še nikoli doslej nismo bili pri- če tako množičnega nastajanja vojaških formacij posebne vrste. Poglavitne zna- čilnosti teh novih vojska so v tem, da sestoje iz vojakov več držav - da pa ne nastopajo pod zastavo Združenih naro- dov, kot smo bili vajeni v minulih letih in desetletjih, ko smo govorili o »modrih čeladah.« Zdaj je torej precej drugače. Mir v afriški državi Čad, trpeči pod pezo dol- goletne državljanske vojne in tujega vmešavanja naj bi zdaj, po umiku libij- skih čet, zagotavljale čete nekaterih afriških držav. Poudarek je na »nekate- rih«, zakaj večina držav Organizacije afriške enotnosti, pod katere okriljem bodo te mirovne sile, ne more, nekatere pa očitno tudi nočejo poslati tja svojih vojakov. Da to podjetje v Čadu ne teče gladko, kaže dejstvo, da so libijske čete že odšle, od tistih, ki naj bi jih nadome- stile, pa je doslej, kot kaže prišel samo vojaški oddelek iz Zaira. Za povrh so zadnji hip preklicali sestanek na vrhu voditeljev vseafriških mirovnih sil v Čadu, ker da 'sestanek ni nujen«, saj bo potrebno poslati čete v Čad spričo po- slabšanega položaja že prej, razen tega pa niso mogli pravočasno pripraviti ustreznih dokumentov. V zvezi z Afganistanom Iran v svojem predlogu, kako bi našli izhod iz krize, ki je nastala s sovjetsko vojaško interven- cijo v tej azijski državi, predlaga spet drugačne mirovne sile za prehodno ob- dobje po umiku sovjetskih čet. Te naj bi bile izključno iz treh islamskih držav. Za prihodnjo leto zahodne države pri- pravljajo še drugačne mirovne čete. Za Sinaj. Za čas po napovedanem izrael- skem umiku. Zastopane naj bi bile voja- ške enote iz vrste zahodnoevropskih držav, pa tudi, recimo, iz Avstralije in t Nove Zelandije. Na si naju so bile včasih, pred leti »modre čelade« mirovnih sil OZN. Zdaj se torej obeta blokovsko eno- barvno pobarvana formacija, ki kajpak sama po sebi ne jamči tolikšne stopnje nepristranskosti kot vojaki Združenih narodov. V okviru manevrov »Žareča zvezda« pa smo priče drugačne internacionaliza- cije vojaških nastopov. Tokrat imamo opravka z glavnim igralcem, vojsko ZDA, se pravi pripadniki države, ki ima glavno besedo v Atlantskem paktu. Ma- nevri pa potekajo v državah, ki niso čla- nice nobenega pakta, Egiptu, Sudanu, Somaliji in Omanu. Ker manevri pote- i kajo na strateško ključnem, vojaško in politično zelo občutljivem območju Bližnjega vzhoda in Zaliva (Perzijskega ali Arabskega, kakor ga kdo še imenuje), ker je s tem povezano dajanje vojaških oporišč ali »vojaških olajšav« eni od su- persil, zbuja to reakcije na drugih stra- neh. Tako so voditelji Etiopije, Libije in Južnega Jemena nedavno govorili o us- klajevanju vojaških dejavnosti »proti imperialistični agresiji«. Po drugi strani kaže, da na pobudo in pod vodstvom Saudske Arabije tudi šest držav z Arab- skega polotoka snuje vojaško sodelova- nje. Regionalne vojaške zveze so same po sebi lahko naraven izraz želje po zagoto- vitvi kolektivne varnosti, torej same po sebi niso slabe, vredne zavrnitve. Pomi- sleki tiče drugje. Enega smo že nakazali: nekakšen zaton vloge mirovnih sil Zdru- ženih narodov, ki so prejšnje čase odi- grale pomembno vlogo pri gašenju ža- rišč svetovne napetosti. Druga značilnost, ki zbuja več skrbi, sodi v prizadevanja velesil in blokov, da bi pritegnile - zunaj območij blokov - v svoje sfere neblokovske države, dobile od njih oporišča ali olajšave za vojaško delovanje. Takšno ravnanje pa vseka- kor zadeva interese neuvrščenih držav, njihovo kolektivno zunajblokovsko usmerjenost. Piše: JOŽE ŠIRCELJ 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 46 - 19. november OBMOČNA KOMISIJA ZA OCENO INVESTICIJ: IZVOZ %l NI CILJ NALOŽB Največji del predračunskih vrednosti zidovom Od zadnje informacije o delu regionalne komisije za oceno in- vesticij pri Medobčinski gospo- darski zbornici v Celju je prete- klo že precej časa, zato bo današ- nji sestavek nekoliko obširnejši. V obdobju od pričetka delova- nja do 5. redne seje, ki je bila v torek 10. novembra 1981 je komi- sija obravnavala 27 zahtevkov za izdajo mnenj o družbeno-eko- nomski upravičenosti naložb. Nekaj zahtevkov je bilo v več- kratni obravnavi, saj so bili ob predložitvi nepopolni oziroma premalo argumentirani, da bi ko- misija za oceno investicij glede na določila zakona o začasni pre- povedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo in nakup določenih objektov in opreme v letu 1981 lahko izdala pozitivno mnenje. Od 11 pozitiv- no rešenih zahtevkov se je eden nanašal na investicijo v teku, pri kateri so nastale podražitve, dva na izvozno usmerjene investicije, štiri na investicije iz primarnega kmetistva, dva na investicije fi- nansirane iz pre\'entivnih sred- stev Zavarovalne skupnosti Tri- glav - območne skupnosti Celje, po en zahtevek pa na investicijo v deficitarno surovino in na inve- sticijo v storitveno obrt. V tem obdobju so se intenziv- no nadaljevala prizadevanja za podpis regijskega družbenega dogovora o družbeni in strokov- ni aktivnosti na področju investi- cij tako, da je bil dogovor do kon- ca meseca oktobra od vseh pod- pisnikov sprejet in podpisan ter poslan v objavo v Uradnem listu SR Sloveniie. Trenutno je v spre- jemanju poslovnik o delu regio- nalne komisije za oceno investi- cij, s katerim bodo opredeljeni notranji odnosi pri delu komisi- je, način vodenja sej ter način sprejemanja sklepov o izdaji mnenj, kar formalno pravno še ni bilo urejeno. Komisija sedaj deluje po po- sebnem sklepu o načinu dela ko- misije za oceno investicij, ki je bil objavljen v Gospodarskem vestniku. Za delovanje v letu 1982 je v razpravi nov predlog, ki predvideva drugačne meje pri- stojnosti za obravnavanje inve- sticij. Sedanje meje pristojnosti regionalnih komisij naj bi se dvignile in sicer spodnja meja od 10 milijonov dinarjev na 15 mih- jonov in zgornja meja od 30 mili- jonov dinarjev na 50 milijonov dinarjev predračunske vrednosti osnovnih sredstev. Investitorji bi torej lahko brez izdaje mnenj ko- misije izvajali investicije, katerih predračunska vrednost osnovnih sredstev ne bo presegala 15 mili- jonov dinarjev oziroma vse tiste naložbe, ki predstavljajo zame- njavo iztrošenih osnovnih sred- stev, se pravi investicije v eno- stavno reprodukcijo. V sedanjem delu komisije za oceno investicij se je pokazalo, da mnogi investitorji, kijub re- solucijskim določilom predv- sem pa določilom zakona o za- časni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev, žele po vsej sili investirati v nove programe ne glede na to, da pre- dvideni učinki teh naložb niso namenjeni tujemu trgu. Prav ta- ko je opazno, da tehnična struk- tura naložb v osnovna sredstva kaže zelo neugoden strukturni delež. Največji del predračun- ske vrednosti je še vedno name- njen izgradnji objektov, torej novim »zidovom«, zelo majhen odstotek pa je namenjen za uvedbo sodobne tehnologije. To je v obdobju izredno zaostrenih pogojev za nakup tuje opreme si- cer razumljivo, vendar nalaganje družbenega denarja v objekte pa čeprav gre mnogokrat za sanira- nje delovnih razmer, v sedanjem obdobju ni sprejemljivo. Komisi- ja si je zato zadala nalogo, da bo poskušala skupaj z investitorji in družbenopolitičnimi skupnost- mi identificirati tiste programe, ki bi v letu 1982 vsebovali največ elementov prestrukturiranja in ki bi imeli v izvozu možnosti za dosego čimvečjega neto devizne- ga učinka. Programi bodo morali temeljiti tudi na sodelovanju vseh v repro- dukcijsko celoto povezanih part- nerjev. Za mnoge OZD, katerih obstoječi proizvodni programi temelje na uvozu surovin za proi- z\'odnjo končnih izdelkov za do- mač trg, bo v bodoče mnogo pri- merneje, da bodo sovlagale v izvozne programe tistih investi- torjev, ki imajo na zahtevnem predvsem zapadnem trgu kom- parativne prednosti, kot pa da izvažajo same za vsako ceno. Tre- nutno je takih izvoznih progra- mov vsekakor zelo malo, mogoče bi lahko izdvojili le naložbe v no- ve hmeljske nasade, katerih de- vizne učinke pa je mogoče priča- kovati šele po nekaj letih. NIKO KAC ŽALSKIH DEVET MESECEV BOLJE OD REGIJE IN REPUBLIKE Izgube v občini so se zmanjšale Kljub temu, da so v devetih mese- cih bili indeksi rasti posameznih go- spodarskih kategorij nižji kot ob pol- letju, pa so v žalski občini še vseeno višji kot v regiji in republiki. Ugodno je tudi to, da so porabljena sredstva za dva odstotka zaostajala za rastjo celotnega prihodka. Dohodek je zara- di nižje rasti porabljenih sredstev po- rastel za 53 odstotkov in je znašal tri milijarde 510 milijonov dinarjev. Ugodni so tudi rezultati na področju delitve dohodka in čistega dohodka. Ob 48 odstotni rasti čistega dohodka se je delež za osebne dohodke povečal nominalno za 28 odstotkov. Visoko zaostajanje mase osebnih dohodkov za rastjo dohodka se odraža na povečanju dela čistega dohodka za razširitev ma- terialne osnove dela. Le ta je porastel za 152 odstotkov in je znašal 673 mili- jonov dinarjev. Zaradi ugodne delitve dohodka in čistega dohodka se še na- prej krepi akumulativna in reproduk- tivna sposobnost žalskega gospodar- stva. Tako so sredstva akumulacije po- rastla za 133 odstotkov in so znašala 974 milijonov dinarjev, sredstva za re- produkcijo pa so v primerjavi z ena- kim lanskim obdobjem večja za 98 od- stotkov in znašajo milijardo 250 milijo- nov dinarjev. Družbeni proizvod je večji za 51 odstotkov in znaša tri mili- jarde 786 milijonov dinarjev. Načrto- vano 4 odstotno rast družbenega proi- zvoda so tako v devetih mesecih v žal- ski občini presegli, fizični obseg indu- strijske proizvodnje pa se je povečal za 3,4 odstotke. Ob dejstvu, da se je števi- lo zaposlenih povečalo za en odstotek, je višja od načrtovane tudi udeležba produktivnosti v rasti dohodka. Izvoz industrije se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 40 odstotkov, uvoz pa je bil večji za 14 odstotkov. Izgube v gospodarstvu občine Žalec so znašale šest milijonov 656.837 di- narjev in so za 20 odstotkov manjše kot v enakem lanskem obdobju. Izgu- ba v hotelu Prebold je kar za 63 odstot- kov manjša, saj je hotel povečal celot- ni prihodek za 74 odstotkov, dohodek pa za 64 odstotkov. V TOZD Montaža se srečujejo s problemi v zvezi s po- manjkanjem dela in znaša izguba ne- kaj manj kot štiri milijone dinarjev, v tovarni krmil, kjer znaša izguba 1,719.000 dinarjev, pa ta izguba ni po- sebej problematična, saj je treba vzrok zanjo iskati v neplačani realizaciji. JANEZ VEDENIK IZVOZNA PRIZADEVANJA V ŠENTJURSKI OBČINI S POLNO PARO DO KONCA LETA Komisija pri IS bo budno spremljala ekonomske odnose s tujino Pri Izvršnem svetu skupščine obči- ne Šentjur deluje komisija za sprem- ljanje in pripravo poročil izvozno- uvozne situacije v občini, in sicer z namenom, da bi temeljito proučevala stanje na področju ekonomskih odno- sov s tujino. V petčlanski komisiji, ki jo vodi ekonomist Vlado Cerar iz Bo- horja, so še predstavniki iz ostalih več- jih delovnih organizacij v šentjurski občini. Organizacije združenega dela, ki izvažajo svoje blago, oziroma uslu- ge, bodo tej komisiji poročale o vsako- kratnem trimesečnem obračunu in zaključnem računu. Tekli bodo nepo- sredni razgovori z ustreznimi dejavni- ki v vseh organizacijah združenega de- la v občini, ki se vključujejo v medna- rodno menjavo. Prvi taki razgovori so bili opravljeni do sredine oktobra v vseh delovnih organizacijah, ki se vključujejo v mednarodno menjavo. In kaj so pokazale te ugotovitve? Iz podatkov TOZD Kemija Aero Ce- lje, ki ima svojo poslovno enoto v Loki pri Žusmu, je razvidno, da je plan izvo- za za leto 1981 narejen na vrednosti 3,439.000 din ter da plan ne bo realizi- ran v celoti, marveč le v višini 58%. Predstavniki Aera so na razgovoru da- li obrazložitev, da je neuresničevanje plana za letošnje leto neposredno odvisno od izpada na angolsko tržišče, ki se smatra kot konvertabilno po- dročje. V OZD Bohor je bil plan postavljen v višini 69,000.000 din, od tega na kon- vertabilno področje 29,000.000 din in na klirinško 40,000.000 din. V Bohorju predvidevajo 100% izpolnitev plana, ali celo presežek za 5%. OZD Alpos je planirala izvoz v letu 1981 v višini 199,324.000 din. Ta plan je delovna organizacija interno povečala na 263,027.000 din, od tega 217,111.000 din Cevarna in 45,916.000 din Oprema. Po obračunu za obdobje od januarja do konca avgusta je uresničevanje pla- na naslednje: TOZD Cevarna je realizi- rala 119,044.000 din ah 55%, TOZD Oprema pa 18,356.000 din ali 40% pla- na, pri čemer pa je komisija ugotovila, da bo z izpolnjevanjem planirane dina- mike v zadnjih štirih mesecih plan Ce- varne izpolnjen s 102%. V to smer so obrnjena tudi prizadevanja delavcev, ki so za povečan izvoz opravili že več prostovoljnih delovnih ur. TOZD Moda Šentjur je v osmih me- secih izvršila plan v vrednosti 1,850.000 din ah le 20%, vendar bo po zagotovilu predstavnikov iz Mode plan izvoza do konca leta v celoti ure- sničen. Medtem pa TOZD m delovna organizacija že pripravljata osnutek plana za naslednje leto. V TOZD Elegant so za leto 1981 pla- nirali 27,171.000 din izvoza, od tega 18,303.000 din na konvertibilno po- dročje. Toda tudi pri Elegantu jim je v prvin osmih mesecih letošnjega leta uspelo izvoziti le 20% planiranega zne- ska, do konca leta pa bodo skušali do- seči vsaj 64% izvoz. Kot osnovni vzrok za nedoseganje plana navajajo v Ele- gantu pomanjkanje delavcev, zaradi velikega izpada proizvodnih minut za- radi boleznin ter pomanjkanje repro materiala. Za doseganje boljših rezul- tatov bo TOZD dodatno priučil in za- poslil nekaj novih delavcev. Letošnji plan izvoza v TOLO je bil začrtan na višini 6,000.000 din in to na konvertibilno področje. Od januarja do septembra so izvozili za približno polovico planirane vsote, ostalo pa bo- do še do konca leta. Plan izvoza bodo celo povečali za 400.000 din. TOLO izvaža svoje izdelke lahke obutve v glavnem na Švedsko in v Holandijo. Program izvoza uresničuje- jo dvakrat letno: julija in decembra. Komisija pri Izvršnem svetu skup- ščine občine Šentjur bo vsa vprašanja s področja uresničevanja ekonomskih odnosov s tujino proučevala mesečno in na podlagi teh podatkov pripravlja- la (če bo to potrebno) predloge za spre- jem ustreznih ukrepov za Izvršni svet in skupščino. Delo komisije bo torej preventivno, saj je laže preprečevati kot zdraviti. MATEJA PODJED LIBELA IN »INDUSTRIJA ZNANJA...« Zadnje čase velikokrat poudarjamo domače znanje in tehnologijo predvsem iz dveh vidikov: prvič zaradi nadomeščanja uvoza, uvoženih licenc in odvisnosti od tuje pameti, drugič pa zato, ker si s tem tudi obetamo večjo izvozno učinkovitost, večje iztržke. Stvari seveda niso preproste, kajti zavedati se moramo, da je prodor domačega znanja in tehnologije na tuje poleg relativne skromne domače ponudbe omejen z zaprtostjo in vse večjim zapiranjem zahodnega trga za visoko tehnolo- gijo. Nekateri predstavniki naših velikih gospodarskih sistemov, kot je na primer Energoinvest iz Sarajeva, so trdno prepričani, da z našim izvozom samo blaga ne bomo prišli daleč, zlasti ne v dežele v razvoju, ampak je edina perspektiva prodaja objektov na ključ, torej izvoz tipa inženiring, v katerega pač lažje vgradimo in vkalkuliramo tudi domačo pamet in tehnologijo. Lo- gično se takoj postavlja vprašanje naše medsebojne poslovne povezanosti znotraj Jugoslavije, o kateri pa na podlagi argumentov nimamo preveč visokega mne- nja. O izkoristku domačega znanja in tehnologije razmiš- ljajo veliko tudi v celjski Libeli, kjer jim je še odprta pot v proizvodnjo industrijske tehtalne tehnike. Zad- nja leta so si nabrali dovolj izkušenj, vendar jih elek- tronika, ta »industrija znanja« sili naprej, saj visoko razvita tehnika integriranih vezij že prodira celo v mehanske konstrukcije. Strokovnjaki za elektroniko v Libeli samokritično razmišljajo, da niso zadovoljni s povezanostjo z drugo industrijo, z raziskovalci in insti- tucijami, s poznavanjem tržišča in izvoznih razsežno- sti. Včasih se jim pa ne dovolj prožne izkažejo nekatere tehnične, organizacijske, spodbujevalne metode in re- šitve, da bi na področju razvoja elektronike in tehtalne tehnike v Libeli še bolj pogumno »razprostrli krila« znanja. Zunanji opazovalec dobi občutek, kot da se kdaj pa kdaj zatika pri pospeških sodobne misli in znanja, čeprav je jasno in dovolj ostro oblikovana odlo- čitev vseh v Libeli, da zgradijo lastno, močno elektron- sko industrijo za tehtalno tehniko. MITJA UMNIK 46 - 19. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 5 ODMEVI, POGLEDI, STALIŠČA SO ALKOHOLIKI ZAŠČITENI? Boj proti alkoholizmu je ne- povezan in neučinkovit, ste za- pisali v 44. šte\'ilki Novega te- dnika. Zakaj je tako? Nikotin, kofein, alkohol. To so trije strupi, veliki »prijatelji« današnjega človeštva. Nikotin. Za kadilce ni povsod prostora. Prepovedane znake in napise srečujemo povsod. Mar- sikaterim nekadilcem, asmati- kom in otrokom, je tobačni dim ne samo neprijeten, več, on je škodljiv. Kadilec, ki nepremiš- ljeno odvrže ogorek, lahko pov- zroči veliko škodo. Ce se ga za- loti, da je povzročil požar, zapa- de kazni... Kofein. Uživanje kave ni pre- povedano. Prekomerno uživa- nje je škodljivo. Posebno ni pri- poročljiva, če jo zdravniška ve- da odsvetuje. Otroke s kavo naj ne navajamo. Edino škodo, ka- tero kofetarji povzročajo, je (med službo), da kuhalnik žre energijo, nekaj je pa tudi izgube na času. Ali lahko zapadejo pre- kršku? Njih tepe že zadostna kazen, kadar kave primanjkuje. Vredni so obžalovanja! Alkohol. Slednje, ki jih omi- lujemo, so alkoholiki. V ome- njenem članku je bilo po resnici zapisano, da se je veliko izreklo, naredilo, se žrtvovalo, učinek je pa omahnil. O grozljivih posle- dicah povsod, kateri so se tega strupa navadili ne bi posebej omenil. Najhujši je od vseh ostalih. Zakaj so učinki proti alkoho- lizmu v glavnem negativni? O tem prepustim v razmišljanje naslednje: Bližam se 60. letu starosti. 2e od začetnih dni zaposlitve sem pri delu vesten. Moj znanec je precej mlajši, več kot »ducat« let pa je kot alkoholik invalid- sko upokojen. Kadar ga srečam, me zasmehuje: »Ti misliš, da si pameten, si pa veliko budalo, ker tako zgodaj vstajaš (ob 4. uri) in hodiš na delo. Jaz se ga pa ob vsakem času napijem, če me stre, me zastonj peljejo v Vojnik v bolnico. Tam imam tu- di hrano zastonj, doma me pa čaka cela penzija.« Njegov bliž- nji še zanj dodatno dobiva za »varuštvo rov. Edvard Goršič, je za obvezno pesem muzikal dinamično dokaj razgiba^ srednji glasovi intonan^ ^ niso bili točni. Druga pesT je bila dobro zasnovana, ^ list ni bil na višini. Prelov^ va »Sedem si rož...« se*^ posrečila zaradi probler^ tičnega začetka, ki ga mogli popraviti lepi aka in dobri basi v srednjem ^ lu. Mešani zbor DP »Frj^ Kač« iz Hudinje, zboi^' Dragica Zvar, se je predP vil s solidno kvaliteto, mf' kalno. Obvezna »Pesem c ves« je bila v zasnovi do'' podana razen zaključka,^;' ni lepo izzvenel. V celoti r' ni zbor sveže, le sopran i^* stoma šepa, zlasti v višii?' Spremljava v narodni pe,"^^ naj bi bila bolj precizna. Prav dober je moški Zq Zdravilišča Rogaška Slat^ ki ga vodi z veliko vne,j. Franc Plohi. Zbor zveni f ■ gočno, dihanje je mestc^-! pomanjkljivo. Začetna ii,^ nacija je bila pomanjkljr^^ Mešani zbor »Prešeren, Celja, zborov. Edvard Go^j^ je sicer dober zbor, venda pokazal vidnega naprei__ kot bi ga pričakovali. Akc v glavnem zvenijo, a v \— nah niso dovolj kompaip in ne plemeniti. Druga 1^ sem je dobro interpreti' \ intonacija pa je problerr na. Tretja, »Partizansk i lo« je čudna mešanica zanskih pesmi, ki je št ; bolj primerna za poli : manifestacije. Podobno kot celjski »' ^ šeren« tudi Komorni m ^ zbor z zborov. Vidom Ma'^ nom ni pokazal preprič^ kvalitet. Ravnikova »' šla mladost ti moja« prvem delu še kar . i vendar bi morale bit^ bolj intenzivno izdržane, nissimo bolj prefinjen seveda ni lahko), v dru^^ delu bi si želel bolj doži-^^ interpretacijo. Palestriri^ »Incipit...« je bila mon^* na, ker je manjkalo plaiG nosti in pestre dinamike.^ig Zadnji je nastopil met^ zbor »Gorenje« iz Titov p Velenja z zborov. Cirit^ Vertačnikom. To je v^^ zbor, kar prebujno oblet-, zveni dobro, mestoma,j-] enotnost podre zaradi os v tenorjih, pa tudi v drvR glasovih. »Bezimeni« jevi bra kompozicija, učinko"'ti pogrešali smo dinam: ^ kontraste in še posebej ne. Intonacija v basih je pomanjkljiva, dikcijo hi^. Ijalo izboljšati. »Vsi so 'p. ci...« kot zaključna pe ' ni bila posrečeno izbr^^ Kljub obrobnim opazkaro nekaterim pomanjkljivo^J^' je bila prireditev na viftJ kulturni stopnji ter je toi'u celoti uspela po prizad-';. njih zborovodij in požrli valnih pevcev. ^ l EGON KUkj 46 - 19. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 9 0NOTA KONJIŠKE pELAVSKE UNIVERZE V lAŠKEM s prenehanjem obstoja lelavske univerze v La- kem so potrebe po druž- lenopoUtičnem in funk- ionalnem izobraževanju občini ostale. Da bi jih ihko uresničevali, so se ; septembra Laščani po- ?zali z delavsko univer- ) v Slovenskih Konjicah dogovorili so se za '.tanovitev enote konji- e delavske univerze v iškem. ^a konjiško delavsko iverzo nova enota ne 'dstavlja posebnih te- ', saj pomeni le nove Drabnike za izobraže- ne programe, ki jih de- ska univerza priprav- Dogovorili so se tudi, )odo v Laškem v celo- okrili izgubo, v kateri ; znašla njihova delav- univerza in zagotovili ;tor. Ker oblike izo- evanja, ki se odvijajo .o delavske univerze, iso v Laškem zažive- )o lahko nekaj časa kalo delo preko zu- ;ga sodelavca, ka- ' pa preko redno ža- lnega delavca, ki bo '.eval delo v konjiški ski univerzi. ločitev za oblikova- note delavske uni- Slovenske Konjice škem pomeni tudi mje njihovemu nemu delu, ne bi pa povzročiti okrnitev aljenih oblik delo- V konjiški občini. MBP POLZELSKI SPOMENIK DOLG 59 ŽRTVAM NOV So poudarili na tiskovni konferenci v ponedeljek je bila na Polzeli tiskovna konferenca, kjer so novinarje seznanili o gradnji spomenika žrtvam NOV. Kot so poudarili pred- stavniki družbenopolitičnih organizacij in kr-jevne skup- nosti Polzela ter občinskih družbenopolitičnih organi- zacij, je bil za izvedbo te na- loge že skrajni čas. Tega so se tudi Polzelani ves čas za- vedali, vendar je bilo v kra- jevni skupnosti, ki je hitro rasla, vedno nekaj, kar je bi- lo bolj nujno za splošni druž- beni standard. Tako so v zad- njih petnajstih letih zgradili kar 263 družbenih stanovanj, že drugič širijo osnovno šolo, obnovili so .dom Svobode. asfaltirali skoraj vse krajev- ne ceste, rešili problem otro- škega varstva, pomagali pa so tudi pri raznih drugih de- lih. Zelja, da bi žrtve fašistič- nega nasilja dobile svoj spo- menik, ki naj bi vedno spo- minjal in opominjal krajane Polzele, je bila vseskozi pri- sotna. Lani novembra so ak- cijo pričeli. Ker so bila sred- stva krajevne skupnosti pre- skromna, so se odločili za zbiranje prispevkov kraja- nov. Krajevno skupnost so razdelili med 75 trojic, ki so zbiralno akcijo tudi v naj- krajšem možnem času izpe- ljale. Zbrali so nekaj več kot tristo tisoč dinarjev, ostalo pa so prispevale delovne or- ganizacije iz Polzele in so- sednjih krajev, ter Občinska kulturna skupnost Žalec. Spomenik bo skupaj s pri- pravljalnimi deli stal okrog 1,5 milijona dinarjev. Osnu- tek zanj je delo znanega aka- demskega kiparja Janeza Boljke iz Ljubljane. S pod- stavkom vred bo visok 4 m in bo imel obliko valja. Sim- boliziral bo trpljenje ljudi med NOV. Na podstavku pa bo 59 imen Polzelanov, ki so dali življenje, da danes živi- mo v miru in svobodi. Odkritje spomenika bo 28. novembra popoldne ob 16. uri, ko bo tudi osrednja ob- činska proslava ob Dnevu republike. Osrednji govor bo imel član predsedstva SRS Tone Bole, ki je bil med NOB partijski sekretar za to področje. V kulturnem pro- gramu bo nastopilo kar pet pevskih zborov KS Polzela, racitatorji, godba na pihala in drugi. Poleg tega so predstavniki krajevne skupnosti povedali še, da je v teku tudi urejeva- nje centra Polzele. V prosto- ru med domom Svobode, blagovnico in stanovanjski- mi bloki, kjer bo stal spome- nik, so asfaltirali peš poti, uredili pločnike in zelenice. Pa tudi sicer v krajevni skupnosti nadaljujejo z zače- timi deli. Tako v Ločici ure- jujejo avtobusno postajali- šče, dela pri prizidku osnov- ne šele gredo h koncu, hitijo pa tudi z gradnjo novega de- la doma počitka v Šeneku. TONE TAVČAR WERANTO )ETNI TEČAJ (7) 1 lekciji nadaljujemo z GLAVNIMI STEVNIKI. č smo videli, kako tvorimo števila brez enic. no, kako sestavljamo enice. Enice izgovarjamo na zadnjem mestu. Primer: dek-deset, dek unu- dek du-dvanajst, dek tri-trinajst, dek kvar-štiri- lek kvin-petnajst, dek ses-šestnajst, dek sep- lajst, dek ok-osemnajst, dek nau - devetnajst, kvar-štiriindvajset, dudek kvin petindvajset, :vin-petintrideset, kvindek nau - devetinpetde- it dek kvin-sto petnajst. Okcent dudek sep - ) sedemindvajset. Mil naucent okdek unu-tisoč ) enainosemdeset. Mil cent du-tisoč sto dva. '.escent kvindek kvar - dva tisoč šesto štiriin- [ števniki so nespremenljivi, torej ne morejo i tožilnika niti množine. smo si ogledali cesto in promet na njej. Sedaj mo lokal, kjer bi si lahko potešili lakoto. Kie restoracio? Kje je restavracija? Restoracio 'O vorto. Restavracija je nova beseda. Restora- tuj apud la parko. Restavracija je takoj poleg JJ - takoj, kar tu. icio estas granda kaj moderna. - Restavracija in sodobna, (j estas ankau pura (čista) - Ona ■ta. - vstopimo. Glagol eniras je sestavljen iz - »EN'< kar pomeni v in glagola IRI - iti, ej: gremo v oziroma, vstopimo. El la kuirejo 0 odoro. - Iz kuhinje prihaja dober vonj. Ku- rejo - kuhinja. a »EJ« je pripona, ki pomeni prostor. Kui- stor, kjer se kuha, kuhinja. prostor, kjer prodajamo, trgovina. Beseda je 1 iz korena vend-, vendi - prodati in pripone načuje prostor ter samostalniške končnice Bj-o, vendejo. Beseda oficejo ima koren ofic- - uradujem, ter isto pripono in končnico, a beseda. as al la tablo apud la fenestro. Sedemo k Dkna. Eksidas je beseda sestavljena iz pred- in glagola »sidi«. Predpona »ek« označuje anja. Ker je bilo to, da smo sedli, le hipno roma začetek nekega dejanja, t. j. sedenja, ni eksidas, ni eksidas - sedemo. »Al« je pomeni »k«, »h« in z njim tvorimo tudi Al la tablo, al la tablo - k mizi. o imamo lep razgled na ulico, vendar se je ibšalo in že »ekpluvas« - začne deževati. vati, ekpluvas - začne deževati. sur la strato havas ombrelojn. Ljudje na ežnike. (ombrelo - dežnik) OB PRAZNIKU V VRB JU PRIZNANJE GASILCEM V nedeljo so v Vrbju zaključili enotedensko praznovanje krajevnega praznika. Slavnostne seje skupščine in družbe- nopolitičnih organizacij so se udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in občine. Osred- nji govor je imel predsednik skupščine KS Vrbje Jože Co- kan, ki je med drugim povedal: »Minilo je leto, odkar smo prvič praznovali naš krajevni praznik, v spomin na dva po- membna dogodka iz NOB, to je ustanovitev narodnoosvo- bodilnega odbora in požig Debičeve domačije v noči med 11. in 12. novembrom, v katerem je zgorela tudi Debičeva mama. To leto naše krajevne skupnosti je sicer kratko ob- dobje, vendar ravno dovolj dolgo, da smo lahko začutili, delovanje samoupravnega mehanizma v njej.« Za praznovanje so pripravili več športnih tekmovanj, pri; Domu krajanov, ki ga preurejujejo so organizirali množično, delovno akcijo, saj si želijo, da bi delo čim prej opravili. Za. krajane stare 65 in vpč let so pripravili srečanje in jih s tem še posebej razveselili. ! Na slavnostni seji so podelili Gasilskemu društvu Vrbje j priznanje OF za 50 letnico delovanja. 1 t.tavcarI UNI0R5 Pred dvema letoma so v Zrečah ustanovili vokalno instru- mentalni ansambel UNIOR 5. Ime so prislužili v delovni organizaciji UNIOR - Kovaški industriji v Zrečah, ki je tudi pokrovitelj. V UNIORJU 5 se udejstvujejo glasbeniki Ma- gdič Zlatko z bobni in je istočasno tudi vodja ansambla, Hauptman Gvido z električno violino, bas kitaro in basom. Cvetko Dušan s kitaro, klaviaturami in violino, Drčar Srečko s bas kitaro in Vočane Ivo s klarinetom in saksofo- nom. Solo vokal je Hauptman Gvido, sicer pa večina instru- mentalnih skladb spremljajo s štiriglasnim petjem. Bili so člani že raznih ansamblov in orkestrov, nekateri se z glasbo ukvarjajo poklicno. V zimski sezoni so redno nastopali v turističnem centru Rogla na Pohorju, a v poletnih mesecih v Hotelu Prebold v Savinjski dolini. Povsod so jih cenili in radi poslušali. Pripravljajo samostojen koncert, ki bo 6. decembra 1981 v domu kulture v Zrečah. Pripravljeni so vedno sodelovati in nastopati na vseh kvalitetnih kulturnih prireditvah v naših društvih. KONRAD SOniN VSTAJA NA CEUSKEM OBMOČJU 1941 OBNOVA CELJSKE ČETE IN IZDAJA ALBERTA CERKOVNIKA Po razbitju in delnem uni- čenju Celjske partizanske če- te 27. avgusta 1941 v Brezah, si je Okrožni komite KPS Ce- lje prizadeval, da obnovi če- to. Delo na obnavljanju čete sta vodila sekretar OK KPS Celje, Tone Grčar-Johan in politkomisar ter komandir čete Peter Stante-Skala. Osnova obnovljene čete, ki naj bi se potem vključila v Štajerski bataljon, bi naj bili borbeni mladinci, skojevci in člani KP iz Čreta in Zavodne. Po večjem številu posa- meznih sestankov je bil nato sredi septembra množičen sestanek v Zavodni. Po obve- stilu Vlada Mlakarja se je zbralo v gozdu nad Farčni- kom okrog 30 mladincev iz Creta in Zavodne, Teharij, Gaberja, ki so bili večidel za- posleni v Westnovi tovarni. Cinkarni ter pri regulaciji Sa- vinje. Peter Stante-Skala se Piše: JOŽE VURCER je z mladinci dogovoril o vstopu v partizane. Kot uvod v široko zasnova- no akcijo partizanske mobili- zacije je OK KPS Celje v po- vezavi z OK KPS Savinjska dolina izvedel 27. septembra 1941 veliko napisno in trosil- no akcijo. Aktivisti so ob ce- sti Zalec-Celje popisali hiše in ograje s protinemškimi ge- sli in raztrosili večjo količino letakov. Prav tako so na po- dročju od Creta do Teharij pripeli z risalnimi žebljički po ograjah in telefonskih dro- govih številne letake s podpi- som »Odbor Celje". 1. novembra 1941 je bil zad- nji sestanek organizatorjev partizanske mobilizacije pred odhodom v četo. Na se- niku pri Farčniku v Zavodni so se zbrali Peter Stante-Ska- la, borca Celjske partizanske čete Hermina Seničar-Pavla in Janko Skvarča-Modras ter član OK KPS Celje in na- mestnik sekretarja Tone Smerc. Smerc je privedel še Alberta Cerkovnika, ki naj bi nato seznanil druge prosto- voljce o zbornem mestu in času odhoda. Albert Cerkovnik - policij- ski zaupnik »Berta- pa je se- stanek organizatorjev izdal in policija je obkolila Farčniko- vo domačijo. Stantetu, Skvarči in Seničarjevi je uspelo pobegniti, ranjeni Smerc pa je bil zajet. Aretira- na je bila tudi Farčnikova že- na, sam Farčnik pa je bil opo- zorjen in se je z begom rešil pred aretacijo. Cerkovnik je na sodišču v Celju 16. aprila 1946 izjavil: »Spočetka sem delal pri re- gulaciji Savinje. V tem času sem zahajal tudi k bratoma Kolškoma v Cret, pri katerih sem dobival čtivo nepolitič- nega značaja. Mislim, da smo meseca julija začeli prirejati tajne sestanke navadno v bližnjem gozdu. Na teh se- stankih smo v glavnem raz- pravljali, na kak način bi de- lali ovire okupatorju ter izva- jali sabotažo. Izmed oseb, ki so hodile na sestanke, poz- nam Miho in Jožeta Kolška, Milana in Edvarda Goloba, Rajka in Mirka Kresnika in Rudija Primožiča. Ti so bili kasneje aretirani in ustrelje- ni. Marijana Brinovca, Vladi- mira Mlakarja. Ferdinanda Mirta in Maksa Leskovška pa ne poznam. Antona Kosa poznam, nisem pa bil z njim povezan. Glede članov prve skupine priznam., da sem jaz pripove- doval Frererju, da sodelujejo v ilegali. Ne priznam pa, da bi bil izdal Frererju tudi drugo skupino fantov. Ni mi znano, da so istočasno z grupo v Cre- tu aretirali tudi nekaj fantov, ki so delali pri regulaciji Sa- vinje ... Nekega večera konec sep- tembra sem na cesti ob Savi- nji slučajno srečal Antona Smerca. Sporočil mi je, naj pridem naslednjega dne k Farčniku, da pojdem od tam v partizane. Po tem razgovo- ru s Smercem sem odšel k »Zelenemu travniku« na vrti- ljak, kjer sem slučajno srečal Frererja. Povedal sem mu, kaj sva s Šmercem govorila. Okoli osme ure naslednje- ga dne sem se napotil k Farč- niku. Sestanek smo imeli na seniku. Takrat, ko so Nemci domačijo obkolili sem jaz te- kel proti Voglajni, kjer me je ustavil organ kriminalne po- licije. Med švabsko posadko sem opazil tudi Frererja. Re- kli so, da sem jaz kriminalni agent, zato me takrat niso aretirali. Se isti dan ali naslednje dni so bili po vrsti aretirani fantje iz Creta, ki so sodelovali v ilegali in sem jih osebno poz- nal. O vsem tem me je gesta- po nekaj dni kasneje zasliše- val. Ker so bili tovariši že iz- dani po Frererju, ni imelo smisla, da bi še kaj tajil, in sem potrdil to, s čimer jih je ta obremenjeval." Tako je govoril o svojem iz- dajalskem delu Cerkovnik. Popolnoma drugače ga je ocenil vodja celjskega gesta- pa, ki je o njegovem delu po- ročal: Celje, 24. okt. 1942 Predmet: Poročilo o delo- vanju zaupnika »Berta«, t. j. Cerkovnika Alberta. Pomožni delavec Albert Cerkovnik je že septembra 1941 na svojem takratnem delovnem mestu pri regulaci- ji Savinje pokazal, da se ne strinja s spletkarjenjem »Slo- venske osvobodilne Fronte«. Bil je uporaben in zaupen in- formator že pri nastajanju po- samičnih, Nemcem sovraž- nih skupin. Ko smo v mest- nem predelu Cret zvedeli za dejavnost banditov, smo ga usmerili tja. Uspelo mu je, da se je vrinil v organizacijo, ta- ko da je državna policija v Celju kmalu aretirala 30 oseb. Potem seje vrinil v tako ime- novano Šmercovo skupino«, ki se je zadrževala v gozdu pod Teharji in pri znancih v okolici Creta. V sredini okto- bra ga je skupina pridobila in uspelo mu je. da je bil v neki hiši na mestni meji aretiran banditski vodja Smerc. S svojim previdnim obnaša- ,njem mu je uspelo omogočiti v nadaljnih osemnajstih me- secih 18 aretacij pripadnikov komunističnih tolp in ilegal- nih organizacij. Teh 18 areti- ranih je bilo ustreljenih zara- di komunistične dejavnosti. Za svoje odlično zaupniško delo je dobil Cerkovnik v no- vembru 1941 in januarju 1942 po 500. skupaj 1000 RM na- grade. Cerkovnikova izdaja 1. ok- tobra 1941 je omogočila ge- stapu prvi veliki vdor v orga- nizacijo osvobodilnega giba- nja na področju OK KPS Ce- lje. Aretiranih je bilo 30 čla- nov OF v Cretu, Zavodni, Ga- berju, ki so kot delavci bili zaposleni predvsem pri West- nu. Aretirani so bili ustreljeni novembra in decembra 1941 v Mariboru. 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 46 - 19. november 19^ MOZIRJE: MLADIIN PLES V soboto 14. 11. 1981 so v Mozirju gostovale tri plesne skupine: »Korak«, »Zvezdice« in »Kabaret«. Občinstvo se je ob pestrem programu razživelo in sprostilo, nastopajoče pa nagrajevalo z obilnimi aplavzi. Razen »Zvezdic«, ki so v svoj program vključile tudi izrazni ples, so se mladi ljubitelji plesa vrteli predvsem v ritmu disca in rockn rolla. Največ znanja je pokazala skupina petih dijakinj »Korak«, ki že dve leti pridno nastopajo in vadijo. •Zvezdice pa so nekaj posebnega. Deklice povprečne staro- sti 12 let z navdušenjom plešejo moderno komercialno glasbo; pred dvema letoma so pi-vič nastopile v krajevni skupnosti, sedaj pa se želijo predstaviti tudi širšemu občin- stvu. Skupina »Kabaret" vadi šele dva meseca, za nastop pa je poleg disca in klasičnega rock'n rolla prikazala tudi akrobat- ski rock'n roll. Zadnje čase je čutiti vse več zanimanja za plesno dejav- nost. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se mladi raje odločajo za komercialni ples, ples kot izrazno sredstvo pa je odrinjen na rob. Naj bo tako ali drugače; mozirsko občinstvo se je dobro zabavalo, takšna predstava pa je ljudem željnim tovrstnega razvedrila vedno dobrodošla. SAŠA JARH STANOVANJSKE ZADRUGE PROBLEMATIČNE CENE Z večstopenjsko gradnjo bi izpolnili petletni plan Glede na podatke, da bo- mo letos v Jugoslaviji s po- sredovanjem stanovanjskih zadrug zgradili 12 tisoč sta- novanj, bi lahko zaključili, da je zadružništvo že v prvem letu planske izgrad- nje izpolnilo pričakovanja. Še bolj se bomo v to prepri- čali ob podatku, da tudi na- slednje leto v tem srednje- ročnem obdobju ne bo nič slabše. Trenutno je namreč pri nas v izgradnji okrog 20 tisoč zadružnih stanovanj. Kljub temu pa petletnega plana, ki predvideva izgrad- njo 60 tisoč stanovanj, ne bo- mo izpolnili. Od kod tako ne- logičen zaključek? Odgovor smo poiskali na Zvezi stavb- nih zadrug Jugoslavije. Po večletni zaprtosti je la- ni veliko naših mest začelo sodelovati s stanovanjskimi zadrugami, ki so jim ponudi- le primerne lokacije. Zaradi tega se je število stanovanj- skih zadrug v samo enem le- tu skoraj potrojilo. Pred le- tom dni jih je bilo samo 46, sedaj jih je že 125, do konca letošnjega leta pa jih bo usta- novljenih še najmanj deset. Rezultat politične podpore je bil v ugodnih ekonomskih pogojih gradnje in stano- vanjska gradnja se je zelo razmahnila. V preteklem in v začetku letošnjega leta so banke stanovanjskim zadru- gam odobrile kredite z 20 od- stotno udeležbo, tako da je iz dneva v dan raslo število de- lavcev, neposrednih proizva- jalcev, ki so na ta način reše- vali stanovanjski problem. Pred nekaj meseci pa se je vse spremenilo. Čeprav se je v vseh resolucijah iz prete- klih let poudarjalo, da stano- vanjska sredstva pri bankah ne bodo podvTžena restrikci- jam, so se vseeno v veliki meri zaostrili kreditni pogoji za pridobivanje kreditov za stanovanjsko izgradnjo, ne- katere banke pa so jih celo prenehale dajati. Sedaj je za odobritev stanovanjskega posojila potrebnih 70 odstot- kov lastne udeležbe., to pa je v marsičem spremenilo strukturo vseh tistih, ki gra- dijo stanovanja. Poleg tega pa je prišlo do nerazumljivega povečanja cen komunalno urejenega stavbnega zemljišča. V Nišu na primer, je cena kvadrat- nega metra zemljišča višja kar za 800 odstotkov v pri- merjavi z lanskim letom. To- da to še ni vse. Sedaj zahte- vajo za opravljanje vseh del plačilo vnaprej. Primer v Za- grebu pa nam kaže, da kljub predplačilu milijarde dinar- jev, zemljišče vseeno ni bilo pripravljeno za gradnjo. Vsekakor pa je največja ovira stanovanjskih zadrug v odnosu bank in Službe druž- benega knjigovodstva, ki stanovanjsko izgradnjo še vedno pojmujejo kot klasič- no investicijsko banko in za- htevajo zagotovitev vseh sredstev že pred pričetkom gradnje. Edina izjema je Hr- vatska, kjer se kot plačilna sredstva upoštevajo progra- mi stanovanjskih zadrug. V Srbiji je Republiški sekreta- riat za finance izdal mnenje, da se kot dokaz za zagotovi- tev sredstev uporabi odločba organa stanovanjske zadru- ge, s katero regulirajo etapni priliv sredstev. Vendar pa ima vsaka banka glede tega svoje pristope in zgodi se, da se gradnja stanovanjske zgradbe s sto stanovanji ne prične samo zaradi tega, ker ena izmed zadrug ni uspela zagotoviti desetih odstotkov sredstev. Zaradi tega je 99 ostalih prisiljeno čakati po pol leta ali celo več in jih potem zaradi inflacije večina odstopi od gradnje. Kljub vsem problemom pa v Zvezi stanovanjskih za- drug Jugoslavije menijo, da bodo s prehodom na večsto- penjsko gradnjo uspeli koli- kor toliko izpolniti petletni plan. Velike težave pa bodo imeli tudi z gradbinci, ki iz neznanih vzrokov ne želijo urediti teren, zgraditi teme- ljev in zidov, vse ostalo pa bi prepustili lastnikom v na- daljnjo izgradnjo. Takšna gradnja je okoli 25 odstotkov cenejša predvsem zaradi te- ga, ker se material preko za- druge lahko kupuje brez prometnega davka. Resna težava v doseganju plana bo tudi politika komu- nalne izgradnje. Stanovanj- ske zadruge si bodo posku- šale izboriti enakopraven odnos, pri katerem stano- vanjski dinar ne bi bil direkt- no porabljen za izgradnjo osnovnih sredstev - trafo- postaj, ptt instalacije in ka- nalizacije - tistih delovnih organizacij, ki ta denar jem- ljejo od onih, ki so jim prak- tično ustvarile dohodek. V prvi vrsti zato, ker je v ceni vseh komunalnih, ptt in dru- gih poslovnih uslug tudi od- stotek, predviden za izgrad- njo osnovnih objektov, ki pa nikoli ni bil koriščen v te na- mene. TANJUG STANE RABUZA Vse člane društva Par- tizan Laško, posebno pa še člane karate sekcije, je globoko pretresla vest o smrti dolgoletnega tre- nerja karate sekcije, tova- riša Staneta Rabuze. Kr- vava cesta nam ga je vzela v njegovem 25. letu staro- sti, ko je bil najboli poln volje in moči, ustvarjalne- ga poleta, ki ga je nese- bično prenašal na vse čla- ne sekcije. Začetek njegovega športnega delovanja sega v leto 1974, ko se je vpisal v karate klub, in od takrat je v njem neprestano de- loval, se učil in izpopol- njeval, polagal izpite in končno leta 1977 postal trener kluba. Vzgojil je precej generacij karateri- stov, skupaj z nami preli- val znoj in na nas prena- šal svojo trdno voljo in zagnanost, ki je potrebna za uspeh pri vsakem športu. Bil je mojstrski kandidat in v kratkem bi moral polagati tudi izpit za mojstra kara tej a. Na nas, njegovih učen- cih, pa je, da še z večjo zavzetostjo treniramo in se izpopolnjujemo v kara- te športu, saj bomo tako najlepše počastili njegov spomin. SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 34 Ob tem pravijo: »A2i ni s tem izrazil misli nas vseh, ki nam tujina izpija našo življenjsko bit?« ter nadaljujejo, da je avtor te pesmarice »kot nalašč za nas borce zaklical:« Pravica je na naši strani! Naš bojni klic naj se glasi: Kdo zoper nas je. če Bog je z nami! In tako, mimogrede, morda še informacija o literarni vrednosti pesmi, ki jih ponekod natiskujejo. Sicer pa so v >^Vestniku« tudi spomini nekdanjih belo- gardistov, ki izjemno radi opisujejo >»komunistična grozo- dejstva«, kakor se glasi v politično-propagandnem slovarju slovenske politične emigracije velikokrat uporabljena in i priljubljena fraza za vsako rabo. Videl sem tudi nekaj iz »Svobodne Slovenije« ponatis- j njenih člankov, in če me spomin ne vara, tudi razglasov ter i pozivov načelstva »Slovenske krščansko-demokratske \ stranke« ter »Narodnega odbora za Slovenijo«. In da ne] pozabim: kdaj pa kdaj lahko preberete tudi milo napisano] prošnjo za denarno podporo, ker so tiskarski stroški vsak' dan višji in tako naprej. Priložnostno se publikacija ra- zburja tudi zaradi vse pogostejših obiskov posameznikov iz vrst politične emigracije v domovini - ker prihajajo s pov- sem drugačno podobo Slovenije in Jugoslavije in to po- dobo tudi povedo. A o tem nekaj več kasneje. Znanci so me opozorili tudi na sindikalistično organiza- cijo »Družabna pravda«, ki je pod opaznim vplivom klera in izdaja štirinajstdnevnik« celo preveč košata za tisto, kar izdajajo: namreč nekakšen napol zaseben bilten, ki pa ga je komaj vredno omenjati - čeprav je res, da so mi pokazali en sam izvod, z dodatkom, da so vsi podobni. V beležnici ostajajo zapisana še druga imena emigrant- skih organizacij in skupin ter njihovih glasil pa se zato zdi potrebno še enkrat povedati, da je vsa ta razvejena mreža delovanja videti kot nekaj posebnega... zgolj na papirju. Pogledano za kulise, pa je stvar drugačna, saj, samo za primerjavo, poprej omenjeni štirinajstdnevnik »Družabna pravda« ni kaj dosti boljši, če sploh je, od kakšnega našega gimnazijskega glasila, ki ga urejajo zavzeti osmošolci. Am- pak vseeno, če že poročam o slovenski politični emigraciji in njeni organiziranosti ter dejavnosti, je pač treba omeniti vse živo, kar imajo - vsaj po imenu. In to tudi delam. Ob že naštetih sem zasledil še nekatere druge emigrant- ske organizacije, ki bi jih brez posebnega vrstnega reda, teže ali pomembnosti bilo mogoče nametati kar takole: »Slovensko katoliško akademsko društvo« v Asgeniinig »Akademsko društvo Sava« v Združenih državah Amerike, »Slovenska ženska zveza«, Združene države Amerike, Slo- venski skavti«, »Slovensko planinsko društvo«, »Zveza slovenskih mater in žena v Argentini«. Nad vsem tem drži več ali manj roko »Slovenska krščansko demokratska stranka«, ki poskuša združiti prijetno s koristnim. Se pravi, da se vse te (in še nekatere druge, ki jih nisem našteval, ker so mikroskopsko majhne) organizacije ukvarjajo z osnovno dejavnostjo (recimo: »Slovensko planinsko druš- tvo« s planinstvom), vmes pa dodajajo bolj ali manj opazne merice protijugoslovanske propagande. RAZKLANA DRUŽINA »Nekaj vam mora biti jasno že takoj na začetku,« mi je dejal eden mojih sogovornikov, ko sva sedela ob kavi v neki kavarni v ulici Florida, nemara najbolj živahnem delu Buenos Airesa. »To namreč, da je slovenska politična emi- gracija prinesla sem sicer vsem skupno in tista leta malone neverjetno besno sovraštvo do nove Jugoslavije - ampak hkrati tudi razlike in nesoglasja, ki so jih razdvajale že v domovini. Resda so to bolj razlike glede taktike in načina delovanja kot pa glede strateških smotrov, a vendarle.« »Dobro, in v čem se kažejo te razlike? Kaj se je zgodilo, kaj se še dogaja?« »Že kmalu potem, ko smo prišli sem,« je rekel mož, ki je bil eden njih, a vendar ni bil obremenjen z zločini, »in smo si za silo uredili življenje, smo se začeli razhajati v nekate- rih stališčih. Nekateri so menili, na primer, da je treba iskati zaveznike tu, drugi tam, prvi so govorili, da hočejo tako Jugoslavijo in Slovenijo, drugi spet drugačno in tako naprej.« »In tako se je to kazalo na zunaj?« »Prihajalo je do formalnih razkolov. Ceje bil kdo ali kaka skupina ljudi v neki organizirani stranki mnenja, da cilji te stranke niso istovetni z njegovimi pogledi, je kratko malo izstopil iz te stranke in ustanovil novo skupino aii stran- kico. Tako je nastala množica manjših skupin z različnimi programi - ali pa pogosto celo brez pravih programov.« Moj sogovornik je pomolčal in mi z nasmehom dejal, pri tem pa z roko pokazal na beležnico, v kateri sem skušal urediti vse to ozvezdje različnih imen in skupin: »In zaradi tega imate tudi toliko dela s temi zapiski. Če bi prišli sem pred tridesetimi leti, bi ga imeli najbrž manj.« »Že res, ampak tedaj pa tudi vi najbrž ne bi takole govorili z menoj, ni res?« »Bo držalo. Tedaj sem še verjel, danes pa...« Zamahnil je z roko. Kar pravšnji primer takega razdora v vrstah slovenske politične emigracije so pripadniki nekdanjega ljubljan- skega akademskega kluba »Straža«. Da pa bo ta primer malce jasnejši, bo treba skicirati nekaj ozadja. Akademski klub »Straža« je bil udarna skupina študen- tov na ljubljanski univerzi, izredno močno pod vplivom klera in fašističnih idej, ki so tedaj že dodobra gospodarile v Evropi. Skupino »Straža« je vodil dr. Lambert Ehrlich, profesor teologije in generalni tajnik »Društva za širjenje vere za vso Jugoslavijo«. Najbrž tudi manj obveščenim že samo ime društva razmeroma jasno pove, kakšen cilj je imelo in zakaj je bilo ustanovljeno. Dr. Ehrlich je bil izjemno privržen dr. Ignacu Seiplu, kije : s svojo krščansko socialno stranko leta 1934 uvedel v A v- j striji totalitarni katolicizem - še en pojem, ki komajda I potrebuje dodatno razlago. Njegov ljubljanski posnemalec i je želel to isto v Sloveniji._______ ______ J §t. 46 - 19. november 1981; 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 11 VAŠA STRAN DVA ODGOVORA NA PISMO STANETA ZUPANCA Na pismo Staneta Zupan- ta pod naslovom »Nekateri pihajo v stabilizacijski rog z druge strani«, objavlje- nim v Novem tedniku 5. no- vembra letos, smo dobili dva odgovora, in sicer Sa- moupravne stanovanjske skupnosti občine Celje ter Sigme iz Žalca. Odgovor Samoupravne stanovanjske skupnosti ob- čine Celje se glasi: Z vzdrževanjem stanovanj in stanovanjskih hiš dejan- sko ne moremo biti zadovolj- ni kljub urejenim odnosom z izvajalci vzdrževanja na osnovi plana del Samo- upravne stanovanjske skup- nosti ter medsebojne pogod- be. Najbolj problematično je izvajanje malih popravil in intervencijskih del, kjer je potrebno delo izvajati takoj z malim številom delavcev ra- zličnih poklicev. Ker veljajo pri vzdrževanju stanovanj- skega fonda vse preveč tržni odnosi ter je prisotna nezain- teresiranost izvajalcev za ta dela, je zelo težko doseči ažurno in kvalitetno delo. Menimo, da je potrebno za izvajanje nalog in opravil na področju vzdrževanja stano- vanjskega fonda zagotoviti drugačno samoupravno or- ganiziranost, organizacijo dela in specializacijo, kjer bodo vzdrževalna dela izva- jalčeva glavna dejavnost ter bo na drugačen način izpo- stavljena neposredna, odgo- vornost do uporabnikov. S tem pa bo omogočen vpliv stanovalcev in stanovanjske skupnosti pri izvajanju teh del. Na osnovi teh usmeritev ter uveljavljanja Zakona o stanovanjskem gospodar- stvu bomo dosegli kvaliteten dvig vzdrževanja in odgovor- nejši odnos do izvajanja del. Vsekakor izvaja naša de- lovna skupnost za gospodar- jenje s stanovanjskimi in ko- munalnimi objekti kontrolo nad izvršenimi deli ter potr- juje le upravičene zahtevke, kar pa pomeni v praksi plači- lo dejansko opravljenega in normiranega dela, kljub do- kazovanju izvajalcev ter s strani stanovalcev podpisa- nega predračuna. Vodja delovne skupnosti dipl. kom. inž IVAN PREIFER UREDNIŠTVO: Tako vo- dja delovne skupnosti za gospodarjenje s stanovanj- skimi in komunalnimi ob- jekti pri Samoupravni sta- novanjski skupnosti občine Celje. Drugi odgovor pa je prišel iz Sigme v Žalcu, TOZD SB in MONTAŽE: Dne 8. oktobra letos je na- ša delovna enota, ki oprav- lja dela za potrebe Samo- upravne stanovanjske skupnosti Celje prejela po- ziv, da je potrebno pri Sta- netu Zupancu zamenjati vo- dni kotlič. Kot navaja Sta- ne Zupane, so naši delavci pričeli z delom 9. oktobra letos. Ob pregledu vodovodne in odtočne instalacije pa so skupaj s strokovnjakom Sa- moupravne stanovanjske skupnosti ugotovili, da bi bilo nujno opraviti obsež- nejša dela. Vendar je bila kasneje ta možnost opušče- na in je bilo pri Stanetu Zu- pancu opravljeno delo, ki se je pokazalo kot trenutno neobhodno. Zaradi omenjenih predvi- devanj po opravljanju šir- ših del in dejstva, da je je- sen čas, ko zaradi pričetka kurilne sezone število pozi- vov naraste preko normal- nih okvirov, je prišlo pri Stanetu Zupancu do zaka- snitve del. Zavedamo se, da je nedo- pustno, da koristnik naših uslug čaka na dokončanje del tako dolgo in smo v izo- gib takšnim in podobnim neljubim dogodkom ojačali naše ekipe, ki delajo za Sa- moupravno stanovanjsko skupnost Celje, Stanetu Zu- pancu pa se za neprijetnost opravičujemo. Vodja TOZD SB in Montaže inž. MARJAN ŽOLNIR UREDNIŠTVO: Tudi vam hvala za odgovor in opraviči- lo, ki sta ga naslovili stranki. In še to: z odgovorom, zlasti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje, ozi- roma njene delovne skupno- sti za gospodarjenje s stano- vanjskimi in komunalnimi objekti nismo v celoti zado- voljni, ne glede na to, da se je Stane Zupane bržčas že od- dahnil in da zaradi opravlja- nja človeških potreb ne nad- leguje več soseda. Toda, gre za nekaj vprašanj, ki jih je odprl Stane Zupane in na ka- tera niste odgovorili, čeprav vsaj na splošno zatrjujete, da vaša delovna skupnost izva- ja kontrolo nad izvršenimi deli. Lepo je, da ste napisali, kako bi morala biti vzdrže- valna dejavnost organizira- na, niste pa rekli besede, kaj boste napravili, da boste takšno organiziranost tudi dosegli, uveljavili. Sicer pa verjamemo, da opravljanje tega dela ni lahko in da najbrž ne bo nikoli mogoče doseči takšne stopnje, da bi bili s temi deli zadovoljni vsi. Toda, navzlic temu ugotav- ljate slabosti. Kaj boste na- pravili, da jih boste odpra- vili? ŠE: VEČ VPRAŠANJ NA RAČUN DOMA UPOKOJENCEV V CELJU Pod tem naslovom je izšel v Novem tedniku dne 29. ok- tobra prispevek Lojzeta Ko- vačiča, ki nas je odgovorne in vse ostale delavce v DO OPREMA - CELJE nemalo, da ne rečemo neljubo pre- sentil. Ne nameravamo javno po- lemizirati z Lojzetom Kova- čičem in tudi nismo namera- vali na njegov članek odgo- voriti, ker pa nas je uredniš- tvo Novega tednika na to lju- beznivo pozvalo, čutimo, da moramo piscu članka odgo- voriti na vprašanja, ki jih je zastavil in ki se nanašajo tu- di na nas. Večino odgovorov na za- stavljena vprašanja je pisec že dobil v zapisu Janeza Ko- vačiča, predsednika gradbe- nega odbora za gradnjo eno- te Doma upokojencev v Ce- lju, mi lahko samo potrdimo, da smo s precejšnjo mero to- lerance nevedenega odbora in investitorja sprejeti posel le nekako privedli do konca, pri čemer pa se škodi le ni dalo v celoti izogniti in jo bo nosil kolektiv DO OPREMA sam. Lojzetu Kovačiču bi odgo- vorili le toliko, da je bil kot vodja komerciale ter delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi direktno od- govoren za izvajanje s po- godbo sklenjenega posla DO OPREMA CELJE z naročni- kom dela, to je Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva Celje. Naj ga pa ne bo strah, kdaj bo dobil račun delovnega naloga od OPRE- MA CELJE, saj po tako gro- bi njegovi osebni napaki niti toliko ni počakal, da bi se lahko znotraj delovne orga- nizacije pogovorili, kaj pa se- daj, temveč nas je, da ne re- čemo »na vrat in na nos« za- pustil, čeprav ga nihče ni k temu silil. Z Lojzetom Kovačičem na tak način ne mislimo več po- lemizirati, pripominjamo, da imamo celotno dokumenta- cijo v zvezi z navedenim v naši DO lepo zloženo in jo vsakemu zainteresiranemu lahko vsak čas stavimo na vpogled, tudi Lojzetu Kova- čiču. Na koncu bi se še zahvalili gradbenemu odboru za iz- gradnjo Doma upokojencev Celje za razumevanje, ki ga je imel do DO OPREMA CE- LJE. Tovariški pozdrav! Direktor CVETKO ANDERLE UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor in nazorno pojasni- lo. Po našem mnenju je za- deva, vsaj kar nas tiče, po- jasnjena. POZDRAV IZ REUTHINGENA Prejeli smo pismo iz Reuthingena. Pisal nam ga je Vlado Kodela, bolj kot od- ziv na naše povabilo, da bi se v Novem tedniku oglašali tu- di naši ljudje, ki so začasno na delu v tujini. Vlado Kodela je v pismu odkrit. Veliko resnic je napi- sal. Tudi v temle stavku: »Vsem tistim, ki žele ven v tujino, bi želel le eno poveda- ti, za kar vem, da nisem prvi. Ni vse zlato, kar se sveti. Tuji kruh je trd in grenek ...« Veseli smo, da opaža spre- membe, kadar pride domov v Celje. »Vedno, ko pridem domov za krajši čas, se mi Celje pokaže v novi podobi.« Se enkrat, hvala za pismo. Naša želja pa je in ostane, da bi več zvedeli o delu in živ- ljenju naših ljudi na zača- snem delu v tujini, tudi o de- lu v slovenskih društvih, o razmišljanjih, kaj potem, ko se bodo vrnili domov in po- dobno. To so tiste točke, ki zanimajo nas in bržčas še ko- ga drugega. UREDNIŠTVO KAM IN KAKO Z ODPADKI? Energetska in surovinska kriza ter dodatno še gospo- darsko stanje so privedli do trenutka, ko smo dolžni zbi- rati in predelati vse odpad- ke, ki so uporabni kot sekun- darne surovine. Te obvezno- sti izhajajo tudi iz dogovora o temeljih družbenega plana in resolucije o družbenoeko- nomski politiki in razvoju SR Slovenije. Na jasnem si moramo biti o vrstah odpadnih surovin, ki smo jih v sedanjem tre- nutku sposobni zbirati in predelati v sekundarne suro- vine in o obveznostih proi- zvajalcev odpadkov, zbircd- cev in predelovalcev ter tudi porabnikov sekundarnih su- rovin. Znano je, da odpadki na- stajajo tako v gospodarskih kot tudi v negospodarskih organizacijah in gospo- dinjstvih. Zakon o ravnanju z odpadki točno določa, da so za zbiranje koristnih od- padkov, ki nastajajo v gospo- darstvu, pooblaščene organi- zacije združenega dela, ki se ukvarjajo z dejavnostjo zbi- ranja, priprave in predelave koristnih odpadkov, trenut- no v Celju Surovina in Di- nos. Koristni odpadki, katere je možno predelati v sekundar- ne surovine, so predvsem je- kleni odpadki, papirni od- padki, odpadki barvnih ko- vin, stekla, tekstila in gume. Med komunalnimi odpad- ki pa je od koristnih največ papirja, plastike, stekla in raznih pločevin, predvsem pri kosovnih odpadkih. Zbiranje koristnih odpad- kov na smetišču, kjer so po- mešani z ostalimi odpadki in izpostavljeni vremenskim vplivom, je izredno otežko- čeno in neracionalno. Zato je potrebno težiti za tem, da se izločujejo, oziroma zbirajo uporabni odpadki že na nji- hovem izvoru, za kar bo po- trebno natančno opredeliti obveznosti občanov, hišnih svetov itd, pri ravnanju s ko- ristnimi odpadki in pospešiti tudi vzgojno-izobraževalno delo ter informiranost o po- trebi zbiranja koristnih od- padkov. Hkrati pa bo treba občanom omogočiti odlaga- nje koristnih odpadkov na določena zbirna mesta v po- sebne kontejnerje, ločeno za papir, steklo, plastiko itd. Tako se bo na smetišče od- lagalo res samo neuporabne odpadke, kateri pa se lahko predelajo v kompost, za kar je za Celje v izdelavi idejni projekt, v sklopu bodoče či- stilne naprave za kanalizacij- ske odplake. TOZD JAVNE NAPRAVE UREDNIŠTVO: V uvodu zapisa, ki ste nam ga poslali ste zapisali (z roko), da odgo- varjate na članek »Mlekarna, odpadni material in še kaj«, ki je bil objavljen v Novem tedniku 6. avgusta letos. To- da, v odgovoru prav nič ne posegate na področje, ki ga je odprl omenjeni zapis, zato pa posredno, v obliki pouč- nega članka, pišete, kako bi morali ravnati z odpadki. Le- po in prav! Nič pa nam niste napisali, kaj ste napravili v vaši delovni, oziroma temelj- ni organizaciji, da bi uvelja- vili pravila, ki ste jih navedli v tem pismu. Da, z odpadki moramo ravnati drugače. Kako, konkretno? S tistim vašim mnenjem, da je zbira- nje odpadkov na smetiščih neracionalno, pa se ne stri- njamo povsem. Znan je pri- mer, da vozijo na osrednje odlagališče smeti v mozirski občini celo kamioni iz Mari- bora, ki se potem vračajo polno naloženi. Mislite, da delajo to zato, da bi ustvarja- li negativno bilanco? Predlagamo, da bi o zbira- nju odpadkov na tem mestu še spregovorili, vendar ne načelno, kaj bi morali in po- dobno, marveč tako, da bi vsi skupaj povedali, kaj bo- mo napravili, da odpadki ne bodo tisto, kar so danes, zla- sti v Celju, marveč, da bi iz njih dobili tudi še kako po- trebne sekundarne surovine! PEŠCI, POZOR! Nedavno tega so delavci v Jurčičevi ulici v Celju skopa- li na desni strani ceste, v smeri pri domu upokojen- cev, daljši jarek. Po konča- nem delu so ga zasuli, pustili pa so luknjo ob prehodu s ceste proti vrtcu, in to tam, kjer so že zelo nevarne in ra- zmajane stopnice. V luknji je klopčič cevi. Zaradi slabih stopnic jo pešci mahnejo mimo luknje proti vrtcu. To pa je nevarno, še zlasti pa zna biti to nevar- no, ko bo zapadel sneg. Zato bi bilo prav, da kolek- tiv, ki je opravljal ta dela, po- skrbi še za to, da bo luknja primemo zasuta. Sicer zna priti do poškodb in potem tudi do zahtevkov odško- dnine. Pa brez zamere! Dr. ERVIN MEJAK UREDNIŠTVO: Morda pa je ta luknja res spomin na delo, ki je že izvršeno, pa ne povsem končano. Naj bo ta- ko ali drugače, vaš predlog, da bi luknjo zasuli, je ume- sten. Ce pa ima ta luknja in v njej zviti klopčič cevi še kakšno funkcijo, morda v bodoče, bi jo naj vsaj pri- merno pokrili in tako pre- prečili morebitno poškodbo človeka, ki bi stopil vanjo. PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE v muzeju revolucije je odprta stalna razstava vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob sredah tudi popoldne od 14. do 17. ure. POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob sredah popoldne od 14. do 16. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno arheološko zbirko, rimski lapidarij in stalno razstavo, ki prikazuje kulturno zgodovinske spomenike. Zaradi nujnih obnovitvenih del je zaprta stalna razstava umetnostno-zgodovinske zbirke v I. nadstropju stare grofije. GALERIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA v Galeriji turističnega društva na Tomšičevem trgu je še odprta razstava slikarskih del Jureta Sarlaha. Razstava bc predvido- ma odprta do konca meseca no- vembra. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA v razstavnem salonu v Roga- ški Slatini je odprta razstava pla- ket, medalj in plastik akadem- skega kiparja Vladimirja Stovič- ka, ki jo je skupaj z občinsko kul- turno skupnostjo organiziralo Turistično društvo iz Rogaške Slatine. Razstava, ki je bila pri- pravljena v okviru strokovnega posvetovanja knjižničarjev Slo- venije, bo odprta do 24. novem- bra. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 21. novem- bra ob 19.30 in v nedeljo, 22. no- vembra ob 17. in 19.30 italijansko komedijo Pamo-nepamo. CENTER ZA KLUBSKO DEJAVNOST CELJE v Centru za klubsko dejavnost v C&;'i bo v petek, 20. novembra ob 18. uri otvoritev razstave gra- fik in risb Marlenke Ovčarič. Ob otvoritvi bo nastopila skupina za izrazni ples Akt iz Pedagoškega šolskega centra. V torek, 24. novembra ob 19. uri pa bosta v Centru za klubsko dejavnost v Celju igrala skladbe progresivnega jazza Gregor Str- niša in Vlado Skale. NARODNI DOM CELJE Danes, v četrtek ob 17.30 bo v veliki dvorani Narodnega doma zabavna prireditev, podelitev Zlate vrtnice najboljšim gojite- Ijem cvetja. S programom na pri- reditvi bodo sodelovali tudi fol- klorna skupina in komorni mo- ški zbor. SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE Petek, 20. 11. ob 16.30: Moliere: 2LAHTNI MEŠČAN. Gostova- nje v Šmarju. Ponedeljek, 23. 11. ob 9. in 11.: Franc Levstik: MARTIN KRPAN. Gostovanje Lutkovne- ga gledališča iz Mostarja. Torek. 24. 11. ob 17.: Alenka Goljevšček: KRALJ MATJA2, KAKO SE IMAS. Premiera - izven. PLANINSKA SEKCIJA PLANINSKEGA DRUŠTVA CELJE Planinska sekcija Planinskega društva Celje organizira predava- nje: GRONLAND 1981 Kaladlid Nunad (eskimsko) v sredo, dne 25. 11. 1981 ob 19. uri v dvorani doma JLA v Celju. Predavata z diapozitivi člana alpinistične od- prave Stane KLEMENC in Jan- ko KOS. Vabljeni! DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob nedeljah je dežurstvo od 12. ure do nasled- .njega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa od 7. do naslednje- ga dne do 6. ure zjutraj. LEKARNE CELJE Do sobote 21. novembra dežu- ra lekarna Center v Stanetovi uli- ci do 12. ure, nato prične z dežur- stvom Nova lekarna na Tomšiče- vem trgu. TRGOVINE v tednu od 16. do 21. novem- bra dežura samopostrežba SOCA v Stanetovi ulici, od 23. do 28. novembra pa dežura samopo- strežba CENTER v Cankarjevi ulici. ROJSTVA CELJE Rojenih je bilo 25 dečkov in 22 deklic SLOVENSKE KONJICE Rojenih je bilo 5 dečkov in 3 deklice POROKE CELJE Poročilo se je 5 parov, od teh: BORIS DVORSEK, ing. strojniš- tva in MARIJA ARH, prodajalka, oba iz Celja. SLOVENSKE KONJICE Jože SKRBINSEK, pleskar, Polene 27 in TATJANA JURiC, trgovka iz Stranic 14. ŽALEC IVAN 02IR, Polzela 152,b in JOŽEFA TAJNSEK, Andraž nad Polzelo 121; J02EFVEBER, Ga- licija 66 in MARTINA VOLF, Ga- licija 20. ____________ SMRTI CELJE VINCENC KOREN, 70, Loka pri Zidanem mostu; FRANC BRACUN, 73, Vetemik; MAR- JETA MIHELIN, 80, Celje; ANA GLAVAČ, 68, Celje; MARIJA PECNIK, 72, Zadobrova; LEO- POLD POTOČNIK, 76, Gaj pri Pragerskem; PETER CUDEN, 76, Ljubljana; LADISLAV GRUM, 46, Zvodno; ALOJZ KRAJNC, 72, Celje; ANA RUP- NIK. 77, Arclin; VINKO STREN- CAN, 41, Jezerce pri Sraartnem, R.d.; ANTON JAMNIKAR. 53, Latkova vas; JAKOB PODPE- CAN, 72, Celje; TEREZIJA GRUM, 81, Celje; TEREZIJA SEVER, 51, Celje; FLORJAN TAMSE, 43, Celje; ANTON MET- LICAH, 35, Zbelovska gora; FRANČIŠEK SOTLAR, 79, Šempeter v Sav. d.; LJUDMILA VASLE, 72, Studence; ALOJZ UDOVC. 73. BoStanj; ANA SRE- DENSEK. 84. Založe; FRANC ZIDAR, 72, Dobovo; FRANC JE- SENEK, 64, Marija Dobje; JOSI- PA ANTONIC, 77, Lupinjak; OT- MAR NOVAK, 45, Paridol; MARTIN PECNIK, 50, Velika Pirešica; MIJO KRALJEVIČ, 72, Sevnica; TEREZIJA GUNZEK, 58, Laška vas pri Storah; ANTO- NIJA JANClC, 86, Celje; JA- KOB PUSNIK, 70, Debro pri La- škem; LJUDMILA SEMROV, 56, Vrh nad Laškim; FRANC PRISLAN, 79, GroSovlje; SLOVENSKE KONJICE MARIJA SPORAR. 75, Slo- venske Konjice; KAREL BA- BIC, 74, Petelinjek 8, Loče; MA RIJA BUKOVSEK, 71. Loče 95. ŽALEC FRANČIŠKA PAVLIC, 72, upokojenka, Žalec, Rista Savinja 8; FRANČIŠEK ŽERJAV, 66, preužitkar, Pirešica 9; JANEZ HRIBAR, 68, voj. invalid. Polzela 18; ALBIN GRCAR, 39. poljede- lec. Mala Pirešica 7 9, TEDEN DOMAČEGA FILMA CELJE 81-9. TEDEN DOMAČEGA FILMA CELJE« BADJURO VE NA GRADE Letos se je žirija za podelitev Badjurove nagrade odločila le za tri. Žirija v sestavi Marjan Brezovar kot predsednik in člani Matjaž Klopčič, Rapa Šuklje, Slavko Pezdir in Zdene Vrdlovec je sklenila, da letos ne bo podelila Zlate plakete Metod Badjura ampak: Srebrno plaketo Metod Badjura z diplomo in nagrado 10.000 dinarjev podeli FRAN- CIJU SLAKU za film KRIZNO OBDOBJE v proizvodnji TV Ljubljana, Viba film in Art film. Posebno priznanje Metod Badjura z diplomo za najbolj celovitega filmskega a\'torja - študenta in tokrat izjemoma z nagrado 7.500 dinarjev podeli 2ARETU LUZNIKU za film BLJUZ na AGRFTV. Priznanje Metod Badjura z diplomo in tokrat izjemoma z nagrado 7.500 dinarjev podeljuje režiserju Jožetu Bevcu za film MARIJA IZ 6. RAZREDA v proizvodnji Viba filma. Na posnetku od leve: Jože Bevc, Žare Lužnik in Franci Slak. PRIZNANJE ZA FILMSKI DEBUT Novi tednik in Radio Celje vsako leto podeljujeta priznanje za filmski debut. Tokrat ga je prejel Roberto Batelli za vlogo Pavleta v filmu Francija Slaka Krizno obdobje. Priznanje mu je podelila žirija v sestavi Anica Kumer, gledališka igralka, Štefan Zvižej, predstavnik ZKO Celje in Miha Brun, novinar revije Stop. Priznanje je bilo likovno delo akademskega kiparja Vasilija Cetkoviča-Vaška. PREMALO MEDREPUBLIŠKEGA SODELOVANJA Uredniki kulturnih redak- cij vseh republiških in po- krajinskih osrednjih dnevni- kov so se na Tednu domače- ga filma zadržali tri dni. Sre- čanje se je pričelo s predsta- vitvijo programa, namena in ciljev celjske filmske mani- festacije. Osrednja tema po- svetovanja pa je bil v sredo prejšnjega tedna. Dr. Iztok Winkler. predsednik repu- bliškega komiteja za znanost in kulturo je seznanil udele- žence s stanjem v slovenski kulturi. Informacijo je do- polnil Mitja Rotovnik, član predsedstva SZDL, ki je v svojem govoru izpostavil ne- katere novosti pri bodočem organiziranju delegatske skupščine Kulturne skupno- sti Slovenije. V drugem delu posvetova- nja so namenili precej časa samokritični razpravi o so- delovanju in izmenjavi infor- macij med posameznimi ure- dništvi. Nekaj skupnih akcij je že bilo v preteklosti. Pone- kod se uspešno razvijajo bi- laterarna sodelovanja. Ven- 'dar to ni dovolj. Uredniki so ugotovili, da je sodelovanje potrebno, če želimo imeti ce- lovito informacijo o proble- mih, ki zadevajo ves jugoslo- vanski prostor. Skupne akci- je naj bi konkretizirali na okroglih mizah. Sestali bi se enkrat letno in opredeli tualne teme. Prvi tak p, bo že spomladi v Saraj^ Zadnji dan gostovat Celju so uredniki obj delovno organizacijo ^ kjer že vrsto let name veliko pozornost organ; nemu kulturnemu usm nju delavcev. Z men kulturnimi animatorji j, sameznimi ustvarjalci izmenjali mnenja o po^ kulture v delovnih okolj Uredniki so obiskali likovna umetnika, kif Vasilija Cetkoviča in slil( Jožeta Horvata-Jakija. KRITIČNI EMO VI DELA VCI V tovarni EMO je bila v petek projekcija sloven- skega filma Krizno obdobje, po predstavitvi filma pa je režiser Franci Slak razvil zanimiv pogovor z gledalci, to je organizatorji kulturnega življenja tega velikega delovnega kolektiva. Navzoči so bili tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij v tovarni. Pogovor je bil odkrit in kritičen, pa tudi strokovno analitičen, saj je uspelo režiserju odpreti pri prisotnih zanimanje za posamezne elemente filmskega jezika in seveda tudi konkretno za film Krizno obdobje. Delavci so postavljali vprašanja: zakaj je film dolgočasen, raz- vlečen, zakaj glavni junak filma ni jasneje podan v zaključku in podobna vprašanja, ki niso vsebovala nobene lažne spoštljivosti in sprenevedanja. Samo tako odkritemu odnosu, pa seveda režiserjevemu zna- nju in doslednosti pri zagovarjanju svojega filma in njegove ideje, se imamo zahvaliti, da je razgovor uspel. To je bil tudi namen razgovora in to je tudi namen Tedna domačega filma: da sproži vprašanja, dileme in skuša s pomočjo stroke nanje tudi odgovarjati. Delavci EMA so še enkrat dokazali, da jim ni vseeno, kako se sicer razvija kulturna politika pri nas, v omenjenem razgovoru pa so največ zvedeli seveda o filmu samem. Ostro pa so kritizirali odnos drugih filmskih delavcev, ki so bili določeni s strani Društva slovenskih filmskih' delavcev iz Ljubljane, da bodo tudi sodelovali v razgo- voru, pa niso prišli, razen Francija Slaka, seveda. To (ne)dejanje so ocenili kot izmikanje pred odgovor- nostjo v javnosti. d:m. NOVI LJUDJE, STARE TEŽAVE v okviru letošnjega TDF sta Zavod za šolstvo SRS in organizacijski odbor pripra- vila tudi republiški posvet o filmski vzgoji v osnovni šoli in usmerjenem izobraževa- nju. Posvetovanja se je ude- ležilo 92 učiteljev, ki so po uvodih Nuše Draganove, Dore Gobčeve in Stanka Ši- menca v živahni razpravi opozorili na izkušnje, s kate- rimi se srečujejo v svojih šol- skih in družbenih okoljih. Paleta praktičnih izkušenj je dokaj široka, saj smo lah- ko slišali'posameznike, ki že vrsto let zavzeto uveljavljajo filmsko vzgojo kot sestavni del pouka slovenskega jezi- ka in si pri svojem delu po- magajo z usposabljanjem v okviru seminarjev v organi- zaciji ZKOS ali celo filmske šole pri DDU Univerzum v Ljubljani. Se več pa je bilo takih, ki so bili za to vzgojo zadolženi šele v zadnjem ča- su, ne da bi jim šola za obvla- dovanje nove naloge zagoto- vila tudi možnosti dodatne- ga usposabljanja in nakupa nujne opreme (projektor, elementi interne televizije). Brez ustrezne spodbude s strani šolskih vodstev so ta- ko posamezniki ob vsej neobveščenosti o možnostih za filmsko vzgojo, ki v Slove- niji že obstajajo (filmska šo- la, učbeniki, priročniki, filmi z metodičnimi navodili, itd.), ter ob siceršnji strokovni in delovni usmerjenosti dru- gam premalo aktivni in avto- ritativni sejalci nove misel- nosti in prakse. Da bo delo filmsko-vzgoj- nih delavcev učinkovitejše in kvalitetnejše (pa tudi bi- stveno manjša fluktuacija kadrov), jih bo nujno potreb- no povezati v občinah ali re- gijah v trdne aktive, ki bodo hkrati žarišče filmske vzgoje in organizator dodatnega iz- popolnjevanja. Delegate v izobraževalnih skupnostih pa bo treba prepričati, da bo-, do pri sprejemanju letnih programov upoštevali mate- rialne potrebe, ki jih terja na- črtna in kakovostna filmska vzgoja SLAVKO PEZDIR Filmsko vzgojni delavci PRIZNANJA VETERANOM Organizacijski odbor Tedna domačega filma je podelil ob letošnji 40-letnici vstaje posebne spominske plakete zaslužnim slovenskim filmskim delavcem. Na sliki so od leve proti desni: Rudi Vavpotič, Dušan Povrh, Janez Marinček, Vladimir Koch, Jane Kavčič, France Cerar in Jože Gale, predsednik Društva slovenskih filmskih delavcev, ki se je za plakete tudi zahvalil in zaključil letošnji Teden domačega filma. Plakete je podeljeval predsednik sveta TDF Jure Krašovec. Tako se je manifestacija na skromen način oddolžila vetera- nom slovenskega filma, ki so vlagali svoje največje ustvarjalne moči v povoj- nih pionirskih letih slovenskega filma in so še danes vidni ustvarjalci. UREDNIKI PRI VASKU iN Uredniki kulturnih rubrik jugoslovanski^^ ? Vjesnik, Sava Dautovič, Politika, Bogdan Dnevnik Novi Sad, Dragoljub Zbilič, Jedi'^^, Nova Makedonija, Vojo Nikčevič Pobjeda-. ' ristili bivanje v Celju tudi za obisk v gal'''', ^ Cetkoviča Vaška na Prekorju (na posnetki, h ciklusov so se napotili v organizaciji dne^'^ ogledali tudi galerijo slikarja Jožeta Horva^^ kosilu. cuEN DOMAČEGA FILMA CEUE 81- 9, TEDEN DOMAČEGA FILMA CELJE 81 , GOJITI .^dGOJITELJE \ >ii %\ \ pa je količina golega človeškega mesa za marsikate- ^; učitelja še vedno glavno ali edino merilo pri vre- ^jiotenju vzgojne vrednosti določenega filma, je na ji Ijlovnem srečanju celjskih učiteljev filmske vzgoje v ijviru TDF prejšnji petek zgovorno dokazoval pred- , javnil< tistega dela učiteljstva, ki ga veseli vihteti ,jlico prepovedi, s katerimi naj bi obvarovali zvedavi „,!adi rod vsiljivega pohujšanja. In če bi šel zlovoljni i, j-edlagatelj v svoji volji do konca, bi moral poleg levzgojnih filmov, ki jih, Bog pomagaj, po njegovem li jfgoli tako v programu TDF kot tudi Mladinskega i jmskega gledališča, prepovedati še filmsko vzgojo, J,jene zagovornike pa pognati s šol. Kakor zveni smešno, pa je vendarle očitno, da vse- ina in vzgojni cilji celovite umetnostne vzgoje v sinerjenem izobraževanju (v njenem okviru tudi film- Ite) še niso opazili in razsvetlil vseh ostalih učiteljev, •ripomba, kakršnim smo priča ravno ob filmih še vse repogosto, namreč dokazuje popolno nezaupanje v posebnosti mladega človeka za doživljanje, razume- anje in vrednotenje, a tudi popolno nezaupanje v ložnosti šole, da bo na načrten, postopen in organizi- m način mlademu človeku omenjene sposobnosti repila, usmerjala in poglabljala. Rezultat dvojnega ezaupanja je strastno zatekanje k prepovedim, s tem a tudi redukcija mladega človeka na nemočni pred- jet omejevalno-vzgajalnega procesa v oblasti učitelja, [a dlani je, da so kulturne vrednote kot posledica jkratne človekove ustvarjalnosti v temeljnem na- protju s tako učiteljsko togostjo, zato pa toliko bližje nanentni mladostnikovi odprtosti, zvedavosti in po- incialni ustvarjalnosti. Naloga šole je, da te mladost- ikove prednosti poglablja in usmerja, kar pa lahko Dsega le s celovito kulturno vzgojo v celotnem učno- igojnem procesu. To pa pomeni, da bodo morali svojiti temeljna spoznanja o kulturi in njenih pojav- ih oblikah vsi učitelji, da se bodo mogli pogovarjati o )oročilu filma, ne pa le o človeškem razmnoževanju. S. P. DOBRI FILMI IN DOBER OBISK Dvorana kinogledališča je s sporedom kratkih filmov privabljala vsakokrat veliko število ljubiteljev teh filmov. Po projekcijah so potekali pogovori med ustvarjalci in gledalci, ki so veliko pripo- mogli k boljšemu razumeva- nju kratkih filmov in film- skemu amaterizmu. Prva dva dneva je potekal Mali teden domačega filma. Za filme, ki smo jih videli v izboru mladinskih in pionir- skih filmov velja osnovna ugotovitev, da število mla- dih filmarjev upada, da pa kvalitega filmov raste. Mladi ustvarjalci bolj obvladajo te- hniko tovrstnega filmskega izraza kot njihovi predhodni- ki. Tudi vsebine so širše, izražajo njihov pogled na okolje, na svet v katerem ži- vijo in do tega že zavzemajo kritično stališče. Z izborom študijskih do- kumentarnih in igranih fil- mov ter diplomskih filmov se je predstavila ljubljanska Akademija za radio, film in televizijo. Sporedi minulih let so pokazali, da je prav dan AGRFTV v okviru spo- reda TDF eden od program- skih viškov in tudi letos ni- smo bili razočarani. Nasprot- no. Trdimo lahko, da je to najboljši program, ki smo ga do sedaj lahko spremljali in da skupina bodočih režiser- jev, ki se je predstavila s svo- jimi deli, napoveduje dobro prihodnost za slovensko ki- nematografijo. Omenimo naj 'še, da je v tej projekciji bil prikazan film Bitka. Slavka Hrena študenta 4. letnika akademije, ki kritično govori o propadu projekta Dražgo- ška bitka. Film dosedaj ni bil prikazan v nobenem kine- matografu in ga najbrž ne bomo videli na nobeni javni projekciji. Tudi filmi, ki so jih prika- zali ustvarjalci, ki delujejo v študentskem kulturnem centru v Ljubljani so dožive- li veliko zanimanje s strani gledalcev. Njihovi filmi ni- majo konkretno opredeljene vsebine ali zgodbe, temveč je poudarek na iskanju no- vih izraznih možnosti skozi gibanja v prostoru. Filmi na svojski način odražajo odnos avtorja do okolja v katerem živi. Ti filmi so nadaljevanje eksperimentalne smeri v filmskem ljubiteljstvu. Več- krat pa smo v razgovoru sli- šali, da niso dosegli bistve- nih premikov od začetka filmskega eksperimenta. Vsekakor so to filmi za ozek krog gledalcev. Zdi se pa, da so mladim ljudem (srednje- šolcem) všeč in jih le ti po svoje sprejemajo in doživ- ljajo. Zadnji dan Tedna domače- ga filma pa smo si ogledali še najboljše filme slovenskih filmskih amaterjev, katerih osnovna značilnost je ta, da teme slonijo na slikah iz kra- ja v katerem živijo. VIOLETA V. EINSPIELER 9/ IZ vse Slovenije na posvetu. NOB ŠELE POSTAJA TEMA Z režiserji, ki so prišli na Teden domačega filma, smo naredili intervjuje in v tem sestavku vam podajamo nekaj njihovih karakterističnih izjav. Kaj več pa boste lahko pre- brali v naslednjih številkah Novega tednika. PREDRAG GOLUBOVIČ: -Odgovarjanje na vprašanje gle- dalcev pomeni zame veliko odgovornost. Vedno imam obču- tek krivde. Sprašujem se, ali sem izneveril idejo filma, ozi- roma ali je prišla do gledalcev v pravi obliki. Mislim, da moramo film delati za gledalce, toda ne zato, da bi jim ugo- dili, temveč zato, da stopimo z njjmi v ostro polemiko. Razgo- vori so zame dragoceni in hkrati velik izpit.« ZORAN TADIC: »Na vsak način nam naši samoupravni odnosi v družbi nudijo mnogo zanimivih tem, ki bi naš film še kako postavljali v sodobno luč. Na tem področju bi našli različni filmski žanri plodna tla. Še premalo jih izkoriščamo.« VATROSLAV MIMICA: »Tudi zgodovinski film je lahko sodoben. Prepričan sem, da je Banovič Strahinja sodoben film. Kar pa zadeva sodobne teme, so vsi naši filmi, ki si nadenejo to etiko, navadno »sranje«. Sem proti neki kvazi sodobnosti. Sodobna tema naše družbe je tehnobirokratizem na eni strani in široka demokratična baza na drugi.« LORDAN ZAFRANOVrČ: »Revolucija in NOB šele posta- jata temi, ki jih je potrebno obdelati. Menim, da sem s svojimi filmi začel proces, katerega nadaljevanje zahteva še bolj dra- stične metode. Ze sedaj sem tarča številnih napadov in po- skusov cenzure, zato se bom moral, oziroma režiserji, ki se bodo lotili teh tem, spopasti še z velikimi preprekami.« RAJKO GRLIC: »Za igralca se odločim že med pisanjem scenarija. Tako dialoge vedno pišem za vnaprej določene igralce. Poleg tega z igralci že pred snemanjem izdelujem posamezne prizore in dialoge, tako da imajo igralci pred očmi bodoči film v celoti. Tudi v tem je del uspeha Mikija Manojlo- viča. Takšen način dela mu je omogočil, da je pravilno razpo- redil igralsko moč.« FRANCI SLAK: »Presnemavanje Kriznega obuouja iz 16 mm na 35 mm filmski trak je pokazalo eno izmed možnosti, kako narediti film ceneje. Tudi svoj bodoči film nameravam najprej posneti za televizijo. To pa ne pomeni, da kdaj ka- sneje ne bom delal dražjih projektov, če bo to zahtevala obravnavana tema.« VILI EINSPIELER ORGANIZACIJSKE ZADREGE IZVEN CELJA Ze po tradiciji TDF goji pozornost tudi do krajev izven Celja, predvsem zaradi tega. da bi z novo jugoslovansko filmsko proizvodnjo seznanili kar najširši krog gledalcev na celjskem območju. Letošnja izkušnja je pokazala na nekatere slabosti, ki jih bo treba naslednje leto nujno popraviti. Predv- sem bo treba spremeniti uro predvajanja filma, saj je petnaj- sta ura neprimerna pa tudi sicer neobičajna za zahajanje v kino. To bodo morali organizatorji TDF postoriti sami v dogovoru s posameznimi kulturnimi skupnostmi. V samih krajih pa bodo morali v bodoče tudi sami storiti mnogo več, kot so doslej. Očiten primer je Šentjur, kjer so sicer pravoča- sno dostavljeni plakati in sploh reklamno gradivo ostali v pisarni tistega, ki bi jih moral razdeliti. Na projekciji tudi ni bilo nikogar od kulturne skupnosti. Ne tako drastičen, pa vendar slabo organiziran obisk je bil tudi v Šmarju pri Jelšah. To je vsekakor neodgovorno obnašanje, saj je organizacija' takšnih predstav vezana na velike stroške in organizacijski odbor se je letos odločil, da v prazne kinodvorane ne bo vodil filmskih ekip na predstavitve. Tako je bilo letos, drugo leto mora biti drugače. Bolje je bilo v Mozirju, kjer je režiser Vatroslav Mimica razvil prisrčen pogovor z gledalci, kjer jih je bilo kljub neugodni uri dobra polovica dvorane. D.M. »tiska (Draga Ungaro, i, Miodrag Kojundžič, a, Slobodan Petrovič, Oslobodenje) so izko- >kega kiparja Vasilija u njegovih kiparskih ? v Nazarje, kjer so si e zadržali pri njem na TDF JE TKAL VEZI MED GLEDALCI IN USTVARJALCI FILMOV Pogovori med kinogledalci in ustvarjalci filmov so bili lani še novost, ki si je v Tednu domačega filma še utirala začetno pot. Letos pa so pogovori že od vsega začetka naleteli na velik odziv med gledalci, kar pomeni, da je bila ta nova spremljajoča oblika TDF po- trebna in pri kinoobiskovalcih zaželjena. Pravzaprav ga skorajda ni področja film- skega ustvarjanja, po katerem gledalci ne bi povpraševali. Zanimala jih je tako tehnična, kot organizacijska plat pri nastajanju filrna, pa način zbiranja igralcev ter komercialni vidik filmske produkcije. Poseben napredek pa je bil v pogovorih opazen pri vrednotenju filmskega dela. Gledalci so se z nekaterimi režiserji spuščali v dialoge o tem, kakšen vtis je napravil nanje posamezni filmski prizor, kaj jim je film povedal in s katerim delom njegove vsebine se ne strinjajo. To sestavlja- nje mozaikov okoli vsebine posameznih pre- miernih filmov je šlo celo tako daleč, da so gledalci analizirali ob nekaterih filmih tudi karakterje posameznih oseb in iskali v njih sporočilo filma. Skratka, letošnji pogovori so dokazali, da je treba tudi tak način dialoga med gledalci in ustvarjalci filmov iz leta v leto še skrbneje negovati, saj pomenijo svoje- vrsten način pri podružbljanju filmske umet- nosti. D.S. SKRIVNOSTNI S VET FILMA Razred dijakov Tehniške šole si je ogledal slovenski film Krizno obdobje. Po projekciji je stekel pogovor z njimi, vodil ga je profesor Slavko Pezdir. Na razgovoru so bili tudi filmsko vzgojni delavci celjskih srednjih šol, ki jim je prikazana ura filmske vzgoje še bolj dopolnila že znane metode dela z mla- dino. Mladi so postavljali zanimiva vprašanja o vsebini filma, ob tem pa se jim je odpiral svet filmske govorice, filmske umetnosti in sporočilnosti. Razgovor je pokazal, da je bil film Krizno obdobje primerno izhodišče za takšen« pogovor, lahko le želimo, da bi bilo takšnih in podobnih pogovorov z mladimi čimveč in med celotnim šolskim letom. PREMIERE V ŽALSKI OBČINI Repriza premiernega spo- reda v času Tedna domačega filma je bila letos novost. To- krat jo je prevzela žalska ob- čina, oziroma Kulturna skupnost. Filme so videli v vseh krajih občine, kjer ima- jo lastne konodvorane. 2650 OBISKOVALCEV NA POLZELI v okviru Tedna domačega filma v Celju je bil na Polzeli že 6. Teden mladinskega fil- ma. V tem času so si mladi obiskovalci ogledali nasled- nje filme: Zadnja dirka, Bo- ško Buha, Ne joči Peter, Črni biseri. Izbor risanih filmov. Ko zorijo jagode in Sreča na vrvici. Tudi letos so pripravi- li predstavo v zadružnem do- mu v Andražu, prikazali so slovenski film Ne joči Peter. Oskrbovancem v domu Še- nek pa so predstavili film Sreča na vrvici. Vse predsta- ve si je ogledalo 2650 obisko- valcev. Pokrovitelj je bila Tovarna nogavic Polzela. T. TAVCAR 14. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 46 - 19. november I98i OBNOVA VINOGRADOV TRSEK NI ZASTONJ Kmetijski kombinat išče izhod iz zagate v občini Šmarje pri Jelšah so v srednjeročnem planu ra- zvoja predvideli obnovo 150 hektarov vinogradov, torej po 30 hektarov vsako leto. Obnova je še kako potrebna, saj je vinogradni okoliš v tej občini, ki obsega kakihvllOO hektarov vinogradov, pretež- no star. Obnovljenih je na- mreč le 240 hektarov vino- gradov, predvsem na ožjem virštanjskem območju. Ce bi v šmarski občini izpolnili za- stavljen plan, bi bilo do kon- ca srednjeročnega obdobja obnovljenih že 60 do 65% vseh vinogradov. Seveda pa ni treba posebej poudarjati, kakšne prednosti pri pridel- ku grozdja bi imela takšna obnova. Toda kot kaže, v Šmarju tega plana ne bodo dosegli. Zatika se namreč že prvo le- to, saj Kmetijski kombinat nima dovolj sredstev za te- meljite obnovitvene posege v vinogradih. V ilustracijo, koliko stane takšna obnova naj povemo, da je treba v en hektar obnovljenega vino- grada vložiti 850 tisoč dinar- jev. Poseben problem pa pred- stavlja sanacija vinogradov po zimski pozebi, ki v šmar- ski občini še ni bila opravlje- na. Na Kmetijskem kombi- natu ocenjujejo, da bi bilo treba dosaditi že obnovljene nasade vinogradov s 30 do 40 tisoč trtami, ki so bile v poze- bi uničene. Vendar pa v kombinatu nimajo dovolj denarja, da bi te trsne cep- Ijenke kupili. Se več. Celo za sadilni material, ki so ga na- ročili v ormoški trsnici že la- ni, ko so predvidevali, da se bo obnova vinogradov odvi- jala po sprejetem programu, nimajo denarja. Kmetijski kombinat prav sedaj išče izhod iz te finančne zagate. V korist boljšega vinskega pri- delka v šmarsko-virštanj- skem vinogradnem okolišu upajmo, da ga bo tudi našel. IZ KMETIJSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE Ugodne vremenske razmere ustrezajo, razen posev- kom žit, tudi plevelu. Da preprečimo škodo, ki jo povzročajo pleveh od vznika dalje, jih zatremo že v jeseni. V ta namen sta na voljo herbicida Tribunil 70 in Dicuran 500 - tekoči. S herbicidom Tribunil 70 škropimo v jeseni pred vznikom pšenice, ječmena in rži v količini 3 do 4 kg/ha,- s herbicidom Dicuran 500, pa škropimo pred vznikom ozimne pšenice in ječmena v količini 3 do 4 l/ha in od stadija tretjega lista do kolenčenja v količini 2,5 do 3 l/ha. Tudi Tribunil 70 lahko uporabimo po vzniku, toda le v ozimni pšenici od začetka do konca razrasti. Z imenovanima herbicidoma zatremo semensko oz- kolistne, tudi srakoperec, in širokolistne plevele. Ker pa ne delujeta na smolenec, je potrebno spomladi škropiti s herbicidom, ki zatre ta trdovratni plevel. Škropimo v suhem vremenu brez vetra, minimalna temperatura naj ne bo pod 4 stopinjami Celzija. OB ROBU PREHITRO VESELJE Trg petega kongresa v Celju sodi v mestno peš cono. Toda, zaradi redkih obiskov miličnikov ali članov ob- činske straže, je na tem predelu kar živahen avtomobil- ski promet. Tako tudi oni dan. ko sta se na trgu pojavila milič- nika. Stopala sta od avtomobila do avtomobila in zati- kala lističe... V tem trenutku je stopil iz sodnega poslopja človek, ki je prav tako imel na trgu svoj avto. Ko je zagledal miličnika, je hitro skočil v svoje vozilo, obrnil, da so zapele gume in odpeljal. Pa sem jima ušel, si je mislil. Toda, veselja je bilo kmalu konec. To se je videlo tudi po vožnji, saj je šele za tem opazil, da mu za brisalcem stekla tiči listek. NI KADROV,,. Bilo je na redni seji članov občinske konference Zveze komunistov Mozirje. Na dnevnem redu je bila razprava o kadrovskih vprašanjih v občini. Delegati so pozorno sledili uvodni besedi sekretarja komiteja Jožeta Rakuna. Sledila je razprava. Molk. Kot po navadi. Ne samo v Mozirju, tudi drugje. Pa je to mučno tišino prekinil predsednik konfe- rence Jože Tlaker z besedami: »Očitno nimamo kadrov, ki bi začeli razpravo...« Delegati so to ugotovitev hitro demantirali. Toda, navzlic temu, začetek je bil težak. MAR BI RAD SLONA? Gostilna Staroveški v Podčetrtku. Gost pri mizi je opazil, da plava v kozarcu vina majhna mušica. (Pravijo, da je to znak pristnega vina.) Pa se je pritožil gostilničarju. Ta se je opravičil, sam pri sebi pa si najbrž mislil: mar bi rad, da bi v kozarcu plavaj slon? PRAZNE ZRAČNICE v Celju pred hotelom Evropa. Peš cona. Vožnja z avtomobili, mop>edi, kolesi, razen za dostavna vozila in ljudi, ki tu stanujejo, je prepovedana. Pa so se po cesti, ki je namenjena le pešcem vozili trije mladi. S kolesi. V tistem trenutku sta se pojavila miličnika. Zadrega je bila velika. Seveda pri mladih, saj so kaj hitro spoz- nali, da so napravili prekršek. Zadrege je bilo hitro konec in tudi »postopek« se je kmalu končal. Mladi so stopili s svojih ponijev in morali iz koles vzeti ventile. Le rahel pisk in zračnice so bile prazne. Proti domu so odšli peš, ponije s praznimi kolesi pa vozili poleg sebe. MB SLOVENIJA PITNA VODA Ob koncu tisočletja - suša Ce smo zapisali, da ima Slovenija dovolj pitne vode, to še ne pomeni, da ponekod niso žejni. Slovenske gorice, Haloze, Goričko, Kozjan- sko, Obsotelje, dolenjski, primorski in notranjski Kras ter Slovenska obala že krepko čutijo pomanjkanje vode, kar na teh območjih ne ogroža le normalne oskrbe prebivalstva, temveč se kaže v živinoreji in kmetijstvu, pa tudi pri razvoju industrije. Računajo, da je pitne vode za 18 kubičnih metrov v sekun- di, medtem ko je sedanji za- jem oz. poraba v vsej Slove- niji 7,5 kubičnega metra vo- de v sekundi. To pomeni, da porabimo 42% razpoložljivih talnih vodnih virov, torej vo- de, ki je izredno kvalitetna. Prav zavoljo te relativne obilnosti smo prepričani, da je pitna voda stvar, ki jo ima- mo na voljo v neomejenih količinah. Prav te dni so delavci cen- tra za varstvo okolja pri za- vodu za zdravstveno varstvo v Mariboru končali prvi krog raziskav o kakovosti talne vode na Dravskem polju, od koder se bodo s pitno vodo že kmalu napajali Maribor in dobršen del Slovenskih go- ric vse do Gornje Radgone, že sedaj pa se z Dravskega polja napajajo Ptuj, Kidriče- vo in Slovenska Bistrica z okoliškimi icraji - področje torej, na katerem živi več kot 200 tisoč ljudi. Na tem polju pa je voda onesnažena. V njej so na- mreč med drugim našli cia- nide in organska topila, Id jih sicer ne bi smelo biti v takšni vodi niti v sledovih. Z Murskim poljem je še slabše. Voda, ki jo tod črpajo za potrebe Pomurja, zavoljo onesnei2;ene Mure oz. konta- minacije z železovimi oksidi in magnezijem sploh ni pit- na, oz. jo je treba »predelati«. Tudi na Krasu, ki že tako in tako ni kdove kako bogat s pitno vodo, imajo težave, predvsem biološke narave. Prav zato dobršen del vode, ki jo spustijo v kraške in obalne vodovode, prej klori- rajo. Ne le nad onesnaževa- njem, prav toliko, če ne bolj, se velja zamisliti nad nenad- zorovano izrabo talne vode. Vse se začne pri na moč za- starelih, tudi do sto let starih vodovodih, zavoljo česar se že na poti od zajetja do po- trošnika izgubi od 20-50% načrpane vode! Drug pro- blem je zelo nesmotrna pora- ba pitne vode. Gre za tkim. tehnološko vodo, ki jo rabi industrija". Od 7,5 m^ pitne vode, ki jo v sekundi porabi- mo v Sloveniji, odpade 3,2 m^ na gospodinjstva, in- dustrija pa jo »požre« za 2,9 m^ v sekundi. Drugo od- pade na turizem, komunalo, živinorejo, JLA in druge po- rabnike. Sedaj se v občinah pri- pravljajo sprejeti nove odlo- ke o zaščiti, vendar bi bržčas bilo treba stvari urejati bolj centralizirano, saj gre tako rekoč za skupne stvari stra- teškega pomena. Zanimivo je, da je malone na vseh po- dročjih v Sloveniji, kjer so velike zaloge talne pitne vo- de, dobra kmetijska zemlja, ki je tudi vsenacionalnega strateškega pomena. Kmetij- ski in vodno-gospodarski in- teresi pa so z gradnjami ogroženi, zato gre v tem pri- meru za izvTstno skladnost interesov glede tega, česar pa kmetijci in vodnogospo- darstveniki ne izkoriščajo dovolj. Industrija s svojimi odpla- kami in transportom slej ko prej pitno vodo najbolj ogro- ža in to ne le, da jo že t.am, kjer so največje zaloge te do- brine, marveč se vztrajno ši- ri. Najbolj skrb zbujajoč pri- mer je vsekakor Dravsko po- lje, ki ne le, da je obremenje- no s takšnimi onesnaževalci, kot so tovarna glinice in alu- minija v Kidričevem ali raški Pinus, marveč je sedanja in- dustrija na mariborskem Teznu že tako onesnažila Mariboru najbližjo dravsko- poljsko podtalnico, da nanjo sploh več ne računajo. Tudi druga bogata nahaja- hšča vode niso brez podobne nevarnosti. Tako se na po- dročju, ki je neprecenljivo za zadovoljevanje potreb Ljub- ljane po pitni vodi, bohoti Lek, na Laborah pri Kranju (torej na delu Sorskega po- lja) je nova kranjska indu- strijska cona z Iskro, Savo in podobnim, ilirskobistriški lesni kombinat in njegov vpliv na kraško podtalje do- bro poznamo, podobno so ogroženi tudi Celje, Žalec in drugim namenjeno vodno podtalje v Medlogu. V Sloveniji imamo ta čas za 54.000 m' zdrave, talne pitne vode na prebivalca (let- no). Toda do leta 2000 naj bi se to število glede na načrto- vano porabo malone prepo- lovilo. 7 D ZA DOBRO PRIHODNJO LETINO Dober hlevski gnoj je še vedno med najboljšimi gnojili, saj zemljo gnoji in obenem rahlja. Dobro pa je, da z njim pognojimo že pred zimo, zato ga kmetovalci v teh zadnjih lepih jesenskih dnevih hitijo razvažati. Na sliki: Tudi hmelju hlevski gnoj dobro stori, čeprav ga med bujno rastjo še dognojujejo z umetnimi gnojili. T. TAVČAR TOVARNA USNJA KAMNIK TOZD USNJENA KONFEKCIJA Na osnovi sklepa OMRD TOZD Usnjena konfekcija RAZPISUJEMO prosta dela in naloge 1. POSLOVODJA TRGOVINE V CELJU Pogoji za zasedbo del in nalog so: - poslovodja ali VK trgovec - najmanj 2 leti prakse na takšnih ali podobnih delih in nalogah - 3 mesečno poskusno delo 2. 2 TRGOVCA ZA TRGOVINO V CELJU Pogoji za zasedbo del in nalog so: - poklicna šola trgovske smeri - najmanj eno leto prakse - 3 mesečno poskusno delo Prijave z dokazili pošljite v kadrovsko službo Tovarne usnja Kamnik, Usnjarska cesta 8 Kamnik. Razpis velja 15 dni po objavi.___ ___ HMEZAD NOTRANJA TRGOVINA TOZD MALOPRODAJA Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge: 1. vodja oddelka orodja in vodoinstaiacijskega materiala pogoji: končana poslovodska šola in dve leti ustrez- nih delovnih izkušenj. Poskusno delo je dva meseca. 2. prodajalec orodja in vodoinstaiacijskega materiala 3. prodajalec elektroinstalacijskega materiala in bele tehnike pogoji pod 2 in 3.: končana šola za prodajalce in eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Poskusno delo je dva meseca. 4. delavca viiičarista v skladišču pogoji; končana osemletka in eno leto delovnih izku- šenj pri skladiščnem poslovanju ter opravljen izpit za upravljanje viličarja. Poskusno delo je dva meseca. 5. Delavca v skladišču FKjgoji: končana osemletka in eno leto delovnih izku- šenj pri skladiščnem poslovanju. Poskusno delo je dva meseca Za vsa dela je dvoizmenski delovni čas. Kandidati naj pošljejo prošnje in dokazila o izpolnje- vanju razpisanih pogojev v roku 15 dni po objavi na naslov Hmezad Notranja trgovina, Žalec, Celjska ce- sta 7 a6 -- 19. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 15 aETNIKOVA POBUDA ^^tanovitev skupne recept i vne službe na celjskem ? , jzletnika je prišla nova ^yda. Zanimiva in pri- \jia. še zlasti, ker posega 'področje, na katerem je J turistično gospodarstvo ^.gljskem območju doslej .0, razdrobljeno, zato sla- :n še kaj. ,Ietnik namreč predlaga r^oupravni sporazum o ^novitvi skupne receptiv- službe na celjskem ob- ^u. ;akaj'' jre za ugotovitev, da je tu- celjskem območju priš- \- zadnjih letih do relativ- visokega porasta izgrad- nje turističnih objektov. To še posebej velja za zadravili- šča, gorske turistične centre, za poslovni in izletniški turi- zem in ne nazadnje za turi- zem na kmetih. Vse to pa vo- di tudi k spoznanju, da je tre- ba uveljaviti večjo enotnost, skupne nastope pri reklami- ranju in prodaji turističnih zmogljivosti. Tako naj bi podpisniki sporazuma ugotovili, da ima- jo v okviru svojega poslov- nega predmeta tudi skupne cilje, kot so enotna in skup- na prodaja vseh turističnih zmogljivosti na domačem in tujem trgu, za tem skupna ekonomska propaganda in reklama in ne nazadnje cilj, da kar najbolj poskrbijo za zasedenost svojih turističnih kapacitet. Iz tega spoznanja naj bi se rodil sklep, da je potrebno organizirati turistično agen- cijo, ki bo v okviru svoje re- ceptivne dejavnosti zagotav- ljala večji dotok turistov v kraje celjske regije. Izletnik seveda nadalje predlaga, da naj bi bila ta dejavnost orga- nizirana v okviru njegove tu- ristične agencije, vendar kot ločen oddelek s samostoj- nim delokrogom in obraču- nom. Predlog se tudi zavzema, da naj bi bodoča skupna tu- ristična agencija poslovala prvenstveno na osnovi last- ne ekonomike, pri čemer bi morala upoštevati tudi do- hodkovne odnose. Turistična agencija Izletni- ka se tudi obvezuje, da bo v soglasju z drugimi podpisni- ki samoupravnega sporazu- ma izdelala vsako leto, naj- pozneje do konca septem- bra, program dela receptivne službe za naslednje leto. Podpisniki samoupravnega sporazuma pa naj bi zaradi dela skupne recepcijske službe imenovali tudi koor- dinacijski odbor, ki naj bi nadzoroval delo skupne re- cepcije in odločal o skup- nem programu dela za na- slednje obdobje. Takšna je torej pobuda. Seveda gre v njej še za druge podrobnosti o namenu in de- lu. Toda že te, ki smo jih na- vedli, govorijo o prizadeva- nju, da naj bi dobili turistič- no agencijo, ki bo več nare- dila za organiziran obisk go- stov v naših krajih. In ne sa- mo to. Takšna skupna recep- cijska služba zagotavlja tudi večje povezovanje med vse- mi, ki se ukvarjajo s turi- zmom, prodajo nočitvenih in drugih zmogljivosti. Gre skratka za tisto, kar na celj- skem območju močno po- grešamo; večje sodelovanje, skupni nastopi na domačem in tujem tržišču, večje pove- zovanje pri načrtovanju na- daljnjega razvoja, propagan- di, v skrbi za kadre, in še in še. Pobuda je tu. Kako jo bo- do sprejeli tisti, ki naj bi sa- moupravni sporazum podpi- sali in napravili korak naprej v povezovanju in sodelova- nju? Računamo na ugoden odmev, četudi se bo bržčas zgodilo, da bo osnutek spo- razuma doživel še katero spremembo. Ce bo v korist skupnega dela in večjega de- lovnega uspeha, lepo in prav. Sicer pa bo tudi praksa pokazala dobre in morebiti slabe strani. M. BOŽIC lATA VRTNICA [n ne samo zlata, tudi sre- ai in bronaste ter veliko ;menih priznanj. Tako kot ako leto ob zaključku veli- akcije za gojenje cvetic in ejevanje okolja v celjski fini. ikcijo, ki jo že dolga leta di celjsko turistično druš- ), bodo sklenili danes ob 30 v veliki dvorani Naro- ega doma s prireditvijo, kateri bo Jože Vovk pove- 1 in prikazal z barvnimi ipozitivi, kako se gojijo ikonske cvetice. Poleg te- bodo zaplesali člani fol- irne skupine »France Pre- en«, na koncu pa bo nekaj ivenskih narodnih pesmi «1 Komorni moški zbor i vodstvom prof. Vida ircena. felotno prireditev bo z odnim govorom pričel idsednik turističnega ištva Celje Marjan Ašič. MB LETOS MANJ NOČITEV V LOGARSKI DOLINI In ne samo v Logarski dolini, marveč na Solčavskem sploh. Tako je turistično društvo Solčava sporočilo, da je bilo letos do konca avgusta na tem območju vsega skupaj 10.669 nočitev domačih in 1098 nočitev tujih gostov. V tem, ko se je število nočitev domačih gostov zmanjšalo za 18%, se je pri tujih povečalo za 10%. Navzlic temu so podatki skromni. Na posnetku: Izletnikov planinski dom v Logarski dolini. MB TURISTIČNI DROBIŽ ANDREJEV DOM NA SLE- MENU - Priljubljena planinska postojanka »Andrejev dom« na Slemenu, nedaleč od Šoštanja, znova dela pod okriljem tovarne usnja v Šoštanju. Dom je odprt celo leto, nudi pa tudi penzion- ske storitve po zmernih cenah. Okolica doma ima lepe terene za sprehode, pozimi tudi za smuča- nje. Do doma vodi avtomobilska cesta. V se informacije na telefon 881-201. DRUGI KONGRES POTO- VALNIH AGENCIJ - V dneh 14 in 15. decembra letos bo v Zagre- bu drugi kongres potovalnih agencij Jugoslavije. V središču pozornosti bo razprava o dejav- nosti potovalnih agencij predv- sem v smislu izvozne orientacije jugoslovanskega turizma. V pro- gramu so še druge aktualne teme. VEČJI OBISK V ŠEMPETRU - Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini se letos znova postavlja z izrednimi uspehi. Po- membna je ugotovitev, da je ime- la jama Pekel za 4%, antični park pa kar za 22% več obiskovalcev kot lani. Zdaj se zavzemajo za gradnjo transformatorske posta- je za jamo Pekel in seveda za na- peljavo telefona do te turistične postojanke. DOBRO DELO TD PLANINA PRI SEVNICI - Člani turistične- ga društva Planina pri Sevnici se letos niso izkazali samo z izdajo uspele publikacije »Planina sko- zi čas«, marveč tudi na drugih področjih, še posebej pri urejeva- nju kraja, sajenju cvetlic itd. Ta- ko so med drugim nabavili enajst poliestrskih smetnjakov - žab, 28 betonskih posod za cvetlice, mo- torno kosilnico itd. Uredili so park pred spomenikom NOB in cvetlično gredo pred muzejsko zbirko NOB. Pred vhodom v grad so postavili leseno tablo s kratkim opisom zgodovine gra- du. Nadalje so izdali 500 krožni- kov z motivom Planine ter pri- pravili razstavo »Fotokronika Planine«. Pripravili so tudi raz- stavo ročnih del in etnografskih predmetov. MEDULIN 12.12.1981 Z ZELENIM VLAKOM NA MODRO MORJE TRADICIONALNI IZLET S HO IN NT-RC Vabimo vas, da se nam pridružite na prijetnem dvodnevnem izletu z zelenim vlakom. Obiskaii bomo MEDULIN, idilično ribiško vasico, ki je postala prijetno obmorsko letovišče. Iz Celja se bomo odpeljali ob 6.50 uri in vožnja do Puie nam bo minila ob prijetni glasbi. V Puli nas bodo čakali avtobusi in vas odpeljali do hotela Beiveder v Medulinu. Po kosilu bo prosto za kopanje v zimskem bazenu hotela in individualni ogled. Večer bomo preživeli skupaj s člani kulturno umetniškega društva Zarja iz Trnoveij, ki bodo z zabavnim programom poskrbeli za veselo razpoloženje. Po programu se bomo zavrteli ob zvokih glasbe. Naslednji dan, v nedeljo, bo po zajtrku prosto do kosila. Z avtobusi se bomo odpeljali do Pule, kjer bo krožni ogled mestnih znamenitosti z ARENO. Proti domu se bomo vračali ob 14. uri in prispeli v Celje ob cca 19. uri. Cena izleta: 1.480 dinarjev S KUPONOM NT SAMO 1.280 dinarjev. Torej ugodnost, ki je ne kaže zamuditi! Prijave sprejema TTG Celje, Titov trg 1, tel. 23-448 KUPON ZA IZLET TTG in NT-RC Prijavljam se za izlet v MEDULIN 12. 12. 1981 IME IN PRIIMEK ............................................. ljubljanska banka Splošna banka Gelje POSLOVNA ENOTA ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO Delegati šestega zbora Ljubljanske ban- ke Splošne banke Celje so med drugim sprejeli tudi predlog kreditnega odbora za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter izvršilnega odbora LB Splošne banke Celje o ustanovitvi Poslovne enote za sta- novanjsko in komunalno gospodarstvo pri Ljubljanski banki Splošni banki Celje zavo- ljo združevanja in upravljanja z namenski- mi sredstvi za to panogo gospodarstva. Formalno bo poslovna enota pričela z de- lom 1. januarja 1982. leta. Sprejeti zakon o stanovanjskem gospo- darstvu in družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbeno-ekonomskih odnosov v stano- vanjskem gospodarstvu, med drugim zave- zujeta temeljne banke v SR Sloveniji, da pospešijo svojo preobrazbo tudi za po- dročje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva tako, da oblikujejo stano- vanjsko komunalne banke kot samostojne temeljne banke, oziroma poslovne enote v okviru temeljne banke. Pri Ljubljanski banki Splošni banki Celje in bržčas tudi pri drugih temeljnih bankah v okviru LB združene banke so se odločili za ustanovitev poslovnih enot, ker pomeni ta odločitev tudi cenejšo pot za izpolnitev iste naloge. V tem je tudi odsev racionalne- ga gospodarjenja s stanovanjskimi sred- stvi. Glede na to, da je s konferenco članic banke za področje stanovanjskega in ko- munalnega gospodarstva možno zagotovi- ti neposredno upravljanje z namenskimi sredstvi v banki, bo konferenca članic za to področje, tista dopolnitev, ki bo delo po- slovne enote resnično približala združene- mu delu, samoupravnim interesnim skup- nostim in olačanom. _ ........ . _ _______ Za upravljanje s sredstvi poslovne enote bo formirana konferenca, sestavljena iz delegatov članic, ki opravljajo svojo dejav- nost na področju stanovanjskega in komu- nalnega gospodarstva in delegatov obča- nov - varčevalcev. Konferenco bo sestavljalo 42 delegatov. Zbor banke je tudi v celoti potrdil dejav- nost poslovne enote in uporabo združenih sredstev. Glede na potrebe združenega dela in občanov za gospodarjenje z denarjem v stanovanjskem in komunalnem gospodar- stvu, bo poslovna enota združevala in upo- rabljala z združenimi sredstvi članic banke, ki opravljajo svojo dejavnost na stanovanj- skem, oziroma komunalnem področju, s sredstvi na računih skladov skupne porabe za stanovanjsko graditev, s sredstvi, ki jih TOZD, KS, interesne skupnosti in druge družbeno pravne osebe namensko združi- jo, oziroma vežejo za kreditiranje zidave stanovanj in komunalnega gospodarstva, pa tudi s sredstvi, ki jih iz skupno zbranih hranilnih vlog in drugih depozitov obča- nov, v skladu z družbenimi plani, namenja- mo za kreditiranje stanovanjske in komu- nalne graditve Tu pa so še sredstva na računih hišnih svetov, sredstva, ki jih ob- čani namensko v obliki hranilnih vlog ali v drugih oblikah vložijo v banko za pridobi- tev stanovanjskega posojila, in še druga sredstva, ki jih namenjamo za kreditiranje zidave stanovanj in komunalnih dejavno- sti. Povsem natančno je opredeljeno, kako se bodo tako združena sredstva uporablja- la. Znane so tudi pristojnosti konference, poslovnega odbora poslovne enote itd. Skratka, ničesar ni prepuščeno naključju Vse pa zato, da bi dosegli tudi na tem področju čim boljše uspehe. 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 46 - 19. novembgr FOTOKRONIKA TEDNA DOMAČEGA FILMA 81 CENEJŠE VSTOPNICE Kulturna skupnost občine Celje se je še dodatno.i vključila v uspešno organizacijo letošnjega TDF. K; rednim sredstvom za to manifestacijo je dodala še' 15.000 din in tako pripomogla, da so bile kinovstopnice i cenejše, spored kratkih filmov v dvorani kinogledali-' šča pa je bil brezplačen. Nižje cene vstopnicam (10 i dinarjev) so omogočile predvsem mladini, da si je lažje ■ ogledala spored mladinskih filmov, spored filmov po-i svečen 40-letnici vstaje in 20-letnici neuvrščenosti ter sporedu filmov črnogorske kinematografije. LETOS 35.000 OBISKOVALCEV To ni majhno število, če upoštevamo, da osnovne^ šole praktično niso imele posebnih predstav zaradi.^ manj primernega sporeda. Toda želja organizatorjev je, \ da bi skozi vse leto počasi raslo število tistih, ki gledajo i domače filme. SEZONA MIRU V PARIZU: Predstavnik gostitelja večera - METKE Celje Vlado Simončič pozdravlja scenografa Milenka Jeremiča in režiserja Predraga Goluboviča. B ANO VIČ STRAHINJA: Tretjega premiernega večet je udeležil režiser filma Vatroslav Mimica. Priz^ ustvarjalcem filma je izrekel Franjo Čevnik, predst» INGRADA. MOJSTRI, MOJSTRI: Številno ekipo ustvarjalcev filma je pozdra vil Predsta vnik Ljubljanske banke Marjan Ašič. Od leve: Smilja Zdravkovič, Semka Sokolovič, Snežana Nik- šeič in Miča Tomič. SAMO ENKRAT SE LJUBI: Režiser Rajko Grlic in scena- rist Branko Šomen na odru. V imenu gostitelja večera modne konfekcije Vesna Zagreb ju je pozdravila Marta Kline. SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL: Predstavnik gostitelji Razvojnega centra Celje Robert Ceglar pozdravlja ekipi Slobodana Aligrudiča, Nado Pani, Abdulaha Sidraml Vilka Filača, Slavko Štimac pa je zakrit. PADEC ITALIJE: Predstavnik gostitelja večera Območne zavarovalne skupnosti Triglav Celje Janko Mirnik poz- dravlja ekipo: Zorka Rajčiča, Lordana Zafranoviča in An- tuna Nalisa. RITEM ZLOČINA: Marko Brezigar, predstavnik STC Jav- nih skladišč Celje, gostitelj filma Ritem zločina pozdrav- lja: Ivico Vidoviča, Zorana Tadiča, Božidarko Frajt in Fabijana Šovagoviča. KRIZNO OBDOBJE: Ustvarjalce je pozdravil predstd\nm SOZD MERX DO Tkanina Ivo Brenčič in sicer Francm Slaka, Roberta Batellija, Hano Preussovo in Radovam Čoka. I STARA ZNANCA TEDNA DOMAČEGA FILMA Ni naključje, če smo ju lahko takole posneli sku- paj na enem od številnih posvetovanj Tedna doma- čega filma. Stanka Godnič, novinarka i-n filmska kriti- čarka dnevnika Delo in re- žiser Jože Gale, sicer pa predsednik Društva slo- venskih filmskih delavcev. Neumorna sodelavca Te- dna domačega filma vsak na svojem področju prispe- vata k vsebinski bogatitvi manifestacije, kjer lahko preudarna beseda mnogo pomeni, to pa je pri vsebin- ski izvedbi Tedna domače- ga filma še kako po- membno. ŠE PREMALO IZKORIŠČENI POGOVORI Ce jemljemo Teden domačega filma kot možnost dialoga med ustvarjalci filmov občinstvom, potem lahko rečemo, da smo kljub nekaterim dobrim letošnjim pogovoro"^ vendarle to priložnost premalo izkoristili. Naš posnetek prikazuje Branka Stamejčiča (k'^ menjaje z Dragom Medvedom) vodil pogovore, kako v družbi Branka Somna in R^^, ,j Grlica spodbuja gledalce k vprašanjem. Letošnji pogovori so pokazali, da bi jih morali goJ' z veliko pozornostjo, saj so ustvarjalci filmov pripravljeni na ploden dialog. ^6 - 19- november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 17 hECANJE Z MARJANOM JUTERSKOM IZ GOTOVELJ ROJAČ, KI DELA IN LOVI PO MERI panjšimi presledki že več kot 25 let zvest ktojaškemu poklicu ianč premagali Kranjsko ''[^^ z rezultatom 8:6 (0:2, t 4:2). Bila je to izena- 'j,a borba, v kateri so Kranjskogorčani J|,l