Stran 173 Obrtnija. Pristojbinski ekvivalent. V zadevi pristojbinskega ekvivalenta odprtih in komanditnih družb se pripravlja sedaj peticija, za katero se bode tudi pri nas pobiralo podpise, saj je ta stvar velikega pomena tudi za naše trgovce in obrtnike. Da bodo ti vedeli, za kaj se pri ti peticiji gre, hočemo stvar nekoliko pojasniti. Ministrski ukaz o ekvivalentu. Finančno ministrstvo je dne 30. marca t. 1. izdalo naredbo, s katero določa glede odmerjanja pristojbinskega ekvivalenta odprtim trgovskim družbam in komanditnim družbam naslednje: 1. Odprtim trgovskim družbam, katerim se v petem desetletju ni predpisal obrtni ekvivalent od nepremičnega premoženja, se ta ekvivalent, če so ga dolžne plačati, predpiše samo za šesto desetletje, predpisovanje za potekla leta desetletja pa se opusti. 2. Finančna ravnateljstva se pooblaščajo, da opuste naknadno iztirjanje ekvivalenta, ako so odtrpe trgovske družbe ali komanditne družbe svoje nepremično premoženje po predpisih za šesto desetletje oglasile in se je dognalo, da se prepisna pristojbina od sprejetja dotičnih pristojbin družbo ni plačala, to pa le, ako so nepremičnine prišle v last dotične družbe pred 1. januvarjem 1. 1896. in ako ni posebnih vzrokov, da se pristojbina tudi naknadno iztirja. Ta določba seveda ne velja za tiste slu* čaje, ki so po zakonu z dne 13. decembra 1. 1862. drž. zak. št. 89 (opomnja 1 ali opomnja 2 lit. b) pristojbinskega ekvivalenta sploh oproščeni. 3. Od tistih nepremičnin, ki so last kake odprte trgovske družbe, ni plačati prepisne pristojbine, ako se zgode v dotični družbi premembe v osebah, to je, če stari člani pristopijo, samo da družba še dalje obstoji, namesto prepisne pristojbine pa je plačati v tarifni točki 106, B, e, zakona s 13. decembra 1. 1862. določeni pristojbinski ekvivalent. To velja tudi za slučaj, če so družbine realitete v zemljiški knjigi vpisane na ime ka-cega posameznega člana dotične družbe. Ako se je vzlic temu primeril slučaj, da so se od ealilet, katerim je sedaj predpisati pristojbinski ekvi- valent, tekom predidočih desetletij naložile povodom premembe mej družbinimi člani prepisne pristojbine, tako je na zahtevan je dotične družbe to nepravilno naloženo pristojbino od pristojbinskega ekvivalenta odšteti. 4. Za odmerjenje ekvivalenta ne neizogibno potrebnega detajliranja ekvivalentnih napovedi se ne sme zahtevati. Zlasti zadostuje sumnarična napoved glede fundus instructusa, ako je po njem mogoče spoznati njegovo vrednost. Sme se tudi vrednost pavšalno označiti. 5. Finančna oblastva prve instance se pooblaščajo, da tistim družbam, katere doslej niso plačevale pristojbinskega ekvivalenta in torej še ne poznajo dotičnih zakonskih predpisov dovolijo podaljšanje v § 20. naredbe finančnega ministrstva z dne 14. julija 1. 1900 določenega roka za predložitev napovedi toda k večjemu do 30. junija 1. 1901. Rekurzi zoper naročenje napovedi. V jedni zadnjih sej poslanske zbornice je na interpelacijo češkega poslanca dr. Stojana vštetja aktivnih obresti v napoved odgovoril finančni minister, da je že naročil finančnim oblastvom, da ni plačati ekvivalenta od tistih obresti, ki so bile 31. decembra 1. 1900 v naprej določene za porabo, a so se dodale premoženju. Ta določitev o porabi obresti mora biti izrečena v ustanovnem pismu ali v statutu, drugače se obresti prištejejo premoženju. To velja tako za duhovniške beneficije, kakor tudi za druge juridične osebe. (Dalje sledi). stran 182. Obrtnija. Pristojbinski ekvivalent. (Dalje). Zgodovinsko-politično pojasnil o pristoj- binskega ekvivalenta. Obrtni in trgovski krogi se že več let zavzemajo za primerno reformo zakonskih določb o pristojbinskem ekvivalentu, ali da se je c|j;)kazano, da je tolmačenje zakona, kakor je v navadi pri finančnem ministrstvu, ne-vzdržljivo, se vladni krogi vender ne ganejo. V naslednjih vrstah hočemo podati kratko zgodovinsko-politično pojasnilo pristojbinskega ekvivalenta in sicer na podlagi res znamenite spomenice dr. Josipa Eohla, tajnika obrtniške zveze v Libercah n^ Češkem. Pristojbinski ekvivalent se je uvedel, da bi imela država nekako nadomestilo za prepisne pristojbine, katerih pri posestvih posameznih ljudi razmeroma prav pogostoma dobiva, mej tem, ko se posestva juridičnib oseb le jako redkokedaj prepišejo, in država torej časih veliko desetletij in še dlje ne dobiva nikacih predpisnih pristojbin. Ta ekvivalent se je uvedel takoj, ko je bila država v veliki stiski in je nujno potrebovala denarja. Najprej se je to zgodilo z zakonom z dne 9 februvarja 1. 1850. drž. zak. št. 50. S tem zakonom se je določilo, da se mora od nepremičnega posestva občin, ustanov, duhovniških štipendij, cerkva itd. plačati od vrednosti teh posestev vsakih deset let dva odstotka davka, toda le od tistih nepremičnin, katere nosijo obresti, ne od tistih, ki se ne obrestujejo. stran 183 S tem zakonom je država hotela zadeti takozvano mrtvo roko, isi je bila doslej vseh davkov in davščin oproščena. Nesrečni izid vojne na Italijanskem L 1858. je grozovito vplival na državne finance. To je napotilo vlado, da je 23. junija I. 1862. predložila poslanski zbornici zakonski načrt, s katerim se nalaga dolžnost, plačevati pristojbinski ekvivalerit tudi trgovskim in obrtniškim združitvam in društvom. Po dolgih razpravah je poslanska zbornica ta načrt zakona v nekaterih bistvenih točkah premenila in dne 24. novembra tistega leta sprejela tako spremenjeni zakon. Ta zakon je določil, da se: 1. Ekvivalent od nepremičnin takoimenovane Wtve roke zviša na tri odstotke; 2. da se ekvivalent iztirjava tudi od posvetnih društev, zavodov in korporacij; 3. da se obdavči tudi premično premoženje v točkah 1. in 2. navedenih skupin; 4. da se obdavčijo tako tudi akcijske družbe in sploh vse združitve, ki merijo na dobiček, in katerih člani imajo pravico do kakoršnega si bodi dela skupnega premoženja — in sicer se je ekvivalent določil najprej na tri odstotke, kar pa se je 15 mesecev pozneje, namreč z zakonom z dne 29. februvarja 1. 1864. premenilo tako, da se je določil davek na IV2 odstotka. Iz razprav o tem zakonu, ki so se vršile v poslanski zbornici, se ne da posneti, kaj sta vlada in parlament mislila konkretirati z besedami »združitve, ki merijo na dobiček". Govorilo se je tedaj samo o delniških društvih, in nihče se ni zmenil za opomine in svarila takratnega poslanca dr. Fleischerja, ki je opetovano prorokoval, da bode nedoločnost izraza „ združitve, ki merijo na dobiček" povod, da se bodo te besede lahko tolmačile v najširšem smislu, in da se bode iz te ne-določnosti lahko razvilo hudo breme prav za neimovite obrtnike in trgovce. 25 let se je vlada res držala načela, da se sme pristojbinski ekvivalent nalagati samo delniškim društvom, ali po preteku teh 25 let je vladi nakrat prišla na misel, da se da nejasnost zakonovega besedila dobro izkoristiti. V tem, ko se na Ogrskem, kjer velja doslovno tisti zakon kakor pri nas, pristojbinski ekvivalent tirja samo od delniških družb, pa se je stvar 1. 1888. pri nas korenito premenila. (Dalje sledi). Obrtnija. stran 192. Pristojbinski ekvivalent. (Dalje). Prvi fiskališki poskus. Šele 1. 1888. je avstrijska finančna oblast prišla nakrat na misel, zahtevati na pristojbinski ekvivalent ne le od delniških družb, ampak sploh od vseh trgovskih in obrtniških družb. Prva žrtev tega popolnoma novega tolmačenja zadnjič omenjenega zakona je bila neka trgovska firma na Predarlskem. Finančna oblast pa ni zahtevala, da mora dotična firma plačati ekvivalent od tistega časa, ko je finančna oblast prišla na to znamenito misel, ampak zahtevala je, da se mora ekvivalent plačati za ves čas nazaj, za ves čas od 1. jaouvarja L 1863. Dotična firma se je pritožila na upravno sodišče, to pa je podano pritožbo zavrnilo. Od tedai se je zdaj tu zdaj zopet tam kaki trgovski ali obrtniški firmi predpisal pristojbinski ekvivalent, a le malokateri se je posrečilo, da se je s pritožbo na upravno sodišče ubranilo tega krivičnega bremena. Veliki fiskališki zajezd. Z januvarjem letošnjega leta so se finančna oblastva načeloma postavila na stališče, da morajo sploh vse trgovske in obrtne družbe plačevati pristojbinski ekvivalent. Finančna oblastva so vse trgovske in obrtne družbe, naj imajo kaj nepremičnega premoženja ali naj ga nimajo nič, pczvala, da morajo podati izpovedbe o svojem premoženju v svrbo odmerjenja pristojbinskega ekvivalenta. To se je zgodilo na podlagi naredbe finančnega ministrstva z dne 14. julija lanskega leta (drž. zak. št. 120), 8 katero naredbo je vlada enostransko premenila zadnjič omenjeno določba zakona glede gotovih oprostitev od pristojbinskega ekvivalenta. S to naredbo je upravna oblast premenila zakon in mu dala smisel, ki ga zakonodajalec ni nikdar imel. Ratio legis. Že to, da se je pristojbinski ekvivalent naložil delniškim družbam nasprotuje duhu zakona, zakaj delnice dobe vsak čas druzega lastnika, zdaj se prodajo, zdaj se darujejo, zdaj se podejujejo. Delnice krožijo neprestano iz rok Y roke, delnice spadajo mej najbolj premične stvari, ker se jih lahko prodaja, daruje, podeduje in uničuje. Država ima pri delnicah že itak velik dohodek, ker je na pr. od vsake prodaje delnic na borzi plačati borzni davek, od vsake daritve, od vsake dedščine se plača pristojbina. Kaj pa hoče vlada še več? Zakon se je torej nelogično razširil. Prvotno je bil namen, obremeniti s pristojbinskim ekvivalentom samo takozvano »mrtvo roko", toda juristi so iztuhtali, da je mrtva roka juristična oseba in iz tega so sklepali, da se mora po istem merilu meriti sploh vsem jurističnim osebam. Prezrli so pri tem bistveno stan te zadeve, da je mej juristi čnimi osebami velik rszloček. Po duhu zakona in po intencijah zakonodajalca morajo gotove juristične osebe biti na vsak način oproščene pristojbinskega ekvivalenta. Upravno sodišče je to v dveh slučajih celo samo priznalo, kajti oprostilo je dve komanditni trgovski predpisanega ekvivalenta. Upravno sodišče se je pri tem sklicevalo na § 123. trgovskega zakona, češ, da komanditne družbe zategadelj niso podvržene pristojbinskemu ekvivalentu, ker niso ustvarjene za dlje časa kakor dotlej, dokler posamični člani take družbe oziroma njihovi pravni nasledniki žive. To je vender jasno, a finančna oblast se za to vender ne zmeni. (Dalje sledi). Stran 193 Stran 203 Obrtnija. Pristojbinski ekvivalent. (Dalje). Ravno tako kakor komanditne družbe, na katere se nanaša v zadnjem članku citirana razsodba upravnega sodišča, tako tudi odprte trgovske družbe ne morejo dlje trajati, nego žive člani dotične družbe oziroma njihovi dediči. Saj določa celo trgovski zakon z ozirom na te družbe v 123.: „Odprta trgovska družba se po smrti jednega družabnikov razpusti, ako pogodba ne določa, da ostane družba z dediči umrlega družabnikatt. Sklicevali smo se slednjič na dve razsodbi upravnega sodišča, s katerima je bila veljavnost § 123. trgovskega zakona za komanditne družbe izrecno pripoznana; imamo pa tudi razsodbo, katera to isto pripoznava tudi za odprte trgovske družbe. V tej razsodbi iz 1, 1898. (št. 11.561 budjeviške finančne oblasti) je rečeno: „Odprta trgovska družba, ki je bila ustanovljena, ne da bi se glede dobe nje obstanka bilo kaj natančnejšega določilo, velja kot ustanovljena za toliko časa, dokler živi ustanovnik, zakaj vsled nedostajanja druge pogodbene določbe, razpusti se ista po ustanovnikovi smrti v smislu člena 123, vrsta 2 trgovskega zakona. Z ozirom na to zakonsko določbo nikakor ne gre, preobračati njenih pravnih posledic v direktno nasprotje in istemu, ki se sklicuje na ipso iure nastalo pravno posledico nalagati še dokaz, da se ni zgodilo še ničesar, kar bi bilo to pravno posledico izključilo". Pri delniških družbah je na prvi pogled jasno, da niso ustanovljene samo za čas, dokler žive delničarji. To je popolnoma proti naturi delniških družb. Iz tega pa potem izhaja, da se zakon o pristojbinskem ekvivalentu (Op. 1. § 106, B, e). „Pristojbinski ekvivalent ne velja za družbe, ki so bile v svrho skupnega pridobivanja ustanovljene za čas, dokler žive družabniki ali njihovi dediči" nanaša samo na odprte trgovske in na komanditne družbe. Tolmačenje tega zakona v tem smislu, kakor je obsega uvodom teh člankov citirana senzacijonelna naredba finančnega ministrstva, je popolnoma napačno tolmačenje namreč, da so oproščene pristojbinskega ekvivalenta samo tiste odprte trgovske družbe in tiste komanditne družbe, ki so bile od začetka in izrecno ustanovljene samo za čas, dokler žive prvotni družabniki in samo njih prvi dediči. To je vender nesmiselno, zahtevati, da naj se izrecno določi nekaj, kar se po sebi razume. Kontrahentje kake take družbe se tudi pri najboljši volji ne morejo za dlje obvezati kakor za tisti čas, ko žive. To je vender maksimun tega, kar se sploh more določiti. Upravno sodišče je sicer pri neki priliki trdilo, da zamorejo take družbe nedogledno dolgo obstati, ako se vedno novi družabniki sprejemajo. To je že mogoče, da morejo obstati nedogledno dolgo, toda zato se sploh ne gre; ustanoviti se na nedogleden čas absolutno ne morejo in v smislu prej omenjene zakonske določbe (Op. 1., § 106 B, e) je ravno merodajno, za koliko časa so bile ustanovljene! Ali pristopi čez 10, 20 ali 50 let tej družbi kak nov družabnik, tega pri ustanovitvi ne more nihče vedeti, po vrh pa je sprejetje novega člana mogoče samo Stran 204. po novi pogodbi. S to preneha prejšnja družba in se ustanovi nova. Zakonska določba, da so oproščene pristojbinskega ekvivalenta vse „družbe, ki so ustanovljene samo za čas življenja družabnikov in njihovih dedičev", se strinja popolnoma s § 123. trgovskega zakona in ima brez vsa-cega dvoma namen, karakterizirati odprte trgovske in komanditne družbe v nasprotju z delniškimi družbami in drugimi tem podobnimi družbami ter jih izrecno oprostiti priafnjHinRkfiffa ekvivalenta. fKonec prih.) Stran 213 Obrtnija. Pristojbinski ekvivalent. (Konec.) Protizakoniti fiskalizem. Tista določba pristojbinskega zakona, s katero smo se bavili (T. P. 106 B. e. opom. i.) ima še prav zanimiv privesek. Ta se glasi: „Pristojbinski ekvivalent se ne sme predpisati družbam za skupno pridobivanje, ki niso ustanovljene za dlje časa kakor za 15 let". Iz tega misli finančno ministrstvo, da sme per argu-mentum e contrario sklepati, da so vse družbe ustanovljene za dlje kakor 15 let pristojbinskemu ekvivalentu podvržene, kar je seveda flagrantna krivica in drugega nič kakor jasno izhaja iz tega, kar smo pisali v prejšnjih številkah o tej zadevi. Ta poskus ni druzega, kakor protizakonito fiskalično nasilstvo. Sploh je vse tolmačenje zakona, kakor je obsega naredba finančnega ministrstva z dne 14. julija 1. 1900 svojevoljno fiskalično in v najdirektnejšem nasprotju z nameni zakonodajalca, da še več, naravnost protiustavna prememba veljavnega zakona. Vsled tega je liberško trgovsko društvo podalo obširno in temeljito spomenico na vlado, specielno na finančno ministrstvo. V tej spomenici zahteva, naj se vlada drži duha in besedila veljavnega zakona, zajedno pa naj sproži, da se zakon v državnem zboru tako spremeni, da se ne bo več mogel zlorabljati po znani fiska-lični navadi. Zdaj cirkulira po vsi Avstriji v tem smislu sestavljena peticija na poslansko zbornico. Želeti bi bilo, da dobi ta peticija tudi pri nas kar mogoče največ podpisov, zakaj, za nas je stvar še posebne važnosti, ker je jako mnogo tacib trgovskih in obrtniških družb, največ tacih, ki štejejo po dva člana, in za katere pomeni pristojbinski ekvivalent jako občutno breme. .Gospodarska zveza v Ljubljani je imela v torek svoj občni zbor pod predsedstvom dr. Šusteršiča. Iz poročila ravnatelja „Gospodarske zveze" je razvideti, da je tekom leta 1900 pristopilo 36 hranilnic in posojilnic z deleži L vrste, 34 hranilnic in posojilnic z 42 deleži II. vrste, 33 konsumnih društev z deleži II. vrste, 25 trgovcev, 11 obrtnikov in 1197 rednih članov. Ob novem letu 1901 je pristopilo 200 rednih in 10 trgovskih članov, 28 zadrug z deleži II vrste in 1 zadruga z deležem I. vrste. Promet „Zveze" znaša 2,583.778 kron primankljaj znaša 10.547 kron 43 vin.