NaSa zemlia — iredenta. § Ioterpelacija v Begradu za na§ šolstvo v zasedeneui ozemlju. Iz Beograda poročajo: Ur. Korošec in posl. Baiiič sta stavila na razne ministre veC vprašanj. Posl. dr. Joža Lovrei-čič je stavil vprašamje na vlado, kaj In kako misli prekc mirovne konference v Parizu ukreniti, da se ohrani naše narodno šoistvo v zasedenem ozemlju. To interpelacijo moramo najtopleje pozdravljati, ker narn*kaže, da ie slednjič prišel smisel za težnje našega prebivaistva na okupiranera ozemlju tudi med naše merodajne kroge v parlamentu. Dosedaj smo korakov in pravega zanlmanja in dela glede tega vpraSanja splošno pogrešali. SLoveniija je prevec pasivna z ozirom na delo, ki nam ga je započeti na tem ozemlju; ni smisla za žrtve, ki jih bomo morali doprinesti za to ozemlje in javnost uganja le svoj »špon« z vprašanjem italijanske zasedbe. Ta utis ima vsakdo, ki pride z okupiranega ozemlja v Slovenijo! Kako naj potem zabtevamo, da naj se zaTiima za to vprašanje hrvatski in srbski del Jugoslavije? Pri nas je premalo smisla; zato bomo zamudili marsikateri ugoden trenutek in posebno vprašanje učiteljstva se bo za nas neugodno rešilo, če n'e pride kaj pozitivnih podpor in resnega dela v tem oziru. Zato moramo tembolj pozdraviti gibanje naših pralamentarnih krogov, ker smairamo to za drugo važno pot, po kateri se da in se bo moralo pomagati našim bratom na okupiranem ozemlju. Posebno važno ie to za sedaj, ko nimamo svojega konzulata y Trslu, in dokler ga nimamo, ker pozneje bo vsaj deloma skušal dlplomatičnim potom sčistiti naš konzulat naše jezikovno pravo na tem ozemlju. Naša zahteva, za katero se moramo boriti po vseh potih in z vsemi silami, ostane in mora ostati skupna vsem strankarn. namreč: Zahtevamo od Italije, da nam vse do zadnjega vzpostavijo na šolskem polju, Kar so nam uničili tekom okupacijc, vse šole - ¦ do zadnje; da nam na tem ozerniju vzposlavijo naš maksimum, ki smo Ka imeli pod Avstrijo na šolskem polju in Je trpel zaradi vojne: in da nam dajo na. ,cm ozemlju vse, kar bi morali po narounih piavicah imeti in bi dobili, če bi to ozemIje ostalo ohranjeno nam i-n šolstvo pod našo upravo — a nam Avtrija tega n-i dala le zaradi narodnega sovraštva do nas in zatiranja naše narodnosti. Dolžnost naše vlade je, uporabiti vsa sredstva pri italijanski vladi, da te zahteve izvede! § Šolsko vrašanje v Trstu in zasedenem ozemlju. Za tržaške Slovence je postalo. šolsko vprašanje zelo pereče. Mnogi še nameravajo izseliti sarno zaradl Jol. Pa tudi v ostalih krajih zasedenega ozemlja vlada nejasnost in negotovost. Fržaški guverner še ni izdal nikakih definitivnih naredb za bodoče šolsko leto. Pri tržaški vladi razpravljajo o načrtu glede ureditve in reforme šol. Tržaški nacionalci pritiskajo, da se povsod uvede samo italijanski šolski pouk. V Trstu nočejo nacionalci priznati zasebnih slovenskih šol. § 20 slovenskih učiteljev za italijanski tečaj. !z Tolraina poročajo, da je odpotovalo v Florenco 20 slovenskih učiteljev, da bi tam obiskovali kurz za italijanščino. § Zaveden dečko! V nedeljo dne 26. pr. m. je imelo vojaštvo mesta Skradina v Dalmaciji slavje. pri katerem je razen vojaštva in kakih deset italijanašev sodelovalo tudi nekaj siromašne dece iz Dubravica in Skradina. To so oni otroci, ki morajo za dnevno hrano poslušati predavanje italijanske narodne himne in drugih italijanskih pesmi. Neznatai sprevod je z giaano deco na rnestu, kjer je biia svečanost, odpel dve italijanski hirnni. V ta sprevod so nekega otroka vzeli s silo. Ko so otroci šii v spremstvu svojega natizornika po obali, je nadzornik opazii dečka Dacica, skocii k njemu in ga iiotel prisiiiu, da bi šel z njim. Utrok pa se je branil in ni iiotei iti s sprevouoin, ter je kiical*. »Nisem ltalijan, jaz sem frrv a t, n e č e m.« Naozonnk ga je s silo potegnil v vrsto ter doiočil nekega vojaka, da ga varuje, da ne bi pobegnil. jj Veiiko rekiaruo delajo itaiuani za italijanski uciteijski tečaj. bedaj prinaša zupet uradni »Usservatore«. V kratkem se otvori v Florenci poietni učiteljski tečaj za uciieljstvo siovenskili ljuciskin šol v zasedeaem ozemlju. UCitelji in učiteJjice inestnin ijuaskifl šol s slovenskim ucx nuu jezikom v irstu se pozivajo, naj se javijo v učiteljskem šolskem odaeiku mestne občine. § Solska beda Primorja. Iz zasedenega ozemija nani pišejo: italijanski režim grozi, da bo zasedeno Primorje izstraaal ne le gmotno, marveč tuui auševno. Mnogo, žal premnogo slovanskili uciieijev zapusča svoja mesia v zaseaenih krajili in beži v blovenijo, kjer je ueueij vaien pred italijanskimi odioki, pred ltalijanskim nauzoruikom in pred neštetimi sikanarni, ki si jiii zna izmisiiti zaseat-ena oDlast, ziasti ce je italijanska. Zaiaditega ostajajo siovenski otroci suote, sola jim je huaa mačelia. izročeni bouo v vzgojo laškim absoiventom posebnega učiteijskega tečaja, orgamiziranega naiasč v raznarodovaine svrhe, in v šoio se počasi vseljuje tisti duh nestrpnosti in surovega ubijanja narodnega čuvstva in jezika, ki ga puznamo iz šoi Schulvereina in budmarke. Z eno besedo: na Primorskem se vrši vsled bega tolikih učiteijev isti razkroj narodnega življenja, ki se je desetietja s tako katastrofalnim uspehom vrsil na Koroškem. bola postaja zavod za zastrupijevanje nedozorele mladine in narotini jezik se umika korak za korakom v svoje zadnje zavetišče, v cerkev. Po »Slov.«