NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik S lulil 1991 • številka 28 • leto XLV • cena 25 dinarjev Umazani dodatki Kmecl in Kacin o vojni in času, ki je pred nami. Stran 5. Potem, ko je utihnilo orožje, smo priča siloviti gospodarski vojni. Direktna materialna škoda očitno ni bila dovolj, zdaj so na vrsti ukrepi, s katerimi hočejo državni medvedje dodobra izprazniti slovenske panje. Več o tem na 4. strani Novega tednika STRAN 2 VELIKO POLITIKE, MALO DENARJA STRAN 2 NOČEJO DELATI ZA JA STRAN 7 ČAS VESELJA hi ZELENA OAZA SREDI ZELENE SLOVENIJE Ladzirano spogiedovanie s tanKI Vojni dnevnik slovenskega teritorialca na strani 13. 2. stran - 18. julij 1991 c^roški vi KOMENTIRAMO Veliko politike, malo denarja In kaj bo, ko bo konec trime- sečnega moratorija, ko bo konec pogajanj in težkokri- lih razpoloženj? Nobenega glasu ni namreč o tem, kako bo slovenska vlada preprečila gospodar- ski zlom Slovenije. Poslo- vodna vodstva v celjski regi- ji, pa ne le pri nas, še sešteva- jo izgube zaradi armadnega napada in zaradi nasilne pre- kinitve blagovnih in denar- nih tokov na vseh straneh: Politične pritiske federalne- ga vrha je armada kronala s kazensko ekspedicijo na slovenskih tleh. Zdaj, v času pogajanj, bo Slovenija vno- vič pod pritiski - ne le poli- tičnimi, marveč zlasti gospo- darskimi. Zaplembe premo- ženja naših podjetij v drugih republikah so le zunanji po- jav neusmiljenega spopada ob delitvi jugoslovanske de- diščine. Čez čas bo sicer trg trg in gospodarstvo bo našlo skupne interese. To že zdaj nakazujejo nekateri primeri podjetniškega ravnanja iz politično najbolj zadrtih re- publik. Toda v prihodnjih mesecih se bo še marsikaj zgodilo. Povsem lahko se zgodi, da bo Slovenija vs^ začasno ostala bolj praznih rok, kot si morda upamo mi- sliti. Med drugim tudi zato, ker bo v nekaterih vzhodnih državah center, dokler ima še nekaj moči (SZ), politično diktiral dinamiko gospodar- skih povezav s slovenskimi podjetji. Nek^j podjetij je, tudi na celjskem območju, ki to že čutijo. Nevarna politična norogla- vost, ki je zdaj povsem za- senčila nebo nad Jugoslavi- jo, potemtakem ne more biti merilo za prihodnost. Slo- vensko politično vodstvo, ki seje modro odločilo za spre- jem brionske deklaracije, je pozabilo, da povojno sloven- sko obdobje pridobivanja suverenosti in neodvisnosti zahteva tri povsem razpoz- navne in politično povsem enakovredne scenarije: ne- okostenela izhodišča za po- gajalca z Jugoslavijo (mi- šljeni so armada, federacija in republike), stalna diplo- matska pobuda v svetu in gibčen scenarij gospodar- skega prilagajanja novim razmeram. Kar zadeva pogajanja z Jugoslavijo, so igre z dr. Janezom Drnovškom poli- tično nemodre in netaktične. Vseeno je, koliko zvijačno- sti, zahrbtnosti ah balkanske pogajalske spretnosti zmore federalni vrh (z vso agresiv- no navidezno prostoduš- nostjo armade, ki se še noče pogledati v ogledalo). Slaba tolažba je tista tolažba, ko politika ne želi videti stvari take, kot so. Slovenija je naj- prej vse »federalce« potegni- la iz Beograda, dr. Janez Dr- novšek je in ni član zveznega predsedstva, Milan Kučan pa tudi premišlja, kdaj bo in kdaj rie bo primeren trenu- tek za pogajanja z bivšimi političnimi kolegi po Jugo- slaviji. Če je Slovenija sprejela tri- mesečni predah, ki naj svetu pokaže, kaj se sploh da dogo- voriti z bivšo Jugoslavijo, potem zdajšnja pogajalska strategija ni dobra. Vsega ozadja kajpak ne poznam. Vendar - slovenska vlada mora vedeti, kaj bo predloži- la zvezni vladi in posamez- nim resorjem in kaj bo danes storila na monetarnem po- dročju. Prav tako v teh raz- merah ne bodo republiška vodstva pritekla v Slovenijo, ampak mora Slovenija prev- zeti pobudo - pa četudi gre samo za obojestransko infor- miranje in za dogovore o skupnih gospodarskih in- teresih. Tisto, kar je začel Fe- ri Horvat z republiškimi zborničnimi vodstvi, je bilo dobro. Težko se bo namreč pogajati brez - slovenskih pog^alcev. Je že res. Zdaj pogajanjem asistirajo opazo- valci ES, ampak ti se v Jugo- slaviji ne bodo nastanili. Slo- venija pa bo še zmeraj tu, kjer je. Kot neodvisna drža- va bo gledala proti vzhodu in proti zahodu, pa proti jugu prav tako. Samo nekoliko drugače je z armado. Kot je zdaj že jas- no, izgublja tla pod nogami celo pri največjem zavezniku - pri ljudeh. Armada je zme- raj govorila - narod je nepre- magljiv, a zdaj to pozablja. Hrbet ji obračajo celo srbski rezervisti. Ranjena in ranlji- va je še bolj nevarna, v koli- kor ne bo hitro dojela, v kakšno zanko se je ujela v Srbiji, na Hrvaškem, v Slo- veniji.. . Če se hoče vsaj ko- ličkaj častno umakniti, bi morala nemudoma spreme- niti dozdaj povsem napačno politično strategijo. Armada mora v dogovorjenem roku zapustiti Slovenijo, izpustiti slovenske vojake, priznati vojno škodo in se opravičiti državljanom Slovenije. To bi bila velika poteza. Tisti v Sloveniji, ki zdaj odločajo, kako se naj v času premirja razrešijo konflikti zastran položaja armade na našem ozemlju, naj bodo bolj prož- ni, kot so. Javnost naj zve, zakaj Slovenija noče deblo- kirati letališča v Cerkljah, kar postavlja armada kot po- goj za ponovno oživitev letal- skega prometa v Sloveniji. Za vojaške avanture je z vsakim dnem manj mož- nosti. Slovensko zunanje mini- strstvo je dobro izkoristilo vojni spopad kot možnost za popolno diplomatsko pro- mocijo Slovenije. In zdaj? N^slabše je spet z vladno gospodarsko politiko. Pred- log liberalnih demokratov, naj Slovenija takoj pripravi paket gospodarskih ukrepov kot odgovor razmeram, v ka- terih se je in se bo znašla Slovenija, ni bil sprejet. V zadnjih tednih skoraj nih- če od ministrov ne govori ne o gospodarstvu ne o vladni politiki v času trimesečnega moratorija in potem, ko bo znana drugačna matrica go- spodarskih povezav. Slove- nija nima gospodarskega stratega in nima programa gospodarske ofenzive na Za- hod. V tem trenutku potre- buje Slovenija mednarodno gospodarsko subjektiviteto prav toliko kot politično - kaj bodo storile mednarod- ne bančne in gospodarske asociacije zdaj in po treh me- secih ? In kaj lahko storijo ti- ste sosedne razvite države, ki bolj naklonjeno sprejemajo osamosvojitev Slovenije? S^j drži, da vsega ne bo naredila samo vlada in da menedžerji niso povsem brez moči. Toda samostojna država Slovenija bo manj sa- mostojna brez razpoznavne, v svet in v Jugoslaviji usmer- jene gospodarske politike, še posebej v odnosu do tistih mednarodnih inštitucij, za katere je Slovenija najbolj zainteresirana. JOŽE VOLFAND V Rogaški se ne dalo Kljub zaostrenim in ne- gotovim razmeram je delni- ška družba Rogaška ZHT izdala 400 tisoč delnic z no- minalno vrednostjo 50 DEM. Če bo zdravilišče prodalo vse delnice, v kar ne dvomijo, bodo zbrali za 20 milijonov DEM svežega kapitala. Ta denar, ki ga bodo v Rogaški dobili s prodajo delnic, bodo namenili ob- novi starih hotelov, za do- končno ureditev teniškega centra, igrišča za golf in ja- halnice ter za obnovo zdra- viliškega centra. Poleg obi- č^nih delnic so v Rogaški izdali tudi prednostne del- nice v vrednosti milijona DEM, vendar so te delnice praktično že prodane. V Rogaški pripravljeno tudi tretjo emisijo delnic, delni- ce nameravajo plasirati tu- di na tujih borzah, vendar se bodo za to odločili po- tem, ko se bodo politične razmere nekoliko umirile. IB Na vrsti je Celje Najhujši problemi v zdravstvu se selijo po Sloveniji s financiranjem zdrav- stva očitno nekaj ni v redu, saj se hude težave zdrav- stvenih zavodov selijo z ob- močja na območje. V prete- klih mesecih so se nakopiči- le v Mariboru, pa v Ljublja- ni, na Gorenjskem... Sedaj je na vrsti Celje. V ponede- ljek bi morali dobiti zdrav- stveni delavci plače, v to- rek pa vodstvo še ni vedelo, kdaj jih bodo v resnici lah- ko dobili. Zdravstveni center Celje si je za plače izposodil denar že prejšnji mesec. V torek je bil še vedno dolžan 18 milijonov dinaijev - 11 milijonov za prispevke in 7 milijonov za odplačilo kredita. Preden bi lahko izplačali osebne do- hodke, bi morali pokriti 11 milijonov dinaijev prispev- kov in s tem deblokirati žiro račun. Blokiranega imaio od 21. junija. Za same plače po- trebuje Zdravstveni center 35 milijonov dinaijev (brez prispevkov). Kje dobiti denar, je vpraša- nje, na katerega v torek še nihče ni vedel odgovora. »Podjetja so brez dena^a, banka pa tolikšnega posojila tudi ne zmore,* nam je pove- dal direktor Zdravstvenega centra Alojz Žuntar. Bolj preprosti pa so razlogi za takšen polož^. Celotno slo- vensko zdravstvo je v hudih škripcih. Ponekod rešujejo denarne zagate tako, da ne plačujejo obveznosti do do- baviteljev. Nekateri so dolž- ni že tudi za pol leta. Celjski Zdravstveni center je svoje obveznosti do aprila v celoti poravnal in ima sedEg toliko večje težave. Drug razlog pa je zmanjšanje denaija, ki ga republika namenja za zdrav- stvo. Aprila so sd^. 1 čitev, da bodo S ^ namenili več dena^N terialne stroške in dohodke. ZaraSi''^ v Sloveniji pa soj^,'* čitev spremeniU in povečanja so sr^^ zdravstvo zmanjšaj; stotkov. »V šestih;- pomeni to 120 3 manj denarja za oS" hodke, torej več ko> S podobnimi težo., se v drugih zdravstvih gijah že srečali in r^ je nekako uspelo d-"' pogasila. Zato tudi ^ pričakujejo podoben"! ki težav sicer ne boo(i! bo pa omilil trenu^ mere. MILENA B.Prt Generala na obisku v Celju Pokr^inski štab teritorialne obrambe sta v torek obiskala generalpolkovnik Janko Sekimik- Simon in generalmajor Alojz Žokalj-Žiži, ki sta izrekla vso pohvalo pripadnikom teritorialne obrambe za pokončno in odločno držo v nedavni agresiji na Slovenijo. Popoldne sta obiskala še Koroško in si ogledala, kakšen je trenutni polož^ v tem predelu ter kakšne posledice je povzročil napad Jugoslovanske armade. Sprejel ju je komandant Pokr^inskega štaba TO, Viki Krajnc. Janko Sekirnik-Simon je bil komandant Šlandrove brigade, Alojz Zokalj pa komisar. Kasneje sta bila komandant in komisar slavne XIV. divizije, po vojni pa sta opravljala pomembne dolžnosti v samem armadnem vrhu. Tako kot velika večina vojakov sta tudi ta dva razočarana nad dejanji Jugoslovanske armade oziroma soldateske in oba sta v pogovoru povedala, da se bosta z vsem srcem borila za dokončno svobodo Slovencev. Generali v generalštabu nočejo dojeti, da si Ijuc^e želijo predvsem svobodo in demokracijo. Slovence sta pozvala n^ se v teh težkih časih preizkušnje poenotijo in da n^ pozabijo na strankarske boje. JANEZ VEDENIK, Foto: EDI EISPIELER Nočejo delati za JA Brez zaposlitve ostalo 107 ljudi Na zadnji seji laškega iz- vršnega sveta so člani med drugim govorili tudi o polo- ž^u v Vojnem centru za me- dicinsko rehabilitacijo Rimske Toplice. Čeprav razprava o tem ni bila na dnevnem redu, pa so v okvi- ru ocene zadnje vojne in de- javnosti Laščanov v njej, govorili tudi o tem. Oceno razmer v času voja- ških spopadov v laški občini je podal podpredsednik ob- činske vlade Boško Šrot, v razpravo pa so se vključili skoraj vsi člani. V Rimskih Toplicah, v tamkajšnjem Vojnem centru za medicin- sko rehabilitacijo namreč ostaja odprt problem 107 de- lavcev, ki so v prvih dneh agresije Jugoslovanske ar- made na Slovenijo podpisali izjave o lojalnosti s Slovenci in za prestop v Teritorialno obrambo. V vojaškem zdra- vilišču v Rimskih Toplicah so morali zaradi tega na hitro odpustiti 150 pacientov, saj zaradi pomanjkanja zaposle- nih delavcev niso mogli do- bro poskrbeti zanje. Pred- sednik laškega izvršnega cveta Roman Matek je ob tem dejal, da ljudem, ki so podpisali izjavo. Republika Slovenija po 14. členu Ustav- nega zakona jamči socialno varnost - po sklepu občin- ske vlade pa so zadevo že po- sredovali ustreznim republi- škim resornim organom. Tudi na krajevnem uradu v Rimskih Toplicah so že za- čeli zbirati podatke, da bi lahko čimprej začeli reševati socialne težave ljudi, ki so zaradi lojalnosti s Slovenijo ostaU brez zaposlitve. V raz- pravi na seji izvršnega sveta so med drugim dejali, da lah- ko vsak, ki je podpisal izja- vo, le-to v primeru, da se je premislil prekliče in se vrne na delo, če ga bodo sprejeh. Socialne težave so temvečje v družinah, kjer sta bila v vo- jaškem zdravilišču zaposle- na tudi po dva družinska člana. Ob tem je direktor Pivo- varne Laško Tone Turnšek še povedal, da se pri njih že oglašajo ljudje, ki iščejo no- vo službo. Nekateri delavci Vojnega centra za medicin- sko rehabilitacijo v Rimskih Toplicah se namreč po bese- dah podpredsednika l^ške občinske vlade Boška Srota na svoja stara delovna mesta ne želijo več vrniti. Zaplete v Rimskih Topli- cah bo vsekakor potrebno strpno in hitro reševati. Predsednik izvršnega sveta Roman Matek se strinja, da je potrebno ljudem, ki so ostali brez zaposlitve, zago- toviti socialno varnost, ob tem pa sprožiti postopek, da bi Vojni center za medicin- sko rehabilitacijo čimprej prešel v civilne roke in bi v njem razvijali zdraviliški turizem. Pri tem pa bo mora- la veliko dela opraviti tudi občina, saj le-ta ne sme samo čakati na pomoč republike oziroma njenega predsed- stva. tone VRABL Pojasnilo v prejšnji številki se nam je v prispevku Cenovne bombe, objavljenem na 3. strani v podpis k ilustraciji (Cokolešnik s petimi cenov- nimi nalepkami) prikradla neljuba pomota. IVgovina, v kateri je bil ta proizvod kupljen namreč ni Centrova temveč Potrošnikova. Za spodrslj^ se opravičujemo. Kdal obnova ZIdanškove? Po prvih podatkih najl danškovo ulico v Celjni temeljito obnavljati te I roma 5. julija, vendar dd ne odločitve o tem,ali« del letos sploh lotili, v | še niso sprejeli. Zaradi nedavnih voja mer so vse večje inv? v republiki dok^šnjetv^ zato v Celju zd^ še preuj kolikšno tvegar\je bi bila va Zidanškove ulice. 1 dena^a v občinski prora) dok^j nezanesljiv, pri a vanem tri faznem obnaii Zidanškove pa se zd^ a na tudi časovni zamik ! sedah Jožeta Smodile« kovnih služb za koma dejavnost občine Celje k ločitev o tem, ali se bodi) obnove Zidanškove ulio^ na v prihodnjih dneh. Če bodo v celjski oWa sodili, da se temeljite« vendcirle lotijo, bodo M tvena dela potekala v H sovno ločenih fazah, ."ij predvidoma v petek. 26 j n^ bi za promet zaprli ski odsek ZidanškoveJ Trga svobode do križiSl co Ivanke Uranjekove | delu bi obnovili oziroitaj njali vse komunalne vi uredili cestišče - od teg^ hitro bi napredovala^ koliko denarja bi se na« komunalno dejavnost" občini, pa bi bil odvis^ tek obnove v drugem » danškove ulice od p z ulico Ivanke UraiyeK^ začetka Tomšičevega v dolžini 180 metrov. O škodi naslednji ledei v velenjskem izvrt^ tu so v ponedeljek 11 tudi o vojni škod«, j V občini je n^v^J povzročil izpad pr^^ Člani izvršnega sveta . da je za oceno tega trebna temeljita analiza. Zato v tem ^^ občinskem sekret^. ekonomske zadeve s^j^ Ijajo vse potrebne P^ jih bodo v IS obra^^^ naslednji seji, P^ v torek. Takrat naj b'' j li tudi komisijo, ki se ^ jala z vojno škodo i" y posledic, v njej P^ zastopani predstavn* j nih področij. rfj V velenjskem IS ® (j čili tudi za konkr^' ^ najbolj prizadeti!^ ^ Prevaljem, Gorn^ Ormožu in Ljutor"^ grf menili po 30 tisoč moči. Hkrati so P"' r^ meznike in svojih močeh po^sre^ detim Slovencem, n?« nakazujejo občinske organiza'^^ križa. dogodki in uudje 18. julij 1991 - stran 3 ^eslovenci ne »dhajajo domov ^dem J® P*"* posamezni- ci povečala nacionalna nestrp- > ki ponekod po nepreverjenih .fJipTer&štsi že v pravo sovra- . tem naj bi bili seveda naj- .postavljeni Neslovenci, ki so ali stalnem delu v Slo- jcam o raznih izbruhih so se tudi vesti, da Neslovenci ^tno zapuščajo Velenje in odha- j^ov. Na velenjskem Zavodu za i" lovanje pa so nam povedali, da času ni nihče od Nesloven- ^ustil službe, odjavil stalnega bi- se vrnil v rojstni kraj. V Ve- ''^co sicer že pred vojno izvedh # ^__ akcijo za zmanjšanje števila zaposle- nih v podjetjih, kjer je bilo preveč de- lavcev. V to akcijo se je vključilo tudi mnogo Neslovencev, vendar pa so vsi tisti, ki so prepustili svoje delovno me- sto, dobili odpravnine. Za to možnost so se odločili večinoma mladi ljudje brez družin ali tisti, ki so družine pu- stih doma, izven Slovenije. V zadnjem času pa Neslovenci niso odhajali iz Ve- lenja, so zatrdili na Zavodu za zaposlo- vanje. V posameznih podjetjih v velenjski občini je položaj popolnoma enak, na- mreč da Neslovenci ne odhajago do- mov. Še n^manj pa je resnična trdi- tev, da bi odhajah iz Slovenije zaradi napetih nacionalnih razmer, so zatrje- vali v podjetjih in kadrovskih službah. Predsednik Stranke demokratične ak- cije Mehmed Omič (stranko so pred kratkim ustanoviU v Velenju, združuje 620 članov, pretežno muslimanskega rodu) pa nam je povedal, da med člani te stranke ni nikakršnih pritožb in po- datkov, da bi zaradi različnih narodno- sti prihžOalo do kakšnih koh nacionali- stičnih izpadov. »Nasprotno,« je pribil Omič, »vse bolj pogosto shšim, da so Slovenci med in po vojni še bolj prijaz- ni do Muslimanov.« Večina ljudi, s katerimi smo se pogo- vaijah o odnosu Slovencev do Neslo- vencev, meni, da so skupaj, kot sosedi ali sodelavci, preživeli dovolj časa, da se med seboj dobro poznjgo in da se najbrž ni treba bati prehudih naciona- lističnih izpadov. Vendar pa v to ni vključen kakšen gostilniški prepir ali oster politični pogovor, ki bi lahko za- netil iskrico pretirane strasti. URŠKA SELIŠNIK revec susmarjev 0es0t let FInomehanIke Celje Imetje Finomehanika ^praznuje te dni 40-let- Lvojega dela. Vodstvo Lja se je odločilo, da priložnosti ne bo pri- ivilo posebnih srečanj, jjb temu pa so organizi- • tiskovno konferenco, (kateri je direktor Drago likan predstavil razvoj lijftja in njegove dejav- i Piše Darja Or«a( Težave s plačami OGZ Velenje o gospodarskem položaju Pretekli teden so se v Ve- lenju sestali člani območne gospodarske zbornice, ki je pristojna za velenjsko in mozirsko občino. Na seji so razpravljali o gospodar- skem položaju obeh občin in sprejeli sklepe, s kateri- mi so seznanili republiško gospodarsko zbornico ter republiški in občinska iz- vršna sveta. Tako v območni gospodar- ski zbornici menijo, da je ob uspešnem delu slovenskega političenga vodstva potreb- no tudi ustrezno organizira- nje gospodarskega dela vla- de in republiške gospodar- ske zbornice. Nujno je po- trebno ohranjanje stikov s tujci in omogočanje proiz- vodnje za izvoz, saj se pojav- ljajo pritiski na cene in kon- kurenca. V velenjski gospo- darski zbornici menijo, da je potrebno maksimalno izko- riščati domačo energetsko oskrbo, kar pomeni več elek- trične energije za TEŠ in več premoga za RLV, nadalje je potrebno preprečiti blokado v mednarodnem bančnem sistemu in pristopiti k raz- bremenjevanju gospodar- stva s strani občin in republi- ke. Prav tako so v območni gospodarski zbornici izpo- stavili tudi vprašanje dveh solidarnostnih dni v mesecu juliju. Pri razpravi o trenutnem položaju gospodarstva, so člani območne zbornice ugo- tavljali, da se v podjetjih po- javljajo težave, ker je petina delavcev v vrstah slovenske teritorialne obrambe in ker primanjkuje blaga za repro- dukcijo. Prav tako pa so se tako v velenjski kot v mozir- ski občini pojavile težave za- radi pomanjkanja sredstev, skoraj v vseh podjetjih se na- mreč ukvarjajo s proble- mom, kako izplačati osebne dohodke za mesec junij. U.S. i;:;. ^jlu 1991 - stran 5 imazani dodatki ^^ Kacin o vojni in času, ki Je pred nami so se člani slo- fso", predsedstva, iz- sveta in skupščine odpravili po Slo- fo^tpr obiskali najbolj Okraje v zad^i naj- r ^miselni vojni, ki je »iTno prizadela tudi "■^io V Celju sta se ' član slovenskega (»''Lva dr- Matjaž n in član izvršnega minister za informi- i^uko Kacin. Sprejel •^komandant TO za za- l«" Štajersko Viki ft, uvodnem pogovoru so ■Jnravili na Koroško, kjer Pogledali mejni prehod * ki je začel ponovno Jovati v soboto, karavlo 'jše in izredno prizadeti * grad. Obisk smo izko- ^ za krajši pogovor tema gostoma, gospodo- Leclom in Kacinom, (atiaž Kmecl se je pred- ^Veselil srečanja z ljud- mi pa da na lastne oči vidi, "je'hudega storil napada- In kako dr. Kmecl oce- ,trenutno situacijo? renutno je situacija M. kot jo navsezadnje ibfutimo. Gre za neko ^^je, okrepljeno samo- na drugi strani pa je aa pričakovanje dolgih, rj z raznimi umazanimi Bki opremljenih poga- .To bo trajalo vse polet- B jesen in verjetno še Treba je biti vztrajen in D samozavestjo nadalje- 0. kar smo začeli.« I močno razočarani nad ijno? iz sem že dal skozi zad- ojno, ki ni bila prav nič i m prav hudo lahka, m pa si nikoli mislil, da J še kdaj doživljali stva- cso po svoje hujše že i!i tega, ker je bil takrat nasprotnik bolj ah manj ja- sen. Tu pa se kar naenkrat kaže nasprotnik v podobi ne- koga, ki je bil še do nedavna navsezadnje naš skupni ali moj osebni prijatelj in to je tisto, kar globoko demolari- zira, po drugi strani pa krepi našo odločnost za upor.« Radi hodite v hribe, za kar zdaj ni časa. Pogrešate to? »Po gorah mi je malo dolg- čas, drugače pa vsem, ki so zdajle ob rekah ali v gorah želim lepe dneve. Treba je izkoristiti ta predah. Treba si je vendarle privoščiti nek^ tistega življenja, ki nam po- meni največ.« Zdaj ste politik. Razmi- šljate o svojem osnovnem delu? »Zdaj smo pravzaprav vsi po sili vojaki in kot se vidi, uspešni. Jaz sem literarni zgodovinar in prav rad bi de- lal to, za kar imamo tudi ne- kaj idej.« Jelko Kacin nas je več dni po dvakrat na dan obveščal preko TV ekranov in tiskov- nih konferenc. Teh zdaj ni več. Kako naprej? »Mi smo zaenkrat samo prenehah s štiriindvajset ur- nim delom v tiskovnem sre- dišču, vse informacije pa bo- do odslej na razpolago na se- kretariatu za informiranje. Bomo pa s tiskovnimi konfe- rencami nadaljevah prihod- nji teden. Tiskovne konfe- rence so bile ogromen pro- jekt, pri katerem je bilo sa- mo v Cankarjevem domu redno zaposlenih 41 ljudi, ob tem pa še dvanajst prevajalk, 16 delavcev PTT, dvajset de- lavcev ministrstva za infor- miranje in še veliko prosto- voljcev. To je ogromna ekipa in nastop Kacina je samo vrh te piramide. Brez široko zas- novane piramide organizaci- je stvari ne bi bilo mogoče delati. Mi bomo s tem nada- ljevah tudi v prihodnjih dneh, čeprav sem ob koncu že večkrat poudaril, da je zdaj na vrsti slovenska pro- fesionalna diplomacija. Gre za kadrovsko krepitev resor- ja ministra Rupla in prodor v tuje države. Ko bodo stvari dozorele, bomo pripravljali promocije posameznih dr- žav. Kar pa je najpomemb- neje, je to, da smo se svetu pokazali v izredni luči in to je treba graditi naprej. Ko bo te norišnice konec, se bodo stvari začele urejati in vrača- li se bomo v normalne toko- ve, kar še posebej velja za gospodarske.« Kako ste zmogli vse delo? »Gre za organizacijo dela in veliko podporo mojih so- delavcev. Na ministrstvu so poskrbeh za prehrano, tuši- ranje, skratka vse, kar nam je lajšalo delo in da smo lažje zdržali. Sicer pa je, tako kot jaz, v nemogočih razmerah živelo nad deset tisoč ljudi, ki so pokazah, da so sposob- ni živeti v povsem nenormal- nih razmerah in da so pri tem še zelo učinkoviti, vse- kakor pa še bolj kot agresor.« Ste bili kdaj jezni na no- vinarje? »Predstavljam republiko Slovenijo in moram na vsa- ko vprašanje reagirati dosto- janstveno. Seje pa videlo, da se včasih nisem mogel ob- vladati in da sem imel rezek glas, pri tem pa so me reše- vale prevajalke. Vsak moj nastop je bil namenjen dve- ma populacij ana: ljudem v Sloveniji in Jugoslaviji ter novinarjem v tiskovnem sre- dišču. Njim mora biti vse kristalno jasno. Sem pa novi- narjem po tiskovni konfe- renci večkrat rekel, da ne poznam države na svetu, ki bi pripravljala kaj takšnega in kjer bi v živo sodelovali najbolj ključni ljudje repu- bhke. Ljudje so misUh, da imamo peklensko mašineri- jo, kjer je vse vnaprej dogo- vorjeno in določeno, pa to ni res.« Kdaj bo šel Jelko Kacin na dopust in kakšnega si želi? »Z družino in to v kraj, kjer me nihče ne bo poznal. Sicer pa vse kaže, da še dol- go ne bo časa za dopust, kot ga ni bilo tudi lani, ko sem bil na drugem delovnem mestu.« TONE VRABL Jelko Kacin Matjaž Kmecl dgovornost tistim, li jim ijudje zaupajo anarinc o vojni, siovensifem vodstvu in odcepitvi JN Marine, nekdaj ze- ««ven v slovenskem po- l^em življenju, danes ži- ®>nio s svojo družino, " Od politike. Kako gle- nedavne dogodke geniji? pričakoval, da bo takšnega obračuna- ' med jugoslovanskimi j^.'oziroma niti ne med r^. ^olj med vodilnimi jj^^ami in določenimi Ida T^^' sem mi- 'fia n ^Soslavija združe- .V J^ovi preteklega bo- \ smo se oprede- 'cjl-f^^skopravno sožitje (r^g^Pnosti. Očitno pa so W centralistične in .5'^Jistične sile dobile ^nih Pripeljale do teh ^Slov'^^"^®^' ^ katerih fot ij^^ci morah poiska- iiit^ najprej k raz- ^ pa k takšni Kraj ;.®Sracije predvsem istorg evropskega itiOfJ , "arn bo omogo- Stifp^'^' civiliziran, de- [f-i^ovit gospodarsko Vvl^" kulturno ustre- I , J^lS^^Seig preteklih let s obi dobro poz- >j&tne strukture NpS'- Pa vendar tu- "'•jC^neča takšen raz- I. ^"Slovanske krize?« »Poznam jugoslovansko oblastno strukturo, že dolgo sem vedel, da v takšni uredi- tvi ni perspektive, ne le za Slovence, tudi za druge na- rode. Perspektive ni bilo za- to, ker je pogosto prevlado- vala centrahstična nota, bi- rokracije je postala izredno pomembna, pojavDe so se tudi druge nedemokratične usmeritve, ki so jih zastopale posamezne oblastne struktu- re, tudi Jugoslovanska arma- da. JA razmeroma dobro poznam, v njej prevladuje določen konzervativen ele- ment; ne trdim tega za celo- to, mishm predvsem na vod- stvo JA, ki je skrajno neod- govorno poseglo v politične in družbene razmere. Na skrajno brutalen in necivih- ziran način hoče urejati od- nose v Jugoslaviji in razsoja- ti v njih.« »Kako gledate na delo se- danjega slovenskega poli- tičnega vodstva? Kako so opravili svojo vlogo?« Menim, da je slovensko vodstvo vložilo ogromno na- porov. Na demol^atičen na- čin in s pogovori skuša ure- jati sedanja in v preteklosti odprta vprašanja. Očitno pa ni uspelo, prepričan sem, da tudi vodstvo ni pričakovalo takšnega razpleta dogodkov. Moram pa reči, da so sloven- ski ljudje v tem usodnem ča- su pokazah ogromno zavesti, da sije treba svobodo in nam lastno družbeno-pohtično ureditev izboriti. Pri tem morajo biti v ospredju sred- stva dogovarjanja in razume- vanja. Moč mora biti pred- vsem v argumentih, ne pa v sili. Kdor računa na silo, mora vedeti, da bo zgodovin- sko in tudi sicer poražen.« »Torej tudi vi podpirate načrtovano odcepitev?« »Podpiram koncept raz- družitve, ki omogoča inte- gracijo. Seveda je alternativa tudi odcepitev, če do ustrez- nega sporazuma ne bi prišlo. Mishm pa, da so možnosti v neki obhki jugoslovanske- ga povezovanja, zlasti na go- spodarskem in infrastruk- tumem področju. Upošte- vam mnenje mnogih eko- nomskih strokovnjakov, od Bajta do nekaterih drugih, ki z vidika ekonornske stroke in njenih zakonitosti zasto- pajo stahšča, da smo kot ekonomija msohni in zato lahko predmet mnogih ma- nipulacij. Znotraj neke širše grupacije se bomo v evrop- ski prostor, kije krut, lažje in enakopravneje vključevah. Seveda pod pogojem, da bo- mo našh neke oblike skup- nega nastopanja.« »S6daj živite daleč od po- litike, od raznih odločitev. Se pogosto spomnite življe- nja v preteklosti?« »Svoje življenje sem v glavnem preživel v družbe- nem angažiranju, niti ne toh- ko v pohtičnem. Delal sem v Zvezi komunistov in tudi v oblastnih strukturah na odgovornih mestih. Zelo budno spremljam stvari, mi- shm pa, da morajo nositi od- govornost za sedanje stanje tisti, ki so jim ljudje zaupah in jim z vohtvami dali man- dat. Tudi v preteklosti smo delah, osebno sem v to pre- pričan, iz globokega notra- njega prepričanja, da delamo v korist interesov slovenske- ga naroda, narodov Jugosla- vije in delovnih ljudi. Mi- shm, da bilanca ni tako nega- tivna, kot se sed^ včasih pri- kazuje. Neobrž bo prišel čas, ko se bodo razvojni rezultati objektivneje merih in oce- njevah, kot se pri nekaterih posameznikih sedaj. Merih za to bosta stroka in ljudje, njihovo mnenje. O razvoju v preteklosti, sedanjosti in tudi prihodnosti.« URŠKA SELIŠNIK OKNO V JUGOSiJkViJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Zastrupljevaici duš in src Medijska in gospodarska vojna proti Sloveniji se nada- ljujeta z nezmarOšano močjo. Morda še hujša od gospodar- ske, kjer se da kr^o slovenskega premoženja v Srbiji in BiH izraziti z dinarji, je medijska vojna, saj so njene posle- dice nepopravljive. Zastrupljevaici duš in src, ki ščuvajo vse živo zoper Slovence, so tako učinkoviti, da so dejansko že skregali ljudi, ki so še do nedavna na tem geopolitičnem prostoru menili, da imajo za sosede slovenske brate. Med take Lukrezie Borgie iz Belgrada sodi »Mirjana Borgia«, prva šefica nove beogr^ske revije Duga Lady, vendar je »beograjska Lukrezia« sposobna narediti več škode od svoje zloglasne predhodnice. Ta je sicer zastru- pila veliko ljudi, vendar je strup, ki ga »beograjska Lukre- zia« zlila v srca srbskih možnih bralcev, veliko hujši in deluje na več tisoč ljudi. Dovolj je citirati en sam stavek: »Ženam vojaških oseb zadaj^o rane, družine v Ljubljani vodijo na psihološka streljanja, krogle dumdum pa so postale enakopravni deli slovenskega in hrvaškega vsak- danjika«. Nobene možnosti ni - zaradi informacijske blokade, ki jo je ustvarila Srbija, in brezumja pisunk in pisunov v ciri- lici - da bi »beograjsko Lukrezio« postavili javno na laž v njenem časopisu. Tako bo v bralcu ostala neizbrisna slika Slovencev lopovov in teroristov, ki naj bi padli tako daleč, da policija ali TO aretira družino kakega oficiija, jo pelje v kakšno jamo, jo priveže h kolom, naperi v družino puške, potem pa jo spet odveže in odpelje domov. Tako si namreč lahko predstavljamo, kaj si beograjska zastruplje- valka duš in src zamišlja pod »psihološkim streljanjem«. Le kakšne.n^bolj podle laži si bodo v Beogradu še izmislili, da bi v obrambo lastnega režima in njegovih potez naredili Slovence čimbolj črne? Če k temu dodamo še vsakodnevne naslove, kot so Izdaja, Najhujša rana - izdaja, Izdajalce čaka kazen, To lahko del^o samo krvoloki. Dolg seznam teroristov, Kako ubiti Srba, Strup iz srbskega grozdja, »Atomska bomba« zraven Ljubljane (gre za reaktor Inštituta Jožef Štefan v Podgorici op. ur.), Ausvveiss za starešine JLA in podobne, potem je jasno, da med Slovenci in Srbi ne bo nikoli več tako, kot je bilo, če nekoliko preoblikujemo zgodovinski stavek ^Člana Kučana. »Veielzdalalci« iz Lašicega Prebivalci Laškega, zlasti pa občinski oblastniki, bodo v prihodnje morali biti zelo previdni, ko bodo zapustili meje slovenske države (in tudi hrvaške) in se morebiti odpravili v kr^e Srboslavije. Predsednik pobratenega srb- skega Trstenika dr. Milan Maričič je odrasle prebivalce Laškega, vojaške obveznike, kratko in malo razglasil za tiste, »ki so prisegli (v takratni JLA - op. ur.) in prisego prelomili, s tem pa nedvoumno dokazali, da so zaradi ozkih nacionalnih interesov pripravljeni celo na veleiz- d^o«. Za veleizdajalce pa vemo, da so na Balkanu zanje pripravljene vislice, puške ali dosmrtne ječe... Trsteniški župan tudi razglaša prebivalce Laškega za neresne, skoraj cinične in nepoštene, češ da je bil strah pred letalskim napadom na Laško nepotrebna izmišljo- tina. Med drugim dr. Maričič tudi piše: »Ob vsem, kar se dogaja v Sloveniji, imamo mi pomembnejše delo. Smo v letu 1941, naše poglavitno delo je skrb za begunce srbske narodnosti iz Vaše države in države Hrvaške, ki jih vi izganjate iz domov na enak način, kot so to delali fašistični okupatorji s slovenskim narodom, ki ga je srbski narod prisrčno sprejel v strašni vojni vihri in ga rešil, da ga niso iztrebili...« Torej so v Laškem ne le »veleizdajalci«, ampak po mne- nju »pobratenega« župana tudi »nasledniki fašističnih okupatorjev«, ki samo čak^o, kje in kd^ bodo zagrabili kakega Srba in ga poslali v... rojstni kraj. Sicer pa takšano razmišljanje »objektivno obveščenega« župana (srbska glasila prisegajo na svojo objektivnost, resnicoljubnost in profesionalnost) ni nič čudnega, saj je lahko v isti številki Politike prebral: »Skoraj vsi Južnjaki so minule dni na vrat na nos odšli nazaj v Bosno, Srbijo, Makedonijo... Selitvam pa se niso izognili niti bolje situirani Slovenci, Njihovi otroci so odšli v smeri proti severu.« Tako zdaj Slovenci vsaj vemo, pri čem smo. Če so »skoraj vsi Južryaki« že odšli iz Samostojne Slovenije, pomeni, da moramo biti oprezni, če slišimo nekdanjo bratsko govo- rico. Ker pravih Južnjakov »skoraj ni več«, kot obvešča Politika, gre v takih primerih ali za vohune ali pa za člane vojaške protiobveščevalne službe, ki nabirajo podatke za morebitno novo vojno proti Sloveniji (za ta teden je nov napad armade, nekdanje jugoslovanske in nekdanje ljud- ske, na Slovenijo in Hrvaško napovedal hrvaški »Kacin« Hrvoje Hitrec - op. pr.). So za tret]o svetovno vojno! Sicer pa je morebitni nov napad na Slovenijo (Hrvaška je dejansko že v vojni s četniškimi teroristi in od pone- deljka tudi z armado) prava malenkost, če upoštevamo besede podšefa ostanka Jugoslavije (pred trimesečnim moratorijem in po njem) dr. Branka Kostiča, Srba iz Črne gore, ki je za beograjsko TV jasno in glasno rekel: »Ne izključujem možnosti, da bo Jugoslavija izzvala tretjo svetovno vojno.« Nekaterim srbskim »veleumom«, ki se zgledujejo po srbski zgodovini, je - potem ko je Srbija izzvala prvo svetovno vojno - očitno žal, da niso bili pobudniki za drugo svetovno morijo, kar bi zdaj radi nadoknadili in svet poskusili potisniti še v eno vojno. Pri tem jih ni izučila izkušnja, kako klavrno so končali izzivalci in kakšno mesto so dobili v zgodovino. Če je doslej še kdo dvomil o tem, da se moramo čimprej ločiti od »velikih vojskovalcev«, ki znajo tako čudovito slaviti v glavnem zgolj svoje poraze (od Kosovega polja 1389 naprej), potem po vsem zapisanem takega človeka, blago rečeno, ni več mogoče razumeti... 6. stran - 18. julij 1991 c^roški vi Za varnost sinov-vojakov v Celju pred kratkim ustanovljeni Odbor staršev za vrnitev vojakov iz Jugo- slovanske armade, ki deluje tudi za sosednje občine, si prizadeva za čimprejšnjo varno vrnitev in zaščito slo- venskih fantov-vojaških ob-, veznikov, ki so se vrnili iz JA. V ponedeljek so se skupaj s predstavniki ostalih Odbo- rov iz vse Slovenije udeležili delovnega pogovora v Ljub- ljani, na katerem so starši zahtevali in pričakovali od- govore na vprašanja, kako bo Republika Slovenija zaš- čitila njihove sinove, prebe- gle vojake Jugoslovanske ar- made. Pogovora so se udele- žili predstavniki Republi- škega sekretariata za ljudsko obrambo iri član predsed- stva dr. Matjaž Kmecl, ki so obljubili, da se bodo sloven- ske oblasti zavzemale za čimprejšnjo rešitev teh vpra- šanj. Starši so ob tem še po- udaijah, da so njihovi sinovi izpostavljeni hudim psihič- nim pritiskom in se spraše- vali kakšen je status sloven- skih vojakov, ki še vedno služijo vojaški rok v Jugoslo- vanski armadi. Vse bolj se namreč utijuje strah, da gre v teh primerih za talce, ki jih Jugoslovanska armada zadr- žuje v svojih vojašnicah. Sicer pa so v celjskem Od- boru staršev za vrnitev voja- kov iz Jugslovanske armade poskrbeli za posredovanje vseh informacij, ki jih starši sami le težko zberejo. Dnev- no dežurstvo med 7. in 15. uro na telefonski številki 26- 055 vodi Janja Romih, star- šem pa so doslej odgovarjali predvsem na vprašanja, ka- ko zaščititi iz JA prebegle si- nove in kako navezati stike s tistimi, ki so še vedno v vo- jašnicah. Odgovor na prvo vprašanje pušča starše v ne- gotovosti, s£o jim v Odboru ne morejo odgovoriti druge- ga kot to, da naj svoje otroke skrijejo pri sorodnikih in pri- jateljih in jih tako zaščitijo pred vojaško policijo. Star- šem in sorodnikom, ki iščejo stike s slovenskimi fanti-vo- jaki JA pa v Odboru dajejo telefonsko številko 905, kjer lahko neposredno prevežejo telefonski khc v vojašnice. Starši, ki vedo v kateri vojaš- nici je njihov otrok, naj po- kličejo številko omrežne skupine kraja, kjer je vojaš- nica, in številko 905, telefon- skih številk vojašnic na ozemlju Slovenije in sosed- njih republik pa starši ne morejo dobiti, saj niso javno objavljive. V prihodnje si bodo Odbo- ri staršev za vrnitev vojakov iz Jugoslovanske armade prizadevali tudi za organizi- rane avtobusne obiske svo- jih sinov v vojašnicah po vsej Jugoslaviji, saj menijo, da so v trenutnih razmerah možni le takšni obiski. Poto- vanja po Jugoslaviji brez spremstva in zaščite Rdeče- ga križa so namreč vse pre- nevarna. IVANA STAMEJČIČ Prejšnji petek je v organi- zaciji novogoriškega Odbo- ra staršev za vrnitev voja- kov iz Jugoslovanske arma- de tudi skupina staršev iz Celjskega obiskala svoje otroke v vojašnici Beli Ma- nastir. Starši, ki so v meste- ce na meji med Hrvaško in Vojvodino potovali preko Madžarske, so svoje sinove videli, v domače kraje pa so se vrnili po jugoslovan- skem ozemlju, v spremstvu pripadnikov JA in policij- skih enot vse do meje s Slo- venijo. V Velenju višje stanarine člani velenjskega izvršnega sveta so se na zasedanju strinjali s povišanjem stanarim in za eno četrtino. Tako bo od prvega avgusta daV rina za dvosobno stanovanje približno tisof^^'' narjev. ^^ Kljub tretjemu letošnjemu povišanju v Velenju menijo, da so še vedno na dnu repuKj®'^ povprečja. Prav tako v proračunu ostaja neizk denar za subvencije. V občinskem prora^i?'^^ namreč za subvencije namenili šest milijonov')!' jev, v prvih šestih mesecih pa so izkoristili le» teh sredstev. Zato v velenjskem izvršnem svetu'^^^^ jejo, da ni bojazni za socialno ogroženost ljudi 3 višjih stanarin. ^ Gozdne ceste še vedno probiej člani velenjskega izvršnega sveta so na z^a J zasedanju spregovorili o problemu gozdnih ; s katerih še vedno niso odstranjene posledice la^ poplave. ^ V velenjski občini je močno poškodovanih 5o J metrov gozdnih cest, od tega jih je več kot poU neprevoznih. Za popravilo bi potrebovali približni milijonov dinaijev, vendar pa teh sredstev nimajo i pomoč so zaprosili republiko, ki naj bi jim na^ 9 milijonov dinarjev. Ta denar bi zadoščal ^ popravilo nekaterih cest, zlasti tistih, ki služijo^' edina povezava z višinskimi kmetijami. * TRAČ I nlce ■ še govorice niso več, kar so včasih bile. Sploh se ni • mogoče zanesti nanje. Stro- kovna sveta celjske bolniš- nice in zdravstvenega do- ma sta namreč za svoji vo- dji predlagala kandidata, ki po govoricah nista imela prav nobenih možnosti. Zdravstveni dom doseda- njega »rdečega« direktorja dr.2Braneta Mežnarja (sta- re kadre je zdaj končno tre- ba zamenjati!), bolnišnica .pa podpredsednika občin- ske skupščine dr. Aleša Demšaija (dovolj je bilo mešanja politike v stroko!). Hmm. Slovenske Konjice so ena redkih, če ne sploh edina slovenska občina, ki ni proslavila razglasitve samostojne in neodvisne Slovenije. Konjičani pra- vijo, da so si s tem nabrali nekaj pozitivnih točk - ve se, pri kom. Le zakaj in pred kom so potem posta- vili na ceste neprehodne barikade? Mogoče so se pa bali, da bi jim kdo ukradel lepe nove zastave? Lahko pa se konjiško ne- praznovanje razloži tudi malce drugače. V občini, kjer so sicer imeli priprav- ljen obširen scenosled prazničnega dogajanja, so znani po tem, da se vseh stvari lotevajo z veliko me- ro natančnosti in dosledno- sti. S praznovanjem razgla- sitve pa so pokazali še eno svojo lastnost - počasnost. Slovesnost ob razglasitvi neodvisnosti in samostoj- nosti Slovenije so namreč načrtovali za večer, ko so se po Sloveniji že valih tanki J A. Ivan Janez Černej Črnej, poslanec zbora občin Skupščine Republike Slo- venije, iz Celja: »Saj ne vem kaj bo, ko se razmere umirijo! Bo to pomenilo, da bom spet moral napisa- ti kakšno pismo - poročilo svojim volilcem? Ce - po- tem ne vem, kaj naj zapi- šem vanj... Iz dobro obveščenih kro- gov smo izvedeli, da raz- cepljeno lipo v vasi Varpo- Ije blizu Rečice niso uničile zunanje sovražne sile. Nad simbolom slovenstva so se v nevihti znesle višje sile, strela ob nevihti je namreč lipo skoraj prepolovila. Četa prizadevnih mozir- skih teritorialcev je v pr- vih dneh vojne preživljala hude čase. Nevajeni življe- nja v naravi so se vso noč plašili nekakšnega piha- nja, škrtanja... Ker so no- či preživljali na položajih, so potem, ko so ugotovili, da zvočne melodije proiz- vajajo polhi, brez pihanja in škrtanja le s težavo za- spali. Nekdo vendarle mo- ra ostati buden... Zora Koren, nova šefi ca hotela Prebold, je bila pred kratkim hudo jezna. Okoli hotela je namreč naročila razpostaviti korita s cvetli- cami - a rožice zaradi ob- jestnosti gostov disko-klu- ba Romana Juričkega niso dolgo dehtele. Pa je gospa Zora le našla pravi naslov za vse svoje pritožbe - žal- skega župana Milana Dob- nika (ki ima z gostilniškim kaljenjem nočnega miru in preprečevanjem le-tega bo- leče izkušnje) je zaprosila za prepoved dela v diskaču. Namesto uradnega posre- dovanja je zadoščala vojna - disko je bil v tem času zaprt - zdaj pa je v Prebol- du spet vse mirno. Le, da so se živahnežem v disku pridružili tudi hotelski gostje, ki plešejo dvakrat tedensko v tamkajšnji re- stavraciji. Celjski župan Anton Rojec: »Ce samo pomislim, da bodo tile mladi nekoč vodili Celje, mi gredo kar lasje pokonci!« Poslanci računajo škodo zaradi vojne čeprav v celjski občini ni bilo ne-' posrednih vojaških spopadov in uni- čevanja materialnih sredstev, pa je vseeno doslej zabeležena posredna škoda v gospodarstvu visoka. Do tor- ka, 16. julija (rok za prijavo škode pa je potekel včeraj, v sredo) so v celj- skem gospodarstvu škodo ocenjevali na nekaj več kot 73 milijonov 270 ti- soč dinarjev, so izvedeli poslanci celjske skupščine. S skoraj 30 milijoni dinsujev škode prednjači industrija, za približno 10 milijonov manj škode so zabeležih v prometu in zvezah, v gradbeništvu pa se številka vrti okoh 17 milijonov dinaijev. Precejšnja škoda je tudi v obrtništvu (le nekaj manj kot 14 mili- jonov dinaijev), gostinstvu in turizmu ter tudi trgovini. Stanje v celjskem gospodarstvu in morebitno vojno škx)do je na izredni seji 9. julija obravnavala tudi občinska vlada, vendcU" so dotlej podatke o ško- di posredovali le iz nekaterih podjetij, znašala pa je približno 16 milijonov dinaijev. Na tej seji so v občinskem izvršnem svetu še posebej opozorili vodstva podjetij, daje potrebno vojno škodo objektivno ocenjevati. Poslance zborov občinske skupšči- ne so seznanili tudi z največkrat ome- njenimi težavami, ki so se v vojnem času pojavljale v podjetjih in zaradi katerih je zabeležena n^večja škoda. Vodilni iz podjetij največkrat omenja- jo izpad delovne sile zaradi vpoklica v TO (a za njihovo nadomeščanje z brezposelnimi delavci se niso odloči- li nikjer), omejen oziroma zelo otežen prevoz in ob blokadi glavnih prevoz- nih poti še uporaba večjih transport- nih vozil ter delovnih strojev v bloka- dah. Ob tem pa opozarjajo še na novo trganje že tako močno prekinjenili slovnih stikov s podjetji v drugih^ blikah in izgubo trga, še bolj pai^ zaupanja nekaterih tujih partneije IVANA STAMd V torek so poslanci celjske olil ske skupščine na predlog Komisiji volitve, imenovanja in kadrovski deve za vodjo enote Temeljnejj dišča v Celju izvolili Vladimirjal riča, za namestnika komandirja staje milice Celje Janka Kolaij^ ravnateljico Srednje zdravstveit le prof. Marijo Marolt, za ravna* co Doma učencev Karel Deston Kajuh pa Ireno Spevan. Posland z nadomestnimi volitvami popd tudi komisijo samo, nov član j( mesto dr.Elimirja Boharja zdaj) ko Krajnc (SDZS), za predsedniki so poslanci izvolili Boruta Alujtv Kmetijske naložbe na Šmarskem še pred izbruhom vojne so se v šmarski občini z od- lokoma odločili za dve kme- tijski naložbi: za agromeli- oracije na območju Vršne vasi, Trebč in Dekmance, ki obsegajo 75 hektarjev zem- lje ter za ureditev namakal- no oroševalnega sistema na Škrbniku nad Pristavo in v Zagaju pri Bistrici. Z agromelioracijami bi oživi- li štiri pašne skupnosti. Za zdaj zaraščeno zemljo so po- trebno dokumentacijo že pripravili in posredovali na republiško raven, poseg pa je tudi v skladu z občinskimi plani. Za dela bi 90 odstot- kov sredstev prispevali iz re- publiških skladov, desetino pa kmetje iz pašne skupno- sti. Pred vojno so v šmarski občini računali, da bi z deli končali še letos, zaradi kme- tijsko pomembne naložbe pa računajo, da bi naložbi iz- vedli kljub veliki vojni škodi. Hkrati z agromelioracijami v najmanj razvitem delu ob- čine so se še odločili za na- makalno oroševalni sistem na Škrbniku nad Pristavo in v Zagaju pri Bistrici ob Sotli. Na Škrbniku bi na 57 hektar- jih sadovnjakov ter v Zagaju na 9 in pol hektarjih zagoto- vili zaščito pred spomladan- sko pozebo in poletno nama- kanje. Na Škrbniku je inve- stitor šmarski Hram, v Zaga- ju pa kranjska Živila za za- sebnika Jožeta Hudino, po- magali pa bi si še z denaijem republike in uporabnikov ali lastnikov zemlje. Z deli bi za- čeli letos jeseni, zaključili pa prihodnje leto, po škodi za- radi vojne agresije pa so ti roki negotovi. gj Industrija kovinskih izdelkov in opreme »ALPOS« Šentjur objavlja naslednje prosto delovno mesto: KOMERCIALIST V ZUNANJI TRGOVINI ZA PROGRAM ČRNE METALURGIJE IN ORODJARSTVA Pogoji: - diplomirani ekonomist, - 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri enakih delih in nalogah, - aktivno znanje enega tujega jezika. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po- šljite na nasipv »ALPOS« Šentjur, ulica Leona Do- brotinška 2, Šentjur, v 8 dneh od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po prete- ku roka za prijavo. Veter podiral drevesa Nedeljsko neurje, predvsem veter, je v zadnjem del doline Podvolovljek podrl dva tisoč petsto kubiM lesa. To je prva groba ocena škode, ki jo je pnP"™ posebna komisija pri nazarskem Gozdnem gospo** stvu, točni podatki pa se lahko spremenijo še zaW jino. Polovico podrtega lesa bo še uporabnega« nadaljnjo predelavo, polovica pa je neuporabna. dreves ni podiral na čistino, pač pa v posame^ vrtincih, tako da je škodo težko na hitro oceniti. ^ sija je delala v ponedeljek in torek, ker je potr^ zaradi nevarnosti lubadaija ves podrt les iz go" odstraniti najkasneje v petih tednih. V tretje gre rado_ Nesklepčno zasedanje konjiške skupščine Na torek preloženo zase- danje zborov skupščine ob- čine Slovenske Konjice bo- do sklicali še v tretje, saj tokrat niso bili sklepčni. Vseeno so obširno sprego- vorili o vrsti problemov v občini ter prisluhnili svo- jim poslancem v republiški skupščini. O najtežjih, gospodarskih, so spregovorili šele na koncu nekajurnega »klepeta«. Prvo konjiško podjetje je v steča- ju, nekoč paradni Konus pa je zaradi podkapitalizacije, izpada proizvodnje in za 102 milijonov terjatev v južnem delu Jugoslavije na kolenih. »Vemo, da so nekateri v re- publiki dobili denar iz raz- vojnega sklada - tisti, ki so vscg nekaj dni štrajkali. Mi pa pričakujemo, da se bomo dogovorili na normalen na- čin, brez izsiljevanja,« je de- jal vodilni mož Konusa Fe- liks Lorbek. Razmere pa so takšne, da ni ničesar mogoče doseči brez orgamzjj pritiska, je potrdil | v republiški skupštii^' Ban. Slišati je bilo uP'J ne ostre proteste pro^J njemu načinu razmij repubhke o gospod^^. Pod težo teh razPj zbledele razprave o . problemih. Eden i^^ u je še nedokončana niča oziroma vecn^^ dvorana pri šol' Kardelja v Slovens^ njicah. S samopn^^ in iz proračuna so ^ žili 25 milijonov dinj p dokončanje pa bi bovaU še blizu 20, ^ na za telovadnico dit, ali ne se bodo ^ ( sklepčni seji. Veie^ j podprli sporazum o izgradnji avtoces -Maribor. Konjis^^ bi naj po njem za \ posodila 2 milijon^ . MILENA in uudje 18. julij 1991 - stran 7 eas veselja f^so počIMce letos manj brezskrbne, zaradi nedavnih K^V pa za večino otrok tudi krajše, so se v nekaterih K^gH za svoje šolarje dobro potrudili ^Žilnih časih bi re- if\ 2a nami skoraj že počitnic - a letos ^ZtaH kaže, da se mal- ^Sši. počitniški časi •jfnaše šolarje šele pri- ir Zbrali smo nekaj kako so se na po- i! iolske počitnice pri- r..- Y občinah našega [lia, in ugotovili, da Ki drugačna , rejšnja leta. je nekaj občin, v kate- tf se za mladež bolj po- S in spet je nek^j takš- v katerih so prepričani, L počitniški čas pač pri- Lt za šolaije, da di^o Jto pot svoji domišljiji. L je tudi to, da je v pri- dnih počitniških pro- ^ še največ negotovo- povezane z načrtovanimi Jiiziranimi letovanji ^ na molju. Za le-ta bo- v večini občin počakali skoraj do zadnjega dne in otroke popeljaU na moije le, če bo pot vama. Sicer pa od- ziv otrok na pripravljene po- čitniške programe kaže, da je nsgveč zanimanja v prvih počitniških dneh prav za ko- panje in plavalne teč^e ter številne športne aktivnosti. V celjski občini priprav- Ij^o v drugi polovici avgusta teniško kolonijo v Poreču, o pripravi likovne kolonije in biološkega tabora v Savu- driji, ki naj bi bila po progra- mu občinske zveze prijate- ljev mladine že prvi juhjski teden, pa se v Celju še dogo- vaij^o. Prvi teden v avgustu njg bi bila za otroke iz celj- ske občine tudi likovna in plesna kolonija v Domu žele- zaijev na Svetini, biološki ta- bor na Svetini pa je v začet- ku julija odpadel. Celjska občinska zveza prijateljev mladine pripravlja 2. averu- sta enodnevni izlet na morje, otroci n£u bi obiskah Debeh rtič pri Ankaranu, v soboto, 20. juhja, pa bodo - če bo dovolj prijav - z otroškim za- bavnim avtobusom obiskali italijansko zabaviščno mesto Gardaland. Podoben izlet z otroškim zabavnim izletom pripravlj^o tudi 10. avgusta, ko naj bi otroci potovah v ce- lovški Minimundus. V Celju so se odločih tudi za pripravo zabavnih in re- kreativnih popoldnevov za otroke in starše - včereu so pripravili šaljive igre in iska- nje zakladov na celjskem Starem gradu, v sredo, 7. av- gusta, pa pripravljEOo družin- ska tekmovaxya in zabavne igre na Gričku. Vsak torek in četrtek v času poletnih po- čitnic v Celju pripravljajo dnevna letovanja »Počitnice malo drugače«. Med 9. in 14. uro otroci spoznavalo delo v nekaterih celjskih poc^et- jih, zanje pa so pripravih tu- di ribiške urice na Šmartin- skem jezeru, kopanje na celj- skem bazenu, izlete na Celj- sko kočo in Svetino, kolesar- jenje, obisk šahovskega klu- ba ter oglede otroških in mladinskih filmov in ure pravljic za n^jmlsoše. Dnev- na letovanja so v Celju brez- plačna, prav tako so šolar- jem do 14. ure vsak dan za- stonj na voljo tudi asfaltna igrišča za tenis, nogomet, ro- komet in košarko v ŠRC Go- lovec. Šolaiji pa lahko v Celju iz- birajo še med obiskom Pi- onirske knjižnice, filmskih matinej celjskega Kinopo- djetja, Delavska univerza pa pripravlja v drugi polovici avgusta še teč^ angleščine za pripravo na srednjo šolo ter začetni ali nadaljevalni tečsu angleščine oziroma nemščine. V Laškem so tako kot mi- nulo leto tudi letos pripravih Veseh avtobus, ki bo otroke iz Laškega, Rimskih Tophc in Radeč vozil po Sloveniji. Ob ponedeljkih pripravlj^o daljše izlete, žal pa bodo otroci zaradi nedavnih voj- nih razmer prikr^šani za marsikateri ogled. V okviru Veselega avtobusa priprav- ljajo tudi hkovno in glasbe- no šolo, izdah bodo svoj ča- sopis, konec avgusta pa pri- pravljajo v Jurkloštru pold- nevni tabor. Veseh avtobus gosti otroke med 8. in 14.30 uro, za tedensko potovanje pa je potrebno odšteti 120 di- narjev. V mozirski občini za po- letne počitnice niso pripravi- h posebnih dejavnosti, načr- tovah so le kolonijo v Savu- driji, ki pa zaradi razmer od- pade. Podobno je v konjiški ob- čini, kjer počitniškega pro- grama za šolaije niso izdelah zaradi pomanjkanja denaija. Šolaijem so ponudili dnevno varstvo, za katero pa ni bilo zanimanja. V Šentjurju so pripravih tečaj tenisa, konec av^sta pa bodo predvidoma pripra- vih počitniško kolonijo v Selcah. Za otroke je pri- pravljenih tudi nek^ izletov, za le-te so se odločih pred- vsem v planinskem društvu. Občinska zveza prijateljev mladine v Šmarju pri Jelšah je, kot kaže, prenehala z de- lom, v Rogaški Slatini pa za organizirano letovanje otrok na Debelem rtiču pri Anka- ranu ni bilo zanimanja. Šo- larjem so ponudih kopanje v bazenu z ogrevano vodo, pa tudi igran^ie namiznega te- nisa, mini golfa in rekreacijo na trim stezi. Občinska zveza prijateljev mladine Velenja pripravlja v sodelovanju s plavalnim klubom Plus dnevno med 9. in 14. uro športne počitnice na bazenu. Otrokom sta na voljo tečaja plavanja in teni- sa ter družabne igre, dnevno je potrebno za t^šno počit- nikovanje odšteti 150 dinar- jev, tedensko pa otrokom za- račun^o 590 dinarjev. Če še bodo razmere normsihzirale, bo približno 300 velenjskih otrok letovalo v Savudriji, kamor naj bi prva skupina potovala 30. julija, druga pa 9. avgusta. V Velenju pa so pripravih tudi pester pro- gram počitniških dejavnosti po, krajevnih skupnostih, kjer je organizirano počitni- kovanje na športnih igriščih brezplačno. V Žalcu so zaradi razmer odpovedali planinski tabor, najveijetneje ne bo tudi leto- vanje otrok v Savudriji, še vedno pa načrtujejo 14-dnev- no letovanje tabornikov, ki n^ bi g^pripravih konec av- gusta. IVANA STAMEJČIČ SIMONA BRGLEZ Stanje se popravlja V šmarski občini so n^več škode zaradi agresije J A ob- čutih na turističnem področ- ju - v obeh kozjanskih zdra- vihščih. Stanje se zdaj po- pravlja in v torek so bih že bolj optimistični. V Rogaški Slatini je bilo v začetku tedna 251 gostov, med njimi 13 tujih, ki so si- cer prej prevladovali. Tako je bilo v torek kar dvakrat več gostov kot nžgbolj kritič- nega 7. julija, ko so v zdravi- hšču, ki laihko sprejme nad 1300 gostov, imeh vsega 128 gostov. V Atomske TopUce, kamor prihaj^o predvsem domači gostje, je bilo v začetku ted- na v hotelu 136 gostov, njiho- ve zmogljivosti pa so za 215 gostov. Povedali so, da so v apartm^ski Atomski vasi zasedene vse zmogljivosti (311 gostov iz podjetij), v pre- tekhh »pasjih dneh« pa so prodah za kopahšče na pro- stem od 600 do 1200 vstopnic dnevno. Rekordna je bila zadnja sobota, ko je obiskalo odprto kopališče približno 2 tisoč kopalcev. gj Tudi potepamo se! :ako kot večina sloven- Molaijev so tudi žalski »edni počitnic preživlj ah »na, čim bhže domu. Tudi vedo, kaj je bilo v mi- Jjh dneh na slovenskih ® Kako preživljajo počit- ®J®sonam povedah: wija Lešar: »Letošenje *itaice bodo zaradi znane ^jcije drugačne kot prejš- *leta. Na morje ne bomo hodimo pa se kopat ^n v Šoštanj. Vehko tu- di kolesarim in se potepam po Žalcu.« Peter Ropaš: »Doma sem iz Petrovč, v iasu počitnic pomagam očetu, ki je obrt- nik. Drugače pa vehko kole- som, če pa ne bo kakšne ponovne agresije nad Slove- nijo, bom konec meseca od- šel v moije v Barbarigo.« Nataša Reberšak: »Doma sem iz gotovelj pri Žalcu, le- tos pa sem uspešno končala osmi razred. Sedeu med po- čitnicami malo dlje spim, be- rem, se vozim s kolesom in tudi obiskujem prijateljice. Na morie letos ne bomo šh!« Nina Čolig: »Po zajtrku kaj pomagam, nato pa grem v mesto. S prijateljico Marijo greva na sladoled, se voziva s kolesom^ skratka dopoldne se malo potepava. Tudi be- rem, ob večerih pa gledam televizijo. T. TAVČAR Lazeni vahijo poletnih dneh se marsikomu prileže skok manj hladno vodo. Nekateri iščejo osvežitve ob ^jezerih, odprti pa so tudi vsi bazeni na Celjskem. GRETA SENIČ 8. stran - 18. julij 1991 c^roški vi Bogat dokument Laškega 12. julija bi se morala uradno začeti 27. turistična prireditev Pivo cvetje, ki vsako leto privablja v La- ško nad deset tisoč ljudi iz vse Slovenije in zamejstva. Žal so letos okoliščine hote- le tako, da so se Laščani mo- rali odpovedati svoji pri- ljubljeni prireditvi, ki bi trajala vse do 21. julija. Na veliko srečo resničnih ljubi- teljev umetnosti, pa ni od- padla uvodna prireditev v letošnje Pivo cvetje, in si- cer predstavitev reprezen- tančne monografije o La- škem ter otvoritev razstave fotografij, ki niso našle pro- stora v knjigi. Največ zaslug za to imata Zveza kulturnih organizacij Laško in seveda Pivovarna, ki je prevzela pokrovitelj- stvo nad knjigo, ki se je ne sramujejo sedanji rodovi, ki jo lahko z vsem spoštova- njem poklanjajo kot darilo vsem, ki se bodo še rodili in bodo lahko opazovali, kakš- no je bilo Laško nekoč. Mo- nografija je nastala v rekord- nem času, saj se je uredniški odbor, ki je imel samo pet članov, vodil pa ga je kot predsednik Tone Turnšek, dobitnik Cankarjevega ki- pca za kulturne dosežke, si- cer direktor Pivovarne, se- stala lani septembra. Uredni- ški odbor je imel samo tri seje in zdaj je knjiga pred nami. Na razpolago je bilo okoli tisoč fotografij, v knji- go jih je prišlo občutno manj, mnoge pa so končale na razstavi Podobe Laškega, ki bo v Laškem dvorcu odpr- ta ves mesec. Člani uredni- škega odbora so se odločiU, da bo imela monografija sli- kovno in tekstno vsebino, razmerje pa je štiri petine proti eni v korist slikovnega dela. Ob tem so se odločili za splošno informativnost in za poljudnoznanstveno raven. Odločili so se za tri temeljna področja: za zemljepisno, ar- heološko in zgodovinsko. Zemljepisni prispevek je na- pisal Celjan, dr. Anton Sore, arheološkega in zgodovin- skega pa domačina: arhe- olog Tone Knez in zgodovi- nar Miloš Rybar. Za predsta- vitev Laškega v umetniški besedi, za uvodni esej, so na- prosili Laščana, dr. Toma Korošca. Vključili so še pe- sem domačinke, Pavle Ro- vanove in še nekatere lite- rarne tekstne povzetke, ki se nanašajo na Laško. Tisk in vezavo so opravili v tiskarni Ljudska pravica v Ljubljani, tehnično izved- bo je vodil Andrej Jenko, Studio za vizualne komuni- kacije ZNAK iz Ljubljane. Fotoliti so bili izdelani v Ita- liji. Monografijo so natisnili v štiri tisoč izvodih, že pred izdajo pa so prodali tri tisoč izvodov, ki so jih kupili naj- več Pivovarna (okoli tisoč), delovne organizacije in skupščina občine Laško. Ta- ko je tudi bil zagotovljen de- nar za pokritje vseh stro- škov. Preostanek bodo pro- dali zdaj. Malo je slovenskih mest, ki se lahko pohvalijo s tako reprezentančno knjigo, ki bo Laško in njegovo življenje dostojno predstavila. Ob predstavitvi knjige so v Pi- vovarni pripravili tiskovno konferenco, ob otvoritvi raz- stave pa še kulturni pro- gram, v katerem so sodelo- vali godba na pihala Laško, moški komorni zbor iz Celja pod vodstvom Katje Kovač in dramski igralec Boris Juh. O monografiji je govoril domačin, slavist Tomo Ko- rošec. Zavrteli so tudi dva- najstminutni barvni film Du- šana Prebila »Povabilo v Laško«. V prijetni senci pod koša- tim drevjem ob Laškem dvorcu so še mnogi ljudje še dolgo po otvoritvi zadržali v človeško toplem klepetu. Vsi so si bili enotni v tem, da so doživeli lep kulturni do- godek, ki je kot obhž na raz- bolele rane. Sicer prazni po- letni dnevi obdani s soncem in nepotrebnimi skrbmi, so bih tokrat čudovito napol- njeni. Laščani so dobili lep dokument, na katerega so lahko ponosni, ob tem pa so hvaležni tovarni Pivovarni, da je ob delu znova našla po- sluh tudi za kulturno do- brino. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Avtorji 151 objavljenih fotografij so: Jože Benedek, Damjan Gale, Andrej Go- bec, Marjan Grešak, Igor Knez, Stane Kužnik, Janez Pukšič in Jože Sirec, ki je odigral eno najpomembnej- ših vlog pri nastajanju mo- nografije. Dva izmed pomembnih ustvarjalcev monografije dr. Tomo Korošec (levo) in Tone Knez. Za popotnico laški monografiji je zaigrala laška godba na pihala (desno) in zapel celjski moški komorni zbor pod vodstvom Katje Kovač (spredaj). Preimenovanje Icnjižnice Celjska knjižnica, nek- daj imenovana po Edvar- du Kardelju, se od prvega julija imenuje drugače. Poimenovali so jo Osred- nja knjižnica Celje. Tre- nutno dela knjižnica po poletnem delovnem času, odprta je od ponedelja do petka med 7. in 13. uro, ob torkih pa podaljšajo delovni čas do 17. ure. Ko tišina spregovori Prva pesniška zbirka Silve Železnik-Einfaltove Spregovorila je tišina v pesmih Silve Železnik- Einfaltove iz Celja, ki je pr- ve dni julija v samozaložbi in ob pomoči sponzorjev iz- dala pesniško zbirko z na- slovom Moje tišine. Zanimiva, topla in nepo- sredna življenjska izpoved so pesmi Silve Železnik-Ein- faltove. V spremni besedi je profesorica Zdenka Serajnik med drugim tudi zapisala, da so njene pesmi doživeta ču- stva žene, ki jo je zakon razo- čaral. Sanje o sreči in razu- mevanju so tako na čustveno izpoveden način stkane v pe- smi in v večnih iskanjih: Bo- li tvoj molk, zato ne molči več. Njene pesmi so polne hrepenenja, ki se ne more uresničiti: Si cvetje vzel in trnje dal. Iz te ljubezenske poezije, boleče in polne razo- čaranja, se čustva ženske, še posebno, če je čuteča kot Sil- va, zlijejo na otroke, vnuke in na vse ljudi, ki jih ima ra- da. Objame še tiste, ki brez lastne krivde zdihujejo v sti- ski. Takšna neposredna ču- stvena izpovednost žari tudi iz oblike njenih pesmi, kjer se rime ujamejo le občasno, ritem je živahen kot utrip sr- ca, motivika je naznačena že na začetku: bol in hrepene- nje razočarane žene, toda za- man bi iskali jedko obsoja- nje ali obup. Nekaj pesmi je posvečenih sinu, naravo srečamo le v treh pesmih, približno toli- ko je tudi pesmi iz družbene stvarnosti. Dolgo, kar pre- dolgo so pesmi te tišine sa- mevale, saj jih Silva ni želela razkriti ljudem. Tako so zo- rele in dozorevale, pravi da- nes Silva Železnik in čas jim bo sodil. ' Moje tišine, pesniški prve- nec Silve Železnik-Einfalt, so končno spregovorile. Okoh petdeset jih je in zdaj, ko so na svetlem, dajejo po- gum za pisanje novih. Vzgi- bov pri Silvi Železnik, ki ču- stveno doživlja vsak trenu- tek življenja in časa, ki ga živimo, prav gotovo ne manjka. MATEJA PODJED Za Icnjižne moije v času počitnic delajo celj- ske knjižnice po izrednem de- lovnem času in sicer: vsi od- delki obratujejo vsak delavnik od 7. do 13. ure, ob torkih pa od 7. do 17. ure. Največji porast bralcev beležijo v oddelku za študij, kjer si študentje izposo- jajo predvsem, literaturo, ki jo potrebujejo za popravne izpite. Na oddelku za odrasle trenut- no izposojajo predvsem lažjo literaturo (Burk, Holtova, Kon- salik). Sicer pa tam trenutno priporočajo tudi zbirko Oddih. N^slabše je obiskan odde- lek za otroke. Otroci pa, ki ven- darle berejo tudi med počitni- cami, si izposojajo predvsem knjige iz zbirke Pet prijateljev in Časovni stroj. Knjižnice Laško, Mozirje, Velenje, Slovenske Konjice in Šoštanj obratujejo po običaj- nem delovnem času. V šentjurski občinski knjiž- nici pa so pred kratkim dokon- čali prenovo oddelka za odra- sle. To knjižnico vsak dan obišče okrog 150 ^ bralcev. Osrednja knjižnica v Šentjurju je odprta vsak ponedeljek in petek od 7. do 19. ure, ob sre- dah pa do 17. V mladinskem oddelku šentjurske knjižnice, ki ga lahko obiščete ob pone- deljkih in petkih, a le do 15. ure in vsako sredo do 17. ure, pa vsak večer pripravijo »Jurč- kovo pravljico«, ki jo lahko po- slušate, če pokličete telefon- sko številko 741-277 (med ted- nom po 19. uri, v soboto in ne- deljo pa ves dan). ZAPISOVANJA Kraljevske Icnjige Tik pred vojno, samo nekaj ur pred odhodom tankov iz vrhniške vojašnice, se je v Ljubljani zgodil dogodek, ki bo ah pa je morda že usodno zaznamoval duha in življenje med Alpami in Jadranom: Dr- žavna založba Slovenije in njen urednik Branko Madžare- vič sta predstavila klasično mojstrovino horror fikcije, ro- man Christine, enega največjih herojev ameriške zgodovine po Vietnamu in pred Zalivsko vojno, nedvomno največjega heroja ameriške pulp literatu- re in n^boljše prodajanega ameriškega pisatelja vseh ča- sov in še posebej osemdesetih. Stephena Edwina Kinga iz Pittsburgha v zvezni državi Maine. Ker gre že za četrti v slovenš- čino prevedeni Kingov roman (vse štiri je prevedel Jure Poto- kar; to pa so: Cujo, Mačje po- kopališče in Hujšaj ter pričujo- či roman o hitrih avromobilih in ročk and rollu), lahko skle- pamo na dejstvo, da smo tudi Slovenci narod, ki v glavnem prisega na biedermajersko kulturo, tako ali drugače »mahnjeni« na horroije in ter- rorje ter thrillerje. Skratka, Kingovi romani so tudi v naših knjigarnah med n^boljše pro- dajanimi knjigami (kljub raz- meroma visokim cenam; za ilustracijo, Christine dobite za 690,00 din). Knjižnice Kinga in njegovih romanov pravzaprav sploh ne premorejo, ker so več ali manj nenehno izposojeni, podobno pa se dogaja z njego- vimi filmi in TV adaptacijami, ki se dobijo na video kasetah in po katerih je v videotekah precejšnje povpraševanje. Si- cer pa je King otrok ameriške kulture, njen proizvod. Sam pravi, da se je oplajal iz knjig iz očetove zapuščine na pod- strešju, ki jih je našel potem, ko se je oče za vedno odselil. Najbrž je pomemben tudi po- datek. daje prvi film, ki si gaje ogledal in si ga zapomnil, bil klasičen 3-D horror Creature from the Black Lagoon (Prika- zen iz Črne lagune, 1954) Jacka Arnolda, še pomembnejši pa podatek, daje le leto dni pred tem, torej, ko je štel šest let, poslušal na CBS program Di- mension-X, segmente iz pro- grama, ki jih je vodil RayBrad- bury. Vsa stvar se je imenovala Mars is Heaven (Mars je raj). Kingova zlata leta so vseka- kor osemdeseta. Takrat je imel na listi najboljše prodajanih ameriških knjig, med petin- dvajsetimi, kar šest in pol ro- manov: The Dark Half (Temna polovica) 1,550.000 izvodov, The Tommyknockers (Tom- myknockeiji) 1,429 dov. It (Tisto) j.jooZ' dov, Misery 875.000^' jeve oči) 750.000 izv^^J leton Crew (Ekipa JT kov) 723.000 izvodov^ Talisman (Talisman) ? spisal skupaj s Petrovi bom, 831.000 izvodov ^ gre le za hardcover ver^ rej brez paperback vW TV nastopov, brez pS (Kingove knjige n^ v več kot petintride^ kov), brez filmov in ejc^ po njegovih prediogajTl predavanj in ostalih pa^ lij. Prej omenjene ro/ii J bite tudi po naših Jcnji^ Seveda v paper-back in v angleščini. Kar pa ne| In če smo že pri CW King je roman končd 1979, tri leta kasneje pa^ Carpenter posnel precejJ ren film na knjižno pi^ Vsa ne-bizarnostje prava v posnetkih retransfon:^ Christine. In kdo je pra\7i Christine? Je krvavordea joča dvajsetletnica, katera spektiva je v njeni pretej (posluša le ročk and roll dvajset let). Poleg tegajt precej glasna. In kot tal obsedla gla\'nega j« Arnieja. Njegova fiksrui je postal PlymouthovF]i:_ Torej, Christine. Stsr. pn rdeč avto, ki je obsedel Arnieja kot vse mesto Lih ville. Kingov klasičen iio fiction, ki ne prisega na a no imaginacijo (kar je i pulp literature), temveti sto subjektivno, potlačeni roma misteriozno imagim Pri Kingu je tako, da gii mo, dokler se ga ne m^d mo. Torej gre za ekoi^ perverzno ekonomijo. Kd naveličamo, sprememnm vo. Ali drugače, Kingpi^ klerga berejo, doklergsit jejo. Ko ga nehajo kupot* brati, spremeni načir^ pj^ prodajanja. Umetnostjo je torej neke vrste urm ekonomije. To velja ie^ za Kinga in še bolj za nx» roll. Oba, tako Kir)gkoi' and roll pa sta del ogrotr^ bavne industrije. ^^ s Christine. J NA CELJSKIH PLATNIH Morske sirene. ZDA, 1990 drama Režija: Richard Benjamin , J Igrajo: CHER, Bob Hoskins, Winona Ryder, M'' Schoeling gd Vzporedno spremljamo ljubezenske zveze Flax (Cher) in njene hčerke Charlotte (Winona fv ^ zrela gospa ima strastno vezo s stalnim ^jta'' medtem ko je njena hčerka - vzgojena v sam^j^ [;i - skrajno nepoučena o osnovnih bioloških dejst^ [jj! jo je poljubil njej simpatičen mladenič, je ^^^c^i travme, misleč da lahko od poljuba zanosi! Sca ^^^ ko dozoreva, pa tudi ljubezen začne doživlja malno. , ^olj Tudi njena mati se končno odloči: loči se o« p* s katerim že dolgo ne živita več skupaj in ^ trajno vezo z dolgoletnim prijateljem. ^^ turizem in uudje 18. julij 1991 - stran 9 »red mesecem bi se Larsilfdo šel na morje i^i rek in Jezer bodo poini l(ot že tJeige ne . 2e jasno, da večina Slo- -''^^etos ne bo letovala na šele da bi se odpravila iri" grednji Jadran ali v Dal- ^ ^ Vojna in generali so sto- '''" je Tudi tujih turistov ne f nam Hotelirji, gostinci, Cističnih agencijah in dru- so kakor koli povezani iom. si pulijo lase. Vojna marsikaj spremenila, če- •je res, da tudi pred njo ni 'Pričakovati, da bodo ljudje drveli na počitnice. Po- jkanje denarja in že takrat .politične razmere so botro- temu. da pretiranega zani- ha za letovanja ni bilo. •,pred napadom na Slovenijo ' skušali izvedeti kje in ali ^ bodo Slovenci letos preživ- svoj poletni dopust. Za po- losmo zaprosili Studio za poli- ' in ekonomski marketing i^l iz Maribora. Ugotovitve so rtakšne, kot smo jih v bistvu ' pričakovah. Raziskavo je izvedel na slučajnem vzor- t je zajemal 360 telefonskih Bčnikov na območju celjske ^e skupine. V analizo je bilo ^čenih 268 anketirancev (83 T analizi ni želelo sodelovati), ^ji bi bili rezultati seveda po- -drugačni kot so bih pred tre- ;»ini, pa bo primerjava kljub "J zanimiva. ili boste šli letos na dopust, je .iprvo vprašanje, ki so ga sode- ,.,Spema zastavih telefonskim Brnikom. Od 268 anketirancev, »na dopust odšla dobra tretji- Teč kot polovica jih je poveda- abo ostala doma zaradi različ- razlogov. Skoraj tretjina jih je idala, da zato, ker za poletni ust nima denarja, mnogo pa je tudi takšnih, ki se na dopust 3odo odpravili zaradi politič- irazmer in drugih, osebnih raz- kot so denimo bolezen, de- ^jhni otroci in drugo. Deseti- iiketiranih se za dopust ne bo Sntila, ker ji primanjkuje časa. , Doma je najlepše - to je tolažba Pri naslednjem vprašanju smo anketirance povprašali ali bodo letni dopust preživeli v mejah Slovenije, Jugoslavije, ali bodo odšli v tujino in ali bodo ostali doma. Dobra polovica jih bo osta- la doma. Še vedno pa jih bo več preživelo počitnice v drugih repu- blikah kot v Sloveniji, pa čeprav tako zelo propagiramo počitnice v Sloveniji. Le šest od 268 anketi- rancev nam je zaupalo, da si bodo počitnice privoščili v tujini. O tem dovolj nazorno govori naslednja tabela: Morje še vedno vabi! Po svoje je zanimiva tudi na- slednja anketa. Kje bo 268 naših telefonskih naročnikov preživelo poletni dopust? 1. Na moiju 76 28,36% 2. V gorah 11 4,10% 3. Na kmetih 11 4,10% 4. Ostal bom doma 141 52,61% 5. Ne vem 21 7,84% 6. Drugie 8 2,99% Dve tretjini tistih, ki bodo torej odšli na dopust, bo svoj oddih pre- živelo na morju. Med njimi so predvsem moški, stari med 18 in 29 leti. Po tem bi lahko sklepali, da bo morje videlo kaj malo dru- žin. Osem anketirancev se je odlo- čilo za letovanja v zdraviliščih, pri prijateljih in na svojem vikendu. Morda je prvi hip zanimivo, da se jih je tako malo odločilo za zdravi- lišča, ki so v primerjavi z zmoglji- vostmi ob morju, zlasti po mari- borskih dogodkih, še sorazmerno dobro zasedena. Treba pa je upo- števati, da traja sezona v zdraviliš- čih skozi vse leto in ne le poleti in tudi sicer se ljudje za zdravilišča raje odločajo v drugih letnih časih kot poleti. Dobra tretjina brez regresa Regres je doslej prejelo le dve tretjini anketiranih. Od teh jih tretjina ni hotela povedati, kohko je znašal regres, med ostalimi pa jih je 20,52% prejelo le 1500 dinar- jev in celo še manj. Dobrih deset odstotkov anketiranih je prejelo regres v višini od 7501 do 9500 dinarjev. In tako smo že pri vpra- šanju, koliko denarja si bodo an- ketiranci rezervirali za dopust. Največ jih računa, da bodo na do- pustu zapravih od 5 do 10 tisoč dinarjev, kar nekaj (16,42) pa jih sedaj še ne ve, kakšna bi naj bila ta vsota. Kot kažejo rezultati raziskave, bodo anketiranci iz celjske regije svoj dopust v glavnem preživeh v Jugoslaviji in sicer ob morju. Na dopust pa mnogi ne bodo šli v glavnem zaradi pomanjkanja de- narja. Le malo (2,24%) je bilo takš- nih, ki so kot razlog navedli poli- tični položaj. Očitno še takšne ugodnosti, ki jih za poleti ponuja- jo hotelirji ob sinjem Jadranu niso dovolj, da bi privabile obubožano ljudstvo. Minili pa so tudi časi, ko je bilo sorazmerno poceni letova- nje v raznih sindikalnih počitni- ških domovih. Po podatkih, ki smo jih zbrali, bo letovanje v takš- nih domovih marsikje še dražje kot v hotelih. Preostanejo nam to- rej le še bregovi bližnjih rek in jezer. Navsezadnje že tudi kopanje v kopališčih ni več tako poceni. inančni zlom zdravilišč? ^li smo že, da v slovenskih na- zdraviliščih skorajda ni več JJ Sostov, da zasedenost zaradi razmer nikjer ni več kot J^todstotna in da to pomeni [»"pad dohodka. Toda to ni "^ tragedija, s katero se sedaj Jfjajo. Tako kot druge prora- « porabnike je v začetku juli- «1 slovenska naravna zdravi- "^prijetno presenetilo zmanj- [t proračunske porabe, ki je bi- ^^^iijena za zdravstvo, in to aobro desetino. Ali to pome- izračunih že ugotavljajo, ijOodo morale cene v povprečju ^ trideset odstotkov, kar po- .""Odstotni izpad realizacije. Se ni vse! Cene bodo veljale od 1. januarja 1991, kar pomeni, da bo treba vrniti še kar precej denarja. Ob vsem tem pa Republiška uprava za zdravstvo zahteva še to, da pora- čunajo tudi za lansko leto preveč plačane zneske oziroma se ne prizna preveč fakturirana realizacija, saj je baje denarja za zdraviliško zdravlje- nje v proračunski vreči premalo. Sa- mo iz tega naslova bo moralo zdravi- lišče Dobrna vrniti dva milijona. Ro- gaška Slatina šest milijonov dinar- jev, Topolšica 700 tisoč in Laško okrog 800 tisoč dinaijev. Če k temu prištejemo še dodatni izpad zaradi poračuna v prvem polletju, pomeni to denimo za Laško 80 odstotkov iza- pada junijske realizacije in za Topol- šico 75 odstotkov. V ostalih zdravi- liščih do zaključka realizacije še niso napravili izračunov. Vsekakor pa vse to pomeni za zdravilišča v na- slednjih mesecih izredno velike lik- vidnostne težave. Stvari bo treba obračunati julija in avgusta, jasno pa je, da bodo priza- deti tudi ljudje, ki koristijo njihove storitve preko zdravstvene uprave, saj jim v zdraviliščih za tako nizke cene ne bodo mogli nuditi tako ka- kovostnih storitev, kot bi jih lahko, če bi bil položaj vsaj na ravni lansko- letnih porabljenih sredstev. Če ve- mo, da je znašala inflacija v prvem polletju 55 odstotkov, potem si lah- ko mislimo, za kako velik finančni izpad gre. Kot nam je povedal Rudi Rum- bak, sekretar Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, so na problema- tiko opozorili ministrstva za turi- zem, finance, zdravstvo, družino in socialno varstvo, vendar še nihče ni reagiral. V slovenskem proračunu so zaradi vojnih razmer nastali veliki problemi, vendar bi morali te stvari reševati na drugačen način. Skup- nost je ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo pozvala, naj z ustreznim sklepom prekliče znižanje cen in proračun za prvo pol- letje. Jasno je namreč, da zdravilišča poslujejo po podjetniškem principu in morajo sama pokriti izpad dohod- ka, jasno pa je tudi, da se ne morejo odreči medicinski rehabilitaciji in nadaljevanju bolnišničnega zdrav- ljenja. V kolikor republiški proračun pacientom ne more zagotoviti večje- ga deleža v sofinanciranju njihovega zdravljenja, pa bi morali zdraviliš- čem dopustiti, da z ustreznimi mar- ketinškimi aktivnostmi dosežejo po- krivanje vseh stroškov zdraviliškega zdravljenja. JANEZ VEDENIK ^"■mernl časi za potovanja? bj^. Viharnih časih še posebej •15 V času od 29. junija so v celjskih turistič- imeli od 50 do 100 'dotn^T odpovedi potovanj, ta- IVstj tudi v tujini. Nekate- ' ^^ potem sicer odločih potovanja na kas- Sčn' d^^gi so potovanje Vki odpovedah. ^ za odpovedi so pred- Pon^anjkanju finančnih j^ih' "^nogo mož je bilo vpo- Sbp ^ teritorialne ^^ ^"di strah med Ijud- ^^(jgj jno živi. razmere umiijajo, je 2a ^Ja spet nekoliko več. je za letovišča skem primorju, vendar se za to možnost le redkokdo odlo- či zaradi previsokih cen. Pretežno se odločajo za Istro, S£0 so tam še najbolj ugodne cene, ljudje pa se počutijo razmeroma varno. Nekaj prijav pa je tudi za bližnje kraje, na primer za Roglo, ali zdravihšča. Cene so pri vseh agencijah do- kaj enotne, tako je treba za 7 pol- penzionov v Istri odšteti od 2 tisoč do 2400 dinaijev, medtem ko se cena polpenzionov v Bernardinu giblje okoh 4300 dinarjev. Pred vojno je bilo tudi vehko zanimanja za potovanja v tujino, vendar seje povpraševanje po tem sedaj popolnoma ustavilo, potova- nja pa so odpovedana. G. S. Mladih ne ustavi niti vojna Niti vojna ne more ustaviti mla- dostniške radovednosti, želje po potovanju, spoznavanju novih lju- di in kržOev. Zanimanje za potova- nja v tujino je iz leta v leto večje, letos pa je k temu še posebej pri- pomogla nezavidljiva politična si- tuacija doma. Možnosti za preživ- ljarye počitnic je vehko, na voljo pa je tudi nek^ zelo ugodnih vari- ant, tako na primer potovanje z in- terrailom, izkaznico IYHF, izkaz- nico ISIC ter izkaznico FIYTO. Interrail je karta za mlade do 26. leta starosti ne glede na to, ah štu- dirajo ali ne. Velja en mesec za železnice po vsej zahodni Evropi, Skandinaviji, za Bolgarijo, Češko, Poljsko, Turčijo, Maroko, Tunis, velja pa tudi za Jugoslavijo. Cena te vozovnice je 6.104 dinarjev, ku- piti pa jo je mogoče pri Slovenija- turistu. Pred začetkom potovanja lahko karto vrnete, znesek se vam v celoti izplača, pa tudi po konča- nem potovanju je karto mogoče vrniti, izpalač^o vam 182 dinar- jev. Določene države djgejo na in- terrail karto tudi popuste za muze- je in galerije. Izkaznica IYHF (mednarodna zveza mladinskih ho štelo v) zago- tavlja bivanje po ugodnih cenah v mladinskih hostelih po svetu. Prednost te izkaznice je, da nima nobenih starostnih omejitev. Cene izkaznic se gibljejo med 30 in 210 dinarji, odvisno od starosti. Izkaznice ISIC (mednarodna študentska izkaznica) je namenje- na študentom in dijakom do 25. leta. Ob izdaji je potrebno predlo- žiti potrdilo o šolanju. Ta izkazni- ca omogoča popuste na prevozih, pri vstopninah v muzeje, galerije, na kulturne prireditve, v nekate- rih hotelih in restavracijah. Izkaznica FIYTO (mednarodna mladinska izkaznica) omogoča po- dobne popuste kot gornja, s tem, da ni omejena na šol^očo se mla- dino. Navedene izkaznice lahko v Ce- lju dobite pri Popotniku. G. S. 10. stran - 18. julij 1991 c^roški vi Dobili bodo čistilno napravo v Laškem že imajo iz- delan idejni projekt, v pripravi pa je tudi ure- jevanje prostorske doku- mentacije za čistilno na- pravo, ki jo naj bi po po- stopnih fazah zgradili do konca leta 1995. Objekt bo stal v Radobljah v ne- posredni bližini Pivo- varne Laško. Čistilno na- pravo bodo kupili preko biroja Lengyl na Dunaju, ki ima prav takšne čr- palke, kot jo Laščani za- radi pivovarne potrebu- jejo, saj bo večina od- plak skozi čistilno na- pravo šla prav iz pivo- varne. Ob tem so že izdelah projekt zbirnih kanalskih kolektoijev, ki so delno že zgrajeni na levem in desnem bregu Savinje. Na desnem bregu so ko- lektoiji od bencinske čr- palke do železniškega mostu čez Savinjo, na le- vem pa od doma upoko- jencev do odvoza v Marija Gradec. To je trenutno največja investicija v la- ški občini, ki so jo lani prijavili ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora v republiki Slo- veniji. Investicijska vred- nost nove čistilne napra- ve je dvajset milijonov nemških mark. Prav tako bodo zgradili še čistilno napravo v Ra- dečah, za katero je že bilo izdano gradbeno dovolje- nje. Od obeh čistilnih na- prav v Laškem in Rade- čah, s katerima se naj bi sedanja čistost vode iz- boljšala za en kvalitetni razred, je odvisna nadalj- nja gradnja hidroelektrar- ne Vrhovo, ki trenutno že od lani tudi zaradi po- manjkanja denarja po- vsem miruje. Za začetek obratovanja hidroelek- trarne Vrhovo, 25. okto- bra 1989 so rekli, da jo morajo zgraditi v 37 me- secih, pa ni potrebna sa- mo čistejša voda, ampak tudi sprememba tehnolo- gije pri čiščenju premoga in drugo, kar vpliva na či- stost vode, ki bo napajala Vrhovo. Za vse to pa tre- nutno Slovenija ni spo- sobna poskrbeti in zago- toviti. Laška čistilna naprava pa bo učinkovita samo ta- krat, če bo pravočasno zgrajena tudi čistilna na- prava za Celje in sicer v Tremarjih. S to lokacijo se Laščani strinjajo, želijo pa tudi sodelovati pri vseh postopkih za pripra- vo na gradnjo in pri grad- nji sami. Laščani si upravičeno veliko obetajo od celjske čistilne naprave pred- vsem zato, ker bi v prime- ru čistejše Savinje lahko uresničili svoj veliki na- črt po razvoju različnih dejavnosti ob že obstoje- čem zdravilišču. V pro- gram nadaljnjega razvoja zdravilišča je vključena tudi Savinja z mehkim je- zom, čolnarno in narav- nim kopališčem, ob tem pa bi zgradili še več dru- gih objektov. Skratka, na Savinji in Savi od Celja do Radeč se obetajo velike novosti. ^ Dobili bomo tri čistilne naprave, ki naj bi zagoto- vile večjo čistost obeh rek. tone VRABL Korektno z zajetimi Mednarodna komisija Rdečega križa ¥ Celju V sredo, 10. julija, je Celje obiskala tričlanska medna- rodna komisija Rdečega križa iz Ženeve, da bi se na lastne oči prepričali o de- janskem stanju v zbirnem centru vojnih ujetnikov. Predstavnikom občinske organizacije Rdečega križa so postavljali različna vpra- šanja o delovanju centra v teh dneh. Pogovarjali so se tudi z zajetimi oziroma pre- beglimi vojaki. O razmerah v celjskem zbirnem centru in po vseh postopkih okoli predaje teh vojakov je komi- sija našla mnogo pozhvalnih besed. Po besedah Toneta Mast- naka, občinskega sekretarja Rdečega križa, so vse aktiv- nosti resnično dobro tekle. V tem času je bilo v celj- skem zbirnem centru od 160 do 180 vojakov, od tega je bilo 40 ljudi oficirskega ka- dra. Prevladovali so pripad- niki albanske narodnosti, bi- lo pa je tudi nekaj Srbov, Hr- vatov, Muslimanov, Romov in en Madžar. Na Čeljskem niso zajeli nobenega civi- lista. Za te vojake je bilo dobro poskrbljeno, poleg hrane in obleke so jim omogočili tudi obiske ali stike s sorodniki. Nekateri izmed zajetih niso želeli domov, dokler se na- stali položaj nekoliko ne umiri. Za te ljudi je odprto zbirališče v Ljubljani, neka- teri pa si poiščejo tudi zveze, da bi stanovali pri družinah ali znancih širom po Slove- niii. Se največji problem pred- stavljajo oficiiji, katerih uso- da še ni povsem jasna. Vsi so izrazili željo, da se ne bi več vrnili v vojašnice. G.S. Računajo na pomoč republike V laški občini imajo iz- redno veliko demografsko ogroženih celotnih krajev- nih skupnosti in posamez- nih naselij. V celoti je de- mografsko ogroženih kar šest krajevnih skupnosti: Breze, Vrh nad Laškim, Ma- rija Gradec, Jurklošter, Zi- dani Most in Vrhovo, ogro- žena pa so tudi naselja, kot Brstnik, Bukovca, Doblati- na, Kuretno, Ojstro, Požni- ca, Rifengozd, Šmihel in Tovsto v KS Laško, Čimer- no v KS Jagnjenica, Gračni- ca, Lažiše, Lokavec in Za- breš v KS Rimske Toplice, Huda jama in Šmohor v KS Rečica, Klenovo v KS Se- draž, Počakovo v KS Svib- no in Močilno v KS Radeče, V vseh omenjenih krajev- nih skupnostih in naseljih so največji problemi z neureje- nim PCT in elektro omrež- jem (npr. v KS Vrh še nimajo telefona, v KS Breze pa ima- jo dva!), potrebna pa je tudi velika rekonstrukcija cest in vodovodov. Med objekti, ki imajo pri- marno prednost, je izboljša- va ceste Laško-Tolsto-Ri- fengozd, po kateri se edino da priti v Celje v primeru po- plave, ko voda zalije Tremer- je. Ta odsek je dolg okoli tri kilometre, po njem pa je pre- voz možen samo v suhem vremenu in še to s težjim te- renskim vozilom, kajti na drugem lahko pride do po- škodb. Ker gre ta cesta skozi demografsko ogrožena nase- lja, bi se z njeno izboljšavo izboljšalo tudi stanje naselij in ljudi, ki v njih živijo. Pri tej cesti so pripravljeni z de- lom in sredstvi sodelovati tu- di krajani. Prav tako tečejo aktivnosti tudi pri drugi problematični cesti Vrh-Grahovše -Trobni dol, ki je v dolžini 5,4 km speljana po KS Vrh in Breze. Cesta je problematična pred- vsem zaradi plazov, ozkosti in zelo slabega spodnjega ustroja. Obe cesti sta posebej pomembni v času visokih voda Lahomnice in Savinje, saj so takrat mnogi kraji odrezani ob pomembnejših centrov. V laški občini so republiki iz demografsko ogroženih krajevnih skupnosti in nase- lij predložili predlog za 180 milijonov din investicij. Re- publika naj bi izbrala najpo- membnejše objekte in pri- spevala 30 odstotkov od na- črtovane vrednosti. Letos bo ta izbor naključen, od pri- hodnjega leta dalje pa bodo morale določene investicije imeti najprej oporo v občini, če bodo hotele dobiti še po- moč republike. V občini je podoben zahte- vek dala še kmetijska zadru- ga za ravoj kmetijstva. TONE VRABL REKLI SO: Dušan Goričar, predsed- nik sveta KS Braslovče: »V KS Braslovče, v Parižljah in v Malih Braslovčah, bomo skušali v okviru pridoblje- nih sredstev iz občinskega proračuna sanirati dele cest, ki jih je zajela poplava in uni- čila. Najhujše je bilo na des- nem bregu Savinje v Pariž- ljah, kjer je del ceste v dolži- ni 340 m Savinja odnesla. V pripravi so načrti, kako pa bo to izgledalo, še ne more- mo govoriti. Sedaj smo prav tu navozili nekaj kamionov gramoza, predvsem za večjo varnost. Krajani si želimo, da bi se dela čimprej začela in da se to reši v doglednem času.« T. T. Stari most . v Preboldu d ostal Že nekaj časa om nova cestnega v Dolenji vasi pri t/1 Gre za eno izmed?,;^ dobitve repubiis^fc Latkova vas-Prl® \ bovUe. Hkrati s tHl zgradili nova avtoh? H stajališča, noveceS ljučke ter nov ^oN Bolske. ^ Most bo gradil cei,^ grad. Širok bo enajst?! kar pomeni, da bodoT^ stu poleg šestmetersk^ stišča še obojestranski niči ter pločnika ^^ prehod pešcev, vseh del je RepubijiiJ* va za ceste, skupna^ del pa znaša 11 milijor^ naijev. In kaj bo s star^ stom? Vodno gospod Slovenije predlaga dT! porušili, krajevna skj pa, da bi na njem nai2 cvethčna korita, po pJ pa bi ga opremili z ja\2 svetljavo in klopmi za^ tek. S tem bi se izogni;,! škov rušenja, predstav«! lefonskih kablov, ki jejo ATC Prebold z 2 čem avtomatske telef^ centrale v Šempetru blov krajevnega o« Kaplja vas-Dolenja va; DARKO NARAGE Zbornik o razvoju zdravstva Zdravniško društvo Celje je izdalo Zbornik o razvoju zdravstva na Celjskem od leta 1953 do 1985. Zbornik je izšel v tisoč izvodih na 380 straneh in s številnimi foto- pafijami. Glavni urednik je bil magister dr. Marjan Hrušovar, tekste več kot 40 avtorjev pa je priredil za objavo dr. Jože Četina. V Zborniku je celoviti jet razvoj zdravstva nj' močju in kontinuiteta« j a zdravstvene sa V njem je zajet razvoj i| stvenih domov, bolnij: Zavoda za socialno mei in higieno, zdravilišč, da upokojencev in Zdrava ga društva. Obdobje, ki ga zborni jema, je bilo polno št^ sprememb organizira zdravstva, zato je zboid toliko bolj zanimiv. P| pa tudi nadaljevanje dl ga je zajela knjiga o zdravstva na tem ob« v času od leta 1945 do^ Tudi to je eden izmed« gov, da kljub izdaji s«« ga zbornika z delom ne a končali, ampak bodo^ zdravstva na CeP spremljali še naprej. I Oglje za Ošlakovo kovačijo? Kopo, kjer te dni kuha oglje - 76-letni Konrad Ošlak, je pripravil njegov brat Anton, daleč naokoli znan kovač. Oglja bo iz te kope 600 do 700 kilogramov. V starih časih bi ga v kovačiji porabiU vsaj trikrat toliko. A kovaško kladivo, ki je še zadnje pelo v tem delu zreškega Pohoija, ne poje več. Utihnilo je skupaj z gospodarjem. Njegov naslednik Miran Ošlak kovaštva ni vešč: »Kovačija bo ostala takšna kot je. Zal le kot spomin na preteklost, ki si ga lahko vsakdo ogleda. Živega dela pa ne bo več mogoče videti. Nobeden ni navajen kot so bili oča,« pravi. Pa ne bodo pogrešali legen- darnega kovača samo turisti. Že zdaj ga pogrešajo kmetje po okoliških hribih, ki zaradi strmin še vedno uporabljajo stara orodja, ki pogosto potrebujejo kovačevo močno roko. MBP, Foto: EDI MASNEC Krst gasilske cisterne Gasilsko društvo Ločica ob Savinji pripravlja za nedeljo 21. julija krst novega kombiniranega vozila za potrebe GD. Ima cisterno za 6 tisoč litrov vode in 600 kg penila. Slovesnost se bo pričela ob 15. uri pri farni cerkvi na Polzeli, kjer jo bo domači župnik najprej blagoslovil, nato pa bo prevzem in krst po gasilsko še pred domom GD Ločica ob Savinji. Novo kombini- rano vozilo je stalo več kot 2 milijona dinaijev, denar zanjo pa so prispevali KS Polzela, delovne organiza- cije, obrtniki. Zavarovalna skupnost Triglav s kredi- tom, krajani in člani gasilskega društva. T. TAVČAR Snežna jama znova odprta Pred dnevi so znova odpr- li Snežno jamo na Raduhi. Preboldski jamarji so sicer načrtovali, da bi se letošnja sezona začela že 1. maja, vendar tega niso dovoljeva- le vremenske razmere, tako da je bil dostop do jame mo- žen šele junija. Ves ta čas so jamarji jamo intenzivno urejevali ter vča- sih vanjo popeljali tudi kakš- no skupino planincev, med katerimi so bili tudi člani Geografskega društva iz Ljubljane in planinci iz štor- ske železarne. Snežna jama je po treh sla- bih zimah letos res snežna, saj je bilo še pred kratkim v vhodni vrtači kar pet me- trov snega, debelina ledu pa se je povečala za 30 centime- trov. Prav tako so se odebeli- li ledeni kapniki. V teh dneh je obisk jame najlepši, saj so ledene gmote največje, led pa suh in gladek. Če se boste odločili obi- skati to podzemeljsko lepoti- co, ki bi ji težko našli primer- javo, vam svetujemo, da se primerno obujete in toplo oblečete, odveč pa ne bo tudi kakšna baterijska svetilka. Jama je za ogled odprta vsa- ko soboto in nedeljo ter ob oraznikih. skuoine na se lah- ko prijavijo za o^ med tednom na teie- številko 723-211. DARKO NAR^ .oaji in ljudje 18. julij 1991 - stran 11 sesalnik rešuje slovenske noge toč je živel mož. Bilo je ^ tako davno na Dan- imel je sina in bil je »^Vn ribič. Bil pa je tudi ^ jjij _ bolnik s sladkor- ^"boleznijo in njenimi kolika«"®"** ožilju. 7ii,u mogli pomagati in ^jla mu je amputacija ^ Strasten ribič, kot je želel zadnje tedne čim izkoristiti. Vsak dan si visoke škornje in se [ij jvil k reki. Noge so po- JJjle vse lažje, manj bole- , jianj otekle. »Le kaj se Laja?« se je spraševal sin. Ravniki so ugotovili sa- ' esporno izboljšanje pre- ?3ntve. Sin, sicer glasbe- paje razmišljal in razmi- S Oče je vsak dan stal, v škornje, v tekoči vodi. ikornjih se je ustvarjal .^ipritisk... tako se je rodila nova, .;j(Ovita fizikalna terapija, <0 jo, spet zaradi spleta iijučij, razvili v Zdraviliš- j na Dobrni. Dr. Karel Li- Ivec, fiziater in vodja medi- ^ke rehabilitacije v zdra- jču, pravi, da je imel pač io, da je prišel v stik i.nsko ekipo, ki je skušala ::vno spoznanje tudi Atično uporabiti. Tako so I Dobrni razvili hipobarič- ..erapijo, za dr. Lipovca pa 5. da je vodilni strokov- i v Evropi na tem po- i^ju. Metodo so namreč za m povzeli tudi drugi, pri pred letom dni Klinični ter v Ljubljani in zdravi- ^v Laškem. Največ izku- šenj imajo seveda na Dobrni, kjer to metodo uporabljajo že sedmo leto. Preprosto, neboleče Pri hipobarični terapiji, lahko bi ji rekU tudi vaku- umska terapija, uporabljajo podtlak. »To je nov fizikalni faktor, ki so ga sicer uporab- ljali že stari Kitajci, vendar je aplikacija tega podtlaka ne- kaj povsem novega. Metoda ni zapletena, ne boli, je zelo učinkovita,« pravi dr. Lipo- vec.Princip delovanja je v resnici preprost - kot pri sesalniku za prah, vendar ni bilo preprosto razviti po- stopka in aparature, ki bi bi- la uporabna na človekovem telesu. Ko so uspeli, so metodo ta- koj pričeli uporabljati pri obolenjih ožilja: »Že dolgo vemo, da ima najboljše re- zultate na področju fizikalne terapije pri komplikacijah sladkorne bolezni, pri diabe- tični nevroangiopatiji. Meto- da zboljšuje predvsem mi- krocirkulacijo, vpliva torej na drobne žile, ki so za druge postopke težko dosegljive. Prav zato dosega uspeh že v vsej Evropi.« Govorila bo prihodnost Zanimivo je, da še danes ne vedo natančno, kako ta učinkovita metoda deluje. Še nedokončana študija ka- že, da vpliva predvsem na odpiranje drobnih žil, na ta- ko imenovane arteriovenske povezave, ki so ali zamašene ali zaradi drugih razlogov ne prepuščajo krvi. Pri večini teh obolenj nastopajo tudi otekline, ki že same zavirajo pretok krvi. Metoda učinko- vito zmanjšuje otekline, zato jo uporabljajo tudi pri otekli- nah in pri odpravljanju po- sledic poškodb. »Uspehi so presenetljivi. Res pa je, da enkratno zdravljenje ne za- došča vedno, zato priporoča- mo, da se ponovi po 6 do 10 mesecih,« pojasnjuje dr. Li- povec in dodaja: »Vse, kar delamo danes, je že rutina. So pa še številna področja, kjer lahko predvidevamo, da bi bila ta metoda učinkovita. O tem bo govorila prihod- nost. Zadnja, beseda še ni iz- govorjena. Žal pa so naše možnosti omejene.« Hipobarično terapijo uporabljajo pri motnjah in poškodbah mikrocirkulaci- je krvi, pri oteklinah, krčih in bolečinah iz različnih ra- logov. Za vsakogar pa me- toda ni primerna. Kontrain- dikacije so vse težja srčna obolenja, nekatere motnje srčnega ritma, zelo povišan krvni tlak (ki pa se da ure- diti z zdravili), nestabilne oblike angine pektoris, ar- teriovenske fistule, motnje strjevanja krvi, sum na akutno trombozo, pljučne embolije, vse akutne infek- cije, nosečnost in težje od- povedi ledvic. MILENA B. POKLIČ foto: EDI MASNEC Dr. Karel Lipovec: »Danes lahko suvereno trdimo, da smo s hipobarično metodo pred amputacijo rešili že vrsto slovenskih nog.« Metoda je preprosta: med kožo in plastično vrečo s slojem preprostega filca, v katero je oblečen bolnik, ustvarja podtlak vakumska črpalk^, ki jo krmili računalmnik. Darujte kri_ Rdeči križ Slovenije bo julija in avgusta pripravil na našem območju več rednih krvodajalskih ak- cij, ki so jih načrtovali že pred začetkom vojne v Sloveniji. Tako bosta ta mesec kr- vodajalski akciji najprej v Velenju, kjer ob jutri, v petek 19. julija in nato v Šmarju pri Jelšah, pri- hodnjo sredo. Avgusta bodo pri nas tri krvoda- jalske akcije Rdečega kri- ža Slovenije: v Rogaški Slatini v petek 2., v Šent- jurju v sredo 28. ter v Žal- cu v petek 30. avgusta. Iz Občinske organizaci- je Rdečega križa Laško so sporočili da bo jutri v pe- tek, 19. julija, od 7. do 10. ure redna krvodajalska akcija v Brezah nad La- škim, ki je za potrebe celjske bolnišnice. BJ Jure Križnik poveljnik CZ Izvršni svet občine Laško je imenoval novo vodstvo občinskega štaba za civilno zaščito v katerem je enajst članov, vsak pa odgovarja za svoje področje. Za poveljni- ka občinskega štaba CZ je bil imenovan Jure Križnik, načelnik pa je Rudi Kavzar. Ostali člani so Slavko Špi- ler, dr. Jože Benetek, Jakob Kolman, Branko Mešel, Da- nica Vale, Ivan Kenda in Jo- še Paj. Da bi delo občinske- ga štaba CZ čimbolj poteka- lo, bo vodilno vlogo Jure Križnik opravljal profesi- onalno. TV I bio hrano i evropske lonce ovor z dr. Francetom Cegnarjem, pobudnikom pridelovanja zdrave brane Jasmo Slovenci majhen narod •®ajhna dežela, je jasno. Nima- ®^elikih površin, kjer bi pride- " velike količine hrane in ni- pogojev, da bi se šli velike wce s prehrambenimi proiz- J^! Lahko pa se na evropsko prebijemo po drugi poti , ®ajhnimi količinami in viso- ^valiteto. Tako med drugim ^'šlja profesor z Biotehniške fj^ltete v Ljubljani, dr. France ki pri nas velja za pobud- "rP^delovanja bio hrane. "ekaj let tudi Slovenci nad- . pi uporabljamo ime bio hra- ^fprav si še vedno nismo po- ^na jasnem, kako bi ta pojem ^Cno definirali. »Vprašanje se j^^vija že dolga leta in že nekaj- Ij razburilo strokovne kro- U Cegnar. »V dilemi smo ne pa vsebino. Poznamo Ij termine, nekateri govori- organskih živilih, drugi tr,^®^! hrani, tretji uporabljajo ^rana. Vsi mislimo isto, jj eno pa je stvari zdaj oprede- iilppska gospodarska skup- opredelila tri vrste pro- ^^arie. Prvo je najbolj torej bio proizvodnja, tr integrirano kmetijstvo, določene omejitve in '■'"no' ^^j^^ižje temu je naše po- ••Ja za sadjarstvo. tist^'^^^ .j® intenzivno kmetij- '^atn ga pri nas v glavnem ' ^^^ načini pridela- fg zato bi bilo nepravil- 'Jna govorili, da je samo bio L karava hrana.« Cie so že zdavnaj H •Vp^^^^očju pridelave bio hrane v ' lovimo korak z ostalim svetom, kjer imajo že dvajset let izkušenj na tem področju. Dve de- setletji obstoja mednarodna orga- nizacija, imenovana IFOAM, ki združuje okoli sto najrazličnejših organizacij za pridelavo bio hrane. Velik korak so naredili Avstrijci in Italijani, prav tako Švicarji, vsak na svoj način. »Avstrijci,« pravi Cegnar, »so se stvari lotili v stro- kovnih krogih in laboratorijih, do- ločili so pogoje in normative ter si začrtali pravila. Italijani so ubrali drugo pot, vso stvar so prepustili trgovcem, ki so se zelo hitro orga- nizirali, gradili pa so predvsem na poštenosti in varovanju dobrega imena.« V dežeh tostran Alp se seveda zgledujemo po svojih sosedih. Že pred časom smo oblikovali smer- nice za pridelavo zdrave hrane, na letošnjih Bitenčevih dnevih v Ljubljani so govorili tudi o pre- delavi bio hrane, trenutno pa se ogrevamo predvsem za načela pri- delovanja, ki so jih določih v Evropski gospodarski skupno- sti. »Menim, da je najpametneje, če sprejmemo pravila Evropske skupnosti, ker bomo le tako lahko izvažali na evropska tržišča in se prebili v najvišji cenovni razred,« trdi Cegnar. In kaj pravi Evropa? »Z malo besedami so opredelili načela al- ternativnega kmetijstva,« pravi Cegnar. Na površinah, kjer so se ljudje doslej ukvarjali z intenziv- nim kmetijstvom, lahko alterna- tivno kmetujejo ljudje že po letu dni, medtem ko je doslej veljala petletna omejitev. Pri gnojenju so strokovnjaki doslej vedno na prvo mesto postavljali živalski gnoj, v Evropski gospodarski skupnosti se zavzemajo, da naj bi rodovit- nost in biološko aktivnost tal vzdrževali in povečevali z goje- njem stročnic, podornino ali rast- linami z globokimi koreninami, kolobarjenjem ter zaorjavanjem kompostiranih organskih ostan- kov s posestev, kjer kmetujejo po načelih Evropske skupnosti. Na- dalje naj bi natančno določili koli- čine mineralnih gnojil, ki se lahko uporabljajo na hektar površine. Škodljivce naj bi po pravilih Evropske skupnosti zatirali s pra- vilno izbiro posameznih sort in kultivarjev. »Starejši kmetovalci,« pravi Cegnar, »dobro vedo, da so bile nekatere sorte, pri sadju na primer, bolj odporne in te stare sorte želimo ponovno uvajati. Ve- liko manj naj bi ljudje uporabljali tudi kemičnih sredstev, to pa naj bi nadomestili z pletvijo. In še na eno stvar bi rad opozoril - doslej smo plevel odlagah in delali kom- post, v prihodnje se priporoča po- žiganje teh plevelov. To so stare, znane resnice in vse to bi radi vr- nili nazaj, ker bomo le tako uvajali organsko pridelavo.« Ljudje, navajeni dosedanjega načina dela, bodo temu najbrž oporekali. Takšen način kmetova- nja namreč daje manj pridelka, potrebno je več ročnega dela. Dr. Cegnar tega ne zanika. »Mi se po- vsem zavedamo, kaj prinaša za sa- bo alternativno kmetijstvo. Več bo treba delati ročno, za takšno kmetovanje pridejo v poštev višji predeli, toda če pogledamo čez mejo, vidimo, da evropske države celo plačujejo zniževanje hektar- skih donosov. Ne vem, če je to pošteno, da ima Evropa preveč hrane, po drugi strani pa so ljudje lačni. Toda takšna so dejstva in takšna je usmeritev Evrope, nam pa preostaja to, da se prilagajamo njihovim zahtevam. Druge poti na evropsko tržišče ni.« Nihče ne bo kupoval mačka v žaklju Pridelati bio hrano in nalepiti nanjo znak bio, seveda ne bo do- volj. Treba bo predvsem dokazati, da je hrana pridelana res po vseh pravilih, ki jih določa Evropska gospodarska skupnost. Vprašanje nadzora in kontrole je zato v tem trenutku še kako pomembno. »Imamo dovolj laboratorijev, ki so sposobni te stvari kontrolirati,« je prepričan Cegnar. »Problem je or- ganizacija nadzora. V prihodnje bomo imenovali posebno komisi- jo, ki bo sestavljena iz različnih strokovnjakov, od tistih, ki se ul; varjajo s proizvodnjo, predelavo vključili bomo ekologa, zdravn ka, skratka ljudi, ki bodo ocenje vali proizvode in tudi odgovarjam v imenu države. Ta odgovornostjo zelo velika, ker so sankcije hude Če neka država v Evropi odkrije lumparijo, če odkrije potvorjen certifikat, lahko ta država celo za pet let prepove izvoz in s takšnimi stvarmi se prav gotovo ne smemo igrati.« Bio hrana tudi na Celjskem? Po vseh analizlah zemlje in rast- lin si vsaj v bližnji okolici mesta ne gre delati utvar, da bomo pride- lovali bio hrano. »Prepričan pa sem,« pravi Cegnar, »da imajo okoliški zaselki, zlasti po Savinj- ski dolini, veliko možnosti za al- ternativno kmetijstvo. Pred ted- nom dni so me klicali iz Laškega, kjer se dva kmeta zanimata za pri- delavo kozjega sira po teh pravilih Evropske skupnosti. In zakaj ne bi reagirali na takšne pobude? Ljudem je treba dati množnost, jasno pa je, da ne bo dovolj samo predelava kozjega mleka po dolo- čenih pravilih. Takšna koza mora dobivati tudi hrano, ki je pridela- na po načehh alternativnega kme- tijstva. Pomembno vlogo imajo pri tem po moji oceni svetovalci, ki se srečujejo z ljudmi, ki poznajo področja, naloga strokovnjakov pa je, da bodo preverih možnosti. Vsekakor je bio pridelava aktual- na tudi za Slovence in pot, ki nam. omogoča prodor v Evropo.« IRENA BAŠA Pri obolenjih ožilja traja zdravljenje 20 do 30 dni, od- visno od stopnje obolenja, vsak dan pol ure. Metoda je povsem neboleča. Mogoče je ambulantno zdravjenje, z napotnico ali samo pripo- ročilom specialista. Dostop- na je tudi samoplačnikom, saj stane na primer zdrav- ljenje ene ekstremitete (no- ge) približno 4 tisoč dinar- jev. Če ti to lahko reši nogo pred amputacijo, res ni ve- liko. 12. stran - 18. julij 1991 nasi krajt m Sin dveh mater Mladf gospodar pri Mavharjih se ie odločil za kozjerejo Pred 24 leti se je rodil otrok. Odkar se je zavedel sebe in svoje okolice, je bila njegov dom več kot tristo let stara hiša, položena v strme bregove Loške gore. Pri hiši ni bilo strojev, še hleva ne. Sta pa bila Mav- harja dobra starša edincu, bodočemu nasledniku. Mirko se je tako tudi rav- nal. Že s 15 leti je pričel po malem gospodariti, kupovati stroje. Začel je z žago, potem pa počasi dokupoval. Vse je bilo tako, kot je treba. Potem pa je Mirko dopolnil 18 let in potreboval je rojstni list. Po- iskal ga je, prebral in ni mo- gel veijeti svojim očem. Ime matere... Povsem tuje ime, neznan naslov. Dve mami imam Mirko je zrasel na Pohorju. Tam ni časa za sanjarjenje. Ko je videl rojstni list, se je s sosedom odpravil narav- nost na naslov matere, ki je bil v njem zapisan. Tam je zvedel za sedanji naslov žen- ske, za katero je pisalo, da je njegova mati. »Kar telefoni- ral sem ji in zmenila sva se, kje se srečava. Težko je bilo. Kako, ne vem. Preveč sem bil prizadet in mama tudi. Zvedel sem, da so me Mav- harjevi posvojili, ko mi je bi- lo 14 dni. V bolnišnici so me dobili, tam, kjer me je prava mama pustila. Premlada je bila, da bi lahko skrbela za- me. Še danes sem ji hvale- žen, da meje rodila in pustila v bolnišnici. Nekatere mate- re vržejo otroke v jarek, v vo- do, v smeti... Moja tega ni naredila.« Brez vsake grenkobe pri- poveduje. Res da zadržano, a samo zato, ker ne želi priza- deti ne ene ne druge mame: »Dve mami imam. Sprijaznil sem se s tem in ne bi bilo prav, če bi eno bolj gor jemal kot drugo. Ena me je rodila, druga vzredila. Ostal sem pri drugi mami, čeprav mi je pr- va ponudila, da pridem živet k njej. Dobro se razumem z njo in njenim možem in tu- di pomagajo mi. Tu pa sem doma, na svojem. Kmetijo so mi že prepisali.« Tako je Mavharjeva kmetija ena red- kih v teh hribih, ki ima na- slednika, ena redkih, kjer vr- vi od mladega življenja. »Kar srečo sem imel, da sem si v te hribe dobil ženo,« pravi Mirko, žena Tanja pa, daje ni bilo treba preveč prepriče- vati. Norca se delajo Mavharjeva kmetija s svo- jimi 20 hektarji ni majhna. Pa kaj, ko pravega gozda ni, zemlja je pa vsa v breg pri- slonjena. Treh krav z doma- čo krmo niso mogli prehra- niti, lani pa se jim je ena po hribu zvalila in ubila. »Tako ne bo šlo,« sta rekla ta mla- da. Razmišljala sta in razmi- šljala. Ovce? Ne, ne bi šlo. Potem sta se spomnila na koze. »Šel sem v Hmezadovo mlekarno in tam sem srečal Milana Mimika. Vse smo se pomenili in res mi pomaga- je,« je danes zadovoljen z od- ločitvijo mladi gospodar. jo,« pravi Mirko. Treba je bi- lo kupiti hladilno tehniko, molzne stroje, urediti hlev, ograde... Lani spomladi so kupili prve koze, mlade, mešane. Kozla čiste srnaste pasme so prispevale Celjske mlekar- ne. Te skrbijo tudi za odvoz mleka. Iskat ga pridejo na dom, tako da z odkupom ni težav. Danes imajo Hrenovi 50 koz, ki dajo letno 75 ko- zličkov, vsaka pa tudi pov- prečno dva in pol litra mleka na dan. Trenutno molzejo 26 koz in oddajo dnevno 35 li,- trov mleka. Za liter dobijo približno 12 dinarjev. »Kozje mleko je sedaj glavni dohodek kmetije. Z začetkom so bili veliki stroški, tako da se bo začelo vračati šele drugo leto. Am- pak druge izbire nismo ime- li. Ljudje tukaj se zanašajo na gozdove. Mi na gozd ne moremo računati. Zato smo se odločili: koze ali pa nič. Pa so se sosedi norca delali, ko sem pripeljal prve koze. Koze so pač še vedno znak siromaštva. Priznam, bal sem se, kako bo. Če ne bi uspelo, bi se vsi še bolj norca delali. Pa hvala bogu, uspelo Koze so občutljive Kdor s kozami nima izku- šenj, si misli, da z njimi ni veliko dela. Pa ga je več kot s kravami. Poleti se res same pasejo, a jih je treba dvakrat dnevno molzti, predvsem pa stalno skrbeti za higieno: vsak mesec jim je treba obre- zati parklje, tedensko škro- piti proti zajedalcem, še zla- sti klopom, dajati jim je tre- ba tabletke proti notranjim zajedalcem... »Koza je naj- bolj občutljiva žival,« ugo- tavlja Mirko. Zraven seveda sodijo še redne veterinarske kontrole, pa za zimo je treba pripraviti krmo. Ampak dela se pri Mavhar- jevih ne bojijo. Navajeni so ga tako kot potrpežljivosti. Vedo, da traja kakšna štiri leta, preden bodo naredili se- lekcijo v čredi in že sedaj raz- mišljajo, kako bi lahko preži- veli še več koz. Domače paše bi bilo za 60-glavo čredo. To bodo mogoče imeli že drugo leto. Potem pa... Mogoče jim bodo sosedi odstopili v najem kakšen preveč strm pašnik. Mogoče. Načrtov in dobre volje jim ne manjka. Navsezadnje je treba misliti tudi na prihodnost zaenkrat manj kot dveletnega Pri- moža. MILENA B.POKLIČ Foto: EDI MASNEC Tanja in Mirko Hren se veselita doma vzrejenih kozjih mladičev. Mlado življenje na stari kmetiji Mavharjevih. Pomoč Dravogradu i Pred dnevi se je v avli skupščinske stavbe v v J predstavil Jože Svetina, ki je pripravil samosto 4 dajno razstavo akvarelov in risb. Svobodni umetn^u ° 3 Svetina, se na razstavi predstavlja s štirin^stirni d izkupiček pa bo namenil kraju Dravograd za po^ ^^ odpravljanju posledic po vojaški intervenciji. Svetina je vse slike ustvaril letos, izbiral pa je ^ motive s področja Koroške, Savmjske Cene slik so zelo sprejemljive. Pomagati prizadetim vogradu je bil glavni namen Jožeta Svetine, podj^ '^ umetnika, ki vidi naravo zelo tenkočutno in Njegove slike bodo več kot le okras poslovnih pro t saj IZ njih veje kultura slovenstva, etnografska pri^^ Pričujoča razstava je vsekakor vredna ogleda vredna pa je ideja m človeška poteza slikarja Svetm JOŽE MlKi^^ Hmollišča namalcalo Minuli teden so v Savinjski dolini pričeli z namakanjem hmeljišč. V dolini imajo za to pripravljen poseben namakal- ni sistem na okoli 800 hektarih hmeljišč. Sicer pa strokovnja- ki zaenkrat še ne napoveduje- jo, kakšna bo letošnja hmelj- ska letina. Podatki kažejo, da so bile letošnje majske tempe- rature nekoliko ni^e kot prejš- nja leta. Tako je bila maja pov- prečna temperatura 13 stopinj Celjzija, prejšnja leta pa okoli 15 stopinj Celzija. Kohčina pa- davin je bila maja zelo velika, padlo je okoli 170 mililitrov dežja, medtem ko so povprečja prejšnjih let od 80 do 94 milili- trov. Zaradi nizkih tempd ter velike količine pada\'J hmelj ska rastlina zaostala tj sti za okoh 80 do 100 cena trov. V naslednjih tednih^ vso skrb posvečali predv^ namakaryu, strokovnjaki I priporočajo tudi škropu proti peronospori in sicerd krenimi pripravki. Foto: TONE TAVd Gobarsica ekskurz v soboto pripravlja gi sko društvo Bisernica gd sko ekskurzijo s stroko* vodstvom. Zbirno mesto barjev je ob osmih zjutraj gostilno Matjaž na Polzeli. Letni kino, sprostitev za poletne večere Letni kino je prejšnji pe- tek, na terasi za dvorano ki- na Union, v Celju, pozdravil približno 15 obiskovalcev, ki so si ogledali tragi-lwme- dijo, film z naslovom Čaru- ga. Letni kino ima svoja vrata odprta vsak dan od 21.30 ure. Terasa, na kateri stojijo mize, sprejme 80 obiskoval- cev, ti pa si med ogledom filma lahko privoščijo osve- žilno pijačo in kaj prigrizne- jo. Če bi bilo zanimanje Ce- ljanov za letni kino tolikšno, da bi bila terasa premajhna, se bodo v Kinopodjetju z ve- seljem potrudili in uredili letni kino tako, da bo sprejel vse. Filmi, ki jih bodo vrteli, bodo kakovostni, zagotavlja- jo, in v glavnem takšni, kijih sicer vrtijo v kinu Union. Med tednom bodo poskrbeli za kakšne lahkotnejše filme, ki naj bi zadovoljili okus mlajših obiskovalcev. Sicer pa, kako so bili obiskovalci zadovoljni z letnim kinom in izborom filma Čaruga? Klara Pavšer iz Celja: »Mishm, da je letni kino ena najbolj prijetnih stvari pole- ti. Študiram v Ljubljani, kjer imajo letni kino, vendar so ga letos ukinili. Lokacija v Celju je dokaj dobra, sicer malo moteča, toda edina mo- goča za kaj takšnega. Tudi s filmom sem zelo zadovolj- na, hotela sem si ga ogledati že v Ljubljani, pa so ga ravno nehali vrteti.« Miran Krivec iz Ptuja: »Let- ni kino v Celju je najbrž edi- ni poletni kino v Sloveniji, glede na to, da so ga v Ljub- ljani zaprli. Pozdravljam to zadevo. Pri ogledu filma me je malce motil promet, toda idealnih lokacij, kjer bi se dalo filmu 100 odstotno po- svetiti, ni. Potrebno je iskati. Ideja je zelo pozitivna in osebno mislim, da nam več takšnega, kot je letni kino v Celju, manjka. Televi^ video sta uničila te zai Čaruga kot film je nekai vega, ne gremo se vef pJ zanov, ampak se vraii v pol-preteklo zgodofl Tega nam manjka in mo? nimamo nič kaj takegi zen kralja Matjaža. SIMONA BRGU Tone Hren Pred dnevi je tragično preminil Tone Hren iz Ve- lenja. Še poln življenja seje v 65. letu poslovil na način, proti kateremu seje vedno boril. Tone Hren je pol živ- ljenja posvetil preprečeva- nju nezgod, nesreč in poža- rov, saj je kot varnostni tehnik to delo opravljal v Gorenju dvajset let. Kot prvi diplomant Srednje tehniške šole za varstvo pri delu v Kranju je kmalu pri- dobil mlajše sodelavce in jih navduševal za študij po- žarne varnosti in varnostne tehnike. Tako je bil gotovo pionir varstva pri delu in razvoja na področjih huma- nizacije in izboljševanja de- lovnih pogojev. Tone Hren pa je bil tudi drugače človek, ki bi mu težko našel enakega. Po sr- cu, po delu in odnosu do sodelavcev in prijateljev. Na vse je prenašal dobro voljo in motive za delo. Bil je priljubljen v krogu sode- lavcev, v lovskih organiza- cijah, med kinologi. Zvest je bil organizaciji Rdečega križa in odličen organizator krvodajalstva. Bil je tudi ustanovitelj Društva var- nostnih inženirjev v Vele- nju, ki po desetih letih še vedno plodno deluje. V Velenju, v Zavodnjah in v Zgornji Savinjski doli- ni Toneta Hrena ne bomo več srečevali, ostal pa bo v naših srcih. JOŽEMIKLAVC HRANILNO KREDriNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC Več razlogov, da nam zaupate vaš denar: - 110-letna tradicija - jamstvo Republike Slovenije - visoke obrestne mere ,. 60% letna obrestna mera za hranilne vloge na vpog' 80% letna obrestna mera za enomesečne depozit® 86% letna obrestna mera za tromesečne depozite - možnost dviga in pologa na poslovnih enotah Ljubljanske banke, PTT in naše HKS ^ - velika ugodnost za obrtnike (55% letna obrestna^^^ - vodenje žiro računov za obrtnike in ostale po 55°'» obrestni meri - možnost nakazila pokojnin - mesečni pripis obresti Poslovne enote: Hmeljarska 3, Žalec, tel: 063/714-251 železniške postaje) Miklošičeva 7, Celje Nama Leveč, Vojnlk, KOG Laško, blagajne pri članicah HKS Žalec - največja hranilna k""® služba v Sloveniji a jih piže vojna 18. julij 1991 - stran 13 nadzirano spogledovanje s tanki nisem rekel »nasvidenje v na- v^jni*- Tudi v šali ne. Ni mi do W snidenj. Čeprav smo zmagali. .^rtosna lahkost vojne , 26. junija, Ljubljana. Utrujen za- ■ ffl tiskovno središče v Cankarjevem >• Icjer sem preko televizije spremljal -'^no razglasitev samostojne in suvere- ■ -^ave Slovenije. Na velikem zaslonu po -'^oreprogi prihajajo iz skupščine Ku- j^^grle in Bučar. Kučan pregleda čast- ^iažo- potem njegov govor, dvigovanje ^ slovenske zastave ob Zdravljici, slo- oktet in velik zbor, slovenske pesmi, pska himna, Bethovnova Oda radosti, l^jjolit dr. Alojzij Šuštar, slovesno zasa- '^e, ognjemet. V press centru sama ^nska novinarska smetana. Preseneča '^aso tuk^, da niso neposredno prisot- prizorišču. Delov novinar Danilo Sliv- • nenehno nekaj komentira, malo manj ' . kolega Vinko Vasle, oba se zarežita, ""Kučan naredi obrat pri pregledu straže, ji meni gre na smeh, nismo vajeni. Za- Lm Cankaijev dom in na Kongresnem drenjajoč se med neskončnoglavo ujamem nekaj slavnostnega 4ijenta. Imeniten ognjemet, res. ^•jši vodilni politiki s svojimi damami 'branih toaletah in gosti zapuščajo prizo- .^ein se počasi valijo proti Cankarjevem Množica zagleda Peterleta in njego- soprogo, ki se še posebej potrudi za ■iješek in jima navdušeno ploska, Peter- ^xizdravi. Tudi sam bi lahko ostal v Can- ^^vem domu, saj je bil tam sprejem s po- v^tvijo za slovenske vodilne politike, nji- sfe goste in novinarje. Mize so se res po- ^e, lačen sem, ampak preveč utrujen, sem se, da ne grem. Po zaprti Titovi fc^am spat, množica pa začenja z iska- jn primernega kotička za nadaljevanje Dslavljanja v jutranje ure. Rekli so, da bo i odprto. V izložbi prvič zagledam Inde- :dent, šampanjec v čast slovenski drža- pnlegel bi se ohlajen, čeprav je cena res loljena... trgovina je zaprta. Do postelje razmišljam o svojem poroča- Itisti dan. Begajo me premiki tankov, rto letališče na Brniku. O tem nisem kaj Sporočal. Bi mar moral, bi mar lahko? t smo daleč o tega dogajanja, o tem so iiajale v tiskovno središče nasprotujoče festi. Novinarji sprašujejo Kacina, kaj se iaja. Iz Yutela mu očita, da je kot sekre- iza informiranje slabo informiran. Jelko 'dramatizira, pravi, da je »na cesti preveč ■ov, zato jih je treba izločati iz prometa ■ia so zato zastoji, da rnigi preletavajo 'Jst slovenski državi«. Še prej Bavčar novinarjem, da je klical Gračanina in ^povedal, da bodo za izvršitev sklepa po nadzoru nad mejnimi prehodi morali Pobiti silo. Jutri moram v redakcijo, se- se v posteljo in v trenutku zaspim. ^gem radio, da bi poslušal poročila. ^ bom počakati, ni še toliko ura. Čez minut poslušam poročanje o premi- Hu tankov proti Brniku. Novice o tem ^^jajo vse bolj vznemirljive, čez dobro ^sUšim, da so tanki na Celovški in da so avtobuse, ki so bih v barikadah. Ni ^'Ijia, zdaj se res nekaj dogaja. Vkrcam se ne pomislim, da ne bi mogel v Ce- ' * redakciji mi potem povedo, da se ^'^lobusom ne da več priti. Seja odpade, ^Planiramo časopisa, ne vemo, kaj bo. Vsi Cj/^ijajo pred televizijo, ušesa tiščimo na Urša pove, da se že streljajo. Čez ur Milena sporoči, da je glavna cesta blokirana. Kličem na železnico, k. lahko prišel v Šmarje. Nihče se ne '' ne poskušam več, verjetno se že da. fe^dei čaka poziv? Ne, ni ga bilo. Kaj "'fnl^' ^^ moral nazaj v Ljubljano f^Jev slovenski kongres. Pre- f. n^i^g.^ vroče in napeto, ugibanja odložim in dežuram pred televizijo in' si, na našem koncu ni še Fieji^ ^^ rnorda ne pokhčejo. Proti veče- fen3j:°Pnjujejo spopadi, doma povern, da že dva helikopterja, potem "T^zin, mrtvih je že precej. Zdaj Robi, pripravi se! Grabi me tes- f^ne h'"^ sem in tja po hiši, ni mi do '^tn samo nekaj vina mi prija. v^itn televizijo Janša, v uniformi, 'on že sto mrtvih, ne vem, če je to • Hekel pa je: »V Sloveniji je vojna«. ^Op , ^'■ide brat: »Pripravi se, danes te ^'Osta ' 90.Procentov. Baje samo ga- v Šmarju«. »A res, mah, kje I Naš komandant je povedal... v^ si ŽJ^kor^'^ po uniformo, v predsobo posta- ja^J^ in nahrbtnik, vzamem spodnje ® zložim vse do konca, spat grem. Ne uspe mi takoj, po radiju spremljam spo- pade, novinarji se oglašajo iz kliničnega centra... Zjutraj ob pol petih me zbudi poziv. Ustavljeni čas Nisem se opotekal na zborno mesto. Brez- veze, kaj naj počnem še kake tri ure doma? Čas se je tako ali tako ustavil, zdaj je samo čas vojne. Mama me vpraša, če bom kaj jedel. Zamahnem, »kje mi pa zdaj paše!« Vzamem še eno žlico, ker nisem prepričan, če jo imam v porciji. Enostavno se mi ne ljubi pogledati, vsega imam že dovolj. Na zbornem mestu, na precej vehki kmetiji sem prvi. Od vojakov. »Hm, sem mar tako zagreben? Ne, seveda ne. Res bi lahko še kaj doma pojedel.« Pozdravi me komandir tret- jega voda, stisneva si roki. »Zdaj gre pa zares, zdaj pa niso več heci, to niso orožne vaje,« mi pravi. »Niso,« potrdim._»Verjetno bo naša četa kje tukaj v bližini Šmarja, ne verjamem, da bi šli kam daleč,« še pristavi. Ko to pove, začutim v pljučih malo več zra- ka. Ko sem hodil po gozdu, sem se videl tudi kje drugje, recimo v Konjicah, kjer je naša komanda in kjer so že bile barikade. Pri nas v Šmarju jih še ni bilo. O kakšnih bolj vročih točkah, kjer je že pokalo, nisem razmišljal, čeprav se nekje na dnu zavedam, da vojna vihra lahko prinese čisto vse. Kdo si je pa lahko mislil, da bomo že prvi dan v samostojni državi imeh vojno. Da nas bo center zajebaval, to že ampak, da bo prava vojna... Kdo lahko zagotovi, da bodo tanki šh samo po glavnih cestah, kdo ve, kaj se plete v glavah generalov... Do hrvaške me- je je 20 kilometrov, tam je mejna kontrolna točka Dobovec, ZIS je rekel: nobenih notra- njih meja, torej čez nekaj ur so lahko tanki tudi tam. Tam sicer nismo razporejeni, am- pak lahko bodo potrebovah pomoč. Čez ne- kaj ur bo morda treba streljati, pomislim. Realno pa to verjetno le ni, se tolažim. Kaj bodo z nami, saj smo nerazvita občina. Tra- pasta tolažba, ampak malo zaleže. Iz želodca mi prodira, nehote si sprašujem vest. »No, kaj, te je strah?« Ja, strah me je. Koga pa ni. Kogar ni, ta ni normalen. Ne vem, kam naj grem, v preteklost ali prihod- nost, vidim ogromno temo pred enim in drugim. Nikamor ne morem, samo tu sem sedaj v vojni. To je edini čas, ki ga imam in ki mu ne vidim konca. Bom prišel živ iz tega? Nekaj svetlobe mi prisveti v prete- klost, ampak ne razveselim se teh pogledov. Samo očitam si. »Vidiš, zdaj pa imaš, bom storil to in ono, potem pa ležerno bom jutri. Bedak, samo sanjaril si in si zaobljubljal večjo okretnost in racionalnost, večje spo- štovanje časa, zdaj pa imaš romantiko, zdaj pa imaš tole.« Mučno obtoževanje mi prekinejo stari obrazi iz orožnih vaj, tudi malo bolj vedri od mojega, celo nekaj smeha, ampak negoto- vost in strah je v vseh nas, to čutim. Začve- kamo: »Kdo bi si mislil, da bomo to dočaka- h. Vsa leta smo dajali denar tja dol, tudi za JLA, zdaj nas pa hočejo pofukat,« jih kri- žem nekaj reče. Nihče ne modruje z veliki- mi besedami o obrambi suverene in samo- stojne Slovenije, domovine. Odveč je to. Ve- mo, da smo za to tam in da imamo pozive, mobilizirani smo za to, da bi se bojevali, tako so delali v vseh vojskah. Vmes pride orožje, postrojavanje. Zaduži- mo mavzerice, mitraljeze, ročne minometal- ce. V fišeklije nafilamo dva paketa bojevih metkov, še nikoli nisem imel toliko smrto- nosne prtljage pri sebi. V JLA je bila panika za vsak metek, tu smo jih dobili kot škatlo cigaret. Postrojavanje: »Fantje, da nobene- ga ne vidim več z zvezdo, dol z njimi. Zdaj smo slovenska vojska.« Na naših šilt kapah nimamo potem nič, nove značke imajo sa- mo oficuji (dobimo jih šele nekaj dni kasne- je ob vidnem veselju). Končno pride tudi malica. Pašteta, ribja konzerva, pet na en kruh, to je do večera. To je bil prijetnejši del časa v ustavljenem času, deležni smo bili nekaj minut, ko smo se zaposlili s hrano, prali porcije in manj mislili na vojno. Ste- klenica piva, ali kanistri dobrega vina do- brih kmetov, to pa je bilo že nekaj posebne- ga, ne normalnega, vsai zame. Zdi se mi, da vojska ne pije preveč. Cisto br^z pa ne gre, nedolžno pod kontrolo se splača pobegniti od krute realnosti, drugače lahko popustijo tudi živci. Sicer pa, se mar v Vietnamu in morda še kje niso tudi drogirali? In lavor za umivanje in čista voda iz štepiha je tudi redka, a prava stvar v vojski. Življenje na novice Skrivamo se v okoUci Šmarja na cestni vzpetini. Naša naloga je postaviti barikade in narediti zasedo. Potem stražimo občino, in se preselimo na hrvaško mejo v Dobovec. Kdo ima radio? Hitro jih odkrijemo, po- tem so bili vedno obkroženi. Spet se grizem, ker nisem vzel svojega malega Schneiderja. To ni res, kako si lahko to pozabil? Ze res, da nisem imel baterij, ampak bi že kako, saj gredo v dolino, kuharji na primer. Novinar, pa to pozabiš, ta vojna je res pravi šok. Kar je, je. Bom pa pri drugih tečnaril. Požiram vsako vestičko, toda kasneje postane to vse težje, saj so fantje začeU varčevati z baterija- mi. V glavnem se prižiga ob poročilih, ta- krat visi na veji, da ga vsi slišijo. Na stražo grem brez radija, vsakogar, ki gre mimo, sprašujem, kaj se dogaja, kaj je novega. »Tanki norijo proti mejnim prehodom, stre- lja se v Škofijah, Šentilju, Dravogradu, Or- možu, Gornji Radgoni, bombardirajo Brnik, Medvedjek, Dravograd... Tiste najbolj kri- tične dni. Ko se vrnem s straže, spet poži- ram radijo. Tako, dokler nisem imel svoje- ga, ki ga vzamem, ko sem dobil tri ure pro- sto. Brat mi nabavi zmaje in pove, kako so se podražili. »Barabe lakomne«, eni nastav- ljajo glavo, drugi pa služijo. Moralka se mi upira, ni mi do nje, sem si pa malo izpraznil napetost. Od tega, kcO bo gobezdal moj Schneider, je bilo odvisno moje razpoloženje, ves dan in vso noč. Z njim sem se zakopal v krmo, prijatelji so mi ga ugašah, ko sem zaspal. Zjutraj sem si ga takoj namontiral na ušesa: Kaj so se dogovorili s trojko, se bo vojska začela umikati? Zgodilo seje med spanjem. Zjutraj me obkolijo, so dobre novice? So, potem razložim. Kmalu so izvedeli, da sem novinar. Čudijo se, da sem tu. Kako si nisi zrihtal? O tem ne odločam jaz, odgovorim. Ko debatirajo pre- več poenostavljeno, se vmešam. Nočem biti pameten, samo pojasnjujem svoje stahšče. Ne govorim učeno, ampak enostavno, ven- dar poskušam biti natančen. Vsi se ne stri- njajo z mano. Ne prepiram se za to, nikomur nočem vsiljevati mnenja. Veseli me, da jim nisem zoprn, ko pojasnjujem svoje poglede, vsaj mislim si tako. Z novicami si kupujemo čas, optimizem in upanje v vojni. Z dobrimi. S slabimi se v sebi pripravljamo na morda neizbežno bitko. Ko po radiju sporočijo, da se iz Va- raždina premikajo tanki, računamo, koliko časa bi potrebovali do Dobovca, čeprav smo na tihem prepričani, da gredo v drugi smeri. Ko slišimo, daje 150 tankov zagose- ničilo iz Beograda po cesti Bratstvo in enot- nost proti Zagrebu, nas spreletava srh in vdanost v to, da ni več mogoče, da bi se nas tokrat vsi izognili. Ko se izve za Adžiče govor oficirjem, da bodo ubili tistega, ki ne bo izvrševal ukazov, da so vsi dosedanji mrtvi le trčenje dveh avtobusov, daje treba Slovenijo pokoriti z vsemi sredstvi, nas spreletava srh. »Nekateri generali so popol- noma ponoreli, to je državni udar.« Zacvetijo obrazi, spet se pravijo vici, pra- vo navdušenje je, ko sUšimo za naše zmage, da se jlajevci predajajo, daje vse več oficir- jev na naši strani, da smo zajeli tanke, da se tanki umikajo, da srbske ženske protestira- jo v skupščini, da tujina razmišlja o prizna- nju ... Najbolj blagodejno sprejmemo novi- co o prekinitvi ognja. To je pravo olajšanje. Dvom se pojavi v trenutkih, ko se krši pre- mirje. Ne prihajajo vse novice iz radija. Nekaj nam jih sporočijo komandirji, ki jih dobijo po telefonu iz komande iz Konjic. Zmotijo za kratke trenutke vzpostavljeno krhko no- tranje ravnovesje: »Fantje, obstaja velika možnost desantov. Pripravite se. Sporoča- jo, da so opazili večjo skupino bradatih oborožencev, verjetno gre za četnike. Blizu naj bi bilo kakšnih 30 oboroženih civilistov. Kakšnih deset kilometrov od nas je pristal helikopter z diverzanti. Z nekaj stavki je četa ob zmerno razposajenost, ki deluje po- mirjajoče. Neskončno naporno je nenehno menja- vanje nevarnosti in olajšanja, spogledova- nje s smrtjo in življenjem. Omejenost na stalno posedanje v gozdu in prepoved dalj» ših sprehodov ven še stopnjuje neznosno ujetost v kontraste. Preostane nam samo, da nadziramo novice o tankih in drugi ro- potiji, da bi lahko nadzirah sebe. Če bo treba, bomo ubijali Slovenijo so hoteh bUskovito pokoriti, morda samo z zastraševanjem, menih so, da bo dovolj. Eden od prebegUh slovenskih vojakov, ki se je s svojim tankom moral pognati iz Pivke proti mejnim prehodorn, mi potrdi, da so imeli ukaz, da ne smejo streljati, razen v samoobrambi. Kasneje je to postal kronično raztegljiv pojem. Ve se, kdo je kaj branil, mejni prehodi se ne more- jo braniti s tanki, ker jih ni nihče napadel. Gre samo za vprašanje, zakaj je bilo treba s prvim tankom ven. Zakaj smo tu? Zak^ seje začela ta nesmi- selna agresija? Zakaj morajo fantje iz dru- gih republik umirati na slovenski zemlji? Kakšen je lahko njihov motiv? Jugoslavi- ja? Takšna kot je sedaj, ne. Nikakršnega motiva ne morejo imeti. Umirajo za nekate- re generale, ki so popolnoma izgubili obču- tek za čas in za prostor. Mi, slovenski terito- rialci smo imeh motiv, branili smo edini prostor, ki ga imamo. Slovenijo, drugega nimamo. Vsi ostali, neslovenci, so imeli še en prostor, tja bi se bilo treba samo vrniti. Ni ga družbenega sistema, ki bi bil vre- den človeškega življenja. Toda v to morajo biti prepričane obe ali več strani. Če je sa- mo ena prepričana, da je sistem vreden več od človeškega življenja, potem se ubija. Po- tem moraš ubijati, ker sicer ubijejo tebe. Ko zarohni orožje, ni več človeške duše. Je samo boj za obstanek. Slovenci se borimo za svoj obstanek, za svojo usodo, o kateri želimo sami odločati, brez orožja, pa nam tega ne pustijo. Tega ne moremo dovohti. Velika neumnostjo vsaka vojna, po vsaki vojni se je treba pogajati. Generali, ni več drugega časa za hladne glave. Generali go home, ne samo do vojašnic. To je bila vojna. ROBERT GORJANC 14. stran - 18. julij 1991 c^roški vi Celjski profi na ledu Rok Rojšek le lani z Medveščakom osvoiU 7. mesto v pokalu evropskih prvakov Nekateri celjski športniki so pot do uveljavitve poi- skali v drugih okoljih. Eden takih je 21-letni hokejist Rok Rojšek, ki je v I. zvezni ligi odigral že štiri sezone: dve pri takratni Kompas Olimpiji ter po eno za beo- grajski Partizan in zagreb- ški Medveščak, zdaj pa se je znova preselil v Tivoli. »Pri šestnajstih sem se od- ločil za prestop k Olimpiji, čeprav so me tja vabili že le- to prej. Kasneje sem izvedel, da je takrat celjski klub vsem priporočal, da je zame bolje, če bi zaradi šole, prija- teljev in podobnega ostal v Celju. Kp sem se presehl v Ljubljano, ni bilo v Celju več nobene prihodnosti. Do prestopa sploh nisem vedel, da Cinkarna ,Celje ne bo zmogla finančnih obveznosti za nadaljevanje tekmovanja v prvoligaški konkurenci, čeprav je sezono poprej v konkurenci 10 klubov osvojila 6. mesto,« se spomi- nja Rok Rojšek. Z nastopanjem pri, po njegovih besedah, najbolje organiziranem jugoslovan- skem klubu, se je začela nje- gova športna pot strmo vzpenjati. Postal je stalni član mladinske in kasneje še mlade reprezentance (do 20 let). Rok je kot napadalec na desnem krilu igral na dveh mladinskih SP skupi- ne B (6. mesto v Aoisti 86 in 3. mesto v Brianconu 88) in štirih SP mladih reprezen- tanc; zmaga v skupini C v Esbjergu 87, nato v sku- pini B dvakrat 5. mesto v Sapporu 88 in Chamonixu 89 ter 8. mesto v Bad Tolzu 90. »Imel sem tudi možnost nastopa za najboljšo repre- zentanco na letošnjem SP skupine B v Ljubljani, ven- dar seje vmešala »politika«. S trenerjem Medveščaka Anatolijem Kostrjukovim, ki je bil tudi selektor jugo- slovanske reprezentance, sem bil v sporu že od začetka sezone. Kostrjukov je stro- kovno gledano »super« tre- ner, vendar nima pravih člo- veških odnosov do igralcev. Mislim, da bi oblekel modri dres, če bi kdo drug izbiral kandidate za jugoslovansko selekcijo. V naslednji sezoni boš znova okrepil vrsto ljub- ljanske Olimpije. Glede na okoliščine drugih možnosti najbrž niti ni bilo? »Ja, velike izbire res ni bi- lo. Lahko bi šel na Bled, ka- mor so me tudi vabili, ven- dar je bil na vsak način veli- ko bolj logičen odhod v Ljubljano. Na polfinalnem turniiju pokala evropskih prvakov v Diisseldorfu sem skupaj s soigralci pripomo- gel k dobremu vtisu Medveš- čaka in navezal stike z me- nadžeijem. Po sezoni v dre- su ljubljanske Olimpije na- meravam v Nemčijo. Z Olim- pijo imam posebno pogod- bo: v Ljubljani bom stanoval skupaj s Tomažem Vnukom. Dolgo se že poznava in zame je trenutno daleč najboljši jugoslovanski hokejist« Kako gledaš na svojo pri- hodnost, zaradi hokeja si žr- tvoval tudi šolo? »Srednje šole nisem kon- čal, v bistvu je nisem niti do- bro začel. V Celju sem obi- skoval prvi letnik Srednje pedagoške šole, vendar zelo neredno, saj sem bil zaradi hokeja bolj malo v Celju. Če bi manj treniral, bi zvozil tu- di s šolo, saj z njo poprej ni- sem imel težav. Nato sem se v Ljubljani vpisal na Srednjo komercialno šolo, vendar je bilo še slabše, saj me tam praktično ni bilo. Veliko pri- čakujem od alpske lige, saj bi ob dobrih igrah prišla tudi ugodna ponudba. Vsako se- zono bi lahko kupil boljši av- to, vendar me to ne mika. Rad bi kaj več.« Ligaško tekmovanje klu- bov iz Avstrije, Italije in Slovenije, je to trajna zveza? »To bo nekaj najboljšega. Prisotni bofdo tuji pokrovite- lji, konkurenca bo močnejša in predvsem širša. Prav zara- di tega bo zagotovljena ka- kovost in s tem napredek na- šega hokeja. Lani so bile v I. zvezni ligi tri ali štiri dobre ekipe, ostalo pa... popolna neresnost. Olimpija ima zelo močno moštvo in vse mož- nosti za uvrstitev v polfinale. Ekipa je mlada, toda kvali- tetna in tujci preudarno iz- brani.« Pretepi so neizbežni del hokejske igre. Se tudi ti kdaj zapleteš v kakšnega? »Redko. Bolj z igralci tujih ekip v pokalu prvakov kot z domačimi. Z našimi ni bilo prave potrebe. Med igro pri- haja do različnih stikov, ven- dar sem kot vsak hokejist poskusil z dvobojem ena na ena. Tam ne odločata višina in moč, bolj je pomembna iznajdljivost. Toda igra mi je veliko ljubša kot sedenje na klopi za kaznovane igralce.« DEAN ŠUSTER Rok Rojsek (povsem na dnu) še v dresu Medveščaka obkrožen z bivšimi in bodočimi soigralci: Sekljem (13), Pavičem, Vrščajem (10), Rožičem in Kuretom (15). POGLEDI Športna četa jla z enim zamahom je Jugo- slovanska Armada podrla vse mostove, ki sojo povezo- vali s športniki in so ji nena- zadiye precej pomagah pri kreiranju imidža oplemeni- tenega z vsemi naj, naj pre- sežniki. Partizanska olimpi- ada v Foči leta 1942 je bila povsem upravičeno izročilo za spletanje tesne vezi med Armado in športom, ki se je vmes nekajkrat skrhala (ko so športniki-vojaki prekora- čili nemajhna pooblastila; najbolj drastičen je primer nogometaša Šuijaka, ki je gostovanje z jugoslovansko reprezentanco . izkoristil za nekaj hudih prestopkov), vse pa je seveda presegla ne- davna agresija na Slovenijo. Armada se je že v poznih štiridesetih letih vpletala v šport, toda tedaj so bile takšne poteze povsem raz- umljive. Partizan je bil v pr- vih letih obstoja povsem voj- no moštvo (štadion JNA!) in če pred nekaj leti sta si v no- gometnem taboru skočili v lase generalska frakcija in veliko bolj liberalni ter s pre- teklostjo neobremenjeni možje, ki so na koncu doži- veli poraz. Popolnoma umet- no je bilo formiranih še ne- kaj nogometnih moštev (v Zemunu Naša krila, v Splitu Mornar), ki so sorazmerno hitro utonila v pozabo, toda vlogo in moč Armade v mar- sičem simbolizirata že imeni prvih finalistov jugoslovan- skega nogometnega pokala iz leta 1947, Partizan in Naša krila - seveda ob upošteva- iyu vsesplošnega dejstva, da je nogomet igra vseh iger. Vzpon alpskih smučarjev seje pokrival z upadom zani- iiiaiija oiuvciiSKln f^, šolanje na vojaških a]^!-- jah in generalštab je ^ teno izkoristil priljuS^ Križaja, Strela, » drugih asov belih strZ so v Tolminu nekaj tS boii reklamirali no barvo, kot pa deJ služih vojaški rok. Se^ se z vseh strani vrstili^ spevi o neizmerljivo n človečnosti JLA, obend poza bi) ah primeri iz noevropskih držav, vrhunski športniki p!? ma fiktivni vojaki ali p^j sti, o tovrstnem ustroju, ah bivši NDR pa je potj nesmiselno izgubljati sede. Za nov izum je natoj štirimi leti poskrbel a metni mag Miljan M kije z idejo o športniM posegel v najbolj zgodd dobje Armade in začui nihče ni spregledal. .Vi ši športniki na siuženjul škega roka (kriteriji d milo rečeno čudni) sol začetnem usposabljami sehli v Beograd, odicoffl v manjše vasi in zaseM dih v misije dobre voJji gometašem so se icmai družili rokometaši, i karji, košarkarji, hoiceji spet smo dobili ua sproducirane in priviha športno-vojaške ekipe, j dandanes tekmujejo ljučnem delu jugoslo\'4 ga nogometnega poM nale leta 1947!). Zgo4 se očitno ponavlja, to^ pribito drži, da vrafarJ kraj zločina ne prideš štev in zato je vsakršef mislek o Armadi, špoi* športni četi popolna smisel. Štirje Celjani na Finsicem Od danes pa do 28. julija bo v finskem mestu Turku 9. sve- tovno prvenstvo atletov vete- ranov, katerega se bodo ude- ležili tudi štirje Celjani, nek- danji odlični atleti Branko Vivod, Nataša Urbančič-Bez- jak, Ivan Škof in Ančka Slam- nik. Vivodu bo to že četrti na- stop na takšni prireditvi, Ur- bančičevi tretji, medtem ko bosta Škof in Slamnikova startala prvič. O letošnjem prvenstvu pripo- veduje Branko Vivod, ki je pred 27 leti kot prvi Slovenec preskočil takrat magično viši- no dveh metrov: »Vsi smo se za nastop temeljito pripravlja- li. Veselimo se srečanja, kjer se bo zbralo preko pet tisoč nek- danjih odličnih atletov z vseh petih celin. Lahko rečem, da smo trenirali bolj kot marsika- teri pravi atlet.« Vaši nastopi? »Ančka Slamnik in Nataša Urbančič bosta startaU že 19. julija. Ančka v svoji specialni disciplini, teku na 800 metrov, kjer je bila v času vrhunca naj- boljša Slovenka in državna re- prezentantka, Nataša pa v me- tu kopja, kjer je še danes dr- žavna rekorderka. Midva s Škofom bova stopila v tek- movalno areno 25. julija. Škof v teku na 5000 m, jaz v skoku v višino. Računam, da bom preskočil 180 do 185 cm, kar bi moralo zadostovati za finale, saj bo konkurenca izredno huda.« Kdo vam je omogočil pot, ki prav gotovo veliko stane? »Vsak je zbiral prispevke za sebe in preko svojih znancev. Zase lahko rečem, da mi je ve- Uko pomagala moja delovna organizacija Zlatarna in Smelt, ki mi je kupil vozovnico.* Pod kakšno zastavo boste nastopili? »Tu je nekaj problemov. Slo- venija še ni priznana in zanjo ne moremo nastopiti, čeprav bomo zastavo nesli s seboj. Ta- ko nas bodo vodili kot pred- stavnike Jugoslavije, čeprav bomo vsi nastopaU v dresih z napisi Slovenija in lipovim Ustom. Upam, da nam tega nihče ne bo zameril, saj bomo jasno in glasno vsem povedali, od kod smo.« T. VRABL Poietje športnili šoi Vrhunski šport ima svoje zakonitosti, organizirana in vodena vadba pa se začenja že ob vstopu otrok v osnovno šolo. Letošnje poletje bo tako marsikje zaznamovano z_ delom različnih športnih šol, ki tako pomenijo prvo stopnico na poti k oblikovanju pionirskih ekip. Na kegljišču Golovec se bo 2. avgusta začela šola športnega kegljanja, celjski rokome- taši bodo tabor pod strokovnim vodstvom prof. Toneta Goršiča pripravili od 22. do 25. avgusta, na Rogli pa se bo čez dobra dva tedna začela poletna nogometna šola Braneta Oblaka. Podoben tabor je že bil ob koncu minule sezone v Žalcu (na shki), kjer so bili nekaj dni zbrani člani slovenske reprezentance do 14 in 16 let. Foto: TONE TAVČAR Večina za Bled Prvi del Vidmaijevega memoriala je bil na Bledu in vp^ očitno ni bilo pretežko, saj je samo šest bralcev za pn^ določilo Laško ah Dobrno. Med 61 pravilnimi odgovorijo™ jence izžrebal direktor Sipa Šempeter Rafael KonCi, nagrada: Jožica Lampret, Gotovlje 106 j, Žalec; 2. Anica Klakočer, Pohlinova 9, Celje; 3. nagrada: Ana Sta« na Lavo 9a, Celje. . ^ Skrivnostna oseba v oddaji je beograjska dopisnj^^ ^ Celje Biserka Povše, ki je sicer doma iz Velenja. OdK^^j Milena Nerat, Okrogaijeva 5, Celje. Nagrajenci nagrade a v oglasnonaročniškem oddelku NT-RC v 30. dneh. Šahovska nagradna igra 139 Doslej je bilo odigranih devet veleturnij^ v spomin dr. Milana Vidmarja. Zmagovale^ j kar osem, torej je samo eden šahist zf^- dvakrat. Kdo? i Predrag NIKOLIČ Anotolii KARPOV Albin PLANINC Kupone pošljite do 25. trn. Nagrajuje Celje. J ^ potoreportaža 18. julij 1991 - stran 15 meti nebom in zemljo slovenske športne sfere ^ .■ Jugoslovanske ifi^fjp v precep pripelja- '^f športnike, ki so se odzvali priporočilu zveze Slovenije in izjemami (nogo- Kmvak, plavalka Alau- jokometašica Polaj- ' a vsi pa živijo v Beo- ttzapustili vrste jugo- ■ skih reprezentanc, '^"p povsem jasno, da tu- Sortnem torišču ni več nadaljnje sodelova- '^zi-ezni ravni, toda kaj omejevanje v republiške ' iJboljšem primeru slo- ^^■.j.tir\'aške meje in ok- '^ielo^me skupnosti Alpe- ne zagotavlja izhoda 'sibolj pomembna med- 'Idna tekmovanja. In %Tati so olimpijske igre, tf za vse športnike že sa- Msebi vrhunec kariere, domala vsi zvezni ligaši Celjskega razmišljajo po- vrhunski šport nas razumljivo zanima, %\-Srbijiin Vojvodini ne % igrali. Teritorialna de- '^;z\'eznih lig na zahodno 'ijhodno skupino ter nato '-^čnica je v sedanjem polo- še najbolj smiselna, re- predvsem salo m on- Urešitve pa je v veliki meri kina od politično obarva- nih pogajanj in dogovorov. Manevrski prostor je sicer še kar obsežen, saj so s pripra- vami na novo sezono začeli samo nogometaši (štart je predviden za 4. avgust), v vseh drugih panogah pa je prav zdaj obdobje takoime- novane mrtve sezone. Klube moramo razumeti. Skupaj s pokrovitelji so v boj za najodmevnejše uvr- stitve in uveljavitev vložili sorazmerno velik del kapita- la, ki še niti ni začel pošteno krožiti in potemtakem šele prihaja obdobje vračanja na- ložb. Prvenstveno to velja za rokometaše Celja Pivovarne Laško, prodor v elitni razred so načrtovale košarkarice Kozmetike Afrodite, toda brezumje sivolasih genera- lov in nemoč slovenske športne sfere sta postavila na kocko številne sanje o slavi, žlahtnosti kolajn in dolgolet- ne napore, ki so že kar stalni spremljevalec in tudi zakoni- tost športa v sodobnih raz- merah. Samo mednarodnopravno priznanje države Slovenije bo sprožilo verižni proces, ki bo pomenil tudi enakoprav- ni položaj slovenskih šport- nikov in vključitev v evrop- ske in svetovne tokove. Do takrat bodo prav vsi nekako med nebom in zemljo: ali vztrajati pri načelih in se odreči najvišjim ciljem ali se znova nebogljeno ukloniti in tvegati etiketo športnih izda- jalcev. In k^ bo z mladimi športniki, ki so tako odločno zakorakali na pot, ki vodi k športnemu Olimpu? S Ksenijo Maček, Katjo Mi- oč, celjskimi kegljavkami, atleti in kolesarji ...IZ naro- dom, ki ima ob vsej svoji majhnosti 11 kolajn z letnih olimpijskih iger (5 zlatih, 1 srebrna in 5 bronastih) ter 3 zimske, vrsto svetovnih in evropskih prvakov ter rekor- derjev ... ŽELJKO ZULE Evropski prvaki na Rogli v zadkih letih se je Rogla uveljavila kot pravi center za priprave vrhunskih športnikov in tudi letošnje poletje bo na Zreškem Po- horju zbrana pestra družba zvezdnikov, čeprav nekate- ri zaradi nestabilnega poli- tičnega položaja še nekoli- ko omahujejo. Prvi so se na Roglo podali hokejisti Olimpije, v začetku avgusta pa bodo med gosti tudi košarkarji Slobodne Dalmacije (bivši POP 84), Zadra, grškega Panathena- ikosa in ženska vrsta Eleme- sa, nekateri člani reprezen- tance v alpskem smučanju in drugi zvezni ligaši. Prisotnost slovitih ekip s pridom izrabljajo tudi klu- bi s širšega celjskega območ- ja in premor med dvema pol- sezonama zapolnijo z gosto- vanjem atraktivnih nasprot- nikov. Košarkarji konjiške- ga Cometa so tako že dobili zagotovilo, da bo med 7. in 18. avgustom v Slovenskih Konjicah gostovalo popolno moštvo trikratnih evropskih prvakov Slobodne Dalmaci- je in popestrilo slavje ob 30- letnici košarke v konjiški ob- čini. Ž Z ŠE KORAK BLIŽJE KUPCEM Z željo, da bi bolj kvalitetno zadovoljili potrebe naših kupcev, smo se v Aeru odločili, da odpremo industrijsko prodajalno v Celju, ulica Moša Pijade 26. Prodajalna je odprta vsak delovni dan od 8.00 do 14.30 ure in v njej lahko kupite vse Aerove izdelke po bistveno nižjih cenah. Obiščite nas ali pokličite po telefonu (063) 31-112, int. 345. 16. stran - 18. julij 1991 c^roški vi Notranjost Centra za obveščanje in alarmiranje. komentiral Josip Zilinski, ki je tudi pojasnil, zakaj pri zadnjem zračnem alarmu v občini Celje niso bile akti- virane vse sirene: »Do tega je prišlo zaradi izpada sistema desetih siren, ki so ostale brez električnega toka. Če bi nas Elektro Celje o tem ob- vestil, to pa je njihova dolž- nost, do tega ne bi prišlo. Edino, kar smo lahko storili, je, da smo jih na to opozorili, tako da se kaj podobnega ne bi več pripetilo. Lahko pa za- gotovim, da sistem deluje brezhibno. Radi bi ga še do- polnili s sirenami na nekate- rih območjih, kjer jih še ni, v Celju na primer v naselju Pod kostanji, kar pa je spet povezano s stroški. Namesti- tev ene sirene in njena pove- zava s sistemom stane med 80 in 100 tisočaki.« K temu, kako dobro je COA Celje usposobljen po organizacijski, tehnološki in funkcionalni plati, je treba dodati še to, da je tudi eden redkih, ki lahko v vojnih raz- merah in v primeru uničenja postane mobilen in se pre- mesti na vojne lokacije. Samozavest pa nam lahko vliva tudi samozaščitno rav- nanje prebivalcev, ki so ob zadnjih dogodkih centru Zeiii KompieKs Bh!^ objektov še uL^ DoletTm^^P^ zaprto za javnost t J sredi zelene Slove«-1 bil namenjen preS domačim in tistimi v Jugoslavijo in sid.'' državni dolžnosti bili sprejeti tudivrS? dje imajo še danesT? kraju različna mnen!/ so dobili možnost dT^' v resnici skriva za vic?'! obdaja celoten komp^ Do leta 1988 so obgij še stali miličniki in naj lahko obiskovalec nac njost ali ne. Danes tet lahko prosto pripelje I visoke B kategorije. vse podatke, nato pa | v spremstvu vodnika g nih, lepo urejenih po\l traja dobro uro in zajaJ nejše objekte: zunanjoB ribnik Račjek, teniškal nasade, skratka vse, kari prijetnem sprehodu. D« ta, za katero je potrebno nje, zajema tudi ogledu kjer je Tito sprejemal mi žavnike. Rezidenco si laH le skupina največ petih lahko umetnine najodi mačih slikarjev, delom] to vedno sedel pod jugoi njegovo lovsko sobo, kj( obisku na Brdu najprej i med sob, ki so oprem| pohištvom. Nove so sarat vizorji na starinskih omj V takšni sobi je možno i skupaj z zajtrkom stane! te dovolj denarja, se sevi tudi za daljši dopust. Spii odprto za vse, v njego\Th prirejati poroke in dru| tekmovanja, pogoj je saa Projekt za Brdo do Trenutno je pr\a moi Ludvik Zvonar, človek, k čah pri Poljčanah in ne Y Celju - na UNZ in koti Šlander. Po različnih M nesla na Brdo pri Kranju, slenih okrog 135 ljudi. »Ko sem prevzel to mesto, je bilo zaposlemt veduje v svoji delovni^ prijetno domače. »Ui^ Servis za protokolarne nem svetu skupščine« V naš ali moj delokrog P* grad Snežnik, grad Stn« Pravi pastirček s fr^^ jf pa pred vhodom v * J se je Tito v svojeto V službi preliivalstva Center za ohveščanje In alarmiranje Je Izpolnil pričakovanja »Radio Celje. Pred nekaj trenutki je bil v Celju dan alarm za nevarnost zračne- ga napada. Prosimo vas, da mirno in preudarno ravnate po navodilih, ki veljajo za nevarnost zračnega napa- da: takoj odidite v zakloniš- če ali pa si poiščite krit- je...« S takšnim opozorilom smo morali julija 1991, v vojnih razmerah, na Ra- diu Celje opozarjati na gro- zečo nevarnost letalskih na- padov. Še pred letom ali dvema bi v Centru za obveščanje in alarmiranje (COA) občine Celje alarm sprožili šele ob ustrezni potrditvi s strani ju- goslovanske armade, ki pa je tokrat pod taktirko militant- nih generalov in z žegnom zveznega vrha »nastopila« v*vlogi agresorja. COA je v takšni novi vlogi ostal v službi prebivalstva, a brez radarske kontrole, ki je v ro- kah armade. Kako je sploh deloval? »Res smo bili doslej vezani na centre v sestavu JA, ki ima v svoji lasti radarske si- steme. Podpora radarjev je seveda bistvena, da lahko prebivalcem zagotoviš 3 do 5 minut časa za odhod v za- klonišča, zato pa smo se mo- rali organizirati po svoje. V povezavi z republiko, obči- nami in našim sistemom vi- zualnih opazovalnic, na ob- močju jih imamo kar precej, smo morali alarm sprožiti že ob najmanjši nevarnosti. Morda bo sedaj kdo rekel, da so šli prebivalci v zaklonišča zaman, a nekatera letala, na katera smo opozarjah takoj, ko so preletela našo mejo ali pa se dvignila z letališč, so v Sloveniji odvrgla smrto- nosne tovore. Vedeti morate, da je naš osnovni cilj zaščita prebivalstva. Vtem smislu je naš center opravil svojo na- logo,« je povedal Josip Zi- linski, vodja Centra za ob- veščanje. Za zvezo le pritisk na gumb Ko je leta 1979 Josip Zilin- ski prevzel vlogo vodje cen- tra, je imela inventurna ko- misija pri popisu osnovnih sredstev kaj malo dela. Imeli so le star telefon in telefon- sko centralo iz časov Franca Jožefa. Danes pa je center, kljub poplavi, ki je lani sko- rajda potopila desetletna pri- zadevanja, po organizacijski in tehnični plati eden naj- boljših v Sloveniji. Le pritisk na gumb omogoča takojšnjo zvezo z republiškim ali kate- rim koli občinskim centrom na območju regije, preko strogo določenih radijskih frekvenc in KU zvez pa ima- jo takojšnjo povezavo s po- djetji, krajevnimi skupnost- mi in množico vizualnih opa- zovalnic. Vse skupaj je raču- nalniško podprto. Na poseb- nem zemljevidu (planšeti), tega dela centra iz razumlji- vih razlogov nismo smeli po- slikati, se vnašajo podatki o nevarnostih. Planšeta omogoča natančen pregled stanja v republiki, na njej so označena vsa letala v zrač- nem prostoru nad nami, vsa dogajanja na zemlji itn., ne manjkajo pa niti takšne po- drobnosti, kot je podatek, koliko rafalov ali raket je iz- strelilo kakšno letalo. Če bi slučajno prišlo tudi do radiološko-kemičnega napada, bi bili podatki, ki se v tem primeru vnašajo v ra- čunalniški operacijski si- stem (vrsta nevarnosti, mete- orološki pogoji, smer vetra, stopnja ogroženosti in po- dobno), v nekaj minutah pre- ko radijskih valov posredo- vani prebivalstvu. Preprosto rečeno, sistem »klapa«, kot bi dejal Josip Zilinski, zato pa ima precej zaslug kadrov- ska sestava centra. Poleg na- čelnika Zilinskega ga v mir- nodobskem času sestavljajo še štirje operativci: »To je se- veda mirnodobska sestava, v teh razmerah pa smo akti- virali vojno formacijo, ki se sestoji iz skupin za spremlja- nje zračne in zemeljske situ- acije ter skupine za radiolo- ško, kemično in biološko zaščito. Imamo visoko stro- koven, strogo selekcioniran in zanesljiv kader, ki je, to so vsi dokazali v času te vojne, pripravljen na najhujše. Do- sedanje vaje so bile čisto ne- kaj drugega od preizkušnje, ki smo je bili v praksi deležni sedaj, ko smo delali dan in noč, pod pravimi obremeni- tvami in pritiski, pred napa- di od tu in tam. Kljub naši precej izpostavljeni lokaciji so vsi ohranili mirno kri in tudi dobili občutek, za kaj so odgovorni. Vsa tehnika, ki jo center mora imeti, je, četudi je en del že potreben zame- njave, dobro delovala, veliko zaslug za to pa ima tudi Franc Maček, referent za zveze.« 985 Posebna plat medalje je tudi eden najsodobnejših alarmnih sistemov pri nas. Iz centra sami krmilijo 42 elek- tričnih siren, tako da lahko skupaj z desetimi sirenami, ki jih ima Zavod za požarno varnost občine Celje, sočas- no takoj aktivirajo 52 siren. Hkrati seveda takoj opozori- jo tudi ostale občinske cen- tre, naj sprožijo alarme v svojih občinah: »Center je zasnovan tako, da je možna neposredna povezava z vse- mi ostalimi centri v regiji, žal pa imata na drugi strani za- enkrat to možnost le občini Velenje in Žalec. V Šmaiju, Mozirju, Slovenskih Konji- cah, Sentjuiju in Laškem centri še niso na takšni rav- ni, da bi jih, kar zadeva spro- žitev siren, povezali z našim centrom. Zadnji dogodki so dokaz, da bi bilo to potreb- no, četudi je vse skupaj po- vezano z velikimi stroški,« je sporočali številne informaci- je. Skorajda ni bilo »sumlji- ve« avtomobilske registraci- je na našem območju, da jih ne bi prebivalci o tem obve- stili. Sumljivi so se jim zdeli tudi študentje, ki so v času agresije barvali drogove električne napeljave, mnogo je bilo tudi drugih klicev o morebitni nevarnosti di- verzij. Vse te izkušnje, pose- bej pa še vloga, ki jo ima cen- ter v mirnem času, ko obveš- ča prebivalstvo in vse pri- stojne o nevarnostih v zvezi z naravnimi nesrečami in ko lahko poskrbi tudi za to, da do kakšne težko dostopne kmetije hitro pride zdravnik, so lahko v poduk za ravnanje v prihodnosti, za to, da na nekaterih področjih pač ne moremo varčevati. Pred- vsem pa si kaže zapomniti klicno številko centra, 985, številko, ki posebej po zad- njih dogodkih vliva za- upanje.« RADO PANTELIČ Foto: EDO EINSPIELER Josip Zilinski In kako delo centra in tudi upravnih organov občine Celje ocenjuje Zoran Justin, vodja od- seka za obrambne pri- prave in namestnik se- kretarja sekretariata za ljudsko obrambo občine Celje: »Vse naloge, ki so nam bile dane iz ministrstva in ki smo jih v teh razmerah dolžni opraviti, smo po naši oceni opravili brez posebnih problemov. Res, da smo to počeli na nek operativen način in ne na način, ki je predvi- den z načrtovanjem. Jas- no je namreč, da pri načr- tovanju nihče ne more upoštevati prav vseh možnih situacij. Sicer pa je potrebno vse skupaj po določenem času analizi- rati. Lahko rečem, da ni bilo slabosti, vsi zadolže- ni zavodi in podjetja, pa najsi gre za preskrbo, otroško varstvo ali kaj drugega, so se izkazali. Pripravljenost podjetij, da so se odrekli ustaljene- mu delovnemu času, de- lavcem in materialu, je bi- la zelo velika.« »Kaj pa delavci občin- skih upravnih or- ganov?« » Četudi se delavci COA in upravnih organov zara- di narave dela nismo mo- gli niti hoteli zaklanjati, je vse teklo mirno, brez pa- nike, in tudi dovolj stro- kovno. Operativci v COA so delali dneve in noči brez kakršnih koli mate- rialnih ali drugih priz- nanj. So pa sedanje izkuš- nje povod za to, da bomo morali ponovno razmisli- ti, ali potrebujemo tudi vojni center za obvešča- nje. Po lanskoletni popla- vi so namreč nekateri ugotavljali, da nam ni po- treben, analize zadnjih dogodkov pa bodo poka- zale, ali je res tako.« »Ker ste odgovorni tu- di za naborne zadeve, me zanima, koliko prosto- voljcev se je v času agre- sije na Slovenijo javilo na vaš odsek, koliko je bilo prebeglih vojakov, koliko slovenskih voja- kov še služi v JA?« »Prostovoljcev je bilo več kot 200. Vključili smo jih delno, bistven kriterij pri tem pa je bilo njihovo znanje. Sicer pa je na stran teritorialne obram- be prestopilo 27 aktivnih in civilnih oseb, ki so bile v službi JA, prebeglih vo- jakov pa je bilo skupno 50. Od teh jih je 29 po na- ših predpisih že odslužilo vojaški rok. Naših nabor- nikov je v JA še 94 in tudi med njimi je, po sloven- ski zakonodaji, večina že odslužila vojaščino.« Zoran Justin in uudje 18. julij 1991 - stran 17 ma sredi zelene Slovenije ^ Kokra se nahaja ¥ kranjski kotlini pod obronki Julijskih Alp - Na površini 56U hektarov so poleg stanovanjskih ^Irt zelene površine, hipoarom In rejni center z aevetinštlrUJesetiml konji - kasači ^protokolarne storitve na Brdu pri ^u Ludvik Zvonar. [Ljubljani in nekaj stanovanjskih enot [Beogradu, kjer živijo in delajo Slovenci, delovno mesto sem prevzel leta 1988, [tej takrat, ko so se od vhodnih vrat uma- =li miličniki in so se vrata na široko odpr- 123 vse, ki bi nas radi obiskali in pogledali, t smo. Takoj na začetku sem se s sodelav- iiotil reorganizacije, in to po preizkuše- En švicarskem sistemu. Število zaposle- S smo močno zmanjšali, vendar zaradi ii naša učinkovitost tudi pri izpeljavi izahtevnejših nalog ne trpi. Navadih smo ie, da pač vsak posameznik opravlja po čdelovnih nalog, in tako uspevamo.« '-udvik Zvonar je število zaposlenih anjšal za okoli 40 odstotkov, kljub temu I se pohvali, da zmore izpeljati vse, kar ".naročijo. 'Znano je, da naše ekipe enako kakovost- opravijo storitve v vseh objektih, ki sem !omenil. Potrebujemo minimalni čas za ■pravo na najzahtevnejšo nalogo. Kot pri- '?rnaj povem, da v naši kuhinji pripravijo hrano, če je recimo pomembno sreča- gradu Strmol ali Snežnik ali v Ljublja- • Naše vodilo je delati hitro, učinkovito, ■■•onalno in predvsem visoko kvalitetno,« f^asnjuje kar med številnimi telefonskimi šovori, ko sprejema naročila, obvestila ''daje ustrezna pojasnila. ^•^aše vodilo je visoki turizem z vsemi jJimi vejami,« je odločen. »Pri nas ni po- ^nosti in polovičarstva. Imamo močan za gostinstvo in turizem, zraven so Portno-rekreacijski objekti. Posebej po- smo na gozd (ta zajema večino našega v katerem je veliko visoko kvali- tetne divjadi. Lov je odprt za domače in tuje lovce, prevladujejo seveda tuji. Vsako leto pade povprečno 200 jelenov. Da prevla- dujejo tuji lovci, je normalno, saj so sposob- ni poravnati visoke cene.« Radi se pohvalijo, da je bil leta 1936 prav v njihovih gozdovih ustreljen jugoslovan- ski prvak, to je srnjak, ki je dobil največ točk. Prvak je še danes. Skrbijo tudi za pomladek, tako da je v njihovih gozdovih vedno dovolj teh plemenitih živali. Pravzaprav je Brdo tovarna v malem. Ljudje so zaposleni na področju kmetij- stva, živinoreje, transporta, gozdarstva, vzdrževanja cest, gojenja divjadi in ostale- ga, kar sodi zraven. Pri vhodu na Brdo je velika vrtnarija, ki ne skrbi samo za lepo okolje gradu, ampak uspešno prodaja cvet- je tudi na slovenskem trgu. Imajo lastno proizvodnjo sadik in okrasnega drevja. Sa- mi pj-oizvajajo meso. V hlevu je okoli se- demdeset plemenitih konj, s konjerejo se na Brdu ukvarjajo že okoli 120 let. Nekaj konj imajo v najemu tudi pri okoliških kmetih. Močno je ribogojstvo, saj vsako le- to v jezera vložijo kar 25 ton ribjega zaroda. Koliko ljudi skrbi za to, da vse delo nor- malno poteka? »Imamo sedemnajst vrtnarjev za vzgojo cvetja, zelenja, sadik in grmičevja ter ureja- nje parkovnih površin. Osem ljudi skrbi v hlevu za konje in bikce. Imamo šest vzdr- ževalcev in tri gozdne delavce. Občasno nam pomaga dvanajst pripravnikov, saj že- limo vzgojiti lasten kvaliteten kader. Okoli 60 ljudi dela v različnih dejavnostih gostin- stva. Trije specialisti kmetijci izključno skrbijo za pridelavo hrane za konje, govedo itd. Tu so še veterinarji, vodniki in drugi, brez katerih si normalnega delovanja Brda ne bi mogli predstavljati.« Brdo pri Kranju je vsak dan odprto za obiskovalce. Obiski se začnejo ob 11. uri in lahko trajajo tudi pozno v noč, kar še pose- bej velja za konec tedna, ko lahko gostje ob znamenitem Račjeku, ki se je izredno pri- ljubil tudi Titu, posedijo na pikniku in se zavrtijo ob dobri glasbi. »Prav nobenega ne motijo, saj so sredi zelenja in daleč proč od vsakega objekta,« pojasni Ludvik Zvonar. Možni sta dve varianti: da si ljudje piknik pripravijo sami ali pa jih postrežejo zapo- sleni na Brdu. Zvonar je odločen: »Izpolniti je treba samo dva pogoja: da ostane prostor takšen, kot so ga dobili, ko so prišli, in daje vse plačano.« Brdo je edinstveno v Evropi Na okroglo mizo položi dve debeli skripti z natančno popisano zgodovino Brda in vsemi dejavnostmi, ki jih opravljajo. »Čeprav je bil grad pozidan leta 1502, so prvi zapiski o Brdu znani že iz leta 1446. Grb Brda smo dobiU šele lani, v njem pa je zajeta retrospektiva vseh glavnih obdobij. Brdo je zahteven in velik kompleks, ki mu ni enakega v Evropi. Vse to zahteva tudi določen pristop pri nadaljnjem razvoju. Br- do ima močno zgodovino, kar še posebej velja za povojno obdobje, ko so se tu ustav- ljali mnogi vodilni ljudje sveta. Takrat je bilo Brdo zaprta školjka, zdaj se odpira. Veliko lepega je tu, vendar se časi in ljudje spreminjajo. Treba je iti naprej. Mi želimo narediti takšno Brdo, da bo s svojimi objek- ti zadovoljevalo najvišje potrebe vseh, ki se bodo v prihodnosti tu ustavljali. ZdSj, ko smo postali svobodni, se Brdu obeta izjem- no pomembna vloga. Marsikaj še moramo dodati. Pripravili smo program razvoja do leta 2012. V prvi fazi načrtujemo hotel izven kategorije, pa golf in še kaj. Vse bo zgrajeno tako, da ne bo motena narava. Mi ne sme- mo nič sekati, ampak moramo skrbeti, da bomo še zasajali. Površino za mini golf že imamo in je povsem naravna. To bo eno najlepših golf igrišč v Evropi. Ker je tenis izredno popularen, načrtujemo deset igrišč. Že zdaj prirejamo številne seminarje, sre- čanja, delovne pogovore... Pri nas se mladi ljudje učijo, kako je treba delati v sodob- nem svetu. Komunikacija je zahtevna stvar! Veliko smo zamudili in to moramo zdaj nadoknaditi. K nam prihajajo najso- dobnejši ljudje z vsega sveta, ki posreduje- jo svoje visoko znanje našim ljudem. Po svoje smo neke vrste fakulteta. Brez ljudi s takšnim profilom, kot ga dobijo pri nas, v sodobnem življenju ne gre.« Tako so obstoječi hotel Kokra že spreme- nili v poslovni center, ki deluje v smislu mednarodnega centra. Poslopje stare ka- sarne bodo spremenili v turistični objekt in pridobili okoli 30 apartmajev. Gradu ne bo- do spreminjali. Brdo bo tako v bodoče raz- deljeno v nekaj con: poslovni center s hote- lom bo povsem odprta cona, grad z depan- dansami, park in vrtnarija bodo v zaprti coni, športni objekti deloma odprti, v glav- nem pa namenjeni hotelskim gostom, gozd z divjadjo pa bo zaprtega tipa. »Brdo bo temeljilo na gradnji visokega turizma v Sloveniji,« pojasni vse načrte šef protokola Ludvik Zvonar. »Marsikaj je tre- ba spremeniti, seveda na bolje, da bomo zadovoljni mi, ki tu delamo, in tisti, ki bodo k nam prihajali na vljudnostni obisk, štu- dij, delovne pogovore ali počitek z rekre- acijo.« Ob vsem tem je Ludvik Zvonar mnenja, da se mora Brdo odpreti tudi na območju, kjer leži. »Smo sestavni del občine Kranj, a premalo vključeni v življenje^občine. To bo tudi ena pomembnih nalog. Želimo tudi konkretnejše stike in prijateljsko sodelova- nje s tistimi, ki neposredno mejijo na Brdo.« Poleg poslovnega turizma omogoča Brdo tudi aktivni oddih sredi lepe narave, ki ji daleč naokrog ni enake. Če ob vsem tem dobro premislimo, pa ugotovimo, da je Br- do samo ena izmed mnogih prijetnih oaz sredi čudovite Slovenije, pred ostalimi je izpostavljeno predvsem zaradi svoje zgodo- vinske vloge in nalog, ki ga čakajo v mladi republiki. Sicer pa: o Brdu smo nekoč govorili in ugibali, danes se lahko sami prepričamo, kako lep in pomemben biser imamo. Želeti je samo, da se ta biser ne bi povzpel tako visoko, da bo dostopen samo za tujca, Slo- venec pa se bo v zdihljajih »Oh, kako je lepo!« po njem samo sprehajal in nič več. Če bo tako, ne bo prav. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC li "'oš ' ^^ Brdu pn Kranju, kopija ^hnt^^^'' ^Uo krasijo prelepe zelenice, 1 '"^''^njost gradu. Angela Škofič že dvajset let skrbi za notranjost rezidence v gradu, z razumevanjem pa nam je pokazala tudi nekaj sob, v katerih lahko za 1200 DEM prenoči in zajtrkuje tudi navaden državljan. Poleg Lipice imajo najlepše konje v Sloveniji še na Brdu pri Kranju. (samo najpomembnejši) 1502 - Jurij pl. Egh-Hungerspach (zgradil grad Brdo) 1776 - Žiga Zois baron Edelsteinski 1929 - Franc Dolenc in Stanko Heinrikar 1935 - Knez Pavle Karadordevič Od 1941 do 1945 - grad zasede okupatorska vojska 3. rajha 1946 - postane last SFR Jugoslavije 1956 - vlada grad obnovi 1961 - grad preide v last republike Sloveni- je, istega leta pa postane tudi reprezentanč- no poslopje kabineta predsednika SFR Ju- goslavije 1966 - grad drugič obnovijo Od leta 1957 dalje je bilo v gradu nastanje- nih 40 državnih in partijskih voditeljev iz vsega sveta. Kompleks Brdo obsega 564 hektarov, v njegovem sklopu pa so poleg hotela viso- ke kategorije in gradu še manjši pokriti bazen s trim kabinetom, solarijem in masa- žo, teniško igrišče, predvidena pa je tudi gradnja igrišča za golf. Večji del površine zavzema lovišče, v katerem je možen lov na visoko divjad. V dvanajstih jezerih je mo- žen ribolov. Deset kilometrov od Brda je slovensko letališče Brnik. Rodovnik lastnikov gradu Brdo 18. stran - 18. julij 1991 c^roški vi Kompole ali Šentiovrenc Vem, da se je včasih ta kraj imenoval Sv. Lovrenc pri Prožinu, pa so ga nato spre- menih, tako piše spoštovana Irijana v rubriki Pisma bral- cev v NT & RC. Seveda ob- vezno piše tudi o težavah, predvsem finančnih, o pre- imenovanju nazaj v Šentio- vrenc. Irijana ima prav. Ven- dar pa pozablja, da je bilo na tak način vzeto prvotno ime kraja, nekaj stoletij priznani Sv. Lovrenc, ki ga niso spre- menili niti v prvi ali v drugi svetovni vojni. Spremenili pa so ime brez vednosti kra-' janov, nasilno, po drugi sve- tovni vojni. Takrat je to bila pač direktiva in tudi niso spraševali za stroške, ki so danes, po Irijani, verjetno najbolj problematična stvar. Bralcem sem dolžan v kratkih stavkih prikazati delček zgodovine današnjih Kompol. Cerkev Sv. Lovren- ca so zgradili leta 1350, seda- njo obliko je dobila leta 1739. Cerkev Sv. Lovrenca so zgra- dili lastniki gradu Prežin, ki so poznani že iz 11. stoletja. Grad Prežin so porušili celj- ski grofje okrog leta 1340, ostal je samo stolp, danes zvonik cerkvice sv. Janeza nad Kompolami. Cerkvica je ob poti iz Štor na Svetino. Cerkev Sv. Lovrenca s svo- jim župniščem je bila zače- tek kulture na tem področju. V župnišču so bile prve učne ure takratne nadobudne, znanja željne mladeži. Leta 1850 so pri Sv. Lovrencu še imeli svojo občino. Želeli so tudi svojo šolo, možje so se podvizali in v jeseni 1877 je bilo šolsko poslopje že goto- vo. Dne 10. julija 1877 je ob- činski odbor sklenil, da izro- či zemljišče in poslopje kra- janov šolskemu svetu z nalo- go, da poslopje za večne čase služi pouku in da se to vpiše v zemljiške knjige. Grad Prežin, danes cerkvi- ca Sv. Janeza, ima za osnovo glagol prežati, prežim. Nase- lja pod njim so Podprežim, Poržinska vas, ki bi se mora- la imenovati Prežinska vas. Prežin je sicer grad, s katere- ga ljudje preže, opazujejo. Krajevno ime Kompole je sestavljeno iz besed Kom in polje, pisati bi morali Kom- polje. Beseda.Kom pomeni hrib. pri nas bi te besede spremljale še Hom, Hum in Holm - Holmec. Kompol po- meni torej polje na hribu. Pravilno bi torej bilo Kom- polje, ne pa Kompole. Seveda, preimenovanja kraja je vsekakor vezano na določene stroške. Zanima me, kako bodo to naredili drugod. Poznano je, da naj bi preimenovali Titovo v Ljub- ljani. Iz dnevnega časopisja sledimo, da vrsto krajev zah- teva nazaj preimenovanje, ki je bilo odvzeto na nepravi- čen način, kot pri nas Sv. Lo- vrenc. Začuda, ko je občin- ski svet Velenje preimenoval Velenje v Titovo Velenje na- zaj v Velenje, ni bilo potreb- no nobenega referenduma, nobenih težav, čeprav nam je dobro poznano, kakšna je sestava prebivalcev mesta Velenje. Pri nas pa se porajajo fi- nančni dvomi, nekateri celo govorijo, daje za to potrebna neka sprava. Vprašam se, s kom naj se spravimo? S ti- stimi, ki so nam nezakonito odvzeli ime Sv. Lovrenc? Glede stroškov pa vemo, da se je Republika Slovenija osamosvojila. Potrebni so še novi potni listi, nove osebne izkaznice. Drugi dokumenti ostanejo. Hišne številke so tudi potrebne, ki pa niso naj- hujši problem. Spremembe zemljevidov, leksikonov itd. naj se opravi postopno. Lahko se vprašamo, kako pa so to storili pred leti? Kdo je poravnal takratne stro- ške? Naj se tudi danes tako naredi! Tako, spoštovana Irijana. Imate čisto prav, pa vendar ob tem je treba vedeti delček zgodovine kraja, ki je kar bo- gata, poznati pa jo je treba in ljudem dati nazaj tisto, kar jim je bilo odvzeto. Vedeti moramo, da narod, ki ne spoštuje svoje kulturne preteklosti, nima tudi pri- hodnosti. VLADO RONČELJ Zaliaj talco? v dnevnem časopisju več- krat zasledim neprijetne članke o usodi 480-članskega kolektiva libojskih kerami- kov. Prag te tovarne sem prestopil leta 1949 kot kvali- ficiran delavec, namreč, bil sem na strokovnem izpopol- njevanju v Češkoslovaški. Naj še povem, da sem v tem kolektivu dočakal tudi upo- kojitev, zato mi verjemite, da mi ni vseeno, kaj bo s to našo tovarno jutri. V teh vrsticah nimam na- mena stvari kritizirati, želim samo stvari osvetliti in pove- dati tisto, česar marsikdo ne ve. Veliko izdelkov, ki spa- dajo v razred keramike, smo svoj čas delali v tej tovarni in bili smo edini v Jugoslaviji, ki smo imeli tako imenovani »mehki porcelan.« Imeli smo znanje, tehnologijo in tudi trg. Sanitarna keramika, ploš- čice, elektroelementi, grafit- ni izdelki (slednja proizvod- nja je bila edina v Jugoslavi- ji). Za vse naštete proizvode smo imeli sposoben kader, dobro vpeljano tehnologijo. Bili so tudi časi, ko so se v naši tovarni usposabljali kadri iz drugih republik: Mladenovac, Zaprešič, Titov Veles in od drugod. Vse te tovarne danes dobro delajo in prodajajo doma in na zu- nanjem trgu. Svojčas se je tudi veliko govorilo o novi in sodobni tovarni, ki naj bi stala v Pe- trovčah, med glavno cesto Žalec-Celje in pa železnico. Zares enkratna lokacija. Ker se je keramika sčaso- ma pokazala kot modna no- vost, se je pričel širiti asorti- man izdelkov. Izdelovale so se ploščice, grafitni lonci in ostali livarski pribor. Gledano z vidika razvoja je bil to velik korak naprej, kar je bilo pomembno za tovar- no in sam kraj. Tovarna je bila potrebna novih kadrov in ti so prihaja- li (in to zares sposobni) na žalost pa ne za doglo. Zakaj? Zakaj ta prelomnica? Kader je odhajal, pričela seje opuš- čati proizvodnja (ploščice, grafit) kar je bila res velika škoda za samo tovarno ka- kor tudi za sam kraj. Vpra- šam se: kdo stoji za vsem tem in kje je krivec za vse to početje? Slabi odnosi med vodstvom tovarne, preslaba tehnološka disciphna? Iz te nastale krize tovarno lahko reši samo sposobno vodstvo, zmanjšanje administracije, nova tehnologija, ki bo sledi- la zahtevam tujega trga. S tem bo zagotovljeno delo vsem^ delavcem od Savinje do Šmohorja, kakor tudi vsem, ki se vozijo v to tovar- no iz Celja, Velenja in od drugod, kakor tudi delavci iz drugih republik, ki že leta in leta živijo in delajo med h- bojskimi keramiki. Poklic oziroma delo kera- mikov gre iz roda v rod. Ni namreč malo primerov v tej tovarni, kjer dela že četrta generacija Libojčanov. Vsi se morate zavedati, da je prav ta libojska tovarna ga- rancija za mirno in skromno življenje. JOŽE RUS t Kasaze PREJELI SMO Plinsice masice Ob napovedi, da boste ob- javili navodila o uporabi phnskih mask Vam pošiljam odlomek iz kronike Gasil- skega društva Žalec - dobe- seden prepis: Gasilsko društvo Žalec Leto 1937 Vsled vojnih priprav faši- stične Nemčije organizira društvo za svoje člane vajo s plinskimi maskami. Tečaj vodi magister (lekarnar) Karčič. Dne 9. 9. 1937 je potekala velika vaja s plinskim napa- dom na Žalec, ob 21'® uri. Vse luči v Žalcu ugasnejo, gasilci izvozijo z vozilom in opremo, aktiviran je sanitet- ni oddelek, ki rešuje ranjen- ca, ki ga je plin dosegel. Vse enote so opremljene s plin- skimi maskami. F. JEŽOVNIK, Griže Odprto pismo dr. Petru Vcnclju, mini- stru za vzgojo in izobraže- vanje ter telesno kulturo Slovenije _ Prosvetni delavci z občine Žalec smo na vaš upravni or- gan naslovili že več pisem in apelov o pravičnejši ureditvi materialnega položaja delav- cev v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Posebno pismo smo poslali tudi v začetku letošnjega junija s prošnjo, da se nam do sredine meseca odgovori. Žal še do danes odgovora ni, razen tolažbe svetovalke na naš telefonski kUc, da je sekretariat nemo- čen pri procesu izenačevanja osebnih dohodkov v šolstvu. Delavci v vzgoji in izobra- ževanju ^ter tudi v kulturi iz občine Žalec se še kako za- vedamo resnosti trenutka, vseh težav v gospodarstvu tako v občini kot republiki. Vrsto let smo morali poslu- šati obrazložitve, zakaj smo po osebnih dohodkih in sploh po sredstvih za našo dejavnost med zadnjimi v re- publiki. Omejitveni zakoni so nas vedno zalotili na niz- kih osnovah. Že nekaj let se nam obljublja, da bodo oseb- ni dohodki tudi v osnovnem šolstvu v republiki izenače- ni, saj vsi delamo po enakih programih. Pri nas nekatere šole dosegajo izjemne in nadpovprečne rezultate tako na učnovzgojnem področju kot tudi pri svobodnih inte- resnih dejavnostih učencev. Ne moremo razumeti in se tudi ne moremo sprijazniti z dejstvi, da so lahko kljub vsem zagotovilom po pravič- nejši in enakopravnejši raz- delitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje tolikšne razli- ke med občinami. Le-te že dosegajo do 40% odstopanj in se še povečujejo. Zato vedno večje nezadovoljstvo med našimi delavci, zato tu- di resna opozorila in zahteve po nujnem ukrepanju. Si- stem solidarnosti in enotni normativi in standardi se ne spoštujejo dosledno. Sporne in neurejene zadeve je po- trebno reševati sproti in si- stematično, ne pa s štrajki. Za mesec maj smo v žalski občini po več mesecih zvišali vrednost točke OD za 3,5%, zakonito in skladno z giba- njem mase OD v gospodar- stvu. Na pritisk vodilnih lju- di z občine smo morali za ju- nij znižati vrednost točke na stanje prejšnjih mesecev. Za isti mesec pa so si prav ti vodilni ljudje na občini dali izplačati nad 30% višje plače. To je seveda med našimi de- lavci novi razlog za razburja- nje. Več mesecev so nam go vorili, da bomo vse zadeve vsi koristniki občinskega proračuna urejali skladno. In sedaj čakamo na obvestilo o uskladitvi. Dobili pa smo omejitveno okrožnico mini- stra za finance - v tolažbo. Sedaj smo resnično po abe- cedi in po materialnem polo- žaju na zadnjem mestu v Slo- veniji. Številk v tem pismu ne bo- mo navajah, saj so vam bolje poznane kot nam. Ker ste pred nekaj tedni na seminar- ju strokovnih delavcev za šolstvo v Poljčah ponovno podali upanje in obvezo, da bodo do septembra 1991 sredstva za osebne dohodke prosvetnih delavcev prihaja- le iz republike, si dovoljuje- mo apelirati na vas in vaše sodelavce, da končno le v tem uspete. Prosvetni de- lavci iz občine Žalec smo prepričani, da bo s tem mar- sikatera neprijetnost in neza- dovoljstvo po občinah od- padla. Ob pravičnejšem in enakovrednem plačilu bodo tudi uspehi večji. To pa si želimo vsi, kajne! JANEZ MEGLIČ, direktor ViZ Žalec Zalcaj sem giasovai proti brionsiii delciaraciji Svoje glasovanje sem na skupščini obrazložil na krat- ko z besedami: »Mir, to je bila v govorih poslank in po- slancev največkrat omenje- na beseda in razlog, zaradi katerega je večina razprav- ljal cev to deklaracijo podpr- la. Če bi nam ta deklaracija mir res zagotavljala, bi kljub vsemu kar z deklaracijo iz- gubljamo, glasoval za. Ker pa nam deklaracija miru ne zagotavlja, bom glasoval proti.« Ta obrazložitev je v javno- sti divgnila precej prahu, češ da sem za vojno in ne za mir. Zato je prav, da to svojo od- ločitev malo širše obra- zložim. O deklaraciji sem veliko razmišljal od trenutka, ko se je pojavila v javnosti in upal, da me bodo razprave na po- slanskih klubih SKZ-LS in Demos prepričale, da je sprejemljiva. Žal se to ni zgo- dilo. Večina se sicer z vsebino ni popolnoma strinjala, a re- čeno je bilo, da kljub temu to deklaracijo moramo sprejeti. Tako so sklenili vsi poslan- ski klubi. Zato sem vedel, da deklaracija bo sprejeta. Sam se z dekleiracijo nisem stri- njal in bi lahko brez obrazlo- žitve glasoval proti. Tako ne bi nihče vedel, kako sem se odločil. Ampak zaradi svoje- ga duševnega miru sem svo- jo odločitev moral javno obrazložiti in opozoriti na os- novno pomanjkljivost dekla- racije. Ta deklaracija je zelo ohla- pen dokument. V njem ni ga- rancije za mir. Slovenija v njej sploh ni omenjena. Tu- di začetek trimesečnega pre- hodnega obdobja ni natanč- no določen. Navaja, da se morajo sprte strani v Jugo- slaviji pogajati o njeni pri- hodnosti, pa te sprte strani niso navedene oziroma ime- novane. Kot vemo, se jugo- slovanska armada ne želi po- gajati, zvezna vlada tudi ne. Postavljajo nam samo pogo- je ozroma ultimate. Predsed- stvo SFRJ pa itak deluje sa- mo še formalno. Četuidi bi armada in vlada bili priprav- ljeni na pogajanja, bi jim osebno težko verjel. Zaveda- ti se namreč moramo, da ti dve instituciji še vedno vodi- jo klasični ortodoksni ko- munsti. Za te pa vemo, da nikjer rra svetu niso prišli na oblast po normalni parla- mentarni poti, pač s prevaro ali pa s fizično likvidacijo svojih političnih nasprotni- kov ter celo potencialnih na- sprotnikov in so se jih raje prej znebili. ZK-Gibanje za Jugoslavijo je nadaljevanje takšne politi- ke. To nam dokazuje načrt operacije BEDEM, katere končni cilj je likvidacija de- mokratično izvoljene oblasti v Sloveniji. S to deklaracijo Slovenci veliko izgubljamo. Zahteva, da se morajo enote TO razo- rožiti. Istočasno smo priča kršenju te deklaracije s stra- ni JA na vseh nivojih. Za Slovenijo sem prepričan, da bo deklaracijo upoštevala, saj smo Slovenci znani po svoji ugobljivosti, ali kar kot hlapčevski narod. Kar zade- va JA, pa sem prepričan, da ne bo ravnala v skladu z de- klaracijo. Po teh treh mese- cih bo razmeije sil drugačno, kot je sedaj. JA se krepi, mi pa naj bi TO deaktivirali. Zvezna vlada bo s svojimi ukrepi zlomila slovensko go- spodeirstvo. To me teži in v zmoti so tisti, ki mislijo, da je s sprejemom te deklaraci- je nevarnosti konec. Obdob- je moratorija je samo čas, v katerem se bo naš nasprot- nik, ki je znan po tem, da pravil igre ne sprejema, če pa jih sprejme, pa jih ne spo- štuje, opomogel in zato bo- mo na slabšem kot smo bili oziroma smo. Vem daje bila naša delega- cija na Brionih v zelo težkem položaju, ko je sprejemala ultimat treh evropskih mini- strov. Ti so namreč to dekla- racijo predložili in zahtevali njen sprejem. Avtor deklara- cije naj bi bil jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar. Evropa se pravza- prav distancira od naših pro- blemov in zahteva, da pro- bleme znotraj Jugoslavije re- šimo sami s pogajnji. Ob tem EGS ne daje v deklaraciji s svoje strani nobene garan- cije. Sam sem za pogajanja, sem za mir in ne za vojno, nisem pa za to, da te nekdo lahko kar naprej tepe, sam pa se ne smeš braniti. Ob tem bi želel opozoriti na paradoks. Dolgoletni vo- dja in ustvarjalec te jugoslo- vanske aramde je bil znani maršal. Pod njegovim vod- stvom je bila armada, ki je izvedla agresijo na Slovenijo in jo skušala okupirati, prav takšna, kot je danes. Le da se takrat nihče ni upal upreti njenim interesom, zdaj pa se je ta pogum le našel. Na žlost slike ustanovitelja agresor- ske armade še visijo na mno- gih mestih v Sloveniji. Tudi nad tem bi se morali zami- sliti. Zato sem glasoval proti ta- ki deklaraciji. Večina Slovenk in Sloven- cev naj bi vendarle želela sprejetje te deklaracije, ker naj bi ta preprečila nadalje- vanje vojne in nove žrtve. Prepričan sem, da tega ne preprečuje. Zato moramo kljub deklaraciji biti pri- pravljeni na ponovno agresi- jo, ki bo, če bo do nje prišlo, še hujša. V tej deklaraciji vi- dijo ljudje bilko rešitve. Am- pak, če bilka, za katero se utopljenec prime, ni dovolj trdna, gre skupaj z bilko na dno. Menim, da ta deklaraci- ja ni dovolj trdna opora, zato bomo morali plavati in se sa- mi reševati iz vrtinca balkan- skih voda. Sprašujejo me, če sem gla- soval v svojem imenu ah v imenu »baze«. Moja »baza« je Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka in na po- slanskem klubu se je večina s težkim srcem odločila, da ■bo glasovala za deklaracijo. Eden naših poslancev se je celo opravičil slovenskemu narodu, ker je glasoval za. Jaz se ne bom opravičeval, ker sem glasoval proti, saj sem glasoval po svoji vesti. Seja te skupščine je bila sklicana telegramsko, gradi- vo smo dobili na klop. Zato za pogovor s svojimi volilci nisem imel veliko časa. Go- voril pa sem z nekaj pripad- niki TO v naši občini, ki so menili, da pomeni ta dekla- racija našo kapitulacijo. Tu- di opozicijski poslanec go- spod Balažic, sicer prostovo- Ijec v TO, je mena / preveč popustili'J; ;dsta Christopha Theilerja. Izvajala bosta dela Dvo- faka, Debussyja, Srebotnjaka in Brahmsa. V Muzeju novejše zgodovine v Celju je na ogled raz- stava Sprehod s Pelikanom, del te razstave pa je predstav- ljen tudi v galeriji Kompas. V Osrednji knjižnici v Celju sta na ogled dve razstavi. Prva prikazuje delo Antona Novačana, pripravila jo je prof Božena Orožen, v drugi pa je predstavljeno Staro celjsko mestno jedro. V Pokrajinskem muzeju v Celju je na ogled razstava Kelti na Celjskem. V galeriji Klek v Pregradi razstavlja letošnji nagrajenec mednarodnega slikarskega eks-tempora Niko Ignjatič. V hotelu Celeia v Celju do začetka avgusta razstavlja Srečko Škoberne. V avli skupščinske stavbe v Velenju je na ogled pro- dajna razstava del slikaija Jožeta Svetine iz Zavodenj. Izkupiček s prodaje slik bo slikar namenil obnovi Dravo- grada. V razstavišču Laški dvorec v Laškem je na ogled raz- stava Podobe Laškega. Dežurstva zdravstvenih domov Zdravstvena služba v vseh zdravstvenih domovih na našem območju je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordi- nacijah: v Zdravstvenem domu v Velenju pa je zdravnik dežu- ren v sprejemni pisarni. V Zdravstvenih domovih v Celju, Šent- jurju, Žalcu, Šmaiju in Rogaški Slatini ter izmenoma tudi v zdravstvenih postajah Kozje, Bistrica ob Sotli in Podčetrtek je dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro zjutraj naslednjega dne. V Slovenskih Konjicah, Velenju in Laškem pa zdravniki dežurajo med 20. in 7. uro zjutraj naslednjega dne. Telefoni: Celje: 27-721, 26-113, Šentjur: 741-511, Slovenske Konjice: 754-522, Šmaije: 821-021, Rogaška Slatina: 813-621, Žalec: 711-253, Rogatec: 826-015, Kozje: 781-012, Podčetrtek: 828-018 Bistrica ob Sotli: 784-110, Velenje: 856-711 in Laško: 731-233. ROJSTVA Celje Rojenih je bilo 14 dečkov in 14 deklic POROKE Celje Poročila sta se dva para, in sicer: Herman WIRTH iz Celja in Karmen GOVEJŠEK iz Sla- tine v Rožni dolini, Peter VO- LASKO iz Vojnika in Marjeta TRATNIK iz Žalca. Žalec Zakonsko zvezo so sklenili: Anton PEČNIK iz Pernove in Simona ARNŠEK iz Šmartna v Rožni dolini, Anton OTAV- NIK iz Prebolda in Katica BA- LOH iz Prebolda, Anton HRA- STOVEC iz Zajasovnika in Ve- rica ČUČEK iz Pernice, Bran- ko LEBENIČNIK in Jožica HRASTOVEC oba iz Žalca. Šmarje pri Jelšah Poročih so se: Martin AN- DERLIČ iz Rogaške Slatine in Bojana CESAR iz Celja, Darko STIPLOŠEK iz Desinič Gore in Karolina VEČERIČ iz Vr- bišnice. Velenje Zakonsko zvezo so sklenili: Aleksander LOČIČNIK iz Sp.Grušovelj in Irena RA- KUN iz Matk, Tomislav HU- DOVERNIK iz Velenja in Su- zana METELKO iz Žalca. SMRTI^ CELJE Umrli so: Angela KOHNE, 82 let iz Celja, Jurij LESKO- VAR, 82 let iz Zeče, Anton AVŽNER, 77 let iz Pograda, Ivan FIDEJ, 63 let iz Velenja, Frančiška KRAJNC, 92 let iz Celja, Marija OBERŽAN, 63 let iz Laške vasi pri Štorah, Franc JECL, 78 let iz Hudinje, Marti- na RAMŠAK, 73 let iz Otenrma, Jožef RAMŠAK, 72 let iz Slati- ne v Rožni doUni, Ida KRALJ, 80 let iz Celja, Franc SMA- GUR, 91 let iz Celja, Marija SLAPNIK, 84 let iz Ilovca, Alojzija PODPEČAN, 58 let iz Celja, Julijana ROJNIK, 81 let iz Celja, Stipo STIPIČ, 51 let iz Celja, Viktor ZAPUŠEK, 62 let iz Velenja, Anton DOLŠAK, 58 let iz Gotovelj, Terezija KRAJNC, 69 let iz Maribora. Žd.lcc Umrli so: Ferucio LESIZZA, 75 let iz Ljubljane, Marija. ŽAVSKI, 74 let iz Petrovč, Sta- nislav PODBREGAR, 68 let iz Zahomc, Jakob VIPOTNIK, 88 let iz ZABUKOVICE. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Alojzija SMEH, 74 let iz Šmaija pri Jelšah, Milan REBERŠAK, 40 let iz Klak, Terezija KIT, 72 let iz Podtur- na, Jedert MIKŠE, 90 let iz Brestove, Mihael GERŠAK, 85 let iz Hrastja, Marija PROSE- NJAK, 72 let iz Ostrožnega, Stanislav HAJŠEK, 70 let iz Žibernika. Velenje Umrh so: Alojz PIREČNIK, 71 let iz Šoštanja, Marija MO- TALN, 62 let iz Celja, Nurija MEMIČ, 38 let iz Stjepan Polja, Maksimiljan REPIČ, 73 let iz Žič, Terezija AVGUST, 83 let iz Moziija, Alojzij HRIBER- ŠEK, 56 let iz Šoštanja, Martin NAVRŠNIK, 61 let iz Gaberk, Neža TAJNŠEK, 78 let iz Gevc, Cecilija PAVLINC, 91 let iz Skal, Neža KOREN, 80 let iz Silova, Stanislav ŠVARC, 62 let iz Raven, Cecilija SEVER, 85 let iz Šoštanja. GREMO V KINO KINO UNION 18. 7.: ČARUGA - hrvaški fihn od 19. 7; daHe: MORSKE SI- RENE - ameriški film od 19. 7. dalje: RAČJE ZGODBE - ameriški risani fUm iCINO MALI UNION 18. 7. do 20. 7.: STRIPTIZ SMRTI - ameriški film od 22. 7. dalje: KAČA IN MA- VRICA - ameriški film KINO METROPOL 18. 7.: BIGFOOT VESOLJ- ČEK - ameriški film 18. 7.: GLOBOKA MODRI- NA - ameriški film od 19. 7. dalje: NEDOKON- ČANA ZGODBA II. del - ameriški film od 23. 7. dalje: POHOTNI BRATJE SEKA - ameriški film Matineje: Od 18. 7. dalje: NEDOKON- ČANA ZGODBA 11. del - ameriški film Od 20. 7. dalje: MORSKE SI- RENE - ameriški film LETNI KINO (Na terasi za Kinom Union) 18. 7.: NEDOKONČANA ZGODBA II. del - ameriški film od 19. 7. dalje: MORSKE SI- RENE - ameriški film KINO VELENJE 18. 7.: BREZ IZHODA-ame- riški film 19. 7.: NIKITA - francoski film 20. 7. in 21. 7.: MESEČEVE GORE - ameriški film Nočni kino od 18. 7. do 20. 7.: RAZVNE- TA - ameriški film KINO ŠOŠTANJ 22.7.: BREZ IZHODA - ame- riški film Nočni kino 21. 7.: RAZVNETA - ameri- ški film KINO ŠMARTNO OB PAKI 19. 7.: MESEČEVE GORE - ameriški film KINO UNIOR ZREČE 19. 7.: HOT SPOT - ameriški film 20. 7.: VROČICA LJUBEZNI - ameriški film 21. 7.: ŽELEZNI OREL IL del - ameriški film KINO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA 18. 7. in 19. 7.: KRVAVI ME- SEC - ameriški film 20. 7. in 21. 7.: NAJBOLJŠI STRELEC - ameriški film Nočni kino 19. 7. in 20. 7.: KARIN IN BARBARA - ameriški film RADIJSKI SPORED od 18. julija do 24. julija Radio Ceile I četrtek, 18. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.I5 ok,.. ■ Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10 n^^ 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam d^^ Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), I6.00 r ' pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto 2 vioji^ čem - disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 19. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvp Pogled v Delo, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, in.? v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.30 Kuharski kotif Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam ' 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16 oq? in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni cf Zaključek sporeda. Sobota, 20. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvest^ Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10 00 p ; 10.25 Danes v Večeru, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoift mavrica, 12.30 Študentski servis, 13.00 Danes do 13-tih (prln 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poroeiia Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdrav Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem-[J zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek sporeda. ^ Nedelja, 21. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvesti-j- Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska r-. 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, IS OSč« in pozdravi. Ponedeljek, 22. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 0()_ 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne ►Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrici! Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kamo^ 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos Rs, % nagradna igra, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto 2 vioM ključem - Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek sporeja Torek, 23. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestil: J Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Pod 10.15 Glasbene novosti, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opol« mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najJ 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmeviij RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim kij« 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 24. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestili Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte % Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrie 3 Danes do 13-tih (prenos RS), 13,30 Za najmlajše, 14.30 Kam a« 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RSIl! Nagradna igra, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Brane Rom Radiu Celje, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedelji 8.00 do približno 15.00, na UKV frekvencah 100,3 In 95,91 - stereo. Radio Velenje Petek. 19. 7.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia^ nje, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.20 Za konec tedna, IS.SODui« iskanja, 17.00 Vaše čestitke in pozdravi, 18.00 V imenu Sove.t^ Vi izbirate, mi vrtimo, 20.00 Lahko noč. Nedelja, 21. 7.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Poročila Sj Velenje, 11.25 Kdaj, kje, kaj, 11.30 Z mikrofonom med vami Konec opoldanskega javljanja, 15.30 Vaše čestitke in pozdrr Ponedeljek, 22. 7.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila« Velenje, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj, 16.151« z domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport, 18.00 NajS« najnovejše, 19.00 Na svidenje. j Sreda, 24. 7.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia j nje, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Ekologi imajo besedo.' Kdal, kje. kaj, 17.00 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu VeH 19.00 Na svidenje. Radio Velenje oddaja na UKV območju na frekvencah 88,9 MHz. Veterinarsiia dežurstva VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni ^ jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. A^^^ za male živali je odprta vsak dan dopoldan (razen ob praznikih) od 8. do 10. ure, ob torkih in četrtkih dan od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za organizirana v popoldanskem in nočnem času. Telefo" ^ VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska g v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. ooj organizirana na veterinarskih postajah v Laškem ^ Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na postaji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti^' ^ v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vrata j varne, telefon: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE K^NJ'^^! veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni d^ ^ veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj dne je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarsK 754-166. . . VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterin^s^ , v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. ^ jg^ neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od Ij- J naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob ko , in ob praznikih. Telefon: 714-144. . VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V MoziO"' narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsa^ ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska 4 od 7. do 9. ure. Do 21. 7. bo dežural Marjan Lešnik, oi^jiJ Ljubije, tel. 831-219, od 22. 7. dalje pa bo dežural Ciril vet. iz I^ubnega, tel. 841-410. . -sKi! VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šenU^^^jiJ rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od ' .Ju? vsak dan, od 15. ure do 7. ure naslednjega dne P^ j^l:] dežurstvo, do 18. 7. bo dežural Gregor Bezenšek, ojP jjp" 741-264, od 19. 7. dalje pa bo dežural Franci ZapušeK. tel. 741-935. ...fijski spored . 18. julij 1991 - stran 27 28. stran - 18. julij 1991 televizijski sp in uudje 18. julij 1991 - stran 29 30. stran - 18. julij 1991 mali oglasi - infqd. ..aci'informacije 18. julij 1991 - stran 31 32. stran - 18. julij 1991 c^roški vi Neurje, strele in ogenj Neurje ob koncu minulega tedna je povzročilo precej škode, šviganje strel pa je za- netilo nekaj požarov, zaradi česar so bili nekateri priza- deti občani ob precejšnje imetje. Zahvaljujoč hitrim posredovanjem gasilcev in pomoči občanov je škoda ne- primerno manjša, kot bi lah- ko bila. Razneslo je dimnik v soboto ob 16.15 uri je strela udarila v dimnik sta- novanjske hiše, last Emerika Stropnika (82) iz Male Pireši- ce. Udar strele je raznesel dimnik na strehi, drobci ope- ke pa so poškodovali celotno strešno kritino. Škode je za okoli 10 tisoč dinarjev. Zgorelo gospodarsko poslopje v nedeljskem popoldan- skem neurju je strela udarila v gospodarsko poslopje, last Franca Božičnika iz Vojske- ga. Strela je zanetila požar na ostrešju gospodarskega po- slopja v izmeri 18 krat 7 m, ki je v celoti pogorelo. Zgorelo je tudi 20 ton sena, živino pa so domači še pravočasno re- šili. Ogenj je ogrožal tudi se- dem metrov oddaljeno sta- novanjsko hišo, ki so jo ga- silci in domačini obvarovali pred ognjem. Požar je gasilo 65 članov petih gasilskih društev in 20 občanov. Ško- da znaša okoli 300 tisoč di- narjev. Rešili le živino v soboto popoldne je stre- la uradila tudi v gospodar- sko poslopje, last Ane Pusto- slemšek iz Tera 49 v občini Moziije. Ogenj je v trenutku zajel celotno gospodarsko poslopje v izmeri 35 krat 20 metrov, in ga popolnoma uničil. Zgoreli so tudi razni kmetijski stroji, tovorni av- tomobil, živinska krma, žito, les, meso in drobni inventar. Škoda znaša okoli 800 tisoč dinarjev, k sreči pa so uspeli rešiti vso živino. Zgorel vikend strela je v soboto ob 21.10 uri udarila tudi v leseno vi- kend hišo v Zavodicah v mo- zirski občini, last Marije Ver- tačnik. Vikend v izmeri 8- krat 6 metrov je v celoti zgo- rel. Po prvih ocenah je škode za okoh 500 tisoč dinarjev. M.AGREŽ Prepir se je ^ končal z umorom v nedeljo, sedmega julija okoli 20. ure se je v n ^ v občini Laško zgodil umor. Med prepirom je oče v hrbet svojega sina. ^•hh. Do krutega dejanja je prišlo potem, ko sta se sm Rudolf Z. (56) in sin Zdenko Z. (31) in drug drugeg, ^ žalila. Med prepirom je sin s palico, na kateri so bir^''! žeblji, udaril očeta po glavi, tako da je oče začel kn-^ Oče se je nato umaknil, poiskal nož in se sinu pribi S hrbet, tako, da ga le-ta ni opazil. Potem ga je zaboi i J umoru je odšel do bližnjega soseda, se vrnil dorw 'i poskušal v kletnih prostorih vzeti življenje. Namero^ preprečila F. B., ki je prerezala vrv. Ko je v klet Dr!"' K. B. je osumljeni Rudolf Z. začel groziti, da bo vse^ Pograbil je sekiro in z njo nekajkrat zamahnil pro«^ K. B., tako da je moral ogroženi pobegniti. Za pou.^ Zdenkom Z. je bila odrejena sodna obdukcija, sicer ^ preiskava v zvezi s tem umorom nadaljuje. NOČNE CVETKE • Ponedeljek, osmi julij, deset minut pred polnočjo. Stanovalec iz bloka Pod h- pami v Celju je sklenil, da tega ne bo več prenašal. Na policijsko postajo je sporo- čil, da neka ženska razbija po vratih stanovanja v četr- tem nadstropju in s tem ka- U nočni počitek. Potem se je pokazalo, kdo je bila noč- na kalilka miru. Julijana S. je razbijala po lastnih vra- tih, ki jih njen bivši ni hotel odpreti. Sladko mašče- vanje? • Anica C. je v sredo zve- čer sporočila, da njen so- prog doma razgraja in ji grozi, dajo bo proč spravil, , Anici pa zares še ni za na oni svet. Policisti so se po- tem srečali s pijanim Josi- pom, ki je Anico po roki zaznamoval z rezilom ku- hinjskega noža. Ker Josip ni kazal znakov pomiijenja, je noč prebil v policijski al- koholni treznilnici. Šel bo, seveda, še k sodniku za prekrške in na sodišče. • V četrtek popoldne je Anica C. spet poklicala. Njen Josip se ga je spet na- lezel in v nekoliko blažji obliki ponovil sceno iz prejšnjega dne. Možje po- stave so ga umirili in spet napisali predlog za obisk sodnika za prekrške. • Pol ure pred petkom je stanovalcu v bloku v Celju prekipelo. Prišel je na poh- cijsko postajo in povedal, da sosed vztrajno navija muziko, ki odmeva po vsej soseščini in da zraven kriči in si glasno prepeva. Polici- sti so se nato srečali z An- tom K., veseljakom, katere- ga počutje je bilo uglašeno na visoke fone. Anto je ob- ljubil, da bo gumbe obrnil v levo. V hiši je bil spet mir. • Anton K. iz Frankolo- vega se ga je v petek tako zelo nacukal, da si nihče od domačih ni upal stopiti v hišo. To je policistom sporočila Justina K. Ko so le-ti prišli, da bi Toneta umirili, je revež že mrknil v domači postelji. Sodnik za prekrške pa mu ne uide. • Dežurni v celjskih Za- porih je v soboto popoldne sporočil, da se na Linharto- vi dva tepeta. V težjem po- ložaju je bil Vid P., ki ga je mladil Josip C., s katerim smo se v današnjih cvetkah že dvakrat srečali. Vid je moral po zdravniško po- moč, Josipa pa čaka ustrez- na kazen. • V nedeljo zvečer je ob- čanka sporočila, da pri so- sedu Zvonku P. v bloku v Novi vasi razgrajajo. Zvonko je imel obisk, troji- co prijateljev, ki so jih zaje- le kvartopirske strasti. Pred prihodom policistov jo je trojica urno ucvrla. Zvonko pa je obljubil, da bo odslej priden. M. A. Roparski napad Devetega julija ponoči so vstopili v stanovanje Ane K. na Teharski cesti v Celju osumlje- ni Siniša R., Peter B., Mitja J. in Simon M. Oropali in prete- pli naj bi Jjmka O. in Alfonza K. Pri vstopu v stanovanje je razgreta četverica zahtevala pi- jačo, ki pa je ni dobila. Razjar- jeni osumljenci naj bi začeli pretepati Jemka O. in Alfonza K., tako da sta oba obležala na kuhinjskem podu. Osumljeni storilci naj bi iz žepa na srajci Janka O. vzeh nekaj denarja, z roke pa naj bi mu izmaknili uro. Alfonzu K. naj bi iz zad- njega hlačnega žepa vzeli de- narnico. Po tem dejanju so od- šli iz stanovanja. Zoper vse šti- ri osumljence je sodišče odre- dilo pripor. Napadel jo je Na lokalni cesti na Ostrož- nem v Celju je neznanec v to- rek, 9. julija ob 22.30 uri, z udarcem po glavi podrl na tla oškodovanko Katarino K. (48) iz Lopate. Na tleh ležeči ženski je nato iztrgal iz rok torbico z osebnimi dokumenti in 1.500 dinarji gotovine. Po dejanju je neznanec zbežal proti bližnji stanovanjski soseski. Oropani Oragstor v noči na 10. julij je nezna- nec odklenil vrata skladišča prodajalne Dragstor na Mari- borski cesti, last Dragana Mi- lenkoviča. V skladišču je vlo- mil v predal pisalne mize, kjer je našel in ukradel večjo vsoto gotovine. Na isti mizi je bila tudi blagajna, iz katere je nez- nanec prav tako ukradel pre- cejšnjo vsoto dinarjev in nekaj deviz. Zabodel ga je z vilami Minulo nedeljo popoldne se je na dvorišču pred domačo hi- šo vnel prepir med Francem Č. in Jožetom Č. iz Hude jame v občini Laško. Strasti so se razvnele do te mere, da je Jože Č. zgrabil za kmečke vile in v hiši dohitel Franca Č. ter ga v nadaljevanju prepira zabodel v predel obraza oziroma oči. Franca Č. je hudo telesno po- škodoval. Dve nad eno Dve neznani storilki sta mi- nulo nedeljo ob 21.30 uri v ho- telu Celeia v Celju napadli Si- mono M. iz Celja. Na silo stajo zvlekli v zatemnjen prostor ob hotelu ter jo z udarci zbili na tla. Iz denarnice sta oškodo- vanki vzeli 200 dinarjev in zbe- žah proti mestnemu središču. Kuril svoje stanovanje Kdo ve zakaj se je Josip C. (26) iz Zidanškove ulice v Celju v ne- deljo odločil za požig v lastnem stanovanju. Z vžigalnikom je ogenj zanetil v postelji, kjer se je vnela posteljnina, ogenj se je na- to razširil na stenske obloge, za- radi vročine pa je popokalo ste- klo na oknu. Zaradi hitrega po- sredovanja sostanovalcev in celj- skih poklicnih gasilcev se požar ni razširil na podstrešje in ostale dele hiše. Kljub temu je škode za okoli 10 tisoč dinarjev. Okraden Delov kiosk V noči na 12. julij je neznanec razbil steklo na kiosku ČGP Delo v Topolšici pri bolnišnici Plani- ka. S kupom revij, ki jih je ukra- del, si bo krajšal čas, z ukradeni- mi avtobusnimi vozovnicami se bo na lokalni progi prevažal za- stonj, s srečkami Loterije Slove- nije pa si je prikradel morebitno srečo. Toda, sreča je opoteča. Vlomilec bo vrtal v času od 11. do 13. julija je nekdo vlomil v vikend, last FYan- ca Dobrine iz Srebrenika v šmar- ski občini, kije na začasnem delu v tv^ini. v vikend je prišel tako, da je snel polkna oken in nato še enokrilno okno. Ko je prišel v no- tranjost, je vse razmetal, napravil pravo razdejanje po omarah, a ni nič pravega našel. Potem je odšel do sosednje stavbe, kjer so gara- že in prostor za orodje. Po vlomu je našel in ukradel električni vr- talni stroj, vreden okoli 5 tiso- čakov. Zakuril v kleti v Aškerčevi ulici 3a v Šoštanju je neznanec v četrtek, 11. julija popoldne, na nepojasnjen način zažgal star papir in stara oblačila. Ogenj je zanetil v kleti, v delu, ki ga koristi stanovalka Marija K. Iz tega dela kleti se je požar razširil na pregradne late drugih stano- valcev oziroma njihovih kletnih prostorov. Škode je za okoli 4 ti- soč dinarjev. M. A. Zaščitne maske v trgovinah Prejšnji petek so v številnih prodajnih enotah trgovskih podjetij Potrošnik, Center, Metro in Dravinjski dom za- čeli prodajati zaščitne maske. V občinskem štabu za civilno zaščito občine Celje smo izve- deli, da so dobili dovolj zaš- čitnih mask, naprodaj pa so po enotni ceni 500 dinarjev. Podjetja in drugi delovni ko- lektivi lahko zaščitne maske kupijo v skladišču Blagovnega centra na Hudiryi, Cesta v Tr- novlje 10 a, občani, ki prejema- jo družbene denarne pomoči, pa lahko maske brezplačno do- bijo na sedežu svoje krajevne skupnosti. Ker navodil za uporabo zaš- čitne maske ni dovolj in jih za- to kupci ne dobijo skupaj s kompletom, objavljamo iz- virno navodilo za uporabo. »Zaščitna maska je namenjena za zaščito dihal in oči v prime- ru kemičnega napada. Sestav- ljajo jo čeladna maska, rebra- sta cev in filter. Masko pripra- vimo za uporabo takole: - z notranje strani očistimo steklo na maski, - odvijemo pokrov filtra, - masko spojimo prek gu- mijaste cevi s filtrom, - odstranimo spodnji gumi- jasti čep na filtru. - masko nataknemo preko obraza in temena, - preizkusimo tesnost ma- ske z vdihom in zaprtjem spodnje odprtine na filtru (če je dihanje onemogočeno, ko je vhodna odprtina na filtru zapr- ta, je maska pravilno nameš- čena). Masko uporabljamo ob zna- ku za RKB nevarnost (tii vijajoči alarmni znaki zdi presledkoma) in je ne fl sneti, dokler nevamof mine. In še opozorilo za k« zaščitni maski ne odstia? izhodnega ventila.« T PROMETNE NEZGODE Vozilo odbilo v predor v torek, 9. julija dopoldne je prišlo do nezgode na cesti, re- zervirani za promet z motorni- mi vozili, v predoru Golo Rebro. Voznik osebnega avtomobila Danilo Šuc (51) iz Spodnjega Sle- mena pri Mariboru je 18 metrov pred predorom Golo Rebro zape- ljal v desno na zelenico in tam trčil v betonski robnik predora, od koder ga je odbilo v predor. Pri tem se je voznik Šuc hudo telesno poškodoval, materialna škoda na vozilu in na cestnih ob- jektih pa znaša okoli 353 tisoč dinarjev. Smrtna nezgoda v Vrhovem Nezi;oda, ki je zahtevala člo- veško življenje, se je pripetila v torek, 9. julija dopoldne na magistralni cesti v Vrhovem. Po magistralni cesti je iz smeri Sevnice vozil tovorni avtomobil 53-letni Franc Sotelšek iz Brežic. Ko je v Vrhovem pripeljal v des- ni ovinek, je iz neznanega vzroka zapeljal diagonalno preko izogi- bališča in se prevrnil čez rob des- nega brega Save v globino 30 me- trov. Med prevračanjem je padel iz vozila in obležal mrtev. Trčenje v Radečah v četrtek, 11. julija popoldne se je pripetila nezgoda na regi- onalni cesti v Radečah. En ude- leženec je bil hudo telesno po- škodovan, dva lažje, gmotna škoda na vozilih pa znaša okoli 45 tisoč dinarjev. Iz smeri Jagnjenice je proti Ra- dečam vozil motorno kolo suzuki 750 Štefan Sočič (20) iz Loke pri Zidanem Mostu. Ko je v Radečah pripeljal na Titovo uhco, je pri odcepu ceste za Prnovše dohitel voznico osebnega avtomobila Stanko Renko (42) iz Radeč. Ko je voznica že nakazala smer zavi- janja v levo, jo je voznik Sočič začel prehitevati. Pri tem je s prednjim kolesom vozila trčil v leva prednja vrata osebnega av- tomobila. Voznika motornega kolesa in njegovega sopotnika je pri trčenju vrglo preko avtomo- bila. V nezgodi je bil hudo teles- no poškodovan voznik Sočič, laž- je pa sta bila poškodovana sopot- nik na motornem kolesu Igor Konhaizler iz Loke pri Zidanem Mostu in voznica Stanka Renko. Trčil v jablano Minuli četrtek zvečer se je pripetila prometna nezgoda na lokalni cesti v naselju Dobrava. Dvaindvajsetletni Robi Kačič- nik iz Loč je vozil osebni avto po lokalni cesti iz smeri Lokrovca proti pregradi Šmartinskega je- zera. Pri hiši Dobrava 45 je zape- ljal v oster dvojni ovinek, nato ga je zaneslo v levo, izven ceste na travnik, kjer je trčil v jablano. Hudo poškodovanega Robija Ka- čičnika so prepeljali v celjsko bolnišnico. Nezgoda v Vitanju v Vitanju se je v soboto po- poldne pripetila nezgoda, v ka- teri sta bili dve osebi hudo te- lesno poškodovani, gmotna škoa pa znaša približno 100 ti- soč dinarjev. Iz Vitanja proti Stranicam je vozila osebni avto Nevenka Mastnak (30) iz Vitanja. Iz na- sprotne smeri je pripeljal z oseb- nim avtomobilom Jože Vinamik (32) iz Vitanja. V desnem ovinku v Vitanju sta vozili trčili, pri tem se je vozilo Mastnakove prevrni- lo, voznik Vinarnik pa je po trče- nju zapeljal v desno in trčil v na- sproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil Martin Kranjc (38) iz Slovenskih Konjic. V nezgodi sta bila hudo telesno poškodovana voznica Mastnakova in voznik Vinarnik. Pri rdeči luči v križišče v nezgodi, ki se je pripetila v sredo, 10. julija popoldne v Ce- lju je bila ena oseba hudo teles- no poškodovana, materialna škoda pa znaša okoli 15 tisoč dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Milan Pulko (22) iz Trnovelj pri Celju je vozil proti križišču z Dečkovo cesto, kjer je na sema- forju gorela rdeča luč. Peljal je skozi križišče proti Kidričevi ce- sti v trenutku, ko je iz smeri Beži- grajske ulice skozi zeleno luč pri- peljal voznik kolesa z motorjem Janez Rezar (18) iz Ljubečne. V križišču sta vozili trčili, pri tem je bil voznik kolesa z motorjem hudo telesno poškodovan. Zdra- vijo ga v celjski bolnišnici . Trčil v odbojnik v sredo, 10. julija zvečer se je pripetila tudi ne^oda v Oleš- čah, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Miha Brečko (19) iz Mačkove je vozil motorno kolo po lokalni ce- sti v Oleščah. Pri stanovanjski hi- ši št. 22 ga je v blagem desnem ovinku začelo zanašati, tako daje zapeljal na levo stran vozišča in bočno trčil v kovinski odbojnik. Obležal v jarku Nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodova- na, se je pripetila v četrtek, 11. julija ob 4.15 uri, na magistralni cesti, izven naselja Velenje. Iz smeri Slovenj Gradca je pro- ti Velenju vozil motorno kolo 27- letni Mihael Letonje iz Velenja. Ko je pripeljal v levi pregledni ovinek, pri odcepu ceste za Selo, ga je začelo zanašati, pri* zapeljal v obcestni jarek. O obležal s hudimi telesnja škodbami. Škoda na vozilul okoli 40 tisoč dinarjev. > Nezgoda v Zajesovniku Na magistralni cesti ^ sovniku se je v sredo, l' i opoldne pripetila nezgodi teri je bila ena oseba budo no poškodovana, ip^ škoda pa znaša okoli dinarjev. • Voznik tovornjaka s kom (cisterna za prevoz ^ ga tovora) Jožef Zgur njmosa je vozil skozi Za)«' proti Ljubljani. V Zajes«^^ z desnima kolesoma « z vozišča na bankmo v obcestni kanal. Po " . vozil še dobrih 67 met^- pa je trčil v travnati use« Umrl na kraju nesreče V ponedeUek, 15 22.03 uri se je s^ v kraju Zadrže v pri Jelšah. Ena oseba Jf^, življenje, dva udele^n^ bila lažje telesno po«^ Voznica osebnega a ^ Irena Artnak (20) iz žila po lokalni cesti v zavila v desno na P""^'^ma'' gistralno cesto proti » , krat je za njo, iz pripeljal voznik o^^-dg)!! mobila Andrej Vozlih ^ iJ vasi, ki je z nezmanj®^,^ jo trčil v zadnji voznice Artnakove_ ^ .^j odbilo v desno v ot)Ce Vozličevo vozilo s ceste. V VozličeveiJ na kraju nezgode Miran Lesjak (28) strivnice. Lažje bila voznik Vozlič m ^ j nakova.