Letna naročnina inaša Din 40—. Urednlitr* in oprava v Ljubljani, Selenbnrgora nliea It S/I. Račun pri Poitni hranilnici it 16.160. B»k»pisov ne vračamo! Telefon it 21-09. * M« 134. Stev. 36 — leto lil. IZHAJA VSAKO SOBOTO Spomin na Bazovico Bazovica, 6. IX. 1930! bol ^Sak Jugoslovan se s težkim srcem in z ž*^ami v duši spominja tega datuma. Te-111 bridek je spomin na ta dan, vendar q , Pozabiti ne moremo in tudi ne smemo. Ju*ev bazoviških strelov je pretresel vso ran V^° *n ^ streli so povzročili globoko smo° n?šem narodnem telesu. Vztrepetali sm ’ s^isniii smo svoje pesti, ampak utihniti zabr Toda naš molk ni pomenjal po- nes lenja’ Ravno tako kot prvi dan, je še da-jjp sveža ta rana, boli in skeli nas, ker ve-rali * S0 *rtve nedolžne, in da so mo-so 1 •ZI^Y preko opustošenega polja in preko da h naiboljših sinov našega naroda koraka, p0 * Se vsidral med nami. — Brezobzirno ^Kazi vse, kar se mu brezpogojno ne ukloni. plag.^Pak narod je vajen žrtev in se jih ne za n v Primeru, ako je treba doprinesti žrtev ne jr/°dne ideale. — Naš narod, ki trpi in še kremenitih značajev, še šena nVrlnih sinov, in tudi požigi, opusto-p°ti in streli v hrbet ne bodo ugladili dasirav čnemu imperializmu. Toda narod, krivic v vaien trPeti’ n.® more Opuščati siva j, . ^°r gazi najsvetejša narodna čuv-kazen » ?e zaveda, da še nikoli ni izostala vselei na krivice, kajti krivične žrtve kličejo PaHi° 0sveti-pa na I1 so štirje, ali na njihova mesta stoki nos:. tisoče jugoslovanskih nacionalistov, ale, Za v svojih srcih globoko zapisane ide-rušig jn v-tere 80 umirali Bidovec, Miloš, Masa^ tun-a*entič. Toda poleg idealov je zapi-In vsi r do^nost maščevati nedolžne žrtve, bodite v ,se bodo nesebično borili za osvo-vseh zasužnjenih bratov. °Ue *rtev, ki je takrat predramil vse ’ 1 80 ..............u:,: —*- dolžnosti ob ob- Živel prestolonaslednik Peter! uiinja ’ d .sP°minu na te žrtve ponovno opo-l°st ij| a imamo brate, ki so predani na mi-dvajsete ern^08t barbarskim »kulturonoscem« ‘elesiJ 8a stoletja. Odprte rane na našem ^injajo h °i mučenikov nas ponovno opo-Macije L , sino sinovi velike jugoslovanske to Vale^.katero so prelivali kri Gortan, na-j^. ll«, Bidovec, Marušič in Miloš. smrtna nh zgoli služai> da ie bila izvršena k° je u°sodba ravno 6. septembra, na dan, Nj. Vi' °8*avljala vsa Jugoslavija rojstni dan 80 v DjPre8tolonaslednika Petra, na dan, ko žft8tave •°®mdu zaplapolale nove polkovne *®vedal’^Ug?8l°vanske vojske. Dobro smo se ravno n V»8*’ zakaj je bila izvršena obsodba „ a *a dan. Toda ni se zavedal tega le ^vetovni°*- . Inarveg je spregovoril tudi ves W nek,,u ’ k* ,ie obsojal taka nasilja, obso-uiturno in naravnost barbarsko po- Na mnoga leta! Zastave so zaplapolale po vsej državi in srca vseh Jugoslovanov utripajo v iskreni radosti. Topovski streli oznanjajo veseli dan in stotisoči iskrenih državljanov hitijo, da tudi vidno manifestirajo svoja notranja čuvstva in pokažejo svojo udanost in ljubezen do našega prestolonaslednika Petra ravno na njegov rojstni dan. Ves narod navdušeno pozdravlja ljubljenega prvorojenca visokega jugoslovanskega kraljevskega para. Zbirajo se ogromne vrste Sokolov, da dostojno proslave rojstni dan svojega staroste. Jadranska straža vzklika svojemu pokrovitelju. Vsa vojska in mornarica prireja velike parade v počastitev slavnostnega dne in nepregledne množice naše nadebudne mladine pozdravljajo ob tej priliki svojega kraljevskega sovrstnika. Iz src vseh Jugoslovanov prihaja ta dan le ena vroča želja, želja po srečni bodočnosti mladega slavljenca. In kdo naj zaostaja? Prav nihče, kajti vsi mi kličemo bodočemu krmilarju velike Jugoslavije: Naj živi Nj. Vis. prestolonaslednik Peter! Naj živi visoki kraljevski dom Kara-dordevičev! Umetnost živlienia našega železničarja O umetnosti življenja danes že skoro vsakdo govori. Danes se znajti v življenju po njegovi dobri in pozitivni strani, je res že cela umetnost. To potrdi vsak poedinec, potrdi pa tudi stan, narod in država kot celota. Z lučjo pri belem dnevu bi lahko iskali onega, ki bi rekel, da je danes vsaj približno zadovoljivo in primerno življenje nekaj res povsem enostavnega, primitivnega in lahko dosegljivega. »Danes je živeti umetnost!« nam doni dnevno na uho od vseh strani, od vsakogar! Seveda vsak pove zase, subjektivno, relativno, pa bodisi delavec, kmet, nameščenec privatni ali državni, obrtnik, trgovec, bodisi veleindustrijec ali velekapitalist. Mislim, da ne bom izdal nobene skrivnosti, če povem, da se mora danes v teh težkih prilikah naš železničarski stan še prav posebno izrazito baviti z umetnostjo življenja, ki že ni več življenje, pač pa samo še bedno životarjenje. Prebiti se skozi življenje na način, ki bi odgovarjal vsaj kolikortoliko pro-svitlenosti in kulturni stopnji naše dobe, prebiti se pošteno, uravnovešeno, zanosno, dostojno, umit in počesan, to je postala res kruta umetnost življenja bednega železničarja! Umetnost življenja pomeni zmago v boju zoper ovire in težave, ki se vedno bolj zgoščene pojavljajo v današnjem življenju. Umetnost življenja obstoji v tem, da znamo iz vseh črepin in podrtij, ki nas dohitevajo, napraviti nekaj, kar zopet trdno stoji in nas zopet zadovoljuje. Življenje je borba! Brez borbe ne bomo zmagali in zopet moram povdariti, kar sem že nekajkrat čital: Proč z defetizmom, proč z resignacijo in otopelostjo, vrzimo se z stopanje z narodnimi manjšinami. Po vsem kulturnem svetu je odmeval krik nedolžnih žrtev, odmeval je klic po osveti, po maščevanju vseh krivic, ki jih je moral prenašati naš narod. In svet je spoznal krivico, ki se godi Jugoslovanom pod Italijo, a svet je potem tudi utihnil. Le v naših srcih je pekoča in krvaveča rana in ta rana nam ne dopušča, da bi utihnili tudi mi. Streli v hrbet bazoviških žrtev so zadeli ves jugoslovanski narod. Toda naš narod je moral neštetokrat poslati svoje najboljše sinove na Golgoto, da je končno le dosegel svobodo. Toda ta svoboda ni popolna, dokler je le eden Jugoslovan pod tujim jarmom, dokler mora le eden naš brat trpeti pod oblastjo »kulturnih« nasilnežev dvajsetega stoletja. In žrtve so bile, ki so nas v preteklosti neprestano opominjale na borbo za svobodo in žrtve so zopet danes, ki nas opominjajo, da naša svoboda še ni popolna. Ko se ob četrti obletnici smrti klanjamo manom nesrečnih žrtev, obnavljamo jugoslovanski nacionalisti prisego in z nami naj prisega ves jugoslovanski narod, da bomo vedno in ob vsaki priliki mislili na bazoviške žrtve, mislili pa tudi na svobodo bratov, za katero so oni umirali. izklesano doslednostjo v borbene vrtince, v i polno društveno življenje! Nismo se plašili, ko smo pomagali reševati usodo onih težkih prevratnih dni, ne plašimo se tudi ne danes. Legalno, pa odločno in s povdarkom moramo zahtevati zasluženo skorjo kruha. Upanje, da morajo priti boljši časi, nas mora tudi v nesreči in bedi držati pri delu in življenju. Kdor izgubi upanje, obupa, ga mine veselje in moč za delo. Nezdravo je pa tudi upanje brez prizadevanja, ki se zanaša le na tujo uvidevnost ip pomoč, na naključje in usodo. Kdor se zanaša na srečno naključje, ta je po- doben človeku, ki je padel v močvirje in ča- ka, da ga kdo potegne iz njega, ter ne vidi v svoji bližini drevesa, ki bi se ga mogel oprijeti. Življenjske skušnje so najboljše orodje zoper naključje, energija, vztrajnost, duševna sila se upira usodi. Naključje in takozvana usoda zlomi samo slabotnega. Trdno povezani, ramo ob rami s klenim tovarištvom v srcu ne bomo omagali. Tovariši, uspeh v poklicu in življenju ni delo slučaja ali usode, kakor to mnogi mislijo, ampak delo lastne volje, odločnosti, pogumnosti in vztrajnosti, uspeh v poklicu je sad trudapolnega dela, pot k uspehu nikakor ni gladka in udobna. Trdna, železna volja je osnova uspeha, ona je ključ k življenjskemu uspehu, zavora zoper obup, vzpodbuda na poti k zmagi. Tovariši, mi smo nedavno ponovno povedali merodajnim, da naš bedni delavec niti životariti več ne more! Podkrepili smo trditve z dokazi. Govorili smo tako odločno in glasno, da izgleda, da se nas je nekoč slišalo. Naša največja skrb mora 'biti, da tega največjega reveža pomagamo dvigniti na nivQ dostojnega človeškega življenja. Naš delavec še do danes ni prejel cele razlike, ki mu jo uprava dolguje že celo desetletje, našega delavca se ne zaposli niti ono minimalno število delovnih ur, ki je predvideno po delavskem pravilniku. Povdarjamo, da napetost med premožnimi in bednimi sloji še nikdar ni bila tako velika, kakor je v današnjih težkih dneh. Moderna država mora biti danes ne samo pravna, temveč v prvi vrsti socijalna država, ki mora za vsako ceno poskrbeti, da se ne bo gotov del naroda prekomerno izkoriščal na korist drugega! Tu ni reda, in ker ga ni, ga je treba ustvariti, in to čimprej z močno, pravično, socialno avtoriteto! Ko je naš železničar čital novi pravilnik o voznih ugodnostih, ni mogel verjeti, da prav bere. Tudi tu je Udruženje dostojanstveno povedalo, da je mera polna. Našli smo poti in načina, da smo povdarili, da se nam je zgodila kričeča krivica, krivica, ki reže v meso in kri, ki otežkoča vsak sleherni utrip, predvsem najbednejšemu delavcu in njegovi družini. Čakamo in verujemo, da bodo merodajni čimprej popravili to kričečo krivico. Varovali bomo svoje pravice čim energičneje in to tem bolj tokrat, ko so se v lastni državi znašli ljudje, ki so stanu železničarjev kot celoti vpadli za hrbet. Nismo maščevalni, toda kdo Pojasnilo naSi mladini Novo se snujoča Organizacija jugoslovanske nacionalne »mladine (Orjunao) v Ljubljani se je zaletela z vso silo v naše mladinske organizacije. Oči vidno hoče »pripravljalni odbor« opravičiti svoje v letakih razširjeno obvestilo, da je »Omladina, organizirana do sedaj v »mladinskem odseku NO izstopila iz Narodne Odbrane in pričela z organizacijo Or-junao zavedajoč se, da s tem ne povzroča novega in nepotrebnega cepljenja, temveč po-pešuje razvoj edinstvene vsedržavne nacionalne organzacije.« Ne bavili bi se s tem deloma naivnim, deloma zlobnim poskusom, če se ne bi nekateri ustanovitelji »edinstvene vsedržavne nacionalne stranke« v svoji agitaciij spozabljali tako daleč, da pljujejo na to, na kar so prostovoljno prisegli prej. Da bi napravili zmedo v vrstah naše mladine, se poslužujejo laži, da skuša NO oz. naš Oblastni odbor prevesti mladino pod okrilje Jugoslovenske nacionalne stranke! To delajo ljudje, ki se dobro zavedajo, da lažejo. Mladina, kdor pride k Tebi s to lažjo, obračunaj z njim, nam pa javi njegovo ime, da mu damo prilike dokazati resnico pred sodičem! Pripovedujejo tudi naši mladini, da ji ni mesta v vrstah NOi, ker je tam odvisna od starejšega članstva. To pripovedujejo ljudje, ki so uživali toliko svobode in zaupanja od starejšega članstva NO, da so lahko delali, kar so hoteli. Tega zau panja so se tudi posl užili, žal na način, ki bi dokazal njihovo zrelost. Dovolj bo vsakemu, ki si pogleda samo knjige, kako so bile vodene! Brez vsake vestnosti in brez vsakega reda. Temu ni dovolj so ti gospodje izrabili zaupanje nas starejših tako daleč, da so kot člani starešinstva ONO brez vednosti našega odbora in brez dovoljenja najbolj prizadete ljubljanske sekcije ONO kratkomajlol sklenili, da prenesejo imovino ONO na Orjunao v Ljubljani, ki takrat zakonito sploh še ni obstojala in torej tudi ni mogla imeti nobenega premoženja. To, kar jim je bilo zaupano kot predstavnikom ONO, to so samovoljno odtujili OiNO in prenesli na Orjunao! Naj odgovore sami, kako se med dostojnimi ljudmi označuje tako postopanje. Cenimo visoko ono Orjunao, ki deluje tako požrtvovalno v Dalmaciji, zlasti v Splitu. Z njo smo bili in bomo vedno v najboljših stikih, zato pa obžalujemo tembolj, da se porablja njeno ime za tako postopanje. S takim edinstvenim -postopanjem se pač ne prispeva k razvoju »edinstven®« vsedržavne nacionalne organizacije, marveč se ustvarjajo le posameznikom vsaj za par dni možnosti predsedniških in odbomiških nasloyov. Kakor čestitamo NO, da se je znebila teh' ljudi, tako žal ne moremo čestitati na tej pridobitvi Orjunao. Oblastni odbor NO. ima prav, smo in bomo dokazali — prej ali slej z uspehom! Našemu železničarju pa odločno priporočamo upravičen in zamozavesten nastop, mirno kri, čim več hladnokrvnosti v teh težkih dneh, dnevi se bodo — zjasnili tudi nam! Da, težka je umetnost življenja današnjih dni, prav posebno še za naš stan. Saj naše članstvo tudi v borbi za skromen košček kruha ni pozabilo na višje cilje, na koristi državne celote. Da, zgodilo se je dostikrat, da smo celo trenutno hote pozabili svoje ožje materialne interese, da smo tem lažje nudili višji enoti vso potrebno moč in podporo. Nismo bili sebičneži nikdar, ki bi priznavali samo svoje ožje cilje, vedno smo se uvrstili med one, ki so p-rapor državne in narodne celote dvigali nad interese poedincev! Danes pa, ko nam gre za borno življenjsko eksistenco, ko nimamo prijateljev okrog sebe, danes moramo merodajnim povedati, da nikakor ne dovolimo, da bi nas zagrnil stanovski prepad, saj je v eminentnem interesu države, da tudi železničar, čeprav skromno, vendar dostojno in pošteno živi. Nismo prijatelji pretiravanj, a pretiravanj v svojo škodo tudi ne moremo priznavati. Gremo preko stanovskega egoizma, toda borimo se za golo življenje; Doprinesli smo mnogo žrtev za celoto, dajte nam vsaj borno eksistenčno možnost, zahtevajte od nas samo žrtve, ki jih dati moremo, zahtevajte jih v pravičnem, objektivnem razmerju z vsemi stanovi, z vsemi državljani! Izrastki današnjega gospodarskega življenja so škodljivi za celoto, in njihovo kvarnost, njihov po-gubonosen vpliv vidimo in čutimo na lastni koži. Take izrastke mora moderna država z vso svojo močjo in silo, ki jo daje v državi organiziran narod, zatreti in uničiti. Odkrito smo povedali svoje mnenje! Smo uverjeni, da se nam more odkrito in pošteno misel šteti le v dobro, čeprav resnica v oči bode! Hočemo, da se nas prav razume! Država je naš delodajalec in država ne sme svojih članov-državljanov omalovaževati, prezreti, ker dela sicer proti svojim sestavnim celicam, brez katerih redovitega funkcioniranja tudi sama zaide na napačna pota, v zastoj, na pot navzdol mesto navzgor. Na nas, tovariši, pa je, da zopet enkrat pregledamo svoje vrste, da si med seboj prav po tovariško in s potrebno strogo doslednostjo pogledamo is oči v oči, iz podružnice v oblastno in centralna upravo in obratno. Ne samo pravice, tudi stroge dolžnosti so tu in tam! Organizacija ne živi. v lahkih dneh, ona rabi moči, poleta, povdarka, zavednosti, poglobitve in brezpogojne »loge v vsem dobrem, koristnem in plemenitem. Tovariši, ki so prezgodaj otopeli, ki ao morda sotovariša pustili samega v nadaljnji borbi, morda celo odšli v nasprotne* vrste, to niso pravi iskreni' tovarišij to so zajedavci stanu, netnačajneži, ti so hujši od parasitov. Tovariši Udruženjaši, ki dane« uganjfcjo demagogijo z dvojnim članstvom, M vpadajo v hrbet, izstopajo pri nas in gredo s trpkostjo in lažjo na ustih v vrste nasprot- nikov,, ti se izločajo sami iz pravih, nesehič* nih, tovariških vrst. Jasno povedano, teh to* variSev kdaj pozneje, morda v lepših dneh, na maramo več v svoje vrste! Prav, v ognju se izčisti železo in značaj. Mi bomo o tem vodili račun! Vsi za enega, eden za vse, je gesto' našega ITdruženja. In kdo nam more zameriti, če Ščitimo vrste dobrih, iskrenih polnovrednih tovarišev pred zajedavci, pred parasiti. Jasne račune ljubimo! Komur ne prija stanovsko UdruženjB polno tovarištva* ki v težkih in odločilnih trenutkih odpada, ta naj odpade za vedno od debla jugoslovanskega narodnega železničarstva! Želimo, da nas razumejo vrii in vsakdo. 0 bitnih in idejnih osnovah tovarištva nismo nikdar in ne bomo nikdar — licitirali. Clara pacta, boni amici! Nas ni strah! —ič. Dijak in [avno življenje Olajšajte starim njih dneve! Toliko žalostnih pritožb čujemo z naših vasi, ki opisujejo ne samo nepravilno, ampak iudi dostikrat nespoštljivo, celo surovo obnašanje mladega gospodarja ali gospodinje ali obeh napram svojim starim, napram vžitkarjem. Celo življenje ste se stara dva trudila, da sta deci zaslužila kruha in obleke. Prezgodaj onemogla in ostarela komaj čakata, da posestvo izročita doraslemu otroku. Dokler ni pri notarju napravljeno in podpisano izročilno pismo* toliko časa je navadno mladi kandidat za bodočega gospodarja zelo prijazen; Kmalu pa se pokaže drugače, kakor da ne ve, da mu oče z izročitvijo nekaj prostovoljnega podarja, da mu nekaj daje, v kar ni primoran: »Dokler prosi, zlata usta nosi.« Toda žal, se prepogosto že v najkrajšem času pri mladem gospodarju napno druge strune. Ako že sam ne začne bnenkali nanje, pa ga v to natera mlada gospodinja. Celo največkrat baš ta. Ko sta si stara dva v izročilnem pismu izgovarjala in zagotavljala »kambro« ter takintak vžitek, je bilo vse dobro. Ko pa se mladim naenkrat zazdi, da sta stana dva samo nepotrebno breme in strošek, se za uboga, zgaranca, začne Golgpta in dostikral monata stradati, pogrešati najnujnejšega in prenašati^ neverjetne grobosti. To posebno tedaj, če nista več sposobna za delo in pa, ee sta si v ljubezni do mladih izgovorila pre-pičel užitek. Ali sta to zaslužila? Nikakor ne. Tudi tedaj ne, ako nista najbolje gospodarila in celo tudi takrat ne, če sta. slabo gospodarila. Niso vsi ljudje najsposobnejši, pa tudi po značaju in temperamentu ne najidealnejši, vendar vsak gospodar želi, hoče in dela na to, da potomcem izroči čim ugodnejše premoženje. Saj je čisto naravna, da se vsakdo rad tudi nekoliko pobaha in postavi. Toda, če lemu ali onemu neprijazna sreča ponagaja, ali je zato za stare dni zaslužil pekel? Stara dva nikogar nista mogla prisiliti in ga tudi nista prisililo, da odi njiju sprejme ključe in oblast, nego je mladi gospodar to ne samo prostovoljno, ampak največkrat Že silno željno pričakoval. Izročanje posestev naslednikom ne le, da ni samo nek pravni akt, neka prostovoljna pogodba, ki se je ima vsakdo držati, nego je to dejansko tudi neko darilo in opravilo zaupanja ter zadeva srca, zato- naj bi novega gospodarja k poštenemu izpolnjevanju pogodbe ne priganjal samo paragraf in strah pred sodnijo, ampak tudi hvaležnost, ljubezen in spoštovanje do starih užitkarjev v zavesti, da zavezanec ne samo daje, nego je naenkrat prejel vse ati večjidel tega, kar sta stara imela in da od njiju, večinoma še prejema razne delovne usluge in popuste od dolžnih dajatev. Povrh tega bi se naslednik moral zavedati, da prav za prav ne daje starim iz nečesa, kar je že od nekdaj imel, ampak da daje iz tega, kar je od starih prejel, ali še bolje, da starim daje pravzaprav to, kar še ni njegovo. In če tudi vsega tega ne bi bilo, če bi si bil mladi par makari sam ustvaril, kar ima, moralo bi pač otroško čustvo vendar biti vsaj toliko močno, da ako mu že stari izdelani in praznih rok »padejo v breme«, da bi se jih že za njih žrtve, ki so jih gotovo dopri-našali za vzgojo otrok, tudi v takih primerih ne dajalo z godrnjanjem in očitanjem, kar se jihv sploh daje. Ljudje smo nepopolni in preradi sebični. Vendar bi mladi morali upoštevati, da je vendar možno; da so stari, izdelani ljudje prej čemerni in sitni, malenkostni in težko znosni, kot pa morejo in smejo biti mladi, ki imajo še dobre živce, krepke mišice in so polni prekipevajočega življenja. Mladi bi v tem pogledu morali imeti več obzira do starih in če bi ga imeli, marsikje ne bi bilo prepirov, očitkov, tožba in pekla. Naj mladi vendar tudi upoštevajo, da v takem primeru ni pekel samo za stare, ampak iudi za njih {mlade) same. Užitek, ki si ga stara izgovorita, ni nekaj, kar naslednik daje iz svojega, nego daje le to iz prejšnjega premoženja, česar mu stara dva — še nista izročila in kar bo postalo naslednikova last in posest, ko se vžitkarja presditia pod rušo. Zakaj naj; tedaj mladi mučijo sami sebe in stare zaradi nečeesa, kar je š« last in pravica starih, ki vendar nastedhiku n® ljubo ne morejo koj ob izročitvi premoženj« ftor umreti, da vseh drugih momentov ne upoštevamo. Naše organizacije naj, povsod, kjer najdejo nepovoljno razmerje in nerazpoloženje med vžitkarji m mladimi gospodarjem ter gospodinjo' iniciativno' skušajo vplivati blažilno in raztolmačiti odnose, tudi ako jih dotičniki ne pozivajo v to. Posebno pa je v tej. smeri vplivati na mladino in ji privzgajati tako potrebno srčno kulturo. Mladim gospodarjem in njit^ živi jenskim družicam pa kličemo, naj se zavedajo svojih dolžnosti do stianišev,. svojih- pravnih obveznosti do vžitkarjev, ljubezni, miroljubnosti in človeškega dostojanstva, naj pravočasno premislijo, do kje sme iti sebičnost in naj vedno mislijo na tisti resnični in grozni rek, ki pravi: »Ji očeta do praga — sin tebe čez pragi« Naj vlada mir v kmetski hiši, kajti pekel, ki prepogosto po nepotrebnem nastaja zaradi vžilkarjev, je škodljiv na obe strani, navzgor in navzdol in to ne samo duševno in' družinsko, nego za mlada dva najčešče tudi gospodarsko, v čemer se začne krhanje tudi njiju življenske sreče. Več pameti, več srca,, več spodobnosti in manj nepravilne sebičnosti ter divjaštva! Kakor vsako leto se je tudi letos vršil mednarodni kongres srednješolskih profesorjev, ki rešujejo na teh kongresih aktualna sodobna pedagoška im šolska vprašanja. Sicer te vrste kongresi ne pri* nasajo posebnih uspehov in se končavajo, kakor vsi kongresi, z raznimi resolucijami, ki niso za nikogar obvezne in se o njih navadno pozneje razpravlja po raznih stanovskih in; pedagoških revijah. Vendar je program teh kongresov značilen za čas, zato omenjamo na tem mestu tudi letošnji kongres, ki se je vršil v Rimu — na kapi-tolu, kar je služilo n. pr. francoskim profesorjem za razlog, da se kongresa »iz principielnih vzrokov« niso udeležili,. Tako izgubi ta kongres še več na svojem, pomenu. Udeležilo- se ga je kljub temu- T8 evropskih držav in zato je prav, da si ogledamo glavne nazore, ki so prevladovali na kongresu. Že pozdravni govor ministra narodne vzgoje Ercole, ki je govoril o temi »Kako, v koliko in k čemu naj dijaka vzgaja srednja šola« je izzvenel v tem smislu, da naj šola »ne samo uči, ampak tudi vzgaja moralno, fizično in aktivno veljavnega državljana, ne narodnega knjigomola«, torej zahteva, ki je bila že večkrat povdarjena, a se le prerado nanjo pozabi. Da je vzgoja vsaj tako važna stvar šole kakor pouk, to čutimo posebno dandanes, ko razne zapreke onemogočajo šoli vprav vzgojno delo in se nam zdi, da mladina, ki zapušča srednjo šolo, prinaša s seboj mnogo manj onega duha, ki ga da srednja šola s svojo pravo vzgojo, nego nekdaj. Rimski kongres je sprejel sledeče resolucije: 1. Kongres smatra, da ni mogoče odobravati, da hi se v srednji šoli gojil samo predmetni pouk, in sicer nele zato, ker ta pouk ne odgovarja najglobljemu pojmu splošne izobrazbe, ampak tudi zato, ker samo strokovna in praktična priprava ne izpopolnjuje temeljnega namena šole, ki je zapopaden v pripravi mladine za življenje. 2. Ker je življenje, za katero naj dijaka vzgaja šola, samo skupnost medsebojnih odnosov med poedincem in družino, narodom in šlove&tvom, proglaša kongres za osnovni cilj šote vzgojo k nesnema pojmovanju nravnih in državljanskih dolžnosti. 3. Vzgojilo' delo šole se ne sme omejevati samo na učne predmete, ki jih predpisuje načrt. Iz tega sledi, da ima za Vzgojo- dijaka veliko vrednost to, cfa se udeležuje javnega življenja. Pet do tega cilja je treba iskati v obstoječih organizacijah in v živi tradiciji vsakega naroda. 4. Kongres priznavaj da je; treba spoštovati svobodo vesti pri dijaku« in učitelju, toda priznava tudi popolnoma, da je verska vzgoja važen Jel razumske h* nravne vzgoje mladine. 5. Sola, ki bi se omejila samo na to, da bi nudila lekcije o nravni vzgoji, bi ostala brez uspehov. Vsi profesorji, in vsi učni predmeti so poklicani,, da nravno vzgajajo dijaka1. 6. Kongres naglaša fizično vzgojo za važen sestavni del' cel©1 vzgoje posameznika. Navedli smo resolucije v uradno društvenem žargonu,, kakor jih čitamo dan na dan. Ako se hočemo pobliže z njimi seznaniti,. bi prišli do sledečih rezultatov. Prva resolucija poudarja, da je temeljni namen šole: priprava mladine za življenje. To velja danes bolj, Inv kdaj poprej, kajti ravno v današnji dbbi šola ne PLANOTA JEZERSKO V PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN BODOČNOSTI >,Republika Jezersko« tik po prevratu je bila končno bnea plebiscita priključena: Jugov staviji,. Saj je biti; to, dooala nenaraven privesek v o jv (>diiu Koroški, ki je imel okrajno sodnijo v. Železni Kaplji, glavarstvo ipa.v Velikovcu. Toda ljudje so morali v, svoje urade hoditi čez Jeaerafci vrh. (bolje s edlo), v Belo, kjer ima: že nad 40 lot ©dimi Nemec Grosa znano kopališče in dosti lepo oskrbovanim hotelom, kar je dajalo na zunaj vsemu teinu idilno lepemu slovenskemu kraju nemško lice. — Veliko ugedneja. je bila zveča ob Kokri s Kranjem, kamor s©> imeli malo dalje, ali bolj prijetno .pot, 2o pred vojno je vozila v Kranj vozna pošta. <— Drugače pa so bili Je-zerčanje res kakor republika sama zase, v kateri »o« povsem ipo domače vladali slovenski možie od začetka ustavne dobe. V tistih časih so imeli Jezerčani srečo, da jim je /ai pano val mož bistrega slovenskega duha — Peter Muri, po domače Mlinar, nekak ustanovitelj »dinastije« Murijev. Že Peter Muri je takoj po ustavnem življenju uvedel v občini slovensko uradovanje. Sedanji župan g, Peter Virnak in tajnik g, Železnikar imata lepo ohranjene iz tiste dobe vse zapisnike občinskih sej, ki pričajo o rednem itn viomom gospodarstvu in vodstvu občinskih poslov. Nasledoval nm je m vso občino in za vse koroške Slovence zaslužen, voditelji — Iran Muri, kateremu je oče Peter kupil posestvo »Kazino«, kjer je nastal prvi hotel, ki je še dandanes središče tujskega prometa za vse Jezersko, Zaveden, dosti izobražen in dober gospodar je vladal v občini cela desetletja, in zastopal je okraj veliko let v deželnem zboru, kjer je bil na svojem mestu. Vsi Slovenci so bili ponosni na- tega vrlega borca za pravice koroških Slovencev. — Imel sem srečo, da sem se seznanil ž njim v letu 1903, ko sem več let prihajal z rodbino v Belo v vročih poletnih mesecih. Navadno sem iz Bele hodil čez Jezerski Vrh do pošte v Kranj. Na Jezerskem sem prihajal v Kazino v doliko z Murijem, s katerim sva izmenjala marsikake koristne načrte in naklepe,.. Tega vrlega moža sern skoraj vzljubil in ostala sva dolgo dobra prijatelja. Zato vem toliko bolje ceniti njegove zasluge za vse koroško Slovence, za Jezersko še posebe. V tisti dobi so posamni Cehi začeli prihajati na Jezersko, mod njim prav pogosto znani profesor češke univerze dr. J. Chodo-unsky, ki ima na Kazini spominsko ploščo SPD od lanskega leta. Ze *a tiste dobe so Čehi postavili znano Češko kočo, ki je še danes najpiiljubljenejše zatočišče hribolazcev v Kamniških ali Savinjskih Alpah. Več desetletij so bili Čehi skoro edini gostje na Jezerskem. Polagoma so se jim pridruževali Slo-venci, in po vojni še Hrvatje in Srbi, v manjšem številu ostali, narodi. — Središče je ostala Kazina, poleg nje stari štular tik pod Jezerskim vrhom. V novejšem času se jima jo vredno pridružil podjetni g. Venčeslav Grabnar. — Sedanji župnik jč vse svoje posestvo dal na razpolago za povzdigo tujskega pro- meta). On ima v župnišču prav dobro urejeno penzijo. Poslanec ia župan Fran Muri je umrl 80 let star leta 1026; Vrla žena mu je sledila dve leti posmeje, a na posestovu mu> je sledila edina hči Marija, ki je dobila v možu Framu Oltner- ju iz Galicije pri Železni kaplji vrlega sotrud-nika. Oba imata večji del 'velikih posestev na Koroškem. — Tu v Kazinu je dandanes še vedno središče tujskega prometa. — V času tujske sezune vozi do Kranja dvakrat na dan avtobus, pa tudi zasebni avtomobili prihajajo v čedalje večjem števiilu. čez Jezerski vrh na Koroška je promet minimalen. Ni pa nikakih ovir za goste, ako hočejo na izlete preko meje, razun neznatnih formalnosti pri naši in koroški žandarmeriji. — Pri Grossu v Beh dobe dobro postrežbo. Sinova Grossova dobro obvladata slovenski jezik. Mati njihova je i® Metlike. Prišla je v Belo ravno v Času, ko sem jaz bil tam na letovišču. Bilo mi je prav ljubo, da sem prišel že takrat ž ni°. v ožje stike. Prav dobro se je zavedala, da je prišla iz Metlike na Koroško... Ako se je- »Republika. Jezersko« ze v stari Avstriji prav dobro držala V narodineim. pogledu, toliko bolje se .ponaša v Jugoslaviji. Tudii sedanji župan je steber narodne in državne miril, tako da je Jeoersko krepek mejnik in varuh državne enotnosti. Gospod tajnik Železnikar mi je dal na razpolago podatke, kako se je tujski promet razvijal v zadnjih sedmih letih. Naj podam nekaj zanimivih številk: (Se nadaljuje na 4'. str.) vodi direktno do kruha, zato veljaj za vsakega: non scholae, sed vitae! Zmožen dijak bo vedno našel pravo pot do svojega cilja. Zato je tudi od mladine same odvisno,, da se ne uči samo za šolo, ampak za življenje. Da smatra šolo samo za okvir, ki ga je treba napolniti z življenjsko znanostjo*. Druga' resolucija izpopolnjuje prva s tem,, da poudarja važnost državljanske vzgoje. © tej vzgoji smo letos v »Pohodu« že mnogo pisali. Resno pojmovanje nravnih in državnih dolžnosti. To se pravi: vzgoja bodočega aktivnega državljana, ker je v&ak človek le del celote in bo celoto-dobra takrat, če bo vsak posameznik ao* ber. Bili so časi, ko se je mladina vzgajat* daleč od javnega^ življenja, Danes je to nemogoče ia tudi nezdravo. . Demokracija vedno poudarja,, da s®* država: — mi. Tisti skok, ki ga napravi' dijak s srednje šole v svobodno akadefflt-sko’ življenje — ne sme biti nepripravljen. Državljanska vzgoja je geslo naše dobe, t. j. šola mora predvsem vzgajati bo* dočega občana, ki bo znal ceniti državo kot kulturno in gospodarsko organizacijo svojega naroda in bo sam odločal pri nje-nih socialnih in drugih ustanovah, čas zar hteva udeležbe pri javnem življenju. v S tem preidemo k važnemu vprašanju, ki o njem govori tretja resolucija-Kongres smatra, da ima za vzgojo dijak veliko vrednost to, da se udeležuje javfle' ga življenja. Gotovo. Samo vprašanje Je-kdaj. kje in kako. V Španiji, kakor1 smo ravnokar čitali, je vlada dijaštvu udelezo pri javnem življenju prepovedala, ker ] prihajalo do bojev in pobojev pri sedanjp neurejenih razmerah. V Italiji vprega fašizem mladino čim prej V javno življenj®-Nemčija gradi svojo organizacijo na mladi' ni. Pri nas je natančno določeno, kolik0’ kje in kako naj se dijak udeležuje javnega življenja. Gotovo je,, da ni zdravo za dino, če prezgodaj politizira, in hoče impu glavno besedo v zadevah, ki. presegajo njene zmožnosti. Javno življenje nudi mnog0 prilike za kulturne in narodne manifesta*' cije. Pogosto pogrešamo mladino tam, kje bi jo najbolj pričakovali. Nasprotno morda prerada mladina išče življenjske modrosti in socialne resnice v krogih], ki s svojo podzemeljsko organizacijo agitirajo med njo z razvratnimi gesli in jo skušajo izrabiti' v svoji borBi proti državnemu redu in obstoječim vrednotam človeške družbe. To je nevarnost, pred katero moramo svariti mladino že zato, ker v svoji mladostni nerazsodnosti lahko več škoduje sebi, nego proti katerim je agitacija naperjena. Sice pa je jasno, da prava nacionalna vzgoja o šoli najbolje varuje mladino pred proti-narodho propagando in pravilna državna in državljanska vzgoja bo znala zavračati vsako protid^žavno agitacijo. In tu bi pr‘" čakovali več agilnosti od mladine, da bi sama prevzela inicijativo in s ponosom branila dvoje dragocenih vrednot svojega naroda t. j. nacionalno misel in državljansko idejo jugoslovansko. Zato bi tudi z®‘ leli, da bi se šolska mladina ne izrabljaj za kake prazne paradne povorke, da; bi pa zato tembolj ob vsaki priliki sam spontano sodelovala v javnem življenj povsod, kjer je treba pokazati, da se za veda svojih nacionalnih in kulturnih dot' noeti. Predvsem- pa naj se posveti mladi na samovzgoji, ako hoče, da bo pozneje upes-no nastopala v javnem življenjui Taka mladina bo tudi v sedanji dobi vršila sv0! poslanstvo. Ako gledamo* s priznanjem1 n srednješolsko mladino drugih narodov, k* s samozavestjo poudarja svojo narodno i državno ime, bo tudi jugoslovenska mladina vedela, kaj ji je v čast in kaj, v nečasi-Šola sama mora paziti, da v vprašanju jav-neg udejstvovanja mladine ni preveč ozkosrčna, niti preveč popustljiva. Mladina j® in> mora ostati pod njenim varstvom in mora zavedati, da so tudi šolski zakoni 10 del državnih in življenjskih zakonov in da bo pravi mož le oni, ki se že v teh 1®M vede tako, da ne pride s temi zakoni navzkriž. Prezgodnje vpreganje mladine javne organizacije — kakor se to vrši sea j po Evropi — ni zdrav pojav. Mladina o mlada in svoja. Izživlja naj se v organi cijah, bi služijo predvsem njej, (Sok°V ’ JS, NO itdi)! ini v delu za svojo- bodocn > ki naj bo izpopolnjeno pred vsem z *:v. za samolzobrazbo, ker svet1 rabi danes ljenja zmožnih ljudi. .. nj V tem oziru tudi zadnja resolucija brez pomena, dasi ni nova, Telcgfla ja, šport, sokolstvo. ,.ov0tj Mislimo, da je pri nas za vs arQj preskrbljeno. Ne pozabimo, da sm te. junaških tradicij, ki se odlikuje tu g tem) lesni lepoti. Vse to naj, goji m*®a_0ieg šole da skrbi za telesno vzgojo tuar f bo» in t& zdravi zarod ne bo zap - „a j>0 nosni atmosferi današnje dot> * z, vsejnj uspešno tekmoval1 na vseh P J y g evropskimi narodi. Stev: 3fc »POHOD« Stran 3. PO NAŠI ZEMLJI Uubljana Gospodu Pavlicu Alojziju, narodnemu poslancu za srez Laško. .Ker so bili po zadnji stavki shodi in se-v Trbovljah in Hrastniku aabranjemi, f^W*iiijredi4ii 26. avgusta 1934 povodom cer-s'avnosti na Kumu javen shod, ki se je Js0 p0 cerkvenem ©pflftvilu pred' cerkveno Glasom poročil ljudi, M so bili na tem "“Ottu navzoči in o katerih popolni verodo-™5flosti ine morem dvomiti, ste se bamili v svojem govoru največ z mojo osebo. Gla-tole* ^ ste med drugim govorili tudi ^Rudarji, priredili ste drugi štrajk, stra-S£J?nv, 3amah 114 ur, pa štrajk ni uspel. V ga y®s j® nahujskal neki dr. Capuder, ki Prej še poiznali niste. Kaj pa je napravil , Ya& dosedaj ita dr. Cepuder — nič!' Napi-,le Par člankov v Pohod, ki je naslednik Ito rT* *n da hi zopet'tekla kri v Tr-bnrt Orjunaši in nacionalisti pravijo. da npK ^a<^a'e še glave. Kdo garantira, da se ni« ^4' Cepudru enkrat sekalo glave. Jaz y ein Prišel takrat v Trbovlje, delal' sem za un,s v Beogradu pri vladi, ikjer se več doseže bo ,v Trbovljah. Dr. Cepuder je prišel v Tr-***** nemir, Štruc mu je pomagal. Ti Odbr lT,:0Tai° vedeti, da je tudi Narodna nm® Pt:id zakonom. Dr. Cepuder slab - ^»eanik 'Narodne Odbrane ... 1- ',.r‘ Piidm ‘ S? j® v Ljtibljani' razjezil nad dr. Ce- — - 0r^ in ga 'pošteno spucal. Poženite Ce- Tji,Ji , ^ ga pus rcuu »^uv,ai. i uuc fcr p lž Trbovelj, de pride k Vam . . . Dok-čairi ^er ni * v jamo. poslal je tja Bu-. J®- • . Dr. Cepuder je delal proti banu, * oi bil sam ban in Vaš .poslanec . . Ker sem V*m iz, src«, hvaležen zarekla-znat 0*{ ^iniataom Ulmanskijem im sVa^ šla.1 z g< >1Ce'm Mrav.ljetam ta dan popoldne v rove štrajkujoče delavce. Posrečilo se nama 1{.’enotnost med delavskimi zaupniki, volj dolgD že1 vam jih govore, da ste mogli) sprevideti; da vse skupaj ni nič, da vas le izkoriščajo; da vas tolažijo: v vaši: bedi, ker vas rabijo za svoje manevre, da pa nikdar ne? bodo dosegli za vas kaj prida, če tega niso mogli: dosedaj in posebno- še v prejšnji dobi, koiso imeli marksisti pri nas vso moč, držav va naša pa še ni bila konsolidiranai Dosegli pa za delavstvo zato niso ničesar, ker so sami dovolj dobro in mehko sedeli: in pohabili pri tej udobnosti nai svoje fraze im ob* ljube. Mislili so pa; da bode vedno tako, da je vsaka sprememba nemogoča in če bi kdo poskusil kaj spreminjati, tedaj bi zopet klicali vas, da rešujete »ogrožene delavske« polo*-žaje. — In tako podobno, je bilo tudi> pri zads-njih: in predzadnjih občinskih volitvah; le da> so v svoji: skromnosti poklicali na pomoč še1 svoje stare prijatelje klerikalce, katere ima marksistično delavstvo načelna zelo rado in' še dBl obrtništva, le da bode marksistična »zmaga« zasigurana. Sobotna »Delavska politika« poroča, da je baje upravno sodišče že potrdilo občinski odbor, kateri' je’ bil izvoljen: -r- kakor pravi — z »zaupanjem večine prebivalstva«; radi temu Verujemo, vsekakor pa politična oblast tega še ni storila in1 prepričani smo, da ta v doslednem izvajanju prat-vilne lokalne in državne politike tega tudi ne bo storila. — Z' izkoriščanjem bede rudarjev,' in vodnim ponovnim beganjem so dosegli; da* j«: današnje politično ozračje v Trbovljkh. nat-pBto in nejasno; z nekako maščevalno' miselnostjo čakajo na nekaj' ~ na kak pre>-obrat — in lokalne in: nazne osebne zadeve se rešujejo za plotom vnaprej s političnega vidika. Tako ne gre'več naprej! Siti: smo žfe- lažii in fraz! Nikjer — pa tudi v novem zakoniku o občinah ni napisano, da bi morali biti na občini Vedbo isti ljudje — »stari preizkušeni borci« — kakor jes bil to dosedaj v Trbovljah običaj še izza avstrijskih časov: Nadkljevanjfe tega ih takega sistema odklanja res večina vsega trboveljskega prebivalstva, kar se je izrazilo v abstinenci pri volitvah; oziroma popolni brezbrižhosti zlasti inteligentnejših slbjev. Ce tega ne uvidijo in se končno ne ukltt-nijo naši državnosti, redu in disciplini, jp pač edini izhod, da se v smislu zakoha o notranji upravi države postavi energičnega, nacionalnega lil res socialnega moža na občini kot komisarja, s polnomočjo za daljšo dobo, kateri naj napravi red in ustvari mir. — Mi smo zato in vsak občan, ki mu je dobrobit občine s pretežno večino delavstva, ki danes preživlja najhujše čase, res na srcu, bo pozdravil t& korak oblasti z. odkritosrčnim veseljem. Iz šol. — Kakor čujpmo, tukajšnje učiteljstvo ni zadovoljno s prakso krajevnega šolskega odbora v Trbovljah II. glede razdeljevanja stanarin in želi, da se izvajajo zakonski predpisi glede stanarin točno. — Tako prejemata na osnovni šoli v Trbovljah II. upravitelja po Din 500’— mesečno, zakonca učitelja. Din 400 —, ostali učitelji, tudi poročeni z aktivnimi učiteljicami v redu po 20(1 dinarjev, ena samska učiteljica pa naturalno stanovanje in še Din 100'—. Na meščanski šoli je pa razmerje še lepše, čeprav nastaV-nikom po zakonu ne pripada ničesar. Tam, odv. pripr., Maribor. n Vtisi o Angliji ^Ubni po zaslugi gospe F. S. COPELAND (Dalje.) hitel?° Pa smo pomočili roke v vodo, smo živiiftKj Se^e izmivati obilne saje. Večerno kakor Londonu zdaleka ni tako pestro> niso * \ r*zu- Programi varijetejev zdaleka Pariš].-, ° Tazkošni in pregrešni;, kakor oni vinio ^ngjež je v humorju suh, kakor pra-dar grnesentimentalen. V izražanju, zlasti ka-ko i^t Z{* to, da izrazi kaj diskretnega ali nju svojo, nevoljo, je mojster v- opisova-ost, llatienk°v raznih pojmov, tako da ovije jev ob»- r^eno zoper partnerja v nebroj ovo-de. x;zl[nosti, samo da bistvo preveč ne zbo-v tnenujejo eni kulturo, drugi »pride-V8aka ,,er ie to stvar okusa, je o. tem odveč snetb di^ i®- Sicer pa zna biti Anglež, pre-sti- pa *r®Hteni pri vsem varovanju form. Zla-gleškem ^tnorju, v takozvanem suhem; an-zna donri a ftie0»v duh ba& v tem;, da bistvo „ nepričakovani objekt, kar je uepos jakega humorja^ tako nepričakovano ^teirito’ 'da leKa načina nevajenega- konti-a ta nepričakovanost tako osupne* da Nfe driil- buaiorja prvotno ue razume. Pojjt, ** strani pa so Angleži — vsaj za naše predstn v humoriu otročji, da je kaj. Vsaka pert ava ua Angleškem, pa naj si bo to kon-zel« .varieto konča s himno. To nas začudilo, razumljivo pa je, ker je An- glež" zelo patriotičerii Notranjo vez imperija, tvori jezik in kultura, zunanjo, pa kronat Tako smo se na lastne oči lahko prepričali, kako zelo je priljubljen angleški kralj; ki so ga> stotisooglave množice pri letalskem; meetingu celokupne angleške vojne avijacije v Hendo* nU, kjer je naenkrat letelo po 300 avionov, burno aklamirale. Angleški letalci so prvovrstni letalci in tako vratolomnih, vaj v skur pinah po 54 avionov še nismo videli. Rečem pa lahko, da naši vojnii letalci, ki sem jih gledal ob priliki meetinga v Zagrebu,, v, ničemer za njimi, ne zaostajajo in da smemo nanje biti ponosni. Po. predstavah zažive londonske ulice v morju luči in svetlobne reklame, iz zabavišč se usuje eleganea v večernih, toaletah; razkošne limuzine, številni rollceroyoei brze po svetlečem se asfaltu. Naval na podzemeljsko je ogromen, pravtako na avtobuse^ Ob pol--noči. pa: je povsod popoln mir,, kakor bi. bila nedelja. Da, angleška nedelja je pusta kakor grob, Nikjer nobene zabave, vsi lokali ae zaprti, vse je zunaj na waek-endu. Polne so kvečjemu cerkve; Neredko slišiš iz stanovanja, kako poje vsa družina psalme ali čita družinski oče biblijo. Kako strog je nedeljski počitek so. občutili tisti kinopodjetniki;_ ki so se1 v parlamentu po poslancih morali leta boriti za dovoljenje predvajanja filmov tudi ob nedeljah. Za to je bilo treba posebnega bill-at, t. j. zakona. Tudi plesalci morajo ob nedeljah poslušati plesno glasbo iz tujine, domače radio postajp oddajajo le sermons, to so pridige. Kjerkoli stopaš, diha vate zgodovina. Anglež. in zapadni Evropejec sploh sta. odlična kulturna histerika;, sicer je njihovo znanje geografije nad vse mizerno, zato pa- tem bolj. obvladata svojo materijo v kulturno: historičnem oziru. Povprečen Anglež ti bo točno poznal stile raznih stavb, pohištva, noš in bo takoj ugotovil, iz katerega stoletja je to in ono. Geografijo nadomeščata zgodovina, tradicija: in iz tega izvirajoča privrženost kon-servatizmu, kar pa ne ovira najbolj hipermodernega civilizačnega napredka. Ta ne-sklad občuti zlasti Slovenec, ki je brez zgodovine, brez tradicije in katerega tekovine vse datirajo i* najpovejph časov. Na Angleškem pa te bo presenetil .historičen) sprevod olasnljenih potentatov v srednjeveških nošah, ki se pomika po asfaltnih oestah, kjer je ustavljen ves babilonski promet od dinozaver-skih avtobusov do liliputanskih enosedežnih avtomobilčkov. Skozi, srednjeveška naselja v stilu iz 13,,, 14. stoletja pelje najživahnejSi tujski, promet iz dežel preko oceana. In vendar v teh stilnih paradoksih ni kričavosti, marveč umerjenost, ki reaultir* iz naravnega notranjega razvoja, nekaj, kar Angležem meri, vsak. Amerikanec, ki kot parvenu občuti angleško superiornost. Silno bi nam bila potrebna vsaj: senca angleške velikopoteznosti in podjetnosti v. poslovnem prometu. Nek inženjer me je peljal v. svoj klub tej} mi 4 ure držal pridigo o. skrajni nemarnosti in neinicijativnosti Jugoslovanov. Zlasti ip zameril našim trgovcem, da ne stopijo v dfrektite stike z angleškim poslov- nim svetom in da, se še vedno poslužujejo izvoženih dunajskih poti, s. čemer, se oropajo dobička, ki ga ima Dunaj od. posredovanja. Mož nam. ja bil naklonjen, in me je rotil* da naj; skušam, to, v, svoji domovini dopovedati vsaj, trem, štirim. Skoda, da, je pred kratkim umrl. Ponašal pa se je z znanjpm našega jezika, ker je bil v, Dubrovniku, kamor se je pripeljal s, parobrordom. Rekel, mi je, naj; he zamerim, toda naš jezik, da ni Hap. Ko sem ga vprašal zakaj, je rekel, da mu izraz mkro gre naživee (mislil je namrež besedo.mokro). Seveda sem mu pojasnil, da je, naš izgovon malce drugačen. Nek drug Anglež, ki nas je vodil po slovitem zoološkem vrtu,, Zoologjcal Gardene, nam je zameril, češ, dai smo >nedisciplinirano ljudstvo«,, ker, so nekatere od nas opice in papagaji bolj zanimali, in nismo v sklenjeni koloni hoteli naprej, marveč je za to bilo treba — o groza, za Angleža!! — po*iv,ov in to cel« opetor*nih! Vplivne zveze ge, Copelandove z nekaterimi lordi so nam omogofiile, da smo si, pridobili vstop: v angleški parlament. Prav za prav v House of Lords, kamor smo po neštetih formalnostih in, priporočilih smeli vstopiti. Najprej smo se vpisali v spominsko knjir go, pri kateri, priliki so nam pokazali tudi ogromni- srebrni državni pečat, Po neštetih dvoranah, ki jih krasijo gpbeleni in ki so obite z; lesenim panelom,, ki je umetniško izrezljan;. po mehkih preprogah smo, prispeli do zbornice lordov, kjer se je ravno vršila debata o generalnem štrajjui. Pozneje smo prišli skozi posvetovalno dtohlno, Ujer je tu- prejema en učitelj Din 300'— mesečno, zakonca učitelja Din 200'—, ena učiteljica 50 dinarjev, drugi pa naturalna stanovanja. — Mi tega ne bi objavili, ker se načelno nočemo vmešavati v učiteljske lokalne zadeve, vendar pa vprašamo, čemu so potrebne te in take razlike in je-li dopušča nadzorna oblast tak nered. Smatramo, da ji to ni znano, da pa bode uredila čimpreje to razmerje tako, kakor to predpisuje zakon. — Temu se pa nadamo! Zasorie ARISTOKRACIJA Raznih grofov, baronov itd. smo se z razsulom stare Avstro-ogrske znebili, le tu pa tam se še pojavljajo po časopisju zveneči naslovi kot grof Attems, baron Born i. sl. Naš narod, ki so mu taki plemeniti naslovi še izza časa tlačanstva v zelo slabem spominu, se je leta 1918 oddahnil in »zarajal v solncu svobode«. Kakor danes uvidi, je politično sicer večji del oslobojen, gospodarsko pa je še vedno zasužnjen od tujca-vele-kapitalista. In kakor je ostalo gospodarsko suženjstvo, tako je ostala tudi aristokracija-naslednica prejšnje. Tudi ta si nadeva zveneče naslove, pa ne morda grofa, barona, kneza i. sl. ampak: Prezident, Generalni direktor, direktor, nadinžiner itd. Ta aristokracija je danes zavladala nad našim malim človekom, ga isto tako kot stara avstro-ogrska prezira, smatra za nečloveka, obenem pa se ne sramuje, da živi od žuljev njegovih rok. Ne mislimo dokazovati, da ne bi smelo biti raznih gen. in drugih direktorjev, inži-nerjev itd. Oni so potrebni, ampak nekoliko socialnega čuta bi morala imeti ta gospoda in pa predvsem nekoliko spoštovanja do naroda, ki jim s svojimi žulji to zlato spravlja v njihove malhe. Nase delovno ljudstvo se je že precej navadilo takega suženjstva in si mora brezpogojno dovoliti, da ima gospod direktor popolno pravico postopati z njim surovo in ponižujoče po mili volji. Naše delovno ljudstvo, ki je od pamtiveka dobivalo brce zdaj od tega, zdaj od onega, se samo brez pomoči naše širše javnosti ne bo moglo otresti tega čudeža. Te sramote dvajsetega stoletja, da mora tlačaniti tuji aristokraciji v lastni svobodni državi. Zato je naša prokleta dolžnost, da posvetimo v dejanja in nehanja tovrstne aristokracije, da jo razgalimo pred jugoslovansko javnostjo in da prikažemo gorje, ki ga mora pretrpeti naš brat — jugoslovanski delavec fizično pod biči tirana in duševno pod prezirom in ponižavanjem od strani tujih »plemenitašev« in njihovih jugoslovanskih valpetov. Da se izognemo podrobnemu naštevanju krivic in suženjstva, ki tlači našega delavca, hočemo navesti samo dejstvo, da se ne smatra danes delavec več za človeka, temveč samo še za materijal, torej kot cement, železni nosilec itd. Aristokracija ne more doumeti, da bi poleg nje mogel obstojati še drugi človek, pa če ravno je ta istotako iz mesa in krvi kot visoki plemenitnik — gospod direktor. In še to: Iz stanja v kakoršnjem je danes delavstvo je jasno razvidno, da se smatra kot samoobsebi razumljivo, da mora delavec jesti le toliko, kolikor se mu da, ne pa morda toliko, kolikor potrebuje normalno človeško telo. Ne morem več naštevati sramotnih razmer, ki našega inteligentnega delavca hočejo s silo pritisniti v rang kitajskega kulija. Poleg tega vsega pa je ta delavec še organiziran v raznih kulturnih narodnih in sličnih organizacijah! Pred tako odpornostjo našega delavca klobuk doli! Nacijonalna javnost, zlasti pa NO naj stoji ko prej na strani zatiranega brata in proti tujim moderni aristokraciji, katere modro kri morajo obnavljati najboljši sokovi našega zdravega naroda. Ves narod od inteligenta do črnega moža iz rova ali strojnice se mora boriti za to, da ta aristokracija zgubi pri nas tla in izgine v dežele raznih prezidentov in oberinženerjev. PLANOTA JEZERSKO V PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN BODOČNOSTI (Nadaljevanje z 2. strani.) Lete 1927. je bilo tujcev samo 137, ki so prebili tam 1299 noči. Od teh je bilo 99 Jugoslovanov, 20 Avstrijcev, 18 Čehoslovakov. L. 1930, je bilo že 526 tujcev, nočnin pa 8303. Od teh je bilo 447 Jugoslovanov, 28 Av-strijcv, 15 Čehov, po 10 Italijanov in Poljakov. L. 1931. tujcev 707, nočnin 8806. Med temi 585 Jugoslovanov, 46 iz Avstrije, 47 iz Češkoslovaške, 10 iz Nemčije. L. 1932. tujcev 651, iz Jugoslavije 559, iz Avstrije 52, iz Češkoslovaške 22. L. 1933. pa je narastlo število tujcev na 1189, na ;nin 12.071, med temi iz Jugoslavije 1000, ncčniin 10.557, iz Avstrije 102 z 827 nočninami, iz Češkoslovaške 45, nočnin 165, Madjarov 8, Italijanov 10, Nemcev 9, Poljakov 4. Ta kolosalen porast v letu 1933. je ostal tudi letos, ali števila še niso ugotovljena. — Bilo pa je na vsean Jezerskem povsod nenavadno živahno. In ako bi bali zadnji dnevi avgustai količkaj prijaznejši, bilo bi letos rekordno število letoviščarjev. — V Kazinu so morali kuhati v treh partijah, tako da so gostje včasih precej čakali, da so prišli do miiize in do kosila ždi večerje. — To kaže, da bo treba misliti na povečanje števila prenočišč in gostilen. Največji porast gostov imajo iz Zagreba in Beograda, kar se pozna tudi na jedilnem listu, kjer se je zagnezdil nekak čuden jezik, n. pr.: restan krompir, din stan kelj, filovane paprike, kar je zares nepotrebno. — Nekateri zdravniki tam doli so našli, da je za mnoge njihove pacijente in rekonvalescente najprijetnejša klima 900—1000 metrov nad morjem, kar je na Jezerskem. Vrhu tega imajo tam divnih sprehodov in poljubno izletov v vse višine in za vse turistične sposobnosti. Zato bi se z malo urejeno propagando dalo spraviti na Jezersko poljubno število tujcev, kolikor bi jih ta idilična gorska planota sploh mogla sprejemati. Take so nade za bodoči razmah tujskega prometa na tej idilični gorski planoti. Toda Jezerčanje se morajo tudi nanj skrbneje pripraviti in tudi od svoje strani prispevati, da se tujski promet pospeši. Doslej je za to skrbela v glavnem le mati narava: nudili so tujcem le darove božje in naravne krasote, kar ni prav nič njihova zasluga. Tako na primer: Na Jezerskem naletimo na vsak borak na kako vodo, na kak diven gorski vrelec... ali čujte: pitne vode nimajo,, na katero bi se mogel človek zanesti, da je čista in zdrava. Posamezni veleposestniki imajo svoje vodovode za svoje potrebe, ali često je tudi ta motna in ni za tujo gospodo, ki je navajena na mestne vodovode. — Sedanji sreski glavar v Kranju g. dr. Fran Ogrin se z vso vnemo trudi, da bi napravili za vso kotlino Jezersko vodovod od zgornjega konca, ki bi služil vsem, bogatim kakor revežem. Treba namreč pripomniti, da vse Jezersko šteje 110 hiš in okrog 600 prebivalcev. Med temi je 12 veleposestnikov, drugi so pa več ali manj revni ljudje, ki sami zase ne morejo ničesar ustvariti. Nekaj bogatih bi menda radi tudi vodovod imeli samo zase. — Po zaslugi g. sreskega glavarja je bila tudi že ustanovljena vodovodna zadruga, ali težave se ponavljajo take vrste, da je naprava prepotrebnega vodovoda več kot negotova. Tu bo treba naravnost odločnega migljaja nekim nasprotnikom, kajti sebičnosti posameznikov treba postaviti odločile meje. Dalje: Devet je zasebnih električnih central, ali ob največji potrebi ni — električne luči niti pri teh zasebnikov. Za javno razsvetljavo pa ni prav nič poskrbljeno. Na najbolj potrebnih mestih, na križiščih, na postranskih potih, kjer se tujec prav neprijetno počuti, ako mora ponoči domov, ni luči. — Čudno je, da bogati posestniki električnih naprav niso že davno občutili, da tak posamni egoizem ni na mestu. Devet central je luksus in je obenem mizerija, ki je na Jezerskem ni treba trpeti. — Mesto devetih central bi ena večja na primernem prostoru nižje doli ob vodi veliko bolje vstrezala vsem zasebnim in javnim potrebam. Tudi bi imeli vsi dovolj luči po nižjih cenah. — Ena sama centrala bi mogla imeti sposobno nadzorovalno osebje, kar se zdaj bridko pogreša. Treba namreč misliti na bodoči razvoj tujskega prometa tudi — pozimi. To je pokazal letošnji smučarski teden. Za smuko je tu vsa narava kakor nalašč ustvarjena. In prav takrat tu navadno nihče nima elektrike, ker je voda zamrznjena. Krasnih je tu sprehodov, ali skoraj nikjer ni klopi, da bi se ljudje, posebno starejši gostje, mogli vsesti, odpočiti ali z raznih divnih točk uživati razgled po vsej dolini ali po planinah. Tako n. pr. vse do stare cerkvice, ki se že podira, ni niti ene klopi. In tako je ni na raznih mestih, ki naravnost kriče po taki klopi. Ljudje so naravnost nejevoljni nad toliko malomarnostjo Jezerčanov. — Tu je veliko žag, in te naj bi občini ali tujskemu odseku občine narezale lesa za vgaj 100 klopi, ki jih potem z malimi troški zložijo na pr1' mernih mestih. (Dalje.) NAŠ POKRET NOVA POSTOJANKA NARODNE ODBRANE V ŽALCU V sredo, dne 5. t. ;m. se je vršil v Žalcu sestanek pripravljalnega odbora NO, ki je bil od odbornikov polnoštevilno posečen. Sestanka sta se udeležila tudi delegata iz Ljubljane, br. Juvan Hugo in br. Šantel Bojan. Sestanek je otvoril predsednik pripraivljalngea odbora, br. Jug, ki je dal takoj besedo tajniku br. Šu-šteriču. Ta je v kratkem a izčrpnem poročilu podal pregled delovanja odbora. Nato je povzel besedo br. Šantel, ki se je uvodoma ba vil z vprašanjem, zakaj še vedno ni bil sklican ustanovni občni zbor organizaciče Žalec. Ugotovil je, da obstojajo tukaj umetne zapreke, ki jih stavljajo nekateri člani krajevne organizacije Celje. Grajal je postopke posameznikov, ki ne čutijo m interese celotne organizacije, ker za tako skupnost nimajo smisla. Poudaril je, da so temu dosti krive tudi razne dnevnopolitične borbe, katere pa, hvala Bogu, nimajo nikakega vpliva na Narodno Odbrano, ki je nepolitična organizacija. Br. Šantel je nato podčrtal pomen Žalske NO, ki bodi žarišče vsega nacionalnega gibanja v Savinjski dolini. Potem se je bavil z vprašanjem naše Omladine. »Omladina, je izjavil, je danes bolna točka vseh organizacij, razen Norodne Odbrane, kar se je prav te dni najbolje pokazalo. Obiskal sem skoro vse sekcije, in povsod sem našel le borbene in disciplinirane omla-diince. Res je, da sem imel ponekod težko stališče, ker sem se moral braniti pred lažmi in klevetami izključenih članov in borba proti laži je najtežja.« Nato je br. Šantel pokazal le en primer delovanja bivšega starešinstva, in sioer blagajniško knjigo, ki najbolje ilustrira neakademski postopek suspendiranih odbornikov, ki 90 naenkrat ostali generali brez vojske. Ostro je grajal sedanjo njihovo akcijo, ki so jo pričeli z nespametnimi napadi na NO. > Danes so obljubil, da ipridejo sem, v Žalec, da si pogledamo iz oči v oči, da vržemo odprte karte. Toda, generali so se zbali, in so 12 ur pred sestankom zbežali iz Žalca, ker so vedli, da bi bili poslej pred pričami za vselej osramočeni. In kaj so navedli kot argument, s katerim so ta svoj beg utemeljili. To njihovo priznanje lahko vzamem z odobravanjem na znanje iz dveh razlogov: 1. ker se sami zajedajo svoje nemoči in ker vedo, da ima laž kratke noge, in 2. ker so sami uvideli visoko značajmost Žalskih Odbranašev. Končno me pa veseli, da jih tu ne vidim, ker bi sicer bil prisiljen baviti se z njihovimi dejanji nekoliko podrobneje, kar bi jih v očeh vseh navzočih diskvalificiralo kot. poštenjake, ker pa bi pokazalo na izvor njihove nelojalne borbe. Zadostuje, da Vam povem, da so drugod govorili, da je z njimi Žalska sekcija. Prav tako kot so govorili /v Žalcu, da so vse druge sekcije ONO z njiinni.« Nato je opisal br. Šantel blamažo, ki so jo doživeli gg. »generali« v Novem mestu, in je pokazal na v zgledno zma-čajnost Novomeščanov. »Le eden od Novo-meščanov je odpadel, in vse je zadovoljno, kajti s tem se bo vrnil red in pozitivno delo v Novomeško sekcijo. Edino Vaši sosedje so, ki še nekoliko kolebajo. Toda, ko bodo tudi oni uvideli, kako so bili od posameznikov mistifi-cirani, bodo tudi oni zopet prijeli, in, prepričan sem, vizgledno prijeli, za delo. Razdiralci »o sramotno morali zapustiti našo organizacijo. Rana na telesu NO je odstranjena, sedaj di prestol kraljev na teraso ob Temzi, kjer nam je uprava lordske zbornice priredila zakusko ter so nam izkazovali honneurje Lord in Lady Duneedin ter Lord in Lady Nish. Iz lordske zbornice smo se podali v bližnjo West-Minster Abbey, kjer baje leži pokopan Shakespeare in kjer je grob neznanega ju- naka. Po White-Hallu, t. j. ulici samih ministrstev, med njimi tudi vojno, katere zgradba je služila za vzor zgradbi generalnega štaba v Beogradu, smo prišli mimo slovitega Čeno-tapha, t. j. spomenika, pred katerim se 11. novembra pokloni ves angleški narod spominu na premirje. Dolžnost vsakogar je, da se temu spomeniku vselej, čeprav sedi na strehi avtobusa, odkrije. Glavni trg v Londonu je tkzv. Trafalgar Square s kolosalno Nelsonovo soho na ogromnem stebru, ki ga čuvajo štirje bronasti levi. Ob tem trgu so same trgovske hiše, centrale, ki imajo svoje podružnice po vsem Brit. imperiju. Če stojiš na tem trgu, navdaja te dejstvo s posebnim občutjem. Vrhovni lord justice nam je razkazal londonsko justično palačo, zgrajeno v XIV. stoletju, ki pa je danes pretesna. Vkljub temu nikomur ne pade na um, da bi si omislil novo, modernejšo, svetlejšo. To je duh tradicije. Prisostvovali smo v avditoriju neka kazenski razpravi. Tudi tu so stene panelirane z lesom. Nad dvorano kraljuje sodnikov prestol, pod njim so mize za zapisnikarje ter zagovornike. Ob strani pa je nekak balkon: wittness-box, kjer stojijo zaslišavane priče. Sodno osebje zlasti sodniki uradujejo v lasuljah in talarjih. Pa tudi še telesno kazen pozna angleška justica za izvestne delikte mlajših oseb in samomor kaznuje, seveda če samomorilec ostane pri življenju. Prisega se na biblijo. Kot patrioti smo bili veselo presenečeni, ko nas je povabil na čajanko v naše poslaništvo naš londonski poslanik gosp. minister Gjurič, pri kateri priliki nas je prav očetovsko pozdravil bivši srbski londonski poslanik Čeda Mijatovič, ki je tedaj prvič videl Slovence, čemur je dajal še prav posebno duška. Pred leti je tudi on zatisnil oči. Naše poslanstvo je zelo reprezentativno in se nahaja na najodličnejšem mestu v Londonu, v Albany Street blizu Hyde parka. “ Kot katoličani smo bili povabljeni na kosilo, ki nam ga je priredila Nj. Eminenca, londonski kardinal Bourne, v neki italijanski restavraciji in kamor je prišel tudi osebno. Pozdravil nas je nek bogoslovec v slovaščini, ki smo ga docela razumeli. Čudno je bilo to, da po govorancah ni bilo ploskanja. Nadomeščalo ga je tolčenje z žlicami po mizi. Ogledali smo si tudi najslovitejši svetovni muzej; Britski muzej ter najbogatejše slikarske galerije: National Gallery, Tate Gallery ter prirodoslovna muzeja Natural-history m. m., Vietoria-Albert museum. Tudi kraljeva gradova Windsor in Hamp-ton Court smo sl ogledali. V zadnje imenovanem so me silili, naj bi si ogledal največjo znamenitost na Angleškem. Ko sem vprašal, kaj naj bi to bilo in koliko stane, so mi odgovorili da 3 S, to je okoli 40 Din in da bom videl edini kraj na Angleškem, kjer raste trta — čeprav pod steklom. Zahvalil sem se moremo zopet mimo delati. Tista organizacija pa, ki je te bolestne osebe sprejela v svoje vodstvo, je vredna vsega obžalovanja, ker za njo prav lahko rečem, da ji ni sojena bodočnost. Značilno je, da se hvalijo, da imajo denarja dovolj, in da jih podpirajo nasprotniki Narodne Odbrane. S tem se oni deklarirajo za naše nasprotnike. Ali bomo torej n*1 udarili po njih? Ne, ker nimamo na kaj, kar bi bilo vredno našega truda. Njihove Pr9^^r* torje pa, ki so nam prav dobro znani, bo lahko za nespametno izdan denar zopet enkrat glava bolela.« Nato se je razvil razgovor o organizacijskem delu. Br. Šantel je opozori navzoče na radijska predavanja, ki jih prireja NO, ter na veliki gospodarski miting N« v Ljubljani meseca oktobra. Člani so izrazuj željo, da bi imeli priliko večkrat poslusat predavanje in bodo tozadevne želje posebej sporočili Oblastnemu odboru. Sklenjeno J® bilo, da se priredi ustanovni občni zbor, ch®-bodo pravila na sreskem načelstvu v Coli11 potrjena. Ker so že pred meseci bila vložena pravila, a doslej ugodne rešitve, ne vemo kaj, še ni, bodo pravila ponovno vložena an upamo, da bomo kmalu imeli priliko v Žalcu* da pozdravimo vodilne osebnosti NO iz Ljub' ljane na ustanovnem občnem zboru, v Sluibene vesti POZIV! Ponovno zahtevamo, da takoj javijo se' stavo odborov, izvoljenih na zadnjem občnem zboru, naslednje krajevne organizacije NO: Gornji grad, Križe pri Tržiču in Rajhenburg' Senovo. Od krajevne organizacije Polje-Vevče ut~ giramo odgovor na naš dopis štev. 166 o« 17. avgusta t. 1. Oblastni odbor. RADIJSKO PREDAVANJE Prihodnji petek, dne 14. septembra t. 1-» bo ob 19.20 govoril v ljubljanskem radiu žl»n komisarijata Radiofonske oddajne postaje v Ljubljani g. direktor dr. Milan Dular o l>r0' boju solunske fronte. Sestavo in podatke to predavanje je dal na razpolago armijsk1 general g. Danilo Kalafatovič, Opozarjamo vS° nacionalno javnost, zlasti pa članstvo NO, nft to pomembno zgodovinsko predavanje. •dgevarni urednik Miroslav M ate lli. — Iriiji m Nared n« »bombni tbkm« tadrugo, jim, češ, da to vidim doma vsak dan zastonj. — Ogledali smo si tudi znameniti Tower, kjer stražijo stražarji, oblečeni v nošah Henrika VIII. Največja zanimivost je Koh-I-Noor in zakladnica angleških kraljev, ki jo pa čuva trojno steklo in nebroj varnostnih naprav ter tisoč detektivov. Hudobneži pa zatrjujejo, da je vse to imitacija. Pravi dragulji in britska krona da se nahajajo v safejih Angl. banke. Po londonskih ulicah smo veselo opazili tudi par pomorskih jugoslovanskih uradov, kar nam je bilo v tujini kakor pozdrav iz domovine. Pa tudi izven Londona smo se podali. Enkrat v 5 ur oddaljeno vseučiliščno mesto Oxford, drugič pa v 5 ur avtobusne vožnje oddaljeno pomorsko kopališče Brighton po najbolj široki asfaltirani cesti. Ceste gradijo tako, da zbetonirajo cestišče, na katero vložijo plast lesenih kock, impregniranih z oljem, na kar zlijejo vrhnjo plast pooljanega asfalta. Ugotovili smo, da je Severno morje temnejše" od Jadrana, da je — bilo je avgusta — hladnejše od njega in da je tudi manj slano od Jadranskega. Ko si tako v tujini, občutiš, kako si odmaknjen od dnevnih malenkostnih borb v domovini, kako te razveseli v tujini že srbo-hrvatska govorica kot nekaj čisto domačega. Kako te elektrizira, ko v tujini opaziš državno trobonjico, sploh vsak še tako neznaten spomin na nas, pa čeprav je tam z gjevgjelske meje. Često smo pred 6. januarjem s skrbjo tožili ge. Copelandovi, da je naša država v Ernest Varguon. — Tiska tiskarna Merkur NAGRADE STRELSKE TEKME KRANJSK® STRELSKE DRUŽINE, ki so bile razpisane za nedeljo 2. t. m., so morale radi skrajno slabega vremena odpasti. Vršile se bodo sedaj na praznik dne 8. t. m., v slučaju zopetnega slabega vremena, pa naslednji dan t. j. dne 9. t. m. od “• do 18. ure. Kranjska strelska družina je zbrala nagrado najboljšim strelcem 40 lepih nagrad, ki so razstavljene v izložbenih oknih mestne občinske hiše. Tekmovalo se bo: 1. Z vojaško puško na 200 m, na 10 krožna družinski tarči; 2. Z vojaško puško na 150 m, na 20 krožni mojstrski tarči; 3. S poljubno puško na 100 m, na srnjaka; 4. Na leteče golobe; „ • 5. Z malokalibersko puško na 20 krožni tarči za gospode in 6. Z isto puško za dame. Pravico konkurence imajo vsi člani s*' veznih strelskih družin in člani »Slov. 1° skega društva«. nevarnosti, a nas je ona vselej potolažila, čes, ne glejte tako tragično. Mlado državo Pre sajo otroške bolezni in nič več. Sicer pa_ je struktura Anglije zelo podobna naši. *rD~ odgovarjajo Angleži, Hrvatom Irci, Slovenc ^ pa Škoti. Kaki antagonizmi so med njim ,n danes vkljub tisočletnemu obstoju Ang > ^ vendar vse druži skupna korist, 8 v^j0vina. in krona, čeprav jih loči vera in najbolj Zato go. Copelandovo ni motila tu nas razburkana doba strankarskih sir» imeja \e in je trdno zaupala v bodočnost, prav.