Trgofoiiie s sožnfi. Pri Društvu narodov v Ženevi je posebna komisija, ki se trudi, da bi iztrebila še vedno obstojcčo trgovanje s sužnjM. Po poročilih te komisij^e obstojajo tudi v Evropi na dalog razpredene organizacije glode trgovino z dekleti, ki prodajajo deklinc iz vzhodne in južnovzhodno Evrops v Ameriko. Clani komisije za pob-ijanjo floveške tr^ovine so odkrili tudi to sramoto da- našnjih modernih časov, da je v Rdečem uiorju v bližini abesinske obale otok sužnjev, na katerera ječi v jetnlštvu na tisoče žensk, deklet in moških, dokler jih ne prodajo za drag denar. Tozadevno poročilo komisij'e Društva narodov je nekaj strašnega. Karavane romarjev v Mekko (glavno mohamedansko romarsko mesto) so bile večkrat napadene od Arabcov. Romar3'ev niso samo izropali, ampak roparji so odvedli seboj vse ženske. I_ izpovedi nekaterih žen in deklet, katerim se je posrečil pobeg, sledi, da vlačijo arabski tolovaji naropano živo blago na neobljuden otok v Rdečera morju. Posrečilo se je podkupitl enega tr« govca s sužnji in ta je izposloval, da je stopilo nekaj članov zgoraj omenjena komisije na otok sužnjev. Našli so na otoku v skale udolbena oboke, v katerih se nahaja^^o rtalovljeno žrtve. S tega otoka prodajajo trgovci nesrečne ženske v javne hi_e na j'užno Francosko in v Indijo. Ugotovljeno je, da so arabska podjetja trgovanja z Ijudml financirana od evropskih trgovcev _ dekleti. Ti krvolokl so se izpozabill celo tako daleč, da so organiz.irali z velikimi stroški romanja v Mekko in to le radi tega, da so med potjo romarje iiapadli in ugrabili ženske. Komisija, ki je vse te grozote proučila, izdeluje za Društvo narodov pred loge, s kojih izvedbo bi se že vendar enkrat iztrebilo med kulturnimi narodi suženjstvo!