Uhaja vazen nedelj in praznikov === vsak dan opoldne. ==a Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., x:—Učiteljska tiskarna. -■ Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije 3= za list so poštnine proste. == Glasilo Jugoslovanske soeialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 1!v—, za četrt leta K 7 60, za mesec K '2'50. Za Nemčijo celo leto K 33*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 60 v; razglasi In poslano vrstica po 60 v; večkratni ob« javi po dogovoru primeren popust. Stev. 135. V Ljubljani, sobota dne 22. decembra 1917. Leto 1. K strankinemu zboru. Le še par dni nas loči do našega strankinega zbora, ki bo moral določiti smer bodočemu strankinemu delu ter napraviti podlago za sistematično izvedbo strankine organizacije, ki jo krvavo potrebujemo. Dnevni red strankinega zbora je obširen in važen. Stojimo pred važnimi političnimi preobrati, ki se jim naša stranka ne more ogniti, temveč mora biti pripravljena nanje. Ni izključeno, da tmo pred mirom, ki bo preobrazil vse politično, narodno in gospodarsko gibanje. Kakšen bo ta ta mir, je danes še negotovo. Eno pa j* gotovo, da hoče slovenski proletarijat. s proietarijatom vse Evrope mir, ki bodi splošen, brez aneksij in kontribuclj s samoodločevanjem narod o v. To željo mora naš zbor jasno povedati ne ozirajoč se ne na levo ne na desno ter z vsemi močmi tudi delovati, da pridemo do. takšnega miru čim prej, ker se delavstvo noče več klati za 'to, kar ni njegovo. _ Zbor se bo moral tudi jasno izjaviti napram našim narodnim in državnopravnim problemom. Sklicevati se na našo tivolsko resolucijo in navduševati se za majniško deklaracijo, po mojem mnenju ne zadostuje. Strankin zbor bo moral to vprašanje jako oprezno pretresti in se posvetovati tudi o podrobnostih in jasno precizirati naše stališče, ker je precej nejasnega v tej in oni izjavi. Tivolska resolucija stremi po združitvi vseh Jugoslovanov ne glede na dr-žavnopravne in politične pregraje, v kateri bi živeli kot svobodna enota vpopolnomade-mokratični konfederaciji narodov. Majniška deklaracija pa želi združitev na podlagi državnega prava, v kateri naj se inkor-porirajo tudi Neslovani. K temu vprašanju mi piše sodr. L r. naslednje misli, s katerimi se popolnoma strinjam. »Naša stranka ima v sklepih jugoslovanske konference v Ljubljani lepo podlago za svojo jugoslovansko politiko. Če je kaj- treba, potem treba le one resolucije bolj precizirati in pojasniti, da bodo razumljive vsakemu sodrugu. Ali gorje, če bi se dala stranka zvoditi v navdušenje po jugoslovanski deklaraciji, ki ni niti tako jasna, da bi jo mogli mi enako tolmačiti kakor jo tolmačijo narodne stranke. asae?*.^'- Način, po katerem se hoče rešiti jugoslovansko vprašanje z dejstvom, da se zahteva m jugoslovansko državno skupino tudi one dele primorskih dežel, kjer prebivajo Italijani, (štajerskih in koroških, kjer prebivajo Nemci — dostavljam jaiz), nas sili k temu, da uredimo svoje razmerje z italijanskim ljudstvom. Ako zahtevamo svobodo zase, je ne Smemo odrekati drugim. Dejstvo, da ni mogoče napraviti narodno popolnoma homogenih mej, nas sili, da se dogovorimo z italijanskim ljudstvom. Rad priznam, da je tudi jugoslovanska deklaracija važen korak k napredku; mi jo ne moremo omalovaževati. Le pridružiti se ji mi ne moremo popolnoma. Treba je dobiti formulo, po kateri bomo mi na svojo pest pospeševali razvoj, da pridemo do zaželjenega cilja«. Po mojem mnenju ima i. r. popolnoma prav, in ta naziranja naj bi tvorila podlago debati in sklopom zbora. Nikakor pa ne smemo pozabiti na zboru, da moramo z vso našo silo delati za demokratizacijo, ker brez popolne demokratizacije ne bodo mali narodi prišli nikdar do svojih pravic. Druga važna točka našega zbora je »organizacija in taktika, o potrebi izpopolnitve politične organizacije smo vsi prepričani«; škoda je vsake besede in je mnenje »Verusa« popolnoma pravilno. Neobhodno potrebno je tudi, da razširimo našo izobraževalno organizacijo. Tej organizaciji bi bil glavni namen, šiniti socialistična načela med indiferentnimi, zlasti pa med ženskami in mladino. Ne zanemarjajmo mladine, ker mladina je naša bodočnost. Nobena žrtev ne sme biti prevelika za izobrazbo in organizacijo naše mladine! Za dosego uspehov Je pa potrebno sestematično delo. Med mladino je treba agitirati drugače kakor med doraslimi. Posebno bo treba širiti med mladino primeren tisk. Naša stranka je razredna in mednarodna. Vse naše delo in taktika se mora vršiti na pod-iagi teh temeljnih točk. Prepričani moramo biti, pa se socialno vprfišanje se v krogu enega naroda ah ene države ne da rešiti. Socialna demokracija mora biti mednarodna, ker je kapitalistična družba mednarodna, sicer bi bil naš boj brezuspešen, Tu pa nastanejo taktična vprašanja in problem, ki se tičejo naših notranjih razmer. Socialisti v Avstriji $e imenujemo mednarodne, dočim avstrijska internacionala faktično ne obstoji že več let. Vsaka narodna skupina živi in dela zase brez najmanjšega stika. Zato je pa tudi naš politični vpliv tako skromen, in to skromnost občutimo najbolj mi slovenski delavci. Tu je treba poiskati druga pota, druge pomočke. Biti mednarodni brez mednarodne medsebojne skupnosti je nezmiselno. Ne proč od Nemcev, kakor so zahtevali naši »mladi«, saj smo zadosti proč, ker nimamo nikakega stika, temveč Iskati moramo tesnejše zveze ne samo z Nemci nego. tudi z vsemi drugimi socialističnimi skupinami avstrijskih narodov, ker le v skupni zvezi bodo očuvane in priborjene socialne, narodna in politične pravice slovenskih proletarcev. Te misli naj strankini zbor pretresa in naj da o tem bodočemu izvrševalnemu odboiru precizna navodila. Ako bi se to ne dalo izvesti bodisi po krivdi Nemcev ali Cehov, potem bomo morali poiskati! druga, svoja pota in to glede politične, strokovne in gospodarske organizacije. Ker se tiče naše domače politike in razmerja do drugih strank, je najboljše da si ohranimo kar najbolj svojo samostojnost tako v političnem kakor tudi v taktičnem oziru. Poskusi čeških in poljskih socialističnih strank nam pričajo dovolj, kam privedejo kompromisi in sodelovanje pri meščanskih strankah. Na ta pota ne smemo zaiti, ako se nočemo ubiti. V svetovni vojni smo se lahko veliko naučili in te nauke uporabimo v prospeh naše stranke in v korist jugoslovanskega proletari-jata, kateremu je naše delo v prvi vrsti namenjeno. Josip Petejan. Demokracija ne diplomacija! človek je proizvod vzgoje, ki jo je imel, in okolice, ki je v njej živel. To velja o vsakomur, tudi grof Cernin ni izjema. Černin velja kot jako pameten mož, in iz nekaterih dejstev se da sklepati, da pošteno hoče splošen mir. Toda, da je tudi on ves pod vplivom razmer, ki so v današnjih burnih časih v razsulu, se tudi on ne more osvoboditi predsodkov svojega razreda in načina v mišljenju svojega stanu, dokazuje odgovor na socialno demokratično vprašanje, ki ga je dal v sredo ministrski predsednik v državnem zboru namesto njega. Rekel je sicer zopet, da bi rad sklenil m,ir z Rusijo »brez političnega in gospodarskega nasilstva«. Toda to je vendar že obsebi umljivo; zakaj brez tega priznanja bi bila mirovna pogajanja prenehala že prvi dan. Kar je pa Černin še rekel razem-tega, dokazuje, da še mnogo premalo pozna značaj svoje naloge. Grof Černin hoče danes sicer skleniti mit ne le z Rusijo, marveč tudi z drugimi državami sovražne koalicije »brez političnega in gospodarskega nasilstva«, toda za bodočnost se noče vezati. Če Anglija, Francija, Italija sedaj ne marajo miru, bo pozneje zahteval aneksije. To grožnjo smatra Černin za jako spretno, ker bi jo sicer ne ponavljal že tretjič. In najbrže bi se uresničila, če bi se pogajali v Brest-Litovsku s kakim Sazonovom ali Izvoljskijeim, ki bi sklenil poseben mir, če bi se le Rusiji ne prizadejalo nasilstvo, in bi zahodno entento prepustil, da sama brani svojo kožo, če ne mara obenem z Rusijo skleniti mir. A sedaj ne bo sedel ob obravnavni mizi z avstrijskim grafom ruski grof, nego mednarodni socialni demokrat Troc-kij. In kako misli Trookij, je povedal jasno v svojem razgovoru s švedskim sodrugom Hoe-g hm dom. Rekel je, narodi sporazuma utegnejo kmalu spoznati, da čuva ruska delavska vlada v mirovnih pogajanjih tudi njih interese, da bo varovala interese mednarodne demokracije. S tem je Trockiij potrdil, kar smo že napovedali in kar je utegnil vedeti vsakdo, ki pozna ruske sodruge; ruska demokracija hoče skleniti poseben mir le tedaj, če ji damo zagotovilo, da nočemo izrabiti mir v ta namen, da bi usilili drugim narodom nedemokratičen mir, »zmagovalni mir«. To naj grof Černin blagovoli upoštevati! Presoja naj, ali so njegove grožnje državam sporazuma res umestne ali ne! če bi osrednje države le hotele vztrajati pri tem, da si zagotove vbodoče možnost aneksij na zahodu, jugu ali jugoizhodu, bi bila mirovna pogajanja v Brest-Litovsku prav kmalu pri kraju. Grof Černin je dal dalje povedati v parlamentu, da mu niti na um ne prihaja nova mirovna ponudba sporazumu; trdi, češ, da niso sprejeli ponudbe v zadnjih njegovih govorih in od takrat da se ni nič spremenilo. Tudi to se nam zdi popolnoma krivo. Predvsem se je od zadnjega Černinovega govora mnogo spremenilo; sklenjeno je namreč premirje z Rusijo, kar je nedvoijbeno mogočno vplivalo na angleško, francosko in italijansko javnost. Sicer pa še tako lep govor, ki ga ima grof Černin pri omizju v Budapešti ali celo v odboru delegacij, sploh ni mirovni predlog v našem zmislu. Mirovna ponudba je popolnoma konkreten predlog, ki ga predložimo po diiploimatični poti sovražni vladi, ki ga mora sprejeti ali odkloniti; če bi grof Černin enkrat ne mislil le na diplomate, marveč tudi na ljudstva, bi bil spc»nal, da je po vsem tem, kar se je zgodilo zadnje tedne, za angleško, francosko, ^predvsem pa za italijansko vlado prokleto težavno, javno odkloniti konkreten mirovni predlog, mirovni predlog »brez aneksij in kontribuciij«. Pa tudi če bi ponudbo odklonili, bi to bistveno olajšalo ruski vladi odločitev za poseben mir; zakaj potem bi brez skrbi lahko odklanjala odgovornost za posledice, ki bi jih povzročil drugim narodom poseben mir. Ce grof černin kljub temu ne mara ničesar vedeti o takem mirovnem predlogu, smemo le domnevati, da ne razume duševnega vpliva mirovnega predloga na množice zahodnih narodov in ne duševnega vpliva, če bi ti predlog odklonili, na ruski narod. Seveda ljudstva grof Černin sploh ne postavlja v svoje račune. Zakaj sicer bi želel, da vodi mirovna pogajanja trajno v soglasju z ljudskimi zastopniki-in ne bi teh tako osorno in nepogojno odklanjal. Tudi to hoče pomeniti, da grof Černin ne ume sedanjega časa. Ruski pooblaščenci govore v imenu in po nalogu delovnih ljudskih množic. Za Anglijo, Francijo, Italijo bodo vodile pogajanja parlamentarne vlade v ozkem stiku s parlamenti, iz katerih so izšle. Celo v nemiški državi nameravajo oživiti posebni odbor pri državnem kanclerju, da se omogoči sodelovanje velikih strank državnega zbora pri važnih odločitvah. V Avstro-Ogrski bo pa visoka vzvišenost sama vodila pogajanja in narode nič ne briga, kaj zahtevajo in kaj priznajo, ali nas hoče vesti k miru ali v vojno. In dobe se še »ljudski zastopniki«, ki temu predmarčnemu naziranju ploskajo, kakor gospod Karl Herman Wolf. Grof Černin sicer želi mir. Ali pa pozna pravo pot k velikemu smotru, je še dvomljivo, kakor potrjuje njegova zadnja izjava. Upajmo, da ga občevanje z zastopniki ruske demokracije spravi do spoznanja in ga končno pouči, v kakšnem času žiyimo! Upajmo, da končno spozna, da utegnejo vse nekdanje diplomatske spletke sedaj le škodovati in da nič ne velja več nego jasna, poštena beseda! Da ni več možen drugačen kakor pošten mir od naroda do naroda, ob spoštovanju medsebojnih tujih pravic! Pri teh mirovnih pogajanjih ne bo odločevala samo trezna državnost nego tudi nravnostni ideali, ki žive med ljudstvom, nravstveni ideali, ki ne dopuščajo več nikakršnega zatiranja in tlačenja ljudstva, ne zatiranja pogajajočih se, pa tudi ne nasilstva nad drugimi ljudstvi! Če hoče grof Černin skleniti mir z demokratično delavsko vlado, pač ne sime odrekati svojega priznanja duhu proletarske demokracije.___________________ Jugoslovanska deklaracija. V svojem članku od 13. t. m. št. 127 »Na- preja« sem navajal odstavek iz dela »The Southern Slav Ouestion, by R. W. 3eton-Watson, London 1911«, ki se tiče njegovega stališča glede jugoslovanskega vprašanja in Slovencev. Iz tega citata izhaja, da za Watsona Slovenci med Nemci, Madjari in Italijani zavzemajo tako važen gospodarsko političen geografičen položaj, da nikakor ne morejo priti v poštev in ni misliti, da bi evropejske velesile pripuščale, da slovenski teritorij oddeli navedene narode in države od Trsta in Jadranskega morja. Opozorilo se me je sedaj od slovenske na-cfonalno-radikalne stranke, da je Seton-Watson tekom vojne nekoliko izpremenil svoje stališče glede tega vprašanja. V svojem delu »La Ouestion sud-slave dans 1’Empire des Habsburg« je leta 1912—1913 pisal; »Pri jugoslovanskih narodih se je pojavil nov duh. Velike zmage njih bratov na Balkanu so znamenito dvignile njih nacionalno čustvovanje in ideja skupnosti je zavladala nad skoraj vsemi, Srbi, Hrvati in Slovenci. Od Kranjskega gorovja do Kotorskega zaliva, od Temeškega Banata pa do obali hr-vatske diha ena sama duša in kar je najbolj spomina vredno, pri kmetih bolj nego med omikanem svetom .... Demokratičen voditelj, ki je smatral militarizem za največjo šibo tega veka, govori vzneseno o sveti vojski katoliški škof pozdravlja osvojitev Kosovega polja po Srbih,...........pred vsem pa mladina neče več govoriti o starih in revnih strankarskih sporih, ampak propoveduje tesno združitev vseh Jugoslovanov navdahnjena z narodnim duhom, videč borbo za svobodo in edinstvo«. Leta 1915 pa piše: »Edinstvo Jugoslovanov je eden životnih problemov te vojne in ustanovitev močne jugoslovanske države, ki temelji na edinstvu vseh Srbov .Hrvatov in Slovencev bo najsigurnejše’ jamstvo miru na jugo-vzhodu Evrope. Jugoslovani so naši naravni zavezniki proti nemškem navalu in Zaradi tega je v korist in je dolžnost Velike Britanje, da sočini pri udejstvovanju njih zahtev«. Francoz Lanux, ki komentira članek Seton-Watsona, dostavlja temu: »Te misli so učinek dolgih premišljevanj, napredujočega duha, ki vodi odličnega pisatelja od trialiizima do mnenja, ki je tudi naše«. Po želji iskrenega politika objavljam tudi te skromne vrstice, iz katerih seveda prav nič ne sledi, da je Seton-Watscn izpremenil svoje stališče glede Slovencev in Trsta. Gorenji stavki bi imeli sploh pomen,'ako bi se Seton-Wat-son izrekel ne le splošno sočustveno v prilog edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov, ampak bi bil adrijanski problem tako od strani jugoslovanskega kakor italijanskega vprašanja dovolj-no preciziral. Ker Seton-VVatson tega ni storil, njegov citat v glavnem njegovem delu iz leta 1911 še vedno drži. Sicer pa je bodočnost tako nesigurna, da neodločajo posamezna mnenja, pač pa realne sile, ki se danes bore ob Adriji za prvenstvo. Zal, da moram dostaviti, da v tej borbi igra slovenski narod docela pasivno vlogo, dočim je vloga Hrvatov in Srbov precej nestalna in še danes nejasna. Ako sem ugodil brez pomisleka želji političnega nasprotnika, pa si ne morem kaj, da bi ne stavil vprašanja: kako je to, da se o jugoslovanski deklaraciji iz krogov slovenskega razumništva piše malo ali nič stvarnega in se cel problem zakriva z nekim zgolj sentimentalnim tokom med slovenskim ljudstvom? Dr. H. Tuma, Konsumentje Ljubljane in okolice! Vabimo Vas na lavni ljudski shod, ki bo 30, decembra t L pop. ob 2. v Mastnem Domu v Ljubljani Dnevni red: 1. Aprovtzacljska vprašanja (prehrana, preskrba z obleko, kurjava, razsvetljava, stanovanja in konsumentje). 2. Sklepi k prvi točki. Na ta shod smo povabili gosp. ljubljanskega župana, gosp. c, kr. prehranjevalnega nadzornika podpolkovnika Wienerja, referenta c. kr. dež. vlad« za prehrano in referenta c. tor. dež. vlade za kurjavo. Potrebna Je polna udeležba. Shod se vrSi popoldne, in sicer zato, da bo mogoča udeležba gospodinjam in vsem onim, ki so dopoldne zaposleni . V Ljubljani, 20. decembra 1917, Za sklicatelje: Anton Kristan. Predlogi za naš zbor. I. Izvrševalni odbor predlaga: » Organizacijski pravilnik Jugoslovanske socialno demokratične stranke. 1. Splo ni del. Ime stranke. 1. Stranka se imenuje »Jugoslovanska socialno demokratična stranka" ter je organičen, samoupraven del „Avstrijske socialno demokratične delavske stranke*; v njenem skupnem zastopu na Dunaju je tudi zastopana. Stranka stoji na temelju revidiranega hainfeldskega programa, v nnrodnem oziru na temelju skle-pov jugoslovanskih socialističnih konferenc. Obseg stranke. 2. Stranka deluje v vseh pokrajinah avstrijske državne polovice, kjer dela in prebiva jugoslovanski živelj, bodisi posamezno ali v kompaktnih masah. Pripadniki stranke. 3. Stranki pripada vsaka osebi, ki priznava nje program, 6e po njem ravna, ga razširja, stranko duševno in gmotno podpira ter ne stori ali dela kaj nečastnega. V s t o p v stranko. 4. Za vstop v stranko se je priglasiti pri krajevni organizaciji, oziroma njenih zaupnikih; pri politično posebno razglašenih osebah odloča o sprejemu deželni, odnosno izvrševalni odbor stranke. Dolžnosti sodrugov. 5. Dolžnosti sodrugov so v splošnem označene pod točko 3. tega pravilnika; zlasti pa mora vsak sodrug: a) brezpogojno varovati ugled stranke, pokoravati se veljavnim odredbam in sklepom njenih zborov, shodov, odborov in zasto-pov ter ne sme nikdar in v nobenem oziru kršiti discipline; b) redno plačevati strankini davek. Sodrug ne sme pripadati nobeni meičanski po itični stranki ali organizaciji oziroma delovati zanjo. Pravice sodrugov. 6. Sodrugi imajo pravico voliti in voljeni biti v vse strankine odbore in zastope ter se udeleževati strankinih priredb, kolikor to omogoča organizacijski pravilnik stranke in niso izdane posebne določbe. Sodrugi, ki so v vsem zadostili svojim dolžnostim, imajo, kadar utrpe kako škodo pri političnem delu za stranko pravico do moralne in gmotne podpore iz strankinih sredstev. Organizacija stranke. 7. Jugoslovanska socialno demokratična stranka sestoji iz: a) krajevnih (lokalnih) organizacij s krajevnim (l0'alnim) odborom na čelu; b) deželnih organizacij z deželnim političnim odborom na čelu, ki vse skupaj tvorijo celoto, ki jej -načeluje izvrševalni odbor celokupne jugoslovanske socialno demokra-tične stranke. Strankini davek. 8. Strankini davek znaša za vsakega člana 50 vinarjev na mesec. Od tega mesčnega prispevka gre izvrševalnemu odboru 20 vinarjev, deželni organizaciji 10 vinarjev, lokalni organizaciji 10 vinarjev, ostalih 10 vinarjev pa v skupni volilni sklad 6tranke, ki ga mora izvrševalni odbor posebej upravljati. Deželne In lokalne organizacije morajo nositi vse agitacijske stroške v svojem področju. Le v nujni sili se smejo obrniti za pomoč na izvrsovalui odbor. 9. Strankino Časopisje in tisk. a) Glasilo stranke mora izhajati tam, kjer je sedež izvrsevalnega odbora stranke. b) Za strankine liste se priza samo tiste, katerih izdajanje sklene strankini zbor in lirii izvrševalni odbor. Stran 2. NAPREJ. JV Stev. 135 c) Prebitek strankinega časopisja in tiska gre v strankino blagajno. d) Uprave strankinega časopisja morajo podati na vsakem strankinem zboru natančno blagajniško poročilo, če le mogoče tiskano. Razsodišče. 10. Prepire, ki nastanejo med posameznimi člani ali organizaciiami, o odklonitvi sprejema, o izključitvi itd,, rešuje razsodišče, katero skliče deželna organizacija, ki mu tudi imenuje predsednika. Vsaka stranka voli v razsodišče po tri člane. Sklepa se z absolutno večino glasov. Izrek razsodišča je naznaniti izvrševalnemu odboru stranke z vsemi razlogi in podrobno utemeljitvijo. Izvrševalni odbor sme razveljaviti sklep razsodišča, če ni sam prizadet. Kadar gre za izključitev ali programatično vprašanje, je prosta pritožba na strankini zbor. Vzklic je vložiti pri izvrševalnem odboru vsaj sedem dni pred začetkom zbora. Izključeni sme biti navzoč le med obravnavo njegove zadeve in se osebno zagovarjati, lahko pa to stori pismeno, odnosno imenuje zastopnika, ki pa more biti le sodrug. Glasuje se ob nenavzočnosti pritoževalca. II Posebne določbe. Krajevna organizacija. 11. Krajevno organizacijo tvorijo vsi organizirani sodrugi enega kraja, mesta, občine, v velikih mestih sodrugi enega volilnega okraja. 12. Obsežnejše krajevne organizacije, zlasti v mestih, se lahko dele še v odseke, ki obsegajo vse v enem mestnem okraju ali delu stanujoče sodruge, ter cestne organizacije obsegajoče vse v eni ulici stanujoče sodruge. 13. Krajevni odbor sestoji po obsegu organizacije iz 3 do 7 sodrugov, izvoljenih na zaupnem shodu vseh sodrugov dotičnega kraja. Zaupnike krajevni organizaciji podrejenih oddelkov izvolijo prizadeti sodrugi, ali pa jih imenuje krajevni odbor. 14. Zaupniki z odborom vred tvorijo zaup-niški zbor krajevne organizacje. 15. Krajevni odbor je podrejen neposredno deželnemu, oziroma izvrševalnemu odboru. 16. Krajevni odbor z zaupniki podrejenih odelkov ima: Organizirati ter pobirati strankini davek in morebitne druge, veljavno sklemene prostovoljne ali obligatorične prispevke ter izvrševati v svojem obsegu vse v splošnem delu omenjene naloge. , 17. Krajevni odbor vodi natančen seznam sodrugov svojega okraja tako, da lahko služi kot volilen imenik. 18. Namestnike izstopivšim odbornikom se izvoli na zaupnem shodu sodrugov, odnosno na konferenci zaupnikov. 19. Izkaznice in potrdilne znamke naroča krajevni o ibor pri deželnem odboru. Deželnemu odboru je obračunali mesečno najkasneje do 15. za pretekli mesec. Obračunati je vse prispevke tako, kakor je sklenil strankini zbor. 20. Za manjkajoče znamke je prejemnik odgovoren onemu, od katerega jih je prejel. 21. Vsak sodrug mora imeti izkaznico o vplačanem strankinem davku; brez te vstop na zaupne priredbe ni dovoljen. Nihče ne sme zaostati čez tri mesece-; kdor ni izpolnil vseh pogojev, ne more biti voljen. 22. Zaupni shod sodrugov, odnosno konferenca zaupnikov krajevne organizacije se vrši najmanj vsako četrtletje, ali pa če zahteva vsaj tretjina sodrugov ali zaupnikov. 23. Krajevni odbor je voljen za dobo enega leta na zaupnem shodu sodrugov, odnosno na konferenci zaupnikov. Imena in naslove odbornikov in zaupnikov je v teku sedmih dni naznaniti deželnemu odboru. V področjo zaupnega shoda sodrugov ali konference spada: a) odobrenje poročil krajevnega odbora; b) volitev odbora in odposlancev na strankini zbor in druge strankine priredbe; c) morebitno zvišanje prostovoljnih prispevkov za krajevne potrebe; d) organizacijska in taktična vprašanja za do-tični kraj sploh. e) predlaganje kandidatov za občinske volitve. Deželna organizacija. 24. Deželno organizacijo tvorijo vse krajevne organizacije v obsegu dežele. 25. Na čelu deželni organizaciji stoji deželni odbor, sestoječ iz 7 sodrugov in dveh kontrolorjev, izvoljenih na deželni konferenci za dobo enega leta. Namestnike izstopivšim članom se voli na shodu strankinih pristašev tam, kjer ima sedež deželna organizacija in se poroča o tem na deželni konferenci. 26. V področje deželnega odbora spada: a) Izvrševanje sklepov strankinega zbora in deželne konference; b) voditi vso agitacijo v svojem področju; c) nadzorovati delovanje krajevnih organizacij; voditi statistiko članov; d) predlagati dogovorno z izvrševalnim odborom krajevnim organizacijam kandidate za deželnozborske volitve; e) sklicevati deželne konference in določati dnevni red istih. Deželne konference. 27. Deželne konference se vrše najmanj po enkrat na leto, ali če to zahteva tretjina krajevnih organizacij, odnosno izvrševalni odbor stranke. 28. Zastopnike na deželne konference vo lijo krajevne organizacije in strokovne skupine v obsegu kakor za strankini zbor. 29. Imena in naslove izvoljenih odbornikov je v teku sedmih dni naznaniti izvrševalnemu odboru stranke. 30. V področje deželne konference spada: a) odobrenje poročil krajevnih organizacij; b) uvedba prostovoljnih prispevkov za deželne potrebe; c) organizacijska in taktična vprašanja dotične dežele sploh; d) določanje kandidatov za deželnozborske volitve. Izvrševalni odbor. 31. Strankini zbor voli izvrševalni odbor 13 članov in tri člane kontrole. Pet jih tvori ožji izvrševalni odbor, ki opravlja strankine posle. Ostalih osem članov tv ri širši odbor, v katerega se izvoli člane iz posameznih dežel kakor sledi: 1 za Kranjsko, 2 za Trst, 1 za Goriško, 1 za Štajersko, 1 za Istro, 1 za Dalmacijo in 1 za Koroško. 32. Glavni urednik strankinega lista ne more biti član izvrševalnega odbora. Ima pa pravico in dolžnost prisostvovati sejam izvrševalnega odbora na katerih ima posvetovalen glas. 33. Sedež izvrševalnega odbora in kontrole je začasno v Ljubljani. 34. V področje izvrševalnega odbora spada; a) izvrševati sklepe strankinega zbora; b) dajati inicijative deželnim organizacijam v vseh važnih političnih g banjih. c) določanje kandidatov za državnozborske volitve in to dogovorno z deželnimi organizacijami ; d) nadzorovati uredništvo in upravo strankinega lista; e) sklicanje strankinega zbora in določanje dnevnega reda zanj; f) objava strankinega poročila najmanj 14 dni pred strankinim zborom. 35. Širši izvrševalni obbor mora imeti svoje seje na povabilo ožjega odbora najmanj štiri-kiat na leto, ter ima razpravljati o vseh važnih zadevah in dogodkih v stranki ter določati smer strankinemu časopisju ter istemu imenuje glavnega urednika in upravnika. 36. Izvrševalni odbor je za svoje delovanje odgovoren strankinemu zboru. On določa tudi sedež strankinega zbora. Namestnike izstopivšim članom izvrševalnega odbora, se voli med člani krajevne organizacije dotičnega kraja. Strankini zbor. 37. Redni strankini zbor je vsako drugo leto. Izredne strankine zbore skliče izvrševalni odbor, če ga zahtevajo vsaj tri deželne organizacije, ali če smatra izvrševalni odbor, da je nujno potreben. 38. Zastopnike na strankini zbor imajo pravico poslati: a! vsaka krajevna organizacija po enega za vsakih 50 članov; b) vsaka deželna organizacija po dva; c) strokovne skupine vsake dežele imajo pravico do enega zastopnika; ravno tako imajo tudi mladinske in ženske strankine organizacije pravico do enega zastopnika za vsako deželo. Parlamentarni zastopniki stranke in izvrševalni odbor morajo na strankini zbor in imajo na njem sedež in glas, ki je v zadevah tičočih se njihovega delovanja le posvetovalen. Krajevne organizacije morajo voliti delegate na krajevnih članskih shodih, deželne organizacije pa na svojih odborovih sejah. 39. Strankini zbor se mora razpisati vsaj šest tednov prej v glavnem strankinem glasilu z navedbo provizoričnega dnevnega reda; 40. Predloge deželnih in krajevnih organizacij je vposlati vsaj 14 dni pred zborom izvrševalnemu odboru, da jih priobči v glavnem strankinem glasilu vsaj osem dni pred zborom; to velja tudi za predloge in referate izvrševalnega oebora. 41. V področje strankinega zbora spada: a) določanje dnevnega reda; b) volitev odseka za pregledovanje mandatov, za redigiranje predlogov ter volilnega odseka ; c) odobritev poročil izvrševalnega odbora in kontrole ter deželnih in d žavnih poslancev; d) določanje strankine taktike in smeri strankinega lista; e) prememba strankinega pravilnika; f) volitev izvrševalnega odbora. 42. Stroške za delegacijo na strankini zbor nosijo krajevne, oziroma deželne organizacije same. II. Okrajna konferenca jugosl. soc. dem. stranke v Idriji nalaga svojim delegatom, da na strankarskem shodu zagovarjajo sledeča načela: V smislu načela o samoodločbi narodov se strankarski shod jugoslov. soc. dem. stranke v soglasju s svojo t. zv. tivolsko resolucijo iz leta 1909 izjavlja za majsko deklaracijo, kakor jo zastopa Jugoslovanski klub v državnem zboru na Dunaju. 1. Strankarski shod nalaga izvrševalnemu odboru, da se posvetuje z ostalimi socialističnimi strankami Avstro-Ogrske o tem vprašanju in se skupno z njimi poteguje za njegovo uresničenje, skušajoč pridobiti zase socialistično internacionalo Avstro-O. rske, kakor tudi socialistično internacionalo sploh, zlasti ako pride do njenega skupnega nastopa. 2. Strankarski shod stoji na stališču svobodne a stvarna kritike, zato naj bo strankarsko glasilo »Naprej14 izraz vseh struj, ki se pojavljajo v strankarskem življenju, a ne samo večine ali manjšine, oziroma posameznih stran-karjev. Politični pregled. = Novo Jugoslovansko glasilo. Dne 24. de- cernbra prične v Zagrebu izhajati nov dnevnik z imenom »Glas Slovenaca, Hrvata i Srba«. Novo glasilo bo zastopalo program narodne edinosti in narodnega ujedinjenja. — Davek na volne dobičke. Iz članov obeh državnih zbornic sestavljeni odsek, ki ima urediti sporno zadevo glede davka na vojne dobičke, je zboroval v četrtek ves dan. Po daljšem razgovoru se je skupno zborovanje prekinilo ter so se člani vsake zbornice posebej posvetovali. Ko se je skupno zborovanje zopet ©tvorilo, je poslanec Steinwender naznanil predloge, za katere se je dosegla večina. (Socialni demokrati zavzemajo stališče, da se naj sprejmejo sklepi poslanske zbornice nespremenjeno.) Obdavčenje družb se izvrši na dvojen način: prvič na po- dlagi, veljavni za posameznike, torej po absolutni visokosti dobička. Davek teh družb pa naj bo za tretjino nižji kakor davek posameznikov. Da se ta tretjina nadomesti, se uvede za družbe rentabilitetna doklada (druga podlaga), ki se odmeri po razmerju dobička z ustanovno glavnico. Člani gosposke zbornice so izjavili, da pri-trde veajavnosti tega davka tudi za leto 1916. Poslanec Steinwender je zahteval, da mora rentabilitetna doklada znašati vsaj toliko, da bo družbeni davek na vojne dobičke dosegel ono svoto, za katero se je bila odločila poslanska zbornica. Poslanec dr. R e n n e r je izjavil, da socialni demokrati ne morejo pritrditi nikakim spremembam in tudi ne morejo verjeti, da bi poslanska zbornica opustila svoje sklepe. Seja se je potem zopet prekinila, da se je v tam času v finančnem ministrstvu izračunala rentabilitetna doklada. Ko se je seja zopet otvoriia, je dr. Steinwender naznanil natančne predloge. Da aružbe, ki nimajo čez 300.0U0 kron vojnega dobička, ne bodo na slabšem vsled nove oblike davka, kakor bi bile po sklepih poslanske zbornice, je nasvetoval poročevalec, da v nobenem primeru ne bodo plačevale več kakor 60 odstotkov davka na vojne dobičke. Knez Lobkovic je predlagal, da velja ta omejitev za vse družbe. Ce bi bil ta preuiog sprejet, bi pomenilo to, da bi Steinwenderjeva zahteva, naj davek v novi obliki oržavi ne donaša manj kakor po sklepih poslanske zbornice, ostala neizpolnjena. Pri glasovanju je bil Lobkovicev predlog sprejet s 17 glasovi proti 12 glasovom. S čiani gosposke zbornice sta glasovala dva člana poslanske zbornice. Glasovanje je bilo tajno; domneva se, da sta bila to češka poslanca Fink in Vi-škovsky. Poslanec Difighoter pri glasovanju ni bil navzoč. Veljavnost davka tudi za leto 1916 je bila sklenjena s 26 glasovi proti 2 glasovoma. =*= Iz proračunskega odseka. V proračunskem odseku posianske zbornice se je v četrtek razpravljalo o proračunu ministrstva za notranje zadeve. Poslanec dr. Adler je nasvetoval, naj se sprejme v proračun znesek 13 milijonov kron, da se zmorejo izvršiti uspešni ukrepi prott tuberkulozi in spolnim boleznim. — Leta 1915 so se pogajali Ogri z entento. St. 624 »Basler Nachrichten« prinaša dopis iz Pariza, ki razmotriva stališče entente napram Avstro-Ogrski. Dopisnik pravi, daFrancozje niso nikdar smatrali monarhije za povzročiteljico vojne, čeprav je bil avstrijski ultimatom Srbiji direktni povod za svetovno vojno; na Francoskem je veljala vedno Nemčija kot glavni krivec, dunajski državniki so bili njeno orodje. Potem pravi dopisnik: »Diplomacija entente je imela dve poti, da se okoristi z notranjimi razmerami Avstro-Ogrske: Poizkušati je bilo treba, da se odloči Ogrsko od Avstrije, ali pa pospeševati posebne interese Slovanov. Diplomacija je hodila obe poti. Leta 1915. je prišla tako daDč, da so se pričela pogajanja z Ogrl. Toda ko so predrli Nemci pri Dunajecu in ko je nastala v Rusiji katastrofa, je bil konec ogrskih skrbi in poželjenje Ogrov po separatnem miru je splahnelo. Še enkrat se je pojavila za entento ugodna prilika: ko je stopila Rumunija v vojno. Toda nemške čete so uničile tudi to ugodno priliko . . ..« Gospodje Ogri, ki toliko kriče, da izvirajo stremljenja avstrijskih Slovanov po naročilu entente, so sami iskali stikov z njo, ko je pretila nevarnost njihovi deželi. Radovedni smo, ali so se pogajali z vednostjo avstrijske vlade, ali je pa hotel grof Tisza napraviti mir kar na svojo pest. = Naše ladje v Ameriki. Pariškim listom se iz Newyor,ka poroča: Vsled vojne napovedi Združenih držav so bile v ameriškem vodovju se nahajajoče avstro-ogrske ladje zasežene in se uvrste v državno plovno službo. = O božiču naj počiva orožje. Švedska mirovna družba je vladam vseh vojujočih se držav razposlala naslednjo brzojavko: četrtič 90 v tej vojni pred durmi božični prazniki. Prosimo, da z ozirom na ta največji praznik naše cerkve izposlujete kratko premirje. Dajati vojakom kratek odmor, rešite njih rodbine za nekoliko dni od strahu in trepeta za svojce, človeštvu pa naklonite vsaj na »sveti dan« priložnost za iskreno molitev. = Grol Luxburg Interniran. »Pariški-Journal« poroča iz Buenos Aires: Nemški poslanik grof Luxburg je interniran v nekem tukajšnjem sanatoriju. Dnevne beležke. — Naš strankini zbor se prične dne 25. t. m. točno ob 9. dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu, I. nadstropje desno. Zunanji delegati naj ob pravem času odpotujejo, da bodo zanesljivo v torek zjutraj v Ljubljani. — »Reso ca.“ Izšla je danes prva številka sušteršičevega glasila, ki ima veleznačilno ime »Resnica44 Izhajal bo ta list vsako soboto. Na čelu lista je svetopisemski izrek: Odložite laž in govorite resnico vsak svojemu bližnjemu, ker smo drug drugega udje. Program lista je: Resnica. V narodnem oziru stoji list na stališču jugoslovanske deklaracije, zastopal bo lo alno demokracijo (??) in varoval bo svobodo naroda do samoodločevanja. Dalje čitamo v programu: »Z bakljo resnice hočemo posvetiti v tisti gospodarski ustroj, ki se je umetno ustvaril med vojno v veliko škodo kmetovalcu in konsu-mentu. Vojnim centralam in rekvizicijam bo veljala naša najostrejša kritika. Pripraviti moramo prehod k pravilnemu mirovnemu gospo-oarstvu, kar bo v korist vsem stanovom. Vsa ostrina našega boja bo veljala vojnim hujska-rijam. Skrajni čas je, da je vojske konec — in največji hudodelec je danes, ki dela za podalj-, Janje vojske. Tu dobiti prave krivce in jih razkrinkati pred ljudstvom, bo naša najnujnejša naloga. Brez strahu in brez strasti, polni ljubezni do ljudstva gremo na delo.44 Svetujemo »Resnici,44 naj raztegne svoje preislave glede vojnih hujskarij tudi na čas začetka vojne. Ce postavi na sramotni steber vojne hujskače iz tistega časa, bo delala čast svojemu imenu. Vsebina lista ni drugega nego napadi na vse, na pristaše prelata Kalana, na liberalce in so* ciame uemoKrate, na posamezne poslance ju-gusiovausKega kiuba, na ijuDijausku podružnico vojiio-nnega zavoua l. t. d. iz vsePiue nsia je jasno spoznati, ua muia drugega namena, Kakor, da zanese med slovensko ljudstvo naj-osiuunejši strankarsko ponuem boj, Že v prvi številki kriče »iiesnicarji" kakor ciski jesitiarji, da zuude pozornost m kričali bodo seveda se boij. »stvarnega m prav nic v listu., temveč je do virtuozne višine izvedena stara metoda bu-šiersičcva in Steletova — oseoni napadi, sumničenja in oDrekovanja. Da bi ta list cimprej propauel, to je uasa najisarenejša zelja. — MUa v ojn uv lZuc>jl. V pn.ll ailj.-Valliem Uiaud, v ponudim ar^gn,, tazuc CcnUaic, ki jiu jc uataiiuvna Vikda: vac napoveduje kiuu v pic-iUaui. DualcJ JC 1C tul,KO gotoVu, ua aC v do-glid.iv.Ill Caau zmanjSajo lat.JC ZllUltl pildcikov. VtlllU, ua SO pilUe.Kl VSahU iclu UlailjSt 1U aiu-OCjSi, da je vaaKo lclo manj Z,la, kivnupuja m Ui e »a, Kd HCUOoUja Ucluvnm Uiuci, VihUvega pa Ccuuaie UlKu aiaUO posiUjCJu, ha KOI Ul pestovali pil valili SpeKUiauli, Ugtotuiie tene in Ulaga m, Plkiliatla ,c Ilc 111, tČ la iv o pcOlatijrdjivO OlgalllZ.* la..a, ua pnvat.n .pttvUiaui: picu uosoiu centiai pohupljo SC listu blago, Ki je, ga puSKlljtjO 10 poldu aklivaj pioUa^O po UCZttSnsalliU Cdlafl. Centrale pa ue uouc Uuvuij Otaga 111 Sc ud onega, ki ga ltiiajo, se zaiadi ueiaCiOuautcga ravnanja i Ujiin UUlugO pOhVall. O CtUall, Kt pospešujejo SpthuiaCiju, smo Zc govorni. Kmcl pioua U.aZjC 111 utauj vitunu icpo m koicilje, kiuiiipir kci je pitpočtm, da Ul ga prodat, pa aKilJciU ga polaOl Za piCo pidsiCcUl lu uruiv Z,Vini. DciOlUa JC v to pi.nioiau, kci iiuiid Krnic. mcatCa riumaija OoniO Zc v naj večji K.izi, če sc razmere uiaivcUu ne spiemcuc. l\a lo opozatjcino Zc Uaiies, Ker je poiTcuilo, Ua ac piipiav.mo ua iiujtiujac, čcaal pg UaSc apto ViZačUC lazlllciC Uc illofejo pleprcčiU. iN-pana liči v p.eC-J vcilkt me 11 V ncpopo.ul IZ-VCoD. Coi.ilclli.il aptoviZaCinn iilCal. Vsi Uivicpl aO pitpoZu., Vai UKlopi ooaczajO loliKu iZjem, Ua vetjajo pravZupiav te izjeme, poata.e in uaicubc J.U SKUIO Ilič. Vsa UiouOa jc bolj pllUleilla m UgoU..a za pi uUUeeiilc lu piChUf.Cc nego Za tvoll-auiueulc, Kt Uobc piavzapiav le ostaline UaVCUCUC uiuzuc. Tri Icia nudilo zc bnUe izkUjiijc, a va* u.č uc pomagal in vcuuar 01 olio inogoeC mar- Sl Kaj bu.jC U.eU.tl nego je U.ejellu. — Slovenska Socialna Matica. Slovenska socialistična uunauma, spoznavajoč, ua je po-treono za razširjanje m pugiouitev sociauzmu preuvsdru kunuiuo uelo, je ustanovila »bioven-9ho bociamo manco« r. z. z o. z. v iajuuuaiui. iz-uajaia ou soCiaiuuuuo revijo »meunokraeija«, Ki prione lzna^au 10. januarja iPio. uiavna naioga revije oo, ua razmotriva sociansticne prometne, razmstn pojme o demokraciji in aa seznanja v oosirncrn »riregleuu« svoje citateije z vsemi vaznimi pojavi na političnem, kulturnem, so-ciamem m gospodarskem popu. Revija pa bo hkracu tuui svoouuna tribuna za razglabljanje vsen vprašanj, ki so danes važna. Sociausuona ounauina noče posegati v strankarsko podmena boje, n-jen edini -namen je kulturno dedo. žata bo izdajala »slovenska Socialna Matica« poleg revije tuui znanstvene knjige. Rrvo znanstveno publikacijo izua prve mesce prihodnjega leta. To publikacijo pripravljata Dr. Lončar m Abdi-tus. — Revija bo izhajata dvakrat na mesec. Lelo letna naročnina znaša 16 kron. — Prigias® k zadrugi (.Deleži po 50 kron) in naročila za revijo sprejema Stebi Alojzija, Ljubljana, Kolodvorska utica 5. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 9. do 15. decembra: Novorojencev 14, irirtvorctiemec 1, umrlo je 32 oseb, med njimi 11 domačinov in 21 tujcev. Na tifuzu sta umrli 2 osebi, na difteriji 1 tujec, na jetiki 2 domačina in 2 tujca, vsled mrtvouda 2 osebi. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli: Na tifuzu 1 domačin in 17 vojakov, na griži 15 vojakov, na diifteriji 4 domačini in 1 tujec, na egiptovski očesni bolezni 3 tujci. — Piošnje za oproščenje Črnovojniški zavezanci, ki so od vojaške službe oproščeni z določenim terminom, morajo prošnje za po daljšanje oproščenja vložiti vsaj deset dni pred potekom termina pri pristojni politični oblasti. 5 končnim terminom oproščeni nimajo upanja, da bi se prošnji za podaljšanje ustreglo. — Ruski vojni ujetniki na Krekovem pogrebu. Dr. Krekovega pogreba se je udeležilo tudi pet rpskiih vojnih ujetnikov, ki so imeli dotični dan prosto. Njihov komandant jih je raditega klical na zagovor in jih baje tudi občutno kaznoval. O tej zadevi so sedaj interpelirali poslanci Jugoslovanskega kluba domobranskega ministra. Interpelanti pravijo, da naj minister podrejene organe pripravi do tega, da vendar enkrat že prenehajo z otročjimi šikanami, ki imajo edini namen, pokazati sovraštvo proti gibanju, ki ga je zastopal pokojni dr. Krek. — K-o je z -Resnico* ? Dr. Šušteršič je hotel tiskati svojo -Resnico14 v Zadružni tiskarni. Toda tiskarna »Resnice14 ni mogla izvršiti, ker ji nedostaje ddovnih moči. To pa je gospode tako ujezilo, da so kar čez noč kupili tiskarno g. Peska (Zvezno tiskarno). Zadružno tiska no je kupil konzorcij že pred leti, ker je hotel ustanoviti s voj list, a je pozneje opustil to misel, ko so se v klerikalni stranki pogodili in sklenili premirje. Med člani konzorcija Zadružne tiskarne je namreč deželni odbornik g. dr. Pegan, ki je konzorciju tudi načeloval. Klerikalizem torej napreduje na Kranjskem. Okolo leta 1880. je ustanovil Katoliško tiskarno; pozneje so kupili Kranjčevo tiskarno v Novem mestu, kmalu nato Šeberjevo v Postojni, Zadružno (Miličevo) v Ljubljani, ustanovili svojo tiskarno v Kranju in sedaj so kupili še Zvezno (Hribar-Pesek) v Ljubljani. V Zvezni (Peskovi) tiskarni izhajata leposlovni in poučni mesečnik Slovan in Tedenske slike. Pisatelj M. Pugelj, ki je urejeval »Slovana* je baje o povedal nadaljno sodelovanje in drugi sotrudniki Slovana bo storili enako. Nam se ni znano, ali je vse to res, ali ne, toda zdi se nam, če je Vsv®,^° res> da je potem najbrže kupil dr. Šušteršič za včeraj navedeni znesek ne le tiskarno, nego tudi založništvo enega ali obeh listov. To je za javnost Stev. 135. tudi važna stvar in jo je treba primerno pojasniti. Klerikalizem je zlasti na Kranjskem spravil v svoje pesti prav mnogo gospodarskih podjetij in organizacij. — Dr. Šušteršič je kupil »Zvezno tiskarno« za 270.000 kron. V tej tiskarni se je tiskal doslej »Stavan«. Slovanove urednik, g. Miian Pugelj, je odložid uredništvo, ker noče biti na čelu lista, ki se tiska v eni tiskarni »Resnico«. Z g. Pugljem vred so odložili sodelovanje pri »Slovanu« tudi že nekateri drugi pisatelji. — Ubila se je na Vrhu, občina Velika Laka na Dolenjskem dne 17. t. m. 20ietna Amalija Bregar. Z očetom sta napravljala v gozdu drva. Podlagamo drevo se je okrenilo na drugo stran. Deblo jo je pritisnilo ravno na glavo, bila je na mestu-mrtva. — Trpinčenje železniških uslužbencev na Mariborskem koiodvoru. Socialnodemokratični poslanci Grčger, Resel, Pongratz, Mucnitscn, dr. Schachefl in tovariši so na seji poslanske zbornice dne IS .decembra iiiterpelii&li uiimstrE ia deželno brambo v zadevi težkega trpinčenja nekega strojevodje in nekega kurjača na Mariborskem glavnem kolodvoru po vojakih, ki so bili pod vodstvom svojega častnika. Interpelacija se glasi: V četrtek IS. decembra 1.1. je na Mariborskem glavnem kolodvoru vsied napačnega signala pri premikanju zavozila neka lokomotiva o tam stoječi vojaški transportni vlak. Provzročilo se je s tem nekoliko škode in en vojak je bil ranjen. Moštvo (madžarske narodnosti) je takoj zapustilo vlak ter v navzočnosti nekega častnika z bajoneti napadlo v službi se nahajajoče železničarje. Prestrašeni so ti pobegnili. Strojevodjo in kurjača premikalne lokomotive so vojaki težko trpinčili. Strojevodja je ranjen tako, da se dvomi, je-li ostane pri življenju. Kakor slišimo, je dotočni častnik vojake naravnost hujskal proti osebju lokomotive ter je moštvo divje napadlo prizadete železniške uslužbence. Tako postopanje je neznanska surovost, ki je itm bolj ostudna, ker je zanjo odg o* voren doitični častnik. Vprašamo torej gospoda ministra za deželno brambo, je-li voljan, uvesti o tej zadevi strogo preiskavo, kaznovati krivce ter strojevodji in kurjaču izposlovali zadoščenja? Polk miljarderjev. Karakteristična mešanica samoljubja, naivnosti in prevzetne bahavosti takih, ki so iz nic nekaj postali, se zrcali tudi v tej resni uri, ko se Amerika pripravlja za vojno. To velja zlasti za glasoviti 7. polk, takozvani polk miljarderjev, ki se zlasti odlikuje po svoji bah vosti. V neki knjigi o Ameriki in njenih pripravah za vojno, katero je spisal Ferri - Pisani, je pisatelj posvetil posebno poglavje lemu bahavemu polku Pose mo pozornost italijanskega pisatelja je zbudilo, da te pri slavnostnih podstavah v operi ,Mttropolitan“, kjer se shaja riajbol-še nujorško občinstvo, nosilo lepq število gosp dov na svojem fraku zlato sedm co Ker se je za ta pojav zanimal, je zvedel, ds vsi ti gospodje pripadajo gtasovitemu polku miljarderiev. Nek častmk je drage volj« dovolil, da je italijanski d ipisnik smel obiskati vojašnico tega polka. Tako je stal Fern Pisani nekega dne v masivnem poslopju, ki je vsied ogromnega zidovja in svojih, stolpov bilo podobno kakemu staremu fevdalnemu gradu. To je biia vojašnica polka miljarderjev. Rahel pritis« k na električno zvonilo in velika viata so se odprla; piikazal se je z zlato ver žico okinčan sluga ter sprem i ooi-sko>alca v govoriln co, ki te bila izpremenjena v pravcati muzej polka. Vojaui tfga polua se imenujejo včlani*, vaje se nazivi jejo s šp rtoim imenom „match\ a čitanje dnevuego Ukaza se imenuje .meeiing*. Proti večeiu je ravno manevrirala 2. kom-pani a na nekem travniku ki je bil razsvetljen kakor kakšna gltdališka dekoracija. Z neke na-vlašč za to pnrejene tribune So c vilne osebe motrile prizor. Zla ti nekdanji ,čam“ poliil v Harbtigu Mariin StemboU r, ki je že več let v tamošnji h • ra in ci ter priznal, da je on umoru in oropal Kothgasserja. Uvedla se je sodna p-ei^kava. Listnica uredništva. B R v I. — Imate prav. Grdo je, da se blati poštene ljudi. Ljenjin in Trockij sta moža, ki zaslužita vse naše spoštovanje Po delih ju sodite. — Šk. v M. — Uprava bo hvaležna za vsak naslov. Kar pošljite. »Naprej* bi moral biti v vsakem delavčevem stanovanju. N. N. Sp. Ž. — Pridite priložnostno v naše uredništvo. T.skovni sklad za „Naprej“. So darovali sledeči delavci v Pulju: Uknm R« doif K 15. Kosmač Fianc 5 K ^menč c J >žtf 4 Š rc- Auijzu 3, Justm Froiic 2'50 Prašnikar Franc 2 50, R"d Ca J. žef 2, PiTd C F anC 2, Basiri Ivan 2, Hravuer Janez 2 C-tic Alton 2, Jug Rudolf 2 Kolenc Anton 2 Kieg r J.kob 2, Petejan Ivan 1, Pirc Maks 1, C tc A^ust 1, Zlot ec Andrej 1, Strnad V ktor 1, Metlika Andrej 1, Vuga A gust 1, Sftbrmč Andiej 1, Za rtan k Jakob 1, Ju ti.i Ukmar 1, Mamši : FianC 1 Š^el J žef 1, Markizeu Karoli, Puk Aloizij 1, K-h ie Lan 1, Černe J žif 1, Perko Jožtf 1, Bišin Jožtf 1, Strnulič Karl 1, Kamel J žef 1, Fran-čiškm — 1 M^tu^ič Jižcf 1, Jug An on 1, Guštin Karl 1, Masuc Jakob 1. K«ncer Fianc 1 B šiu Anton maiši 1 BiSin A.it n starejši 1, Kamel Franc 1 Kancler J ;žt f 1, Markič Fil p 1, Vi te 4 Alojzij l Biudsigitei Fianc 1, Smo!tj Janez 1, Gicar 1, Krali 1 Zlsko vprašanje. Spisal dr. A D del C na 70 v. V.č luči: I, II., IV. in V. zvezek. Cena 30 v. C na za vojake 30% n žja. — Po poštnem povze^u naj ie naioča le pri večjih svotah, ker drugače je poštnina predraga. Nj bojišče se po pištntm povzetju ne more pošiljati, ker poštna uprava ne sporne tak h pošiijatev. Pri naročilih je najboljše, da se pošlje znesek naprej in priloži 30 v. za poštnino. Naročila spreiema uprava »Napreja*, Ljubljana, Fiančiškanska ul. 6 I. n. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pet e ja n. Tisk .Učiteljske tiskarne- v Ljubljani. Roman RIM ali MATI MT dobi v dar vaak zaupnik, ki pridobi „Napreju“ deset novih naročnikov. m v zn prodaja založba „Napreja“ knjige in brošure 30"/o ceneje. Naročila sprejema uprava „Napreja“ v Ljub. P MOJZES ALI DARVIN? SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O DE L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI „NAPREJA* V LJUBLJANI Ul //s I 3E TV l sr ■■■■■■■■■■»■■■■■■a lliilelislsii fislarna Ljubljana Frančiškanska ul. 6, rcglstrovana zadruga t omajano savaaa* Tiskovin« za tole, iupan-stva In urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode In veselice. Letne zaključke Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-iur, muzikallj Itd. Stereotipija. Litografija. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ — Delniška glavnica — K 10,000.000. Sprejema vloge na knji* žice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. Foslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju. Rezervni fondi okroglo K 1,500.000. Kupuje in prodaja v a e vrate vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — aprovizacijake kredite — i»m: D C 'Ml 99 IL LAVOKATORE II glasilo ital. soc. dem stranke v AVSTRIJI lem. W izhaja v Trstu dvakrat na dan, je naj večji in najbolj razširjeni italijanski list v Avstriji. — Prinaša najnovejša poročila iz vseh krajev. — Naprodaj je po vseh večjih krajih Avstro-Ogrske. — Inseriranje v tem listu je naibolj priporočljivo, ker je ta list na bolj razširjen. — Naročnina na obe izdaji K 4’—, samo na jutranjo K 2 40, samo na večerno K 2'— na mesec. Trgovske inserate računa po 40 v petit vrsto. V. Naslov lista je: »ILLAVORATORE* Trst. — tš "u' ~ p* j F. BATJEL mmmmmmmrn Pr®J v GOilCl. ^ Llubllana, Stari trg 28 Moška In ionska dvokolesa Se s staro pnevmatiko šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električna žepne svetilke. Najboljše baterije. Posebno nizka cena za preprodajalce. Mehanična delavnica na Starem trgu it. 11. .................. Občno konsu društvo v registr. zadr. z om. zav. Trgovina s špecerijskim manu-fakturnim in konfekcijskim blagom, obuvali, opajnimi pijačami. — Pisarna v Idriji štev. 446. — Prodajalne: Centralna v Idriji. Podružnice: Na Brusovšu in Podgorami v Idriji in v Spodnji Idriji, Lastna posestva, valjčni mlin. Pristopnina znaša 2 K, delež 40 K. ■luiiiiiiiiiuiaHiigMSHiiiiuiiiimiimiiiHiHinimmoiiiuiia Splošno kreditno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani. Hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu se obrestujejo po 4 */* */0 od dne vloge do dne dviga. Na razpolago so domači hianilniki. Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila se dajejo na hipoteke, zastavna pisma, osebni kredit, vrednostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji. Menice se eskomptujejo po razmerju bančne obrestne mere. Telefon it. 120. Cek-konto poštne hranilnice št. 45.156. Priporočajte in širite naš list NAPREJ “JEŠ: ? S« \ v Zagorju ob S. reg. zadr. z om. por. Zadruga Je najboljše aproviza* cifsho mesto, ki preskrbljuje t vsemi potrebščinami svoje člane po na najugodnejših cenah. (lan konzumnega društva lahko postane vsakdo. Vstopnina In delei sta razmeroma majhna. Delei se lahko odplačuje v rokih. [S: & IBS QDQOS__________________________________________ ^ D Najboljša in najcenejša zabava v Ljubljani je KINO CENTRAL 19 D □ Samo prvovrstni filmi! v deželnem gledališču. — Najboljši spored! D D D D Predstave v delavnikih ob 4., pol 6., 7. in pol 9. uri zvečer, v nedeljah in praznikih ob 3., pol 5., 6., pol 8. in ob 9. zvečer. —— = Spored od 22. decembra do 31. decembra: ■— = Velike božične predstave za otroke. Sobota 22. in nedelja 23. decembra Jezero-zrca^o. Krasen naravni posnetek. Doživljaji slav. detektiva Stuarta Webbsa. Na plavu. Teta iz Amerike. Veseloigra. Sobota 22. decembra ob 1|i4. pop., nedelja 23 dec. ob pol 11. dop., ob pol 3. in pol 5. popoldne. Predstave trajajo dve uri! Najlepši spored za otroke, kar jih je bilo doslej v Ljubljani. —— Tudi za odrasle užitek. —— Torek 25., sreda 26., četrtek 27.: Potovanje v Betlehem. Naravni posnetek. Niegova prva žena. Igrokaz v petih dejanjih po slav. romanu Henry Woode „ E a s t Lynne“. Sijajna uprizoritev 1 — Napeto zanimivo dejanje I Petek 28., sobota 29., pondeljek 31.: Cesar Viljem v Carigiadu. Krasne slike iz Carigrada. Zelnikov film! Rod premetencev. Po slavnem romanu Fedorja Zobelitza. Uspeh, kakršnega še ni bilo! V glavnih vlogah Friderik Zelnik in Lya Mara, članica poljskega narodnega gleda- D D D D lišča v Varšavi. Pri vseh predstavah najnovejša Saša Mester poročila. Krasni naravni posnetki. D D D D JADRANSKA BANKA PODRUŽNICA LJUBLJANA. Delniška glavnica: K 12,000.000. Rezerve: nad K 1,000.000. = CENTRALA: TRST. ... Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik,Zader. SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestu e po čistih 4°/o. Vloge na tekoči in Uro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd. in srečke c. kr. razr. loterije. ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- n inozemska mesta. DAJE PREDUJME: ua blago, ležeče v javnih skladiščih. PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslov: JADRANSKA. Telefon št. 257. ~