FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3, 23–28, LJUBLJANA 2011 COBISS 1.01 IZVLEČEK UDK 565.3:551.781.4(497.571) Eocenska rakovica iz Ćopija v osrednji Istri na Hrvaškem V prispevku je dokumentiran rakovičin karapaks, ki je bil najden v srednjeeocenskih – lutetijskih apnenčevih skladih blizu Ćopija v osrednji Istri na Hrvaškem. Karapaks z raz- meroma lepo ohranjeno morfologijo lobusov oziroma regij smo pripisali vrsti Lobonotus? euglyphos (Bittner, 1875). Ključne besede: rakovica, Decapoda, srednji eocen, lutetij, Ćopi, Istra, Hrvaška EOCENSKA RAKOVICA IZ ĆOPIJA V OSREDNJI ISTRI NA HRV AŠKEM EOCENE CRAB FROM ĆOPI IN CENTRAL ISTRIA, CROATIA V ASJA MIKUŽ 1 1 Dr., NTF – Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija, vasja.mikuz@geo.ntf.uni-lj.si ABSTRACT UDC 565.3:551.781.4(497.571) Eocene crab from Ćopi in central Istria, Croatia A crab carapace is documented that was found in Middle Eocene – Lutetian limestone beds near Ćopi in central Istria, Croatia. We attributed the carapace having a relatively well preserved morphology of lobes or regions to the species Lobo- notus? euglyphos (Bittner, 1875). Key words: crab, Decapoda, Middle Eocene, Lutetian, Ćopi, Istria, Croatia 24 VASJA MIKUŽ: EOCENSKA RAKOVICA IZ ĆOPIJA V OSREDNJI ISTRI NA HRVAŠKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 UVOD Pred sedmimi leti, točneje 2. maja 2004 smo pregledova- li kamnine ob cesti, ki povezuje zaselek Kukurini z višje ležečim zaselkom Ćopi (slika 1). Na blagem«S« ovinku, kakšnih 400 m od prvih hiš, je večji izdanek apnenca (slika 2), ki sodi v horizont »prehodnih plasti« srednje do zgornjelutetijske starosti (Čosović et al. 2008: 59, 63). Na večji prepereli površini tega apnenca smo našli več foraminifer, morskih ježkov, nekaj kamenih jeder mehkužcev in nekaj ostankov loforanin. Izstopala je najdba rakovice (Ćr-26) z razmeroma dobro ohranjenim karapaksom in zanimivimi površinskimi morfološkimi značilnostmi. Še istega leta smo primerek fotografirali in vse do zdaj iskali ustrezno literaturo za njegovo dolo- čitev. Medtem smo primerek založili in ga trenutno ne najdemo, tako da so nam ostale samo njegove fotografi- je. Ker rakovice takšne vrste nismo več našli, se moramo zadovoljiti s slikami in podatki o velikosti primerka iz Ćopija. Takšni razmeroma dobro ohranjeni ostanki eocen- skih rakovic so v Istri zelo redki. Zato smo se odločili za predstavitev karapaksa iz Ćopija. V tem najdišču so ugotovljene še nekatere druge oblike dekapodnih rako- vic. Mislimo, da je smiselno predstaviti vse boljše najdbe artropodov. Slika 1. Geografski položaj najdišča Ćopi v Istri Figure 1. Geographical position of the site Ćopi in Istria PALEONTOLOŠKI DEL Sistematika po: Schweitzer et al., 2007a,b Classis Malacostraca Latreille, 1806 Ordo Decapoda Latreille, 1802 Subordo Brachyura Latreille, 1802 Sectio Heterotremata Guinot, 1977 Superfamilia Xanthoidea Mac Leay, 1838 Familia Tumidocarcinidae Schweitzer, 2005 Genus Titanocarcinus A. Milne-Edwards, 1864 Bittner-jev primerek (1875: Taf. 2, Figs. 6a-6b) je opisan kot Titanocarcinus euglyphos zato je prav, da za- pišemo tudi nekaj o rodu Titanocarcinus. Glaessner- jevi (1969: R522) zapisi kažejo, da je rod Titanocarcinus ugotovljen samo v Evropi, v zgornjekrednih, eocenskih in miocenskih skladih. Via (1970: 420) navaja različne vrste iz raznih geoloških obdobij: Titanocarcinus serra- tifrons A. Milne-Edwards, 1864 iz zgornjekrednih pla- sti Belgije, T. euglyphos Bittner, 1875 iz lutetijskih plasti Benečije v Italiji, T. raulinianus A. Milne-Edwards, 1864 iz lutetijskih Italije, Francije in Madžarske, T. ver- rucosus (Schafhäutl, 1851) iz lutetijskih Nemčije (Ba- varske), T. elegans Lörenthey-Beurlen, 1929 iz zgornje- eocenskih skladov Madžarske in T. kochi Lörenthey, 1898 iz enako starih plasti Madžarske in Italije (Sicili- je). Schweitzer et al. (2007a: 281) pišejo, da lahko k rodu Titanocarcinus, ki je živel od krede do eocena, prištevamo samo šest vrst: T. serratifrons, T. briarti, T. decor, T. faxeensis, T. raulinianus in T. subellipticus. Vse ostale vrste, ki so bile pripisane temu rodu, sodijo drugam. Genus Lobonotus A. Milne-Edwards, 1864 Lobonotus? euglyphos (Bittner, 1875) Tab. 1, sl. 1a-1b 1875 Titanocarcinus euglyphos nov. spec. – Bittner, 35 (95), Taf. 2, Figs. 6a-6b 25 VASJA MIKUŽ: EOCENSKA RAKOVICA IZ ĆOPIJA V OSREDNJI ISTRI NA HRVAŠKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 Slika 2. Najdišče rakovičinega ostanka blizu vasi Ćopi v Istri Figure 2. The site of crab remain near village Ćopi in Istria Fotografija (Photo): V. Mikuž, 5. december 2006 1983 Titanocarcinus euglyphos Bittner, 1875 – Busuli- ni et al., 66, Tav. 3, Fig. 1 1994 Titanocarcinus euglyphos Bittner, 1875 – Beschin et al., 189, Tav. 9, Fig. 2 2007a »Titanocarcinus« euglyphos – Schweitzer et al., 282-283, Figs. 1A, B, D Material: En primerek Ćr-26 (tab. 1, sl. 1a-1b) iz lu- tetijskih apnencev blizu Ćopija (slika 2) v osrednji Istri. Ohranjena je hrbtna stran karapaksa. Opis: Karapaks je ploščat, subkvadratne do krogla- ste oblike, dolžina in širina karapaksa sta približno enakih velikosti. Frontalni rob je kratek, raven do pol- krožen s štirimi trnastimi izrastki. Na levi in desni po- lovici anterolateralnega robu je videti še nekaj trnov, morda so bili po štirje. Orbite so slabo ohranjene in ne- izrazite. Površinske morfološke regije so na karapaksu kar izrazite in dobro ohranjene. Zelo izrazita je cervi- kalna brazda. Trapezoiden mezogastrični del se zajeda med oba protogastrična dela, na katerih je več grbin in izrastkov. Na kratkem in ravnem posteriornem ali ab- dominalnem robu so v vrsti nanizani enako veliki voz- ličasti izrastki. Tabela 1. Velikost primerka (Ćr-26) vrste Lobonotus? euglyphos iz Ćopija in primerjava s primerki iz Benečije v Italiji Table 1. Size of specimen (Ćr-26) of Lobonotus? euglyphos from Ćopi and comparison with specimens from Veneto in Italy Primerek Specimen Dolžina Length mm Širina Width mm Av torji Authors Ćr - 26 35 37 ta prispevek this study Taf. 2, Figs.6a-6b 18 22 Bittner 1875 Tav. 3, Fig. 1 13 max. 26 15 max. 23 Busulini et al . 1983 Tav. 9, Fig. 2 12,6 max. ? 14,4 max. 21 Beschin et al . 1994 Pripombe: Primerki, ki jih predstavljajo Bittner (1875), Busulini et al. (1983) in Beschin et al. (1994) so precej manjši od primerka iz Ćopija. Schweitzer et al. (2007a: 283) pišejo, da ima Bittner-jev primerek (1875) vrste Titanocarcinus euglyphos šest frontalnih trnov, kar ni značilnost rodu Titanocarcinus. Nobena oblika tega rodu nima šest trnov na frontalnem delu ka- rapaksa, vse imajo po štiri trne. Isti avtorji (Schweitzer 26 VASJA MIKUŽ: EOCENSKA RAKOVICA IZ ĆOPIJA V OSREDNJI ISTRI NA HRVAŠKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 et al. 2007a) še mislijo, da vrsta T. euglyphos ne pripada rodu Titanocarcinus in da sodi k drugemu rodu, najver- jetneje iz družine Pilumnidae. Karapaks iz Ćopija je v nekaterih morfoloških ele- mentih, predvsem po oblikovanosti anteriorno-lateral- nega dela in razporeditvi lobnih regij na karapaksu po- doben vrsti Titanocarcinus aculeatus Busulini, Tessier in Visentin, 1984, ki so jo ugotovili v eocenskih skladih Benečije. Zelo opazna razlika med njima je v številu iz- rastkov oziroma trnov v anteriornem delu karapaksa in v razmerju med širino in dolžino karapaksa. Karapaks italijanske vrste je bistveno širši, pri primerku iz Istre sta širina in dolžina karapaksa skoraj enaki. Schweitzer et al. (2007a: 293) pišejo, da italijanska vrsta rakovice T. aculeatus (Busulini, Tessier & Visentin 1984) zaradi določenih morfoloških značilnosti izstopa in ne pripada rodu Titanocarcinus, temveč najverjetneje k povsem no- vemu rodu. Busulini, Tessier in Visentin (1984: 109) pišejo, da je največja razlika med rodovoma Titanocarcinus in Lobonotus prav v razmerju med širino in dolžino kara- paksa, ki je pri rodu Titanocarcinus zelo očitna, pri rodu Lobonotus pa je skoraj ni. Ker smo prav to opazili pri karapaksu iz Ćopija, potem istrska rakovica najverjetne- je pripada rodu Lobonotus? Če primerjamo primerek vrste Lobonotus mexicanus Rathbun, 1930, ki ga prika- zujejo Schweitzer et al. (2007b: 11, Figs. 4F-4G) s pri- merkom iz Ćopija , lahko opazimo tudi določene podob- nosti karapaksov obeh rakovic. Karapaks iz Ćopija je v marsičem podoben tudi primerku vrste Titanocarcinus raulinianus Milne Edwards, ki ga prikazuje Lörenthey (1903: 113, Taf. 2, Figs. 1a-1b). Stratigrafska in geografska razširjenost: Bittner (1875: 35) je opisal novo vrsto kot Titanocarcinus eu- glyphos. Bittner (1875: 46) predstavlja primerek iz eo- censkih tufov najdišča Val Ciupio, zahodno od Vicenze. Busulini et al. (1983: 67) opisujejo primerke iz srednje- eocenskih skladov najdišča Cava Main (Arzignano) na območju Benečije (Veneta). Beschin et al. (1994: 189) jo predstavljajo iz najdišča Cava “Boschetto” di Nogarole Vicentino, primerki so bili najdeni v zgornjem delu spo- dnjelutetijskih plastnatih tufov, v coni z vrsto Nummuli- tes obesus in v spodnjem delu srednjelutetijskega člena, v coni z Nummulites beneharnensis. Po podatkih istih av- torjev je bila ta rakovica najdena še v dveh najdiščih Ci- upio di San Giovanni Ilarione in Cava “Main” di Arzi- gnano v Venetu, torej je najdena samo v Benečiji. ZAKLJUČKI Primerek iz Ćopija smo pripisali obliki Lobonotus? eu- glyphos (Bittner, 1875). Zavedamo se, da je rodovna uvr- stitev dvomljiva in nezanesljiva. Morda rakovica celo ne pripada Bittner-jevi (1875) vrsti euglyphos. Karapaks istrske rakovice je precej večji (tabela 1) in nekoliko dru- gačen od prvoopisane Bittnerjeve vrste euglyphos. Mor- fologija lobusov in regij na karapaksu istrske rakovice je podobna še nekaterim drugim eocenskim dekapodnim oblikam. Ker smo našli samo en nepopoln primerek ta- kšnega rakovičinega karapaksa in ker nimamo ustre- znega primerjalnega materiala, je točnejša determinacija praktično nemogoča. Vseeno pa mislimo da je prav, da strokovna javnost izve, kakšne oziroma katere rakovice so se že našle v sre- dnjeeocenskih – lutetijskih apnenčevih skladih Istre in da jih ne hranimo anonimne ter skrite v zaprašenih pre- dalih šolskih, muzejskih ali zasebnih paleontoloških zbirk. CONCLUSIONS Eocene crab from Ćopi in central Istria, Croatia We attributed the Ćopi specimen to the form Lobono- tus? euglyphos keeping in mind that the taxonomic attri- bution is questionable. It is possible that the crab does not even belong to Bittner's (1875) species euglyphos. The carapace of Istrian crab is considerably larger (plate 1) and somewhat different from the firstly described Bittner`s euglyphos species. Morphology of lobes and re- gions on carapace of the Istrian crab resembles also some other Eocene decapod forms. As only a single in- complete specimen of the crab carapace was found, and we do not have at disposition the appropriate compara- tive material, a more detailed determination has not been possible. In spite of this we consider appropriate to keep the professional public informed on crabs found in Middle Eocene – Lutetian limestone beds of Istria, and not keep the material anonymous and hidden in dusty drawers of school, museum or private paleontological collections. 27 VASJA MIKUŽ: EOCENSKA RAKOVICA IZ ĆOPIJA V OSREDNJI ISTRI NA HRVAŠKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 LITERATURA - REFERENCES Beschin, C., Busulini, A., De Angeli A. & G. Tessier, 1994: I Crostacei Eocenici della cava »Boschetto« di Nogarole Vicentino (Vicenza – Italia settentrionale). Lavori – Soc. Ven. Sc. Nat. (Venezia) 19: 159-215 + (Tav. 1-11). Bittner, A., 1875: Die Brachyuren des Vicentinischen Tertiärgebirges. Denkschriften mathem.-naturwiss. Cl. Akad. Wiss. (Wien) 34: 3–46 (63-106) + Taf. 1-5. Busulini, A., Tessier, G., Visentin, M., Beschin, C., De Angeli, A. & A. Rossi, 1983: Nuovo contributo alla cono- scenza dei Brachiuri eocenici di Cava Main (Arzignano) – Lessini Orientali (Vicenza) (Crustacea, Decapoda). La- vori – Soc. Ven. Sc. Nat. (Venezia) 8: 55-73 + (Tav. 1-3). Busulini, A., Tessier, G. & M. Visentin, 1984: Titanocarcinus aculeatus nuova specie di Brachiuro nell`Eocene del Veneto (Crustacea, Decapoda). Lavori – Soc. Ven. Sc. Nat. (Venezia) 9 (1): 107-117 + (Tav. 1-3). Čosović, V., T. Marjanac, A. Moro & V. Premec-Fuček, 2008: Paleogenski sedimenti Istre i podmorja, njihova ra- znolikost i rasprostranjenost. Acta Bullearum (Buje) 2: 57-66. Glaessner, M. F., 1969: Decapoda. In: R. C. Moore (Editor), Treatise on Invertebrate Paleontology, Part R, Arthro- poda 4. The Geological Society of America, Inc. and The University of Kansas (Lawrence): R399-R533. Lörenthey E., 1903: Neuere Beiträge zur Tertiären Decapodenfauna Ungarns. Math. Naturwiss. Berichten Ungarn (Leipzig) 18: 98-120 + Taf. 1-2. Schweitzer, E., Artal, P., Bakel, van B., Jagt, J. W. M. & H. Karasawa, 2007a: Revision of the genus Titanocarci- nus (Decapoda: Brachyura: Xanthoidea) with two new genera and one new species. Journal of Crustacean Biology (Lawrence) 27 (2): 278-295. Schweitzer, C. E., Feldmann, R. M., González-Barba, G. & V . Ćosović, 2007b: Decapod crustaceans (Brachyura) from the Eocene Tepetate Formation, Baja California Sur, Mexico. Annals of Carnegie Museum (Pittsburgh) 76 (1): 1-14. ZAHV ALE Zahvaljujemo se mag. Matiji Križnarju za posredovanje določene strokovne literature, zaslužnemu profesorju dr. Simonu Pircu za prevode v angleščino, sodelavcu Mari- janu Grmu pa za tehniško in računalniško podporo. 28 VASJA MIKUŽ: EOCENSKA RAKOVICA IZ ĆOPIJA V OSREDNJI ISTRI NA HRVAŠKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 1 – PLATE 1 Sl. 1a Lobonotus? euglyphos (Bittner, 1875); hrbtna stran karapaksa, Ćopi, x 1,3 Fig. 1a Lobonotus? euglyphos (Bittner, 1875); dorsal view of carapace, Ćopi, x 1,3 Sl. 1b Isti primerek slikan pod drugačnim kotom in umetni osvetlitvi, Ćopi, x 1,4 Fig. 1b The same specimen photographed under different angle and artificial lighting, Ćopi, x 1,4 Foto (Photos): V. Mikuž