Tema Avtor* 125 Glasnik SED 64|2 2024 * Barbar a Iv ančič K utin, dr . lit er ar nih v ed, znans tv ena sodela vk a, docentk a, ZR C S AZU , Inštitut za slo v ensk o nar odopisje; barbar a.iv ancic@zr c-sazu.si. ** Zor a Slivnik P a v lin, univ . dipl. e tnologinja in pr of. slo v ensk eg a jezik a s knjiže vnos tjo, v odja Delo vne sk upine za s tr ok o vne ses t ank e in ek sk ur zi je pr i SED; zor a.slivnik@gma il.com. V času burnih migracijskih tokov in ob mnogih perečih globalnih izzivih sodobne družbe so naše vezi in medse- bojna poznavanja še toliko pomembnejša, je sporočalo vabilo Slovenskega etnološkega društva, ki je med 6. in 9. septembrom 2023 organiziralo štiridnevno ekskurzijo k slovenskim skupnostim v V ojvodini. Tako se je skupina 35 potnikov, večinoma članov SED, odpravila v Sombor, Subotico, Vršac in Novi Sad, kjer smo spoznavali kulturno delovanje slovenskih društev ter se pogovarjali o dopolnil- nem pouku slovenščine, o težavah in izzivih društev pa tu- di o njihovih načrtih. Hkrati smo slišali pretresljive zgodbe posameznikov in njihovih družin o težkih zgodovinskih okoliščinah, ki so botrovale prisilnemu izseljevanju med drugo svetovno vojno ali priseljevanju po njej. Slovenci v Srbiji so sicer organizirani v 16 slovenskih društev, ki so se formalno vzpostavila šele po osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Večina je širše prepoznavna po aktivnem zdru- ževanju tam živečih Slovencev in njihovih potomcev ter po svojem kulturnem delovanju. Na pot smo se odpravili v zgodnjih jutranjih urah, nepre- spani, a dobro razpoloženi. Po nekaj težavah na meji smo se uspešno pripeljali do našega prvega cilja, značilne panon- ske vasi Doroslovo, kjer smo si ob imenitnem strokovnem vodenju srbske kolegice ogledali etnološko značilno hišo z manjšim muzejem. Pot smo nadaljevali do prelepega Som- borja, obraslega z visokimi in bogatimi krošnjami dreves, si ogledali staro mestno jedro z značilno panonsko arhitekturo in se sprehodili skozi cvetlično tržnico. Pot smo nadaljevali proti bližnji Subotici, kjer smo se ob večerji srečali s člani Društva Slovencev Triglav Subotica in se v značilni lokalni gostilni – ob pozdravnih nagovorih in obilni večerji, zači- njeni z lokalno glasbo – družili pozno v noč. Naslednje jutro in dopoldne smo preživeli v čudovi - ti dvorani Gimnazije Svetozar Marković, kjer je potekal strokovni mednarodni posvet o prepletanju elementov kulturnih dediščin z naslovom Materialni in nematerial- ni elementi rokodelstva. Po uvodnem glasbeno-kulturnem programu in pozdravnih nagovorih predstavnikov gostite- ljev in gostov – predsednika Društva Slovencev Triglav Igorja Raceta, predsednice in podpredsednice SED Tanje Roženbergar in Alenke Černelič Krošelj – se je zvrstil niz zanimivih referatov o življenju skupnosti in rokodelskih aktivnostih. Rut Zlobec je predstavila raziskovanje sloven- ske rokodelske tradicije pri dopolnilnem pouku slovenšči- ne, Mirjana in Edvard Kirbus, člana Društva Slovencev Triglav Subotica, pa slamarsko delavnico, ki jo prav tako izvajajo pri omenjenem pouku. Sledil je sklop o nesnov- ni kulturni dediščini in rokodelskih praksah, v katerem je Tanja Roženbergar opisala seznam rokodelskih panog, Alenka Černelič Krošelj in Polona Rigler Grm pa vlogo regionalnih muzejev. Barbara Ivančič Kutin je predstavila zbiranje pripovednega izročila med Slovenci in njihovimi potomci v Srbiji za zbirko Glasovi. Po posvetu, ki se je zaključil s čustvenim petjem prisotnih, so se izoblikovale pobude, predlogi in želje po prihodnjem sodelovanju. Sledil je voden ogled mestnega jedra Subotice, S TR OK O VN A EK SKURZIJ A SED V V OJV ODINO Sombor , Subo tica, V ršac in No vi Sad, 6.–9. okt ober 2023 Dr uštv ene s tr ani Barbar a Iv ančič K utin* in Zora Slivnik P a v lin** Člani SED v Dor oslo vu (f o t o: Iv ank a P očk ar , 6. 1 0. 202 4). Sombor (f o t o: Iv ank a P očk ar , 6. 1 0. 202 4). Glasnik SED 64|2 2024 12 6 Dr uštv ene s tr ani Barbar a Iv ančič K utin in Zor a Slivnik P a v lin mestne hiše in znamenite sinagoge, ki je edina ohranjena stavba za judovsko bogoslužje na svetu iz časov madžarske secesije. V letih od 1901 do 1903 jo je zgradila cvetoča, v Subotici živeča judovska skupnost. Stavba poudarja dvojno madžarsko-judovsko identiteto svojih graditeljev. Preostanek dopoldneva, ki se je kmalu prevesil v popol- dne, smo preživeli ob idiličnem jezeru Palić, kjer smo občudovali neokrnjeno naravo in poslušali o bogati zgo- dovini teh krajev, ki jih je med drugim omenjal že Matija Korvin (vladal je med letoma 1458 in 1490). Že v mraku, ob čudovito obarvanem sončnem zahodu, ki je zaznamo- val spokojno ravnino pokrajine, smo prispeli v Vršac, kjer smo se po starih in zavitih ulicah odpravili do znanega go- stišča. Ob prijazni dobrodošlici so nam postregli z lokalno hrano in nas razveseljevali z domačo pesmijo in glasbo. Zadnji dan naše »rajže« smo se po zajtrku odpravili v 15 kilometrov oddaljeno vas Gudurica, kjer smo si ob toplem sprejemu predstavnikov slovenskih skupnosti in nekaterih domačink in domačinov, ki še živijo v vasi in govorijo slo- vensko, ogledali manjši muzej in razstavo. Ta je nastala v sodelovanju z Rokodelskim centorom Ribnica pod vod- stvom Polone Rigler Grm in opisuje zgodbo družine, ki se je v Gudurico priselila novembra 1945. Življenje Sloven- cev, ki jih je takratna oblast po drugi svetovni vojni nase- lila v to vas (večinoma so bili iz Bele krajine), je nazorno opisal kustos muzeja, potomec tam naseljenih Slovencev, in v pripoved vpletel zgodbo svoje matere, ki je v V ojvo- dino prišla s starši kot nekajmesečni dojenček. Novem- bra 1945 je vas Gudurica zaživela, naselilo jo je okoli 60 številčnih slovenskih družin. Vsak družinski član je dobil po hektar rodovitne zemlje, ki so jo pridno obdelovali do leta 1980, ko se je začela vsesplošna kriza oz. razprodaja zemljišč. Sprehod po starem vaškem jedru s slovenskimi imeni ulic in z nekaj bogato okrašenimi pročelji stavb, ki so danes zapuščene in propadajo, priča o nekdanjem go- spodarskem razcvetu in poznejšem zatonu kraja. Sledilo je izjemno gostoljubno srečanje na tradicionalni prireditvi Naša slovenska potica Društva Slovencev Ku- la Vršac, v katerem je sodelovalo več društev Slovencev iz vse Srbije. Po pogostitvi z lokalnimi jedmi in pokušino žganjekuharske produkcije so pripravili tudi degustacijo slovenskih potic in razglasitev najboljših. Muzej v v asi Gudur ica (f o t o: Iv ank a P očk ar , 8. 1 0. 202 4). Glasnik SED 64|2 2024 127 Dr uštv ene s tr ani Barbar a Iv ančič K utin in Zor a Slivnik P a v lin Po prijetnem in veselem druženju smo si ogledali še Ku- lo Vršac, od koder se z razglednega stolpa vidi dobršen del Banata, nato pa smo se preko panonske ravnice ob sli- kovitem sončnem zahodu odpravili v Novi Sad, kjer smo prenočili. Dopoldne smo se srečali s Slovenci iz Društva Slovencev Kredarica ter si v njihovih društvenih prostorih ogledali kratek dokumentarni film o društvu in se spoznali z nekaterimi zaslužnimi člani skupnosti. Pripravili so nam voden ogled starega mestnega jedra, nato pa še Petrova- radinske trdnjave, ki se bohoti na 40-metrski vulkanski plošči na desnem bregu Donave. Je ena največjih trdnjav v Evropi in je priljubljena izletniška točka, saj ponuja lep razgled na okolico, Donavo in Novi Sad, in prijeten spre- hod med številnimi galerijami lokalnih umetnikov. Kosili smo v znani gostilni ob vznožju trdnjavske vzpetine tik ob reki. Tokrat so nam ponudili ribje specialitete iz Donave, ki so bile res odlične. Po kosilu smo se poslovili od V oj- vodine in se mimo Fruške gore odpeljali proti mejnemu prehodu, zatopljeni v svoje misli ter obogateni z novimi poznanstvi, spoznanji in čudovitimi vtisi. Ob gostoljubnih postankih, kjer so nas sprejeli Slovenci, je treba še posebej omeniti vlogo učiteljice dopolnilnega pouka slovenščine v V ojvodini Rut Zlobec, ki je pomaga- la pri organizaciji ekskurzije. Da obstaja dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga financira slovenska država, do takrat marsikdo ni vedel. Brez prizadevnih učiteljic in uči- teljev, ki se vse dni vozijo iz kraja v kraj, kjer poučujejo slovenske otroke in odrasle materni jezik in kulturo, pa dopolnilni pouk ne bi bil izvedljiv. Dodana vrednost stro- kovne ekskurzije je bilo vodenje Polone Senčar iz agencije Maona, ki nam je z natančnostjo in zavzetostjo predajala svoje vedenje o zgodovini in kulturi krajev, ki smo jih obi- skali ali se peljali mimo. Ekskurzijo je sofinanciralo Slo- vensko etnološko društvo, posveta v Subotici in Novem Sadu pa je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo. Dv or ana Gimnazi je Sv e t ozar Mar k o vić, ki je gos tila posv e t SED o r ok odels tvu (f o t o: Iv ank a P očk ar , 7 . 1 0. 202 4). Člani Dr uštv a Slo v ence v Kr edar ica No vi Sad in Slo v ensk eg a e tnološk eg a dr uštv a (f o t o: Iv ank a P očk ar , 9. 1 0. 202 4).