GOSPODARSTVO  V  SVETU
Industrijska demokracija na Švedskem in Norveškem
Skandinavske države, a zlasti Norveška in Švedska nudijo v povojnih letah obilico dejslev in odnosnv, Id nam omogo<ba.jo npremljanje njihovega sistema v celoti in nekatcrih posanie-»nih iJistitucaj, bakor so planiranje, reševanje vprašanja brcz. poselnosti, socialno »avarovanje, krepitev samoupravnih teles (oban) itd.
Najbolj zanJmiv pojav je vsekabttr tiapor jijShovih social. dfmohratskih strank t reševanju vprašanja aktivne udeleibe proizvajalcev v gospodarstvn, kar je posletiJca vse Teijega upoštevanja felovcškcga faktorja j>ri pospeševanja delovne pro-uvodnotfU.
To vprašanje je postalo pe-reče skooraj v vseh dižavah na svetu. Skandinavija pa daje Bvoj lasten piispevek.
Socialdemokratski stranki r^a Norveškem in Svedskem raz-glašata v svojem programu za evoj oilj zgraddtev eorfalizma in mendita, da niuna praksa pe-Ije prav tja. Nimamo namena ocenjevali. Tu bomo samo raz-Iožili sedanjo fazo »industrijske demokracije«, kakor tam ime-nujejo dejavnost teles, ki so bi.la usta-novljen^. da bi aktivi-zirala delavce v prodzvodnji.
Na Svedskem in Norveškem so takoj po vojnd ustanovilj v sk-)edu z njihovim progra.mom ekonomske demokracije volilna telesa ali tako jmenovane »to-varaiške odbare« alj »komiteje« v velikem številu podjetij. T-i bomiteji &o doslej preživelj več raznih faz. V zatelku so U> biU k-omiteji za notranje iniorma-cije z zelo ozkim delovndm okviirom, uetanovili pa so jib. delodajalci. Preko njih &o dclo-diajalci želelj zaJnteresdrati de-lavce za pospešiiev proizvodne-ga procesa — liste. kiso dajaK koriLtne,predtoge so naigrajeva-li s premijamni. Tioda delavcj niso hiH zadovoljni s takimi komiteii, ker so meniili, da s svojimi predlogi pomagajo sa-mo kapital:cstu 5n Tnu ra^em te.ga prepuščajo pravico, da sara sklene. ali bo kak predlog na-giradU ali ne. Delavci niso imeli miožnoisti, da se sernamjo s ce-lotnim proizvodnim procesom podjetja, niti jim delodajalec m bil dolžan dajata kakTŠng koK obvestila.
Kmalu so kornjteji za Infor-ma-cije postali preozki za tcžnje delavcev k čim aktiivne.iši ude-ležhi v delu kcnmiteia. Niso h.o-te-li biti samo predlagalci novih metod ali racionalizacij, temve* 6O želelj dob.it i vpogled v celot-ni splošni položaj pod.ietja. ka-kior se dogaia na skupštinah deina^ariev. SH so Se dlje, kex eo menjili, d*a morajo delavca pirejemati delež povefanega do-hodka, ka bj nasta7 zaradi nj:-hovih predlogov. Ko so videli, kam peliejo napori delavcev, so se delodajaKi poizkušali usp>reti. Toda zaradi vpUva sin-cHkafov 'n socJa]demokratsk.ih stra.nk v teh državah ie ven-darl^ prišlo čj> formipanja no-vih itovarniiških odborov. To je bi.lo <Jo.3eženo v sporazumu med združenjem delodajalcev in s.in-dikalno zvezo.
Na Norveškem so tak spora-zum podplsalj konec leta 1M5, kasneje pa so ga dopolnjevali v sept-embru 1950 in jjilija 1954. Na   SveUskara  so ga   podpdsali
avgusta 1646, Zanimivo je, da je bila ustanovitev teh odborov v obeh državah sporazumna. Dejstvo, da odborov n.iso for-mirali na osnovi zakonskih predpisov, priča o tem. da vla-de v teh državah že vedno aiso spo&obne sklepati o tako bu-tve-nem vprašanju, kakor je oblika udeležbe delavcev v upravlja-nju  gospodarrstva.
Orgonizacijska struktura tovarniških odbotov
Osnovna karakteristika for-miranja teh odborov je načelo prcstovoljnosti. Odboiri nasia-ne-jio namreč samo tam, kjer je bil dosežen sporazum med sin-dikatom in delodajalci, v spo-razumih med centralnimi orga-nižacijamj pa je določeno mi-nimalno šievil0 zaposJenih v podjelju, da bx se sploh liahko formiral odbor. Na Svedskem je to šte^r.ilo 25 delavcev, na Norveškem pa 50. OcJbori se formiraio tako. da delavci Ln uslužbencj volijo svoje zastop-ntke, uprava pa postavlja svoje. Razmeirje med predstavniki je tako, da jdh delavci in usluž-benci dajo isto število kakor uprava podjetja. To število je 3 : 3 ali 5 : 5, kar je odvisno od števila zaposlenih. Vsi de-lavci imajo vol.ilno pravico, funkcije člana odbara pa tra-jajo 2 leti. Predsednika in se-kre^aria odbora volijo zdaj za-Etopnikj uprave, zdaj zastopnifei delavcev dn  uslužb&ncev.
Sistem tovariuških odborov je v teh državah danes že zelo razširjen. Konec leta 1&*7 je bjlo na Svedikem samo 500 to-vamiških odborov. Leta 1948 se je njihovo število hitro pove-čalo na 2.000, kraalu za tem pa ne 4.000. Na Norvežkem so da-nes tovairnišk,i odbori v vseh ta-stih podietjih, k; imajo več ka-kor 50 zapoalenih.
Glede organizacijskega d2;po-polnjevanja sistema 'e Ncrve-ška pred drugimi skandjnavski. mi državanrN. Razen posebn.ih komitejev v no-rveškšh tovarnah imajo tudj Deželaj svet za pro-izvodne lcomiteje. Vsi tovarni-ška kom.itej: morajo dvakrat na delu. Finansiranje dejavnosti tega sveta omogočata sindikalna zveza in združenje clel-odajal-cev. Svet lahko prejema denar. tio podporo posameznih Uwam in pomoč nj.ihovdh strokovnja-kov v vs«h tdsti-h prim^rih, ka-dar meni, da je potrebno. De-javnost sveta obsega vodstvo organizacije, usposabijanje Sla-nev tovaTniških odiborov in usmevj{in.ie nj.ihovega d?la. Do-slej  pa  se   je   dejavoast  sveU
omejevala na skrb za uresni-ie-vanie sklepov tovarniških ko-mitejev v pnimeru kršitve spo_ razuma. Ker se svet sestoji ™ 6 zastopniikov sindikatov in 6 zastopnikov delodajalcev, po-kldčejo v spornih primenih kot arbitra predsednika sodišča za delovne odnose.
¦ Delokrog tovamiškib odboiov
Osnovna karakteristika teh teles je v tem. da imajo onfor-mativen an posvetovalen zna-čaj. Xo tudj določa njihovo ce-lotno dejavnost. Predvsem raz-pravljajo o orientacijsteih :n ^aupnih poročiiiih uprav posa-meznah podjetij, o ekonomsfch pogojih podjetja in o položaju ustrezne panoge. prj čcmer o$-bori lahko formuli.rajo svoja Etaližča dn predloge. Na Nor-veSkem objavljajo taka poroL"i-la vsak tretja mesec. V njih mora uiprava podjetja objav.itl podatke, ki jih normalno daieio delni^arjcm na letnih občnah zbonih. Preko teh odborov prej-m^jo driavci informaciie o vseh tistih vprašanjih, ki niso stro-kiovna skrjvnost. Razen tega razpravljajo odbori o vprašanju
učinkovitejše proizvodnje, o socialnih. uk.repih in o zavaro-vanju. o strokovnem usposab-lja.nju delavcev itd. Temeljna vprašanja, k.akor so delovni ias in plaie, ne sodjjo v deiokrjg komileja. Po sporazumu je na Norveškem dana možnost, da v odboiru zelo na splošno in samo v izjemrvih primerih lahko di-skutirajo o morehitnl uved-bi novega sistema plač.
Ceprav je dejavnost tovarni-ških odborov še vedno v prvem raevoju, konkretni rezultati ja-sno kažejo na različne težnje delavccv jn delodajaleev. Videti je, da s« delodajalci ne morejo sprijazniti z dejstvom. da de-lavci in uslužbencj v tovarni-ških ko.7n.itejih pričenjajo zasto. pati odločnejše zaht«ve po več-jiih pravicah v tovarnjskih od-borih. Hkrati pa delavcj niso povsem prepmičani. da lahko uresničijo svoje interese s takš_ nimi tovarniškimi odbori. ka-krSai so danei. V sindikalnih publikacijah, ki se ukva.rjajo z delom tovarniških odboirov, zla-sti na Svedskera, zelo ostro na-stopajo proti težnjam deloda-jalcev. da b.i zadušiLj delo to-varniških odbarov. Vodilj so celo  kampanjske  akcije, —  na
prtoner s parolo »aktivni tovar-niški odbori« — v kat&r.ih so izkoristili vsa prop^gandna sredstva za aktivizacijo tovac-niških  odborov.
Za sedaj je težnja jasna: i* leta v lelo postajajo tovarnišfcl odbori čedalje bolj populanii, xahf*ve delavcev v teh odborih pa so vedno boli daljnosežne in fedalie bolj odkrite. V.ideti je, da smo na povsem novem pr.izori5ču borbe razrednih in-teresov. ki se dokaj razlikuje od prejšnjih, klasičnih oblik. Ziadnji podatki iz Norveške nas še bolj prepričujejo. da ni mo-goie ostati na začetku. Na d«-želni konferenc; sindikata 3e-lavcev železarske in kovinarske induBtrije. kt je bJla konec ju-nija, so postavili zahtevo. naj tova.rništo, odbori dobijo značaj organa s pravic-o soodiočanja v ¦upravljanju podjetja. Ta sindi-kat ima na Norveškem naiveč članov  —  ima  i'h  okoli   60.000.
Ce te oblike gledamo v okvi-ru celotnega pfosrama delav-skih strank v Skandinaviji. po-tem vsekakor naletimo na ce-loto. lci je lahko zanim:va "a razlskovanje In informativno zasledovanje.
L. Sekuloska