344
Suhe češplje močno iskano in dragoceno blago.
„Novice" so uže mnogokrat priporočale, naj se veči pozor obrne na pomnoženje in sajenje češpljevih dreves, pa tudi na napravo dobrih sušilnic. Znano je sploh, da to drevje pri nas lepo in čvrsto raste, pa tudi zlasti po goricah rado rodi. Znano je tudi, da njeno sadje je priljubljeno ravno tako prostim kakor razvajenim ustam, bodi surovo ali kuhano; tudi se lahko v denar spravi, ker se ga po svetu zlasti po bolnicah in na brodovji mnogo potrebuje.
A vendar-le se malokdo češpljereje toliko popri-jemlje, kolikor mu posestvo priložnosti daje.
Drevjiča mu ni treba daleč okoli iskati. Stara drevesa odganjajo iz korenik veliko mladik, katere za par let v dobro zemljo presajene lep sadež dado in tudi na stanovitno mesto presajene kmalu obrode.
Lotimo se tedaj kolikor mogoče češpljevega drevja, katero nam v kratkem obilo povrne ves trud, in naši nasledniki nam bodo hvaležni za to.
Al še nekaj je pri tem opomniti. Kdor boče suhe češplje lahko in po dobri ceni prodajati, naj jih ne suši na jamah, temveč v sušil nic ah (pajstebah), kjer prav nič dima do njih ne pride. Tako jih suše po nekaterih krajih, in lahko jih prodajo, — za zakajeno blago pa se ne d& dobra cena doseči.
Na zublu (plamenu) in dimu sušene češplje niso za bolnike sposobne zavoljo duha po dimu. Razloček v ceni je zmerom od 3 do 5 gold, pri 100 kilo , kakor kupci s tem blagom pripovedujejo.   V sušilnicah sušene
345
češplje (najboljša sušilnica, katera je na Nemškem in tudi v Avstriji uže precej razširjena, je dr. Lukas-ova sušilnica) se letos plačujejo po 14 do IG gold. Pač lepa cena! Naj ona spodbada posestnike, po priličnem prostoru zasaditi si kolikor mogoče češpljevega drev-jiča.  Plačila za mali trud ne bo mu treba dolgo čakati,
Jos. Keržič,
bivši slušatelj vino- in sadjerejske šole na Slapu.