Ob začetku šolskega leta »SiK Nekaj dni še in zopet se bodo odprle duri naših srednjih in tudi velikega dela ljudskib. šol na Sp. Stajerskem. Ob takem času naše ljudstvo začuti vso bridkost svojega položaja, v katerem se nahaja! Zaraan išfie naš kjnet v teh dnevili vrata, skozi katera bi popeljal svojega otroka, da bi ga storil deležnega dobrot, slovenskemu ljudstvu namenjenih šol. Srednje šole so na Spodnjem Stajerskem take, kakor da bi na tej zemlji stanoval izključno nemški narod. Le z največjo težavo smo si priborili slovenske paralelke na mariborski gimnaziji in nemško-slovenske razrede na celjski gimnaziii. Na Ptuju imamo deželno gimnazijo, ki pa je docela nemška in kjer je vsa vzgoja zagrizeno nemška. Kako se more storiti pri srcu našemu kmetu, 6e gre mlmo šole, namenjene za slovenski del Štajerske, kjer pa je pouk samo nemški, kjer je otrok slovenskih starišev tujec, pafi pa še nemški tujec šopiri kot domačin! Da se napolni za slovenske kraje namenjena deželna gimnazija, so sezidali nemški Studentenheim, v katerem od vseh vetrov Avstro-Ogrske nabirajo nemško dijake, in sicer navadno take, ki po drugih šolah ne niorejo izhajati. Sli6ne razmere vladajo v Gelju. Mariborska realka je otrokom našega slovenskega naroda skoraj popolnoma zaprta. Poučuje se le v nemšcini, In zato je število tistih slovenskih de&kov, ki študirajo na tem zavodu, prav majlino, in še tem se da dovolj in dostikrat čutiti, da se jih le nekako trpi. Vsled tega se dajo mnogoteri slovenski stariši zapeljati, da svojega slna na tej šoli vpišejo kot Nemca, češ, da bo boljše izhajal. ____ Zaman tudi obrača naše Ijudstvo ofii po slovenskih strokovnih in gospodarskih šolab, po poljedelskih, trgovskih in obrtnih šolali, in tako se v pašem ljudstvu utrjuje zavest, da je v krogu drugih avstrijskih narodoosti zapostavljeno in kruto zanemarjeno od poklicanih državnih in vladnih piniteljev. Take pritožbe se vračajo ob vsakem iiovem šolskem letu. Vračajo pa se tudi razni opomini. Slovensko ljudstvo, porabi tiste slovenske šole, ki jih imaš! Ne sili svojo deco v samonemške šole! Ravno te dni se klatijo okoli slovenskega kmeta, viničarja, obrtnika in delavoa agentje in priganjači za neniške šole. Njihova usta so polna hvale o blaženi nemščini kot ediiiozveličavnem jeziku. Njiliova srca pa prekipevajo sovraštva do slovenskega ljudstva in slovenskega jezika. Očetje in matere v okolici Celja, Maribora, pri Sv. Lenartu, v Poljčanali, v Laškem trgu, na Muti in kjerkoli so nemške javne in šulferajnske šole, ne dajte se preslepiti in ne prodajte slovenskih otrok tujcu! Znana vam je prislovica: ,,Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš". Gim veS jezikov kdo zna, tem bolje je za njega, tem lažje najde zaslužek. Mi pravimo: Dobro, učijo se naj slovenski otroci tudi nemško, pa v slovenskih šolali! Toda šulferajnske in druge samonemške šole izkljuCujejo slovenski pouk; v njih se otrokom ubija v glavo ie nemšcina, slovenska beseda je prepovedana. T'isti gospodje katebeti, kateri se trudijo, da bi se slovenski otroci vsaj najglavnejše krščanske resnice in molitvice naučili in molili v slovenskem jeziku, ker nemškega ne znajo, se tožijo pri vseli pristojnih in nepristojnih oblastih, 6eš, da so narodni hujskači. Take šole res niso učilnice, temveč mučilnice za mladino. Mladi razum se tu ne more razvijati, temveč se zatira, šo boli pa se zanemarja vzgoja srca. Kako bi naj tujenarodni ali nemškutarski učitelj vzgajal srca naše mladine, ko pa sam za slovensko mladino nima srca! Nemci sami so že preprifiani, da edino z nemšfiino ne izhajajo. Zato so izdali geslo: ,,Ufiimo se slovenski!" — Po srednjili šolali so za Nemce vpelja: li slovenšfiino kot prostovoljni predmet in prigovarjajo nemškim dijakom, na.i se ufiijo slovenski, 5e hočejo dobiti enkrat dobre službe. Kako se upošteva važnost in potreba slovenšfiine, se tudi vidi iz zasebnih slovenskih teCajev, kjer se nen^Ski mestni gospodje in gospodične prostovoljno in mnogoštevilno učijo slovenskega jezika. Nemci upoštevajo resnico pregovora: ,,Kolikor jezikov znaš, toliko Ijudi veljaš", za Slovenoe pa uveljavljajo šulferajnske in nemške šole načelo: U6i se samo nemšSine, pozabi in prodaj slovenščino, potem boš srečen in se ti bo dobro godilo na zemlji! — Kaka hinavščina in liudobija! Zatorej stariši, če bočete svojim otrokom dobro, ne dajte jih v šulferajnske in samonemške šole! Materni jezik je podlaga, na kateri mora sloneti prava vzgoja in na kateri se pridobiva vsakatero znanje, tudi znanje drugega jezika.