150 Izmenjave Trajnostni razvoj – kako trajnostni razvoj vzgajati, izobraževati, živeti v šoli? O avtorici Andreja Ahčin je ravnateljica Srednje šole in gimnazije na Biotehniškem centru Naklo. andreja.ahcin@bc-naklo.si 151 Izmenjave Povzetek Prispevek predstavlja konkretne korake za prehod na trajnostnost. Predsta- vljeno je, kako trajnostni razvoj živeti v instituciji, katera so ključna vpraša- nja, ki si jih moramo zastavljati. Preskok iz teorije v prakso je kompleksen proces, ki se ne zaključi. T udi ta proces traja. V prispevku je opisanih nekaj primerov praks implementacije ciljev trajnostnega razvoja v Biotehniškem centru Naklo (BC Naklo). Ključne besede trajnostni razvoj | akcijsko načrtovanje | proces | trajnostno učenje | evalva- cija 152 Trajnostni razvoj – kako trajnostni razvoj vzgajati, izobraževati, živeti v šoli? How can sustainable development be taught and lived in school? Andreja Ahčin, Biotechnical Center Naklo Abstract This article presents concrete steps for transition towards sustainability. It pre- sents how to live sustainability in an institution, what are the key questions to be asked. The transition from theory to practice is a complex ongoing process. It takes time. This paper describes examples of good practice in the implementation of the Sustainable Development Goals at the Naklo Biotechnical Centre (BC Naklo). Keywords sustainable development | action planning | process | sustainable learning and training | evaluation 153 Izmenjave Uvod Z vzgojo in izobraževanjem za trajnostni razvoj lahko zagotovimo znanja, veščine in ozaveščenost ljudi, kar potrebujemo za preživetje in ohranitev našega planeta. UNESCO je izdal publikacijo Kaži pot – Vzgoja in izobraže- vanje za trajnostni razvoj: Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja (VITR za 2030), ki opredeljuje izzive, s katerimi se srečuje naš planet, in navaja tudi nadaljnje korake za odzivanje nanje. VITR za 2030 je UNESCO sprejel z namenom povečati pomen vzgoje in izobraževanja pri razvoju bolj trajno- stnega in pravičnejšega sveta. Navaja pet prednostnih področij delovanja, na katerih želi spodbuditi trajnostni razvoj. Prednostno področje delovanja 1 – razvoj politik, določa integracijo VITR v lokalne, nacionalne, regionalne in globalne politike, povezane z vzgojo in izobraževanjem. Prednostno področje delovanja 2 – okolja za izobraževanje in usposabljanje, narekuje celostni institucionalni pristop, preko katerega se učimo za življe- nje. Prednostno področje delovanja 3 – krepitev kompetenc izobraževalcev, ki so nujne za premik na trajnostnost. Prednostno področje delovanja 4 – mladi, kateri so ključni za reševanje traj- nostnih izzivov. Prednostno področje delovanja 5 – lokalna raven, v kateri se v obstoječih skupnostih dogajajo pomenljive preobrazbe (UNESCO, 2022). Na tem mestu je ključno, da si kot izobraževalci postavimo prava vprašanja in poiščemo odgovore s konkretnimi rešitvami. Ni dovolj zgolj ozaveščanje, potrebno se je izzivov lotiti akcijsko. Pri načrtovanju vzgojno-izobraževal- nega procesa je ključno, da vzgajamo in učimo skozi izkušnjo. Pomembno je, da v vzgojno-izobraževalnem procesu ustvarjamo in omogočamo učenje z lastno prakso, v timskem, sodelovalnem učenju. V poklicnih strokovnih programih so to učni šolski poligoni z realnimi učnimi situacijami, v gim- nazijskem programu pa omogočanje nadgradnje učenja z raziskovalnim in projektnim delom. Na področju biotehnike smo v letih od 2004 do 2006 posodobili vse izobra- ževalne programe. Oblikovala sta se dva nova strokovna modula Trajnostni 154 Trajnostni razvoj – kako trajnostni razvoj vzgajati, izobraževati, živeti v šoli? razvoj za srednje strokovne izobraževalne programe in poklicno-tehniške iz- obraževalne programe (TRR) ter Varovanje okolja z osnovami trajnostnega razvoja za vse srednje poklicne izobraževalne programe (VOT). Za razvoj teh dveh modulov so bile podrobno analizirane ključne in poklicne kompe- tence (Posodobitev obstoječih in razvijanje novih programov izobraževanja in usposabljanja, 2007). Oba strokovna modula se od šolskega leta 2007/08 izvajata v vseh biotehni- ških programih kot temeljna. V nadaljevanju je predstavljeno, kako se lotiti akcijskega načrta preobrazbe k delovanju v skladu s trajnostnim razvojem. Sledijo opisani primeri neka- terih praks v Biotehniškem centru Naklo. Poslanstvo Biotehniškega centra Naklo (BC Naklo) izpostavlja okoljsko in podjetno delovanje, kar omogoča posameznikom, da s svojim delom pre- živijo sebe, svojo družino ali širšo okolico (Poslovni in finančni načrt …, 2021). Glavni cilj je dosegati višje dodane vrednosti posameznih storitev in proizvodov, za kar je pomembno odprto in povezovalno učno okolje, sode- lovanje z delovnim okoljem in dobre mednarodne povezave. V BC Naklo postavljamo za dolgoročne strateške cilje finančno vzdržnost, kakovost in trajnostni razvoj. Za evalvacijo našega upravljanja uporabljamo ISO stan- dard 9001:2015, za evalvacijo skrbi za okolje smo pridobili okoljski certi- fikat 14001:2015, za pridelavo, predelavo in trgovino vzdržujemo ekološki certifikat, za delovanje v družbi pa certifikata Družbeno odgovorno podjetje in Družini prijazno podjetje. S pomočjo certifikatov lahko skupaj z deležni- ki skrbimo za krog PDCA (P-načrtuj, D-naredi, C-preveri, A-deluj). Tako nenehno iščemo nove rešitve in nadgrajujemo svoje delovanje (Poslovni in finančni načrt …, 2021). Kdo smo? V BC Naklo delujejo tri enote: srednja šola, višja šola in medpodjetniški izobraževalni center. V srednji šoli izvajamo program strokovne gimnazije in 15 poklicnih in strokovnih programov na vseh stopnjah izobraževanja. Četrtina dijakov je gimnazijcev, polovica dijakov se izobražuje v strokovnih in poklicno-tehniških programih, četrtina dijakov pa v poklicnih progra- mih. Vpisujemo dijake predvsem iz SZ dela Slovenije. Velika prednost je, da gimnazija in srednja šola delujeta v BC Naklo, ki je z delom umeščen v širši ekonomsko-družbeni prostor. BC Naklo na šolskem posestvu nudi 155 Izmenjave zelo raznolike učne poligone (bližnja naravna okolja – gozd, travniki, rib- nik, reke, potoki, naravne in kulturne danosti). V BC Naklo v okviru med- podjetniškega centra deluje ekipa sodelavcev v projektni pisarni, kjer skupaj ustvarjajo in se v sodelovanju s številnimi partnerji v svetu povezujejo, da lahko mladim ter vsem našim deležnikom omogočajo širše možnosti apli- kativnega izobraževanja in usposabljanja. Vseživljenjsko učenje in med- generacijsko povezovanje se vsakodnevno prepletata, saj je izobraževanje odraslih in splošne zainteresirane javnosti glavna dejavnost v popoldanskih in večernih urah. Tako je center odprt učni prostor za izobraževanje, sreče- vanje, povezovanje. Z vodstvenim timom in sodelavci izvajajo in razvijajo šolski prostor skupaj s širšim evropskim prostorom ter lokalnim in delov- nim okoljem. Kako začeti? Načrtovanje vseh vidikov trajnostnega delovanja in trajnostnega razvoja se začne s skupnim oblikovanjem poslanstva in vizije šole. Pregled stanja, zastavljanje ciljev, nalog, akcije, skupno načrtovanje timske- ga dela, izvajanje, spremljanje, evalviranje in sledi lahko nov krog, ki ni več enak prvemu. Poznamo 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih umeščamo v naše vzgojno-iz- obraževalno delo: 1. odpravo revščine 2. odpravo lakote 3. zdravje in dobro počutje 4. kakovostno izobraževanje 5. enakost spolov 6. čisto vodo in sanitarno ureditev 7. cenovno dostopno in čisto energijo 8. dostojno delo in gospodarsko rast 9. industrijo, inovacije in infrastrukturo 10. zmanjšanje neenakosti 11. trajnostna mesta in skupnosti 12. odgovorno porabo in proizvodnjo 13. podnebne ukrepe 14. življenje v vodi 15. življenje na kopnem 16. mir, pravičnost in močne institucije 17. partnerstva za doseganje ciljev Krepitev znanja, ozaveščenosti in ukrepanja za: Vir: 17 ciljev trajnostnega razvoja (UNESCO, 2022) 156 Trajnostni razvoj – kako trajnostni razvoj vzgajati, izobraževati, živeti v šoli? Najbolj neposredno se nas tiče cilj številka 4: kakovostno izobraževanje, pou- darjanje kakovosti učnih vsebin ter njihovega prispevka k preživetju in blaginji človeka (UNESCO, 2022). Za dosego trajnih sprememb in implementacijo trajnostnih ciljev v vzgojo in izobraževanje je pomembno usklajeno, natančno in konkretno akcijsko načrtovanje. Začetni korak za institucijo je skupno oblikovanje poslanstva in vizije, kar ni lahka naloga. Vsako besedo in vrstni red besed se izbere skrbno in skupno. Vsi zaposleni morajo dobro poznati pomen izbranih be- sed. Drugi korak je, da skupaj načrtujemo in se odločimo za akcijski način delovanja, kar pomeni, da potrebujemo konkretne, realne in izvedljive cilje oz. spremembe. Pri tem imamo pred sabo cilje trajnostnega razvoja in tudi prednostna področja, ki jih izpostavlja UNESCO. Da pridemo do pravih idej, je ključno, da si postavljamo prava vprašanja, kar je že tretji korak. Najprej se vprašamo zakaj? Zakaj želimo to spremembo, kaj je razlog za novosti, kaj bomo s to novostjo dosegli, izboljšali, spremenili? Ko pridemo do odgovora na to vprašanje, se vprašamo kaj? Kaj lahko naredimo, kaj je ta ideja, ki bo naredila spremembo? Zelo pomembno vprašanje pa je tudi kako? Kako bomo to idejo uresničili, kakšne in ali sploh imamo pogoje za izvedbo te novosti (finance, prostor, kader …), kdo in na kakšen način bo pri tem sodeloval? Ko imamo odgovore na vsa ta vprašanja, lahko im- plementiramo idejo tudi v prakso in jo izvajamo. Pri tem pa je temeljnega pomena, da se vedno sprašujemo kaj če? Kakšni bodo rezultati, kakšno je stanje, je kaj bolje ali ne? Ključna je evalvacija. Evalviramo sproti in na koncu, tako preverjamo, ali smo na pravi poti. Ni napačno, če se izkaže, da novost ni tako rodovitna, kot bi si želeli. Zato evalviramo, da najdemo po- manjkljivosti in možnosti za izboljšave. Pomembno je, da smo pripravljeni na spremembe in izboljšave, na nenehno preverjanje in evalviranje stanja. Preskok iz teorije v prakso je kompleksen proces, je krog nenehnega razvi- janja in se ne zgodi kar tako čez noč. Trajnostni razvoj je kot mozaik, nastaja iz ogromno manjših delcev, zato potrebuje svoj čas. Nekaj primerov orodij za implementacijo trajnostnega razvoja v pouk: • delavnice komunikacijskih veščin, • projektno delo ob posebej organiziranih projektnih dnevih, • aktivne metode poučevanja, 157 Izmenjave • vključevanje v mednarodni prostor z organizacijo praktičnega usposablja- nja na partnerskih šolah oz. strokovnih ustanovah, • raziskovalno delo, • formativni principi poučevanja, kjer dijake vključujemo k načrtovanju, oblikovanju namenov učenja in kriterijev uspešnosti, jih usmerjamo k raz- ličnim oblikam in načinom dokazovanja znanja, razvijamo jasno povratno informacijo, samovrednotenje in vrstniško samoregulacijo, kar je za razvoj osebnosti, karierni razvoj in utrjevanja trajnega znanja pomemben temelj, • karierna mapa dijaka. Nekaj primerov šolskih okolij za implementacijo trajnostnega razvoja v pouk: • projekti z ozaveščanjem in trajnostnim delovanjem, • medpredmetne povezave, • projektni pouk, • raziskovalno delo, • timsko poučevanje, • blok ure. Nekaj metod, ki podpirajo način vzgoje in izobraževanja k trajnostnemu razvoju: • akcijsko delo, • timsko delo, • sodelovalno učenje , • pogovor, • refleksija, • medvrstniška pomoč, • svetovalni pogovor. Kako skrbimo za razvoj poklicev? Najbolj iskani poklici prihodnosti so s področja pridelovanja hrane, s pod- ročja naravoslovnih ved, ekologije, mikrobiologije, prodajni strokovnjaki, 158 Trajnostni razvoj – kako trajnostni razvoj vzgajati, izobraževati, živeti v šoli? mesarji, organizatorji, zeleni poklici, mehaniki kmetijskih strojev. Ključni bodo poklici z vidika trajnostnega razvoja, varovanja narave, varstva okolja, ohranitve poseljenosti in socialnega ravnovesja na podeželju. V okviru izvajanja naših programov z izbirnimi vsebinami dosegamo boljšo pripravljenost dijakov na trg delovne sile, vseživljenjsko razvojno usmeritev in hitrejšo odzivnost. Za dosego teh ciljev smo razvili: karierno mapo, delav- nice komunikacijskih veščin, projektno delo, aktivne metode poučevanja, vključevanje v mednarodni prostor z organizacijo praktičnega usposabljanja na partnerskih šolah oz. strokovnih ustanovah ipd. Timsko poučevanje učiteljev splošnoizobraževalnih predmetov in učiteljev praktičnih modulov omogoča večjo povezanost teoretičnega znanja s prak- tičnim, predvsem v nižjem poklicnem programu. Dijaki so vključeni v prak- tično izobraževanje tudi izven šole, na deloviščih. Tako dijakom olajšamo razumevanje abstraktnejših učnih vsebin in generalizacijo znanja. Dijaki že med šolanjem nabirajo veliko delovnih izkušenj. Vseživljenjsko usposabljanje in izobraževanje učiteljev mentorjev Ključno je nenehno iskanje novih znanj in strategij, ki jih pedagoški delavci, učitelji mentorji potrebujejo pri delu. Nujno je spremljanje novosti na stro- kovnih, pedagoških ter didaktičnih področjih. Mentor naj spodbuja ino- vativna učna okolja, ustvarjalnost, spodbuja in vnaša ključne kompetence podjetnosti, povezuje teoretična znanja s trgom dela, delodajalci, spodbuja trajnostno razvojni razmislek, pomen vseživljenjskega učenja in celostnega pogleda na učenje z odprtostjo navzven. Pri vseh vpeljavah novosti se zavedamo pomena evalvacije, samoocene, zato to tudi redno prakticiramo. Tako zagotovimo kakovostno opravljeno delo. Akcijski krog je temeljna metoda, po kateri izvajamo dejavnosti (PDCA: P-načrtuj, D-naredi, C-preveri, A-deluj) (Pogačnik idr., 2021). Primeri nekaj praks V BC Naklo smo uvedli številne novosti, spremembe, ukrepe, ki pomembno vplivajo na razumevanje trajnostnega razvoja in ga krepijo. Pri tem smo upoštevali pet prednostnih področij in 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih 159 Izmenjave izpostavlja UNESCO. Sledimo zgoraj opisanim korakom, kako teoretična znanja implementirati v prakso. Spodaj so podrobneje predstavljeni in opi- sani nekateri primeri dobrih praks implementacije idej trajnostnega razvoja. PRIMERI NEKAJ PRAKS KRATEK OPIS Obvezni strokovni modul v vseh vzgojno-izobra- ževalnih programih srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja: Trajnostni razvoj – stro- kovni modul Katalog znanja Trajnostni razvoj vključuje več poklicnih kompetenc: – upošteva temeljna načela trajnostnega razvoja, • deluje odgovorno in okolju prijazno ob upoštevanju temeljnih načel ekologije, • varuje prostor, naravne vrednote in kulturno dedišči- no, • ravna z odpadnimi snovmi v skladu s trajnostnim razvojem, • racionalno uporablja vire energije in surovin ter poiš- če možnosti uporabe obnovljivih virov in surovin. Obvezni strokovni modul v vseh vzgojno-izobra- ževalnih programih srednjega poklicnega izobraževanja: Varovanje okolja z osno- vami trajnostnega razvo- ja – strokovni modul Katalog znanja Varovanje okolja z osnovami trajnostne- ga razvoja predvideva naslednje poklicne kompetence: • varuje delovno okolje, • varuje in ohranja ekosisteme pri svojem delu, • ohranja naravne vrednote in kulturno dediščino pri svojem delu, • uveljavlja trajnostni razvoj v okolju, družbi in gospo- darstvu. Dejavnost v okviru ob- veznih izbirnih vsebin oz. interesnih dejavnosti Dejavnost: za skupno dobro, krepi in spodbuja projek- te, ki spodbujajo družbeno aktivacijo za širše – družbe- ne izzive. Karierna mapa – v okviru obveznih izbirnih vsebin oz. interesnih dejavnosti Karierna mapa je pripomoček, ki naj spodbudi vsakega dijaka oziroma dijakinjo Srednje šole BC Naklo k bolj aktivnemu in ustvarjalnemu delu v času šolanja, s tem pa k boljši samopodobi. Z dopolnjevanjem karierne mape (KAM) lahko vsak dijak oziroma dijakinja postopoma, korak za korakom, odkriva svoje prednosti pa tudi šibke točke, načrtuje osebne in učne cilje, spoznava raznovrstne načine učenja ter spremlja tako svojo osebnostno in intelek- tualno rast kakor tudi svoj poklicni napredek. Karierno mapo vsak dijak oziroma dijakinja dopolnjuje samo- stojno, razredniki in mentorji so le v vlogi svetovalcev ali koordinatorjev. Mlade brazde in The sky is the limit – revi- ja dijakov v tujem jeziku To sta šolski reviji, v katerih dijaki ustvarjajo, pi- šejo v slovenskem in angleškem jeziku. To je učni poligon prenosa znanja, izkušenj, veščin. Je poligon komunikacije s širšim šolskim prostorom. 160 Trajnostni razvoj – kako trajnostni razvoj vzgajati, izobraževati, živeti v šoli? PRIMERI NEKAJ PRAKS KRATEK OPIS Projekt PODVIG Ključni cilj projekta je razviti in preizkusiti model celost- nega razvoja kompetence podjetnosti pri dijakih skozi medpredmetno povezovanje in sodelovanje z okoljem in širšo skupnostjo. V ta namen smo v sodelovanju z razvojnimi ter implementacijskimi gimnazijami in kon- zorcijskimi partnerji razvili, preizkušali in implementirali modele, ki bodo omogočali učinkovito umestitev kom- petence podjetnosti v gimnazijski prostor in s pomočjo katerih bodo gimnazije celovito razvijale kulturo pod- jetnosti v kontekstu interdisciplinarnosti in povezovan- ja z okoljem. Poseben poudarek pri projektu je na prepoznavanju družbenih, okoljskih, gospodarskih in osebnih izzivov in njihovem reševanju s pomočjo kompetence pod- jetnosti v smeri iskanja trajnostnih rešitev. Zato bomo razvijali prožne oblike učenja, zlasti tistih, ki omogočajo sistematično vpeljevanje in razvijanje medpredmetnih in (kros) kurikularnih povezav s poudarkom na aktivni vlogi dijakov in reševanju avtentičnih problemskih situ- acij ter družbenih izzivov. Posebna pozornost bo posve- čena tudi razvijanju pedagoških strategij, ki spodbujajo sodelovanje ter izmenjavo izkušenj, idej in inovacij ter najrazličnejše oblike mreženja. Projekt SKILLS4LIFE Dijaki so v mednarodnih skupinah vključeni v izobraže- valni proces, s poudarkom na kariernem usposabljanju, razvijanju podjetnosti, projektnem delu, nemškem in angleškem jeziku, spoznavanju dežele in trenutne situacije medkulturnega dialoga v Belgiji, Nemčiji in Sloveniji. Namen projekta Skills4life je dijakom omogočiti spo- znavanje samega sebe, svojih kompetenc in veščin, kar jim bo v prihodnosti pomagalo pri izbiri poklica. V pro- jektu s poudarkom na različnih ekonomskih problemih sodelujejo tri evropske države (Nemčija, Belgija in Slo- venija). Vsaka šola je načrtovala enotedenski program, ko je gostila drugi dve šoli. Načrtovanja in usklajevanja vseh treh šol so potekala tudi preko spletne aplikacije TwinSpace. Projekt SLAVIT Vodstvo in učitelji partnerskih šol so med sodelovan- jem v preteklih letih identificirali nekatere skupne stra- teške usmeritve in potrebe: • kako v gimnazijskih programih razviti tako učno okolje, ki bo omogočalo, da dijaki razvijajo uporabno naravoslovno znanje in kritično mišljenje; 161 Izmenjave PRIMERI NEKAJ PRAKS KRATEK OPIS Projekt SLAVIT • kako v togem gimnazijskem predmetniku organizira- ti medpredmetno projektno delo; • kako doseči, da učitelj lahko razvije nove šolske prak- se; • kako bogatiti živi slovenski jezik pri narodni manjšini, kjer se znanje slovenščine pri mladini izgublja, zapo- slovalci pa želijo pri svojih zaposlenih znanje sloven- ščine in tujih jezikov. Želje po aktivnejšem pristopu pa nismo zaznali zgolj med pedagoškimi delavci, ampak tudi med dijaki in njihovimi starši (izvedena anketa v Naklem, junij 2016, v Celovcu in Trstu, februar 2017). Rezultati ankete so pokazali: • dijaki si želijo več zanimivih aktivnih naravoslovnih dejavnosti; • več laboratorijskega in terenskega dela; • želijo si mednarodnega sodelovanja; • zamejski gimnazijci se želijo povezovati z matičnim narodom in obratno; • starši pričakujejo, da bodo pripadniki narodnih manj- šin s tem izboljšali znanje slovenskega jezika. Potreba po izboljšanju naravoslovnih kompetenc in povezovanja manjšinske skupnosti z matično državo pa je bila izražena tudi iz lokalnega in nacionalnega okolja (Kmečka izobraževalna skupnost (AT), deželni uradi (IT, AT), ministrstvo za izobraževanje in znanost (SI)). Namen projekta je razviti fleksibilno učno okolje, ki bo omogočalo doseganje uporabnih naravoslovnih znanj, in bogatiti slovenski jezik v mednarodni manjšini. V projektu sta dve glavni ciljni skupini: dijaki in učitelji. Pri dijakih želimo poglobiti znanja iz naravoslovja. Predvsem bo v projektu poudarek na medpredmetnem razumevanju naravoslovja, na aktivnih oblikah učenja in timskem delu. Skupaj z naravoslovjem, ki ga bomo poučevali v kontekstu trajnostnega razvoja, bomo razvijali kritično mišljenje, predvsem v trikotniku razu- mevanja narava-družba-gospodarstvo. Z atraktivnimi vsebinami bomo mlade lažje navduševali za odgovoren odnos do narave in za trajnostni razvoj, ki sta ena od ciljev strategije Evropa 2030. Vključenim učiteljem bomo omogočili učenje novih metod in pristopov preko aktivnega sodelovanja na izmenjavah. Vsaka od šol ima neke posebnosti in pred- nosti, ki jih bodo učitelji deležni na izmenjavi. Spozna- 162 Trajnostni razvoj – kako trajnostni razvoj vzgajati, izobraževati, živeti v šoli? PRIMERI NEKAJ PRAKS KRATEK OPIS Projekt SLAVIT vali bodo delo na šolskih poligonih (BC Naklo), razisko- valno delo v drugačnih ekosistemih, raziskovalno delo v inštitutih (Trst) in razumevanje trajnostnega razvoja pokrajine (Celovec). Hkrati bodo dijaki krepili svoje jezikovne kompetence, tako kompetence sporazumevanja v slovenskem jeziku, kar bo zelo dragoceno za pripadnike narodne manjšine, kot tudi kompetence sporazumevanja v italijanskem, nemškem in angleškem jeziku. Mednarodni festival: »Ko učim, gradim« Vsaki dve leti organiziramo mednarodni festival »Ko učim, gradim«. V šolskem letu 2022/2023 bodo na BC Naklo – Srednja šola potekale priprave za izpeljavo mednarodne konference 7. festivala KO UČIM, GRADIM. Konferenca je novembra 2021 potekala pod naslovom Za prihodnost planeta, njena osrednja tema pa je bila Kako mlade navdihujemo za trajnostno delovanje? Konferenca jeseni 2023 bo prav tako namenjena traj- nostni vsebini. Namen dogodka je prikazati primere dobre prakse uči- teljev, svetovalnih delavcev, knjižničarjev, vzgojiteljev, izobraževalcev učiteljev, pedagoških svetovalcev, razis- kovalcev s področja vzgoje in izobraževanja ter vodstev osnovnih in srednjih šol. Projekt Ekošola S podpisom Ekolistine iz leta 2006 smo se zavezali za naslednje dolgoročne cilje: • Skrb za urejenost učilnic in okolice šole. • Vzpodbujanje vseh dijakov in učiteljev k razmišljanju o tem, da tudi mi sami lahko prispevamo k zmanjše- vanju okoljskih problemov. • Skrb za okolje, naravo. • Vzpodbujati pozitivni odnos do narave, katere del smo tudi ljudje. • Vzpodbujanje k medpredmetnemu povezovanju na področju varstva okolja, odpadkov, ločenega zbiranja odpadkov. • Skrb za povezovanje šole, njenih dijakov in učiteljev ter drugih delavcev šole z lokalnimi organizacijami, ki skrbijo za varovanje okolja. Vsako leto tako na novo gradimo in udejanjamo števil- ne projekte. 163 Izmenjave PRIMERI NEKAJ PRAKS KRATEK OPIS Mobilnost v poklicnem izobraževanju in uspo- sabljanju dijakov in osebja: Projekt Začini svoj POklic PRihodnosti z Evropsko Izkušnjo V okviru tega mednarodnega projekta dijakom omo- gočamo udejstvovanje v mednarodnem prostoru, tako da skrbimo za povečanje strokovnih in ključnih kom- petenc, za njihov osebni razvoj ter razumevanje drugih kultur; na ravni zaposlenih podpiramo poklicni razvoj, spodbujanje povezovanja in odpiranja mednarodnemu okolju; na ravni centra spodbujamo internacionaliza- cijo, zagotavljamo odprtost v okolje, povezovanje izo- braževanja in dela, komplementarnost izobraževalnih vsebin in rezultatov z evropskim trgom dela. Profesionalni razvoj uči- teljev – projekt Mobilnost šolskega oseb- ja: Competent Ready for Future Expectations (Co- ReFuture) – Kompetent- nost – ključni dejavnik prihodnjega delovanja šolskega osebja Namen projekta je omogočiti učiteljem, strokovnim delavcem, vodstvu, zaposlenim v šolskih podpornih službah strokovno usposabljanje v obliki mobilnosti v strukturiranih tečajih v tujini. Glavni cilj je pridobitev in izboljšanje ključnih in poklicnih kompetenc (znanj, spretnosti). Tečaji so osredotočeni na točno določeno temo za razvoj tistih kompetenc, ki so se med zaposle- nimi jasno izkazale za potrebne. Npr.: s področja učnih metod, izobraževanje in uspo- sabljanje za delo z osebami s posebnimi potrebami; za izboljšanje kompetenc vodenja; za pridobivanje kom- petenc učinkovitega komuniciranja. Projekt Suitable – Susta- inable initiatives for the Alps Namen projekta je približati Alpe in njihovo naravno in kulturno dediščino mladim po principu Alpske šole. Dijaki so aktivno raziskovali trajnostne problematike na področju kmetijstva, turizma, biodiverzitete ter klimat- skih sprememb. Projekt Alps4nats – Alpi- ne initiatives for alpine natives Namen projekta je približati Alpe in njihovo naravno in kulturno dediščino mladim po principu Alpske šole s poudarkom na participativnem pristopu. Dijaki so aktivno raziskovali trajnostne problematike na pod- ročju kmetijstva, turizma, biodiverzitete ter okoljskih parametrov. 52 dijakov in 5 učiteljev iz Slovenije, Italije in Francije je raziskovalo trajnostno problematiko ohranjanja biodi- verzitete in klimatskih sprememb v alpskem prostoru. Projekt Premagati ne- enakosti in se spopasti s klimatskimi spremem- bami Projektni tim so učitelji naravoslovnih in jezikoslovnih predmetov (BC Naklo). Cilji projekta so: • Zainteresirani dijaki (do 17 let, BC Naklo) so pisali eseje v angleškem jeziku na temo okoljske problema- tike in zmanjševanje neenakosti. 164 Trajnostni razvoj – kako trajnostni razvoj vzgajati, izobraževati, živeti v šoli? PRIMERI NEKAJ PRAKS KRATEK OPIS Projekt Premagati ne- enakosti in se spopasti s klimatskimi spremem- bami • Dijaki z najboljšimi eseji so se udeležili mednarodne- ga debatnega tekmovanja. • Dijaki so predstavili svoja razmišljanja o problemih okolja – predvsem, kako zmanjšati neenakosti med ljudmi in se spopasti z ekstremnimi klimatskimi spre- membami. • Dijaki spoznajo cilje (17) Agende OZN do leta 2030. Te predstavijo v obliki plakata, ki je viden na hodniku šole. • Dijaki zapišejo svoja mnenja o tem, kako se spopasti s problemi neenakosti (glede gospodarskega razvoja, spola, rase, izobrazbe, verskega prepričanja in dru- gih). Projekt Premagati nee- nakosti in se spopasti s klimatskimi spremem- bami • Najboljše eseje smo odposlali organizatorju tekmo- vanja (v Anglijo). Organizacija je: Trust for Sustainable Living. • V maju in juniju so se dijaki z najboljšimi eseji pri- pravljali na debatno tekmovanje (v angleščini), ki se je vsebinsko navezovalo na zgoraj zapisano temo. • V juliju 2022 je potekalo mednarodno debatno tek- movanje (online). Organizator je bil Trust for Sustai- nable Living. Mednarodni projekt REWARD Podeželje je lahko tudi priložnost za večjo zaposlji- vost žensk na podeželju in krepitev njihove vloge. Za izboljšanje ekonomskega in socialnega položaja žensk na podeželju so potrebna primerna orodja in znanja. S projektom REWARD (2021) je bila postavljena splet- na platforma za usposabljanje žensk za pridobitev podjetniških kompetenc v povezavi z večnamenskimi aktivnostmi na kmetijah in kulturno dediščino. V študiji primerov so projektni partnerji zbrali podjetniške po- bude žensk in pripravili zbirno poročilo o ekonomskem in socialnem položaju podeželskih žensk. Mednarodni projekt FARMID S projektom spodbujamo, da se lahko ranljive, nižje izobražene in druge prikrajšane skupine vključujejo v izobraževanje in učenje. S partnerji iz Slovenije, Avstrije, Italije, Španije in Belgije je bil v letu 2020 razvit program usposabljanj v obliki e-izobraževanja kot pri- pomoček kmetovalcem, ki želijo vključiti v kmetovanje osebe z lažjo motnjo v duševnem razvoju (LMDR). Za osebe z LMDR je poleg zaposlitvene priložnosti poziti- ven tudi socialni in terapevtski vidik (FARMID, 2020) ter korak k zagotavljanju kakovostnega življenja. 165 Izmenjave PRIMERI NEKAJ PRAKS KRATEK OPIS Mednarodna projekta: »Vertical Plant Life« in Amc Promo BID V projektu »Vertical Plant Life« (VPL, 2017) so bile razvi- te vsebine novega izobraževalnega modula, katalog znanj in izvedbeni kurikul za strokovni modul Vertikal- ne ozelenitve. Na BC Naklo sta bili postavljeni notranja in zunanja zelena stena kot učni poligon za dijake hor- tikulturnih smeri. V okviru čezmejnega sodelovanja Slovenija-Avstrija Amc Promo BID (Apis mellifera carnica bioindikator in promotor biodiverzitete) je bil zgrajen park avtohto- nih medonosnih rastlin, ki ga uporabljamo kot učilnico na prostem ali zgolj kot prostor za druženje in posedan- je v prijetnem ambientu. V VIZ deluje tim za uresničevanje vizije, poslanstva, ciljev in načel trajnosti. Na BC Naklo deluje TIM ZA OKOLJE, ki pripravlja, izvaja, spremlja in evalvira dejavnosti, načrtovane s trajnost- nim načrtom. V okviru srednje šole deluje pet programskih učiteljskih zborov, ki načrtujejo, spremljajo, vrednotijo in predlagajo vsebine za odprte izvedbene kurikule, projekte, raziskovalne in projektne naloge s trajnostno temo. Vir: Primeri dobrih praks (http://www.bc-naklo.si) Zaključek Vzgoja in izobraževanje lahko odigrata odločilno vlogo v boju proti izzivom, s katerimi se srečuje naš planet. Lahko nas krepita, da se bomo znali odzi- vati na vse spremembe in delovali trajnostno, da rešimo in ohranjamo naš planet. Pomembno je, da se šole zavemo svoje vloge in teorijo pretvorimo v prakso. Delovati moramo akcijsko, da lahko dosežemo cilje trajnostnega razvoja in krepimo prednostna področja delovanja. V prispevku so pred- stavljeni konkretni koraki za vzgojno-izobraževalne institucije, kako imple- mentirati ideje in cilje trajnostnega razvoja v šolo. Sledimo štirim korakom, in sicer skupno akcijsko načrtovanje, odločitev za akcijski način delovanja, zastavljanje pravih vprašanj ter evalvacija. Zavedati se je potrebno, da je prehod iz teorije v praktično delovanje proces, ki ga je potrebno vedno zno- va evalvirati, spreminjati in izboljševati. Trajnostni razvoj se sestavlja kot mozaik, iz nešteto majhnih koščkov, ki so vsi enako pomembni, da nastane končni izdelek. 166 Trajnostni razvoj – kako trajnostni razvoj vzgajati, izobraževati, živeti v šoli? Za učinkovito in ustvarjalno učno okolje je izjemno pomembna tudi šolska infrastruktura. Naša prednost je zagotovo, da šolski center deluje v osrčju narave, tako imamo kar nekaj učnih poligonov okrog naše šolske stavbe (ribnik, travniki, njive, različni vrtovi, rastlinjaki, terapevtski vrt). Leta 2006 so bili vsi biotehniški programi prenovljeni, in sedaj omogočajo srednješolcem in višješolcem kakovostno seznanjanje z vsebinami trajno- stnega razvoja. Izkustveno učenje je pri nas prednostno, zato smo ga im- plementirali v samo izobraževanje. V BC Naklo imamo v ta namen raz- lične praktične modele, ki dokazujejo možnosti drugačnih načinov dela. Postavljene modele je potrebno integrirati s kurikulom in jih evalvirati. V te nove modele bomo v večji meri vključili tudi zunanje partnerje, s pomočjo katerih bo možen boljši pretok znanja in izkušenj neposredno v poslovno okolje. Aktivirati je potrebno vse vire na podeželju, ki bodo vplivali na višjo dodano vrednost kvalitete bivanja. Upamo in želimo, da z našim načinom dela, vzgajanja in izobraževanja dop- rinašamo kamenček v mozaiku trajnostnega delovanja, ki pomembno vpliva na življenje prihodnjih generacij. Literatura • AMC Promo Bid. (2020). Apis mellifera carnica bioindikator in promotor biodiverzitete. Erasmus+. http://www.bc-naklo.si/projekti/mednarodne-iz- menjave/arhiv /amcpromobid/amcprojekt/ • Biotehniški center Naklo – spletna stran. http://www.bc-naklo.si • Jerala Maček, M., Vižintin, L., Pogačnik, M. (2017). Secondary and Tertiary Education for Sustainable Development, Chapter 12. Integral Green Slove- nia-Towards a Social Knowledge and Value Based Society and Economy at the Herat of Europe. Routledge. Taylor & Francis Group. • Piciga, D., Schieffer, A., Lessem, R. (2017). Integral Green Slovenia-Towards a Social Knowledge and Value Based Society and Economy at the Herat of Europe. Routledge. Taylor & Francis Group. • Pogačnik, M., Ahčin, A., Gril, I. in Vidic, F. (2021). Trajnostno učenje v očeh praktikov in z integralno evropsko perspektivo. 167 Izmenjave • Pogačnik, M., Žnidarčič, D. (2011). Razumevanje trajnostnega razvoja pri dijakih biotehniške usmeritve. 30. Mednarodna konferenca o razvoju orga- nizacijskih znanosti Organizacija prihodnosti. 23.–25. marec 2011, Portorož. • Poslovni in finančni načrt za leto 2021 z obrazložitvami. (2021). Biotehniški center Naklo, interno gradivo. • REWARD, Raising the Employability of Women through entrepreneurial Activities relating to Rural Development. Erasmus+. (2020). https://mailchi. mp/elo.org/reward-newsletter-370416 • Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. (2017). Strategija razvoja Slovenije 2030. Ljubljana: SVRK. https://www.gov. si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategi- ja_razvoja_Slovenije_2030.pdf • UNESCO. (2022). Education for Sustainable Development, A roadmap – ESD for 2030. • Vertical plant life (VPL). (2020). Erasmus +. http://www.bc-naklo.si/projek- ti/ mednarodne-izmenjave/arhiv/vertical-plant-life/ • Združeni narodi. (2015). Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. https:// unis.unvienna.org/unis/sl/topics/sustainable_development_goals.html