379
lyja bolota", „Žizn Šupova", „Lesy rubjat, ščepki letjat", „Milyje bezdeljniki", „Gol" itd. Vseh spisov tega pisatelja je 40 zvezkov, ali nad 10.400 strani. Nova izdaja je tako urejena, da dobe naročniki „Nive" vse gradivo v dveh letih. „Niva" stane s prilogami vred na leto 12 rubljev.
Illjustrirovannaja biblioteka „Nivy"za 1904. V tej zbirki izide v letošnjem letu „Boljšoj vsemirnvj nastoljnyj atlas Marksa", pod uredništvom profesorja E. I. Petra in I. M, Šokaljskega. Ta atlant bo obsegal 210 kart na dvojnatih tablicah „in folio" ter bo izhajal v mesečnih snopičih po pet kart v enem; k poslednjemu sešitu bo priložen popoln alfabetičen imenik kakik 250.000 geografičnih imen. Naročnina za vse delo znaša za naročnike izven Rusije 16 rub.
Statistika knjig tiskanih v Rusiji. L. 1887. je bilo v Rusiji natisnjenih 18,540.390 izvodov knjig; 1 1888. 17,395 050 izvodov; 1. 1889. 18,777.891 izvodov; 1.1890. 18,353.126 izvodov; 1. 1891. 22,918.105 izvodov; 1.1892. 24,819.933 izvodov; 1 1893.27,224.903 izvodov; 1.1895.35,512.814 izvodov; 1 1898.44,221.864 izvodov; I. 1901. 58,529.480 izvodov knjig. Iz Francije se je izvozilo leta 1899. knjig za 14 milijonov frankov, 1 1901. pa le za 11 milijonov frankov. Iz Nemčije se je izvozilo 1. 1901. za 84 l/2 milijona mark knjig, 1 1902. pa le za 79,392 000 milijona mark. V Rusijo samo je bilo odposlanih knjig za 6 milijonov mark, iz Rusije v Nemčijo pa le za 851.000 mark. Iz teh številk je razvidno, za koliko nadkriljuje še danes nemški književni trg druge dežele.
Rusko-japonska vojska.
Danes prinašamo več slik z bojišča. Na str. 3 1. je pogled naBajkalsko jezer o. To jezero je Rusom prizadejalo že mnogo truda. Čez led so naredili železnico, ki je dva meseca prevažala vojaštvo. Maja meseca se je začel led tajati, in morali so ga lomiti s takozvanimi ledolomi, da so mogle pluti ladje. Zdaj pa grade okoli jezera železnico, ki bo dovršena do srede avgusta. Manjka še sedem krajših predorov. Naša slika nam kaže jezero v poletnem času. Krasna okolica! To obrežje nas spominja divne okolice Gardskega jezera. A pozimi je tu gorje — kajti zima traja tukaj osem do devet mesecev.
Čemulpo (str. 3o5) je glavno korejsko pristanišče v bližini Soula. Tukaj so Japonci napadli »Korejca" in „Varjaga", da oproste pristanišče za izkrcavanje japonskih ladij. Naša slika str. 376 nam pa kaže, kako Japonci slikajo pogubo teh dveh nesrečnih ruskih ladij. Saj je znano, da so Rusi obe ladji sami razstrelili, ko so videli, da se ne moreta braniti proti japonski premoči.
„Petropavlovsk" (str. 366) je pa ime nesrečni admiralski ladji, s katero se je potopil admiral Ma-karov. Bila je krasna, velika ladja, opremljena z vsemi najmodernejšimi vojnimi potrebščinami. In ko plove
vun na morje, na čelu celemu ruskemu portartur-skemu brodovju, da začne boj s sovražnikom, se pa nenadoma razleti in v poldrugi minuti potopi z junaškim admiralom vred! Ali je prišel blizu japonski podvodni čoln? Ali je zadela ob mino? To še zdaj ni pojasnjeno. A tudi nad Japonci se maščujejo podmorske mine, to strašno in zavratno orožje. Potopilo se jim je na isti način, kakor „Petropav-lovsk", več dragocenih ladij, med njimi velika oklop-nica „Hacuse".
Vojska postaja vedno bolj zanimiva. Na dveh krajih bo prišlo do odločilnega boja. Japonski general K u r o k i (glej sliko str. 381) je prekoračil reko Jalu. Tu je po šestdnevnih bojih prisilil Ruse pod generaloma Zasuličem in Kaštalinskim, da so se umaknili. Zdaj so se pomaknili čez Fenvančen, kjer je bil tudi vroč boj, proti severu. Okoli Liaojana bo naj-brže odločena bitka, ako Japonci ne bodo spoznali, da so šli predaleč. Kajti zdi se, da jih je Kuropatkin
•>s|«     '*%.,
Podadmiral knez Uhtomskij.
nalašč pustil tako daleč, da bi armado generala Ku-rokija odrezal od juga.
Tačas pa so se Japonci tudi v velikih množicah izkrcavali na polotoku Liaotunu. Port Artur je obdan od sovražnikov. Pristanišče sicer ni popolnoma zaprto s potopljenimi ladjami, a morje naokoli je tako nasuto z minami, da se ne upajo ladje več prosto pluti. Na suhem je pa Japonec Port Artur odrezal popolnoma; trdnjava je oblegana, in vsak čas bomo slišali o novem bombardiranju. Ali se bo Port Artur držal ali ne? Rusi trdijo, da je dobro preskrbljen, in če pogledamo velike kupe zabojev na str. 372, moramo priznati, da Rusi niso opustili ničesar, kar je potrebno za obleganje. To obleganje utegne biti najzanimivejši del cele vojske. Tu bosta obe stranki pokazali vsa tehnična sredstva, kar jih pozna sedanja strategija. Rusija in Japonska mobilizirata vedno dalje, vojska se vedno bolj poostruje in bojišče se razširja. Kaka presenečenja nam neki še prinese bodočnost?