UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 50:01

/



JAZZ SAKSOFON /

Umetniška gimnazija – glasbena /

smer; modul C: jazz-zabavna glasba 5

2

0

2

.

2

1

.

6

1



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: jazz saksofon

Izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer; modul C: jazz-zabavna glasba:

obvezni predmet (420 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Gašper Bertoncelj, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek, Zavod RS za šolstvo; Marko Črnčec, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Matej Hotko, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; mag. Klemen Kotar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Igor Lunder, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Igor Matković, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Jani Moder, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Nanča Muck, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Robert Ožinger, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Jure Pukl, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Peter Smrdel, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Milan Stanisavljević, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Janez Vouk, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; mag. Damjana Zupan, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Vid Žgajner, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola.



JEZIKOVNI PREGLED: Nataša Polončič

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-jazz-saksofon_um_gl_c.pdf

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 261808643

ISBN 978-961-03-1485-1 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt jazz saksofon za izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 1. letnik .................................................. 40

Namen predmeta .................................... 9 TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE . 40

Temeljna vodila predmeta ..................... 10 RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI ...... 40

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10 KLASIČNE ETUDE ............................. 40

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11 JAZZ ETUDE IN METODE ................. 40

1. LETNIK ................................................... 12

SKLADBE ............................................ 40

Tehnične in muzikalne prvine ................ 13

TRANSKRIPCIJE ................................. 41

Ritmično-melodični vzorci ..................... 14

Klasične etude ....................................... 15 2. letnik .................................................. 41

Jazz etude in metode ............................ 16 TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE .. 41

Skladbe .................................................. 17 RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI ....... 41

Transkripcije .......................................... 18 KLASIČNE ETUDE .............................. 41

2. LETNIK .................................................. 19 JAZZ ETUDE IN METODE .................. 41

Tehnične in muzikalne prvine ............... 20

SKLADBE ............................................ 42

Ritmično-melodični vzorci ..................... 21

TRANSKRIPCIJE ................................ 42

Klasične etude ...................................... 22

Jazz etude in metode ........................... 23 3. letnik ................................................. 42

Skladbe ................................................. 24 TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE . 42

Transkripcije ......................................... 25 RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI ...... 42

3. LETNIK ................................................. 26 KLASIČNE ETUDE ............................. 42

Tehnične in muzikalne prvine ................27 JAZZ ETUDE IN METODE ................. 42

Ritmično-melodični vzorci .................... 28

SKLADBE ............................................ 43

Klasične etude ...................................... 29

TRANSKRIPCIJE ................................ 43

Jazz etude in metode ........................... 30

Skladbe .................................................. 31 4. letnik ................................................. 43

Transkripcije ......................................... 32 TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE . 43

4. LETNIK ................................................. 33 RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI ...... 43

Tehnične in muzikalne prvine ............... 34 KLASIČNE ETUDE ............................. 43

Ritmično-melodični vzorci .................... 35

JAZZ ETUDE IN METODE ................. 44

Klasične etude ...................................... 36

SKLADBE ............................................ 44

Jazz etude in metode ............................ 37

Skladbe ................................................. 38 TRANSKRIPCIJE ................................ 44

Transkripcije ......................................... 39 PRILOGE ............................................... 45

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 40





5


0

:

0

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

6

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Pri predmetu jazz saksofon dijak razvija sposobnost za ustvarjalno izražanje z improvizacijo, poglablja svoja teoretična in praktična znanja, razvija motorične sposobnosti in se seznanja z glavnimi slogi in predstavniki jazza. Pri tem ozavešča in razvija občutek za swing, jazzovsko fraziranje, različne jazzovske ritme in metrume, melodiko bebopa in drugih pomembnih jazzovskih slogov. Razvija občutek za igranje v skupini in kot solist ter se zaveda vloge in pozicije saksofona kot solističnega instrumenta v zasedbah različnih velikosti in stilov. Pri uporabi omenjenih veščin je naloga učitelja, da pri dijaku spodbudi kreativnost in samostojno kritično presojo, ki vključuje razumevanje naučenega, analiziranje, vrednotenje, sposobnost razčlenjevanja, opazovanja napak.

Razvoj jazzovskega saksofonista v srednješolskem obdobju usmerja dijaka v profesionalno delo in ga usposablja za študij univerzitetnih programov, zato zahteva poglobljen razvoj glasbenih umetniških sposobnosti ter sistematično pridobivanje glasbeno-vsebinskega in tehničnega znanja ter veščin. Za razvoj tehnike jazzovskega saksofonista je poleg jazzovskih lestvic, modusov, jazzovskih transkripcij, etud in jazzovskih vzorcev v vseh tonalitetah zelo pomembna tudi realizacija klasičnega repertoarja, ki je sestavni del tega učnega načrta. Z igranjem jazzovskih vzorcev v vseh tonalitetah dijak razvija sposobnosti transponiranja; zapisovanje jazzovskih transkripcij omogoča razvijanje posluha dijaka, izboljševanje občutka za ritem, razumevanje jazzovske motivike in načina ustvarjanja jazzovskih fraz.

Pri predmetu jazz saksofon dijak odkriva, razvija in poglablja svoje glasbene sposobnosti, znanje in veščine; raziskuje in obvladuje izrazne možnosti inštrumenta; z jazzovsko improvizacijo razvija ustvarjalne sposobnosti; spoznava, razume in uporablja jazzovske glasbene izraze; spoznava in udejanja izvajalsko prakso posameznih jazzovskih stilov (stride, swing, bebop, modal, latin jazz); razvija občutek za ritem, fraziranje, dinamično in tonsko oblikovanje; uri se v hitrem branju; vključuje se v jazzovske ansamble in se pri tem navaja na medsebojno umetniško sodelovanje; tvorno sodeluje pri ustvarjalnih projektih in razvija kreativnost in podjetnost; kritično uporablja informacijsko tehnologijo; uporablja računalniške programe in pridobiva podatke iz različnih virov; ob izvajanju del slovenskih skladateljev spoznava domačo glasbeno ustvarjalnost in oblikuje primerjave z evropsko glasbeno dediščino, hkrati pa je spodbujen tudi k skladanju lastnih skladb.



9





5


0

:

0

1

/

/

/



TEMELJNA VODILA PREDMETA 5202.21 Predmet temelji na ciljnem in procesnem udejanjanju avtentičnih oblik učenja glasbe. Ponuja .61 široko in temeljito izobrazbo, ki dijaku omogoča samostojno delo. Učitelj ob upoštevanju dijakove

stopnje razvoja in njegovih interesov izbira naslednje glasbene vsebine: tehnične in muzikalne prvine, jazzovske standarde in etude, skladbe iz obdobja swinga, bebopa, modalne skladbe, transkripcije, osnovni big band repertoar, skladbe slovenskih skladateljev, skladbe za branje a prima vista, jazzovske kadence 2–5–1 v duru in molu, harmonizacije melodij, transpozicije, improvizacije, lastne kompozicije. Namen izbora teh vsebin je razvijanje dijakove glasbene nadarjenosti in njegovih glasbenih sposobnosti, spretnosti ter znanj.

Učitelj dijaku omogoča tudi soustvarjanje učnega procesa predvsem s pomočjo preigravanja jazzovskih standardov (balada, medium, blues, modal) in transkripcij po dijakovi lastni izbiri. Preostali ključni dejavniki pri soustvarjanju učnega procesa so: osebni cilji, zastavljanje vprašanj, namera učenja in kriterij uspešnosti. To vodi k aktivnejši vlogi dijaka ter h kakovostnemu razvoju in k trajnejšemu znanju.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Pouk je celostno in ciljno zastavljen za vsakega posameznega dijaka. Temelji na sodobnih raziskavah in učinkovitih strategijah. Učitelj pozna in spodbuja dijakove ambicije ter nadstandardne sposobnosti, zagotavlja kakovostno strokovno podporo in mu s tem pomaga oblikovati ter uresničevati kratko-, srednje- in dolgoročne cilje. Za učinkovito načrtovanje pouka učitelj sočutno in spodbudno spremlja dijakovo trenutno počutje, odzivanje in napredek. Ob pogovorih z dijakom, sodelovanju s starši, posvetu s strokovnimi sodelavci in tudi z nabiranjem dodatnih strokovnih znanj upošteva dijakove predispozicije in okoliščine, ki zahtevajo prilagajanje pouka tako zaradi obremenitev pri pouku, nastopih in tekmovanjih kot tudi zaradi dijakovega zdravstvenega stanja ter psihofizičnega počutja. Nenehno ohranja spodbudno naravnanost in dijaka usmerja k največji mogoči uresničitvi njegovih potencialov v dani situaciji.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


5


0

:

0

1

/

/

/



1. LETNIK 5

2

0

2

.

2

1

.

6

1

OBVEZNO



OPIS TEME

V 1. letnik spadajo naslednje skupine ciljev: Tehnične in muzikalne prvine, Ritmično-melodični vzorci, Klasične etude, Jazz etude in metode, Skladbe in Transkripcije. V tej temi dijak spoznava osnovne značilnosti jazzovskega izraza in pridobiva tehnične spretnosti, ki so potrebne za kakovostno izvajanje jazz glasbe.



12

5

0

:

0

1

/

/

/



TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: poglablja ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa in instrumenta;



(3.2.1.1)

O: poglablja izvajalske spretnosti ter razvija temeljne elemente igranja, kot sta preponsko dihanje in nastavek;

O: spoznava vsebine in dela iz literature, ki so prilagojene njegovim tehničnim in muzikalnim zmogljivostim;

O: usvoji vezave s pomočjo trebušne prepone, izenačenost registrov, prstno tehniko, dinamične kontraste, čisto intonacijo in vibrato;

O: igra kromatično lestvico po celotnem obsegu instrumenta legato in z artikulacijami;

O: igra diatonične terce in trozvoke v durovih lestvicah po celotnem obsegu instrumenta;

O: igra intervalne vaje od male sekunde do male terce po poltonskem postopu;

O: spoznava bluesovsko lestvico in pentatonske lestvice.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže funkcionalno držo telesa in instrumenta;

» zaigra s kontroliranim tonom v osnovnem obsegu instrumenta;

» izvede diatonične terce in trozvoke vseh durovih lestvic;

» zaigra kromatično lestvico;

» zaigra bluesovsko lestvico.



TERMINI

◦ diatonična terca ◦ diatonični trozvok ◦ kromatična lestvica ◦ lestvica ◦ pentatonika ◦ bluesovska lestvica



13





5


0

:

0

1

/

/

/



RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: se uri v transponiranju z igranjem krajših motivov (vzorcev);

O: spoznava melodično in harmonsko besedišče;

O: uporablja in zapiše lastne vzorce in vzorce iz literature (transkripcije, etude);

O: igra vzorce po različnih intervalnih postopih in jih vnaša na primerna mesta v solu;

O: slušno prepoznava zven pomembnih akordičnih tonov (tonika, terca, kvinta, septima);

O: razume razveze funkcionalnih tonov (terca, septima) in jih uporablja pri procesu improvizacije.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna melodično in harmonsko besedišče;

» zaigra vzorce po različnih intervalnih postopih in jih vnaša na primerna mesta v solu;

» v zmernem tempu transponira lažji vzorec po celotnem obsegu instrumenta;

» slušno prepozna zven pomembnih akordičnih tonov (tonika, terca, kvinta, septima);

» pri enostavnejših harmonskih oblikah razume in povezuje funkcionalne tone.



TERMINI

◦ funkcionalni toni ◦ akordični toni



14





5


0

:

0

1

/

/

/



KLASIČNE ETUDE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: skozi etude razvija, uri in poglablja tehnične prvine;

O: razvija spretnost igre a prima vista;

O: razvija prstne in dihalne spretnosti.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra klasične etude v predvidenem tempu;

» izkaže spretnost igre a prima vista;

» izkaže prstne in dihalne spretnosti.



TERMINI

◦ a prima vista



15





5


0

:

0

1

/

/

/



JAZZ ETUDE IN METODE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: z igranjem jazz etud spoznava artikulacije in posebnosti interpretacije različnih ritmov;



(1.1.2.1)

O: usvaja jazzovski način igranja saksofona (tonsko in slogovno) in spoznava razlike med klasično in jazzovsko interpretacijo;

O: uporablja in izvaja etude s posneto spremljavo ali brez spremljave ter s solistom (ali brez), ki služi kot referenca;

O: iz etud prevzame melodične linije in jih uporabi v improvizaciji.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra jazzovske etude;

» pozna artikulacije in posebnosti interpretacije različnih jazzovskih ritmov.



TERMINI

◦ improvizacija



16





5


0

:

0

1

/

/

/



SKLADBE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: spoznava enostavne oblike skladb, kot so modalne skladbe (npr. So What), blues in preproste oblike AA';

O: uri glasbeni spomin z učenjem skladb na pamet;



(3.1.3.3)

O: spoznava enostavnejše harmonske strukture;

O: uri se v pomnjenju enostavnejših harmonskih struktur;

O: v solu uporablja krajše motive, ki se navezujejo na temo skladbe;

O: spoznava različne interpretacije skladb.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» slušno prepozna enostavnejše oblike (blues, modalne skladbe in AA');

» pozna enostavnejše harmonske strukture;

» v solu zaigra krajše motive, ki se navezujejo na temo skladbe;

» zaigra skladbe na pamet.



TERMINI

◦ blues ◦ modalne skladbe



17





5


0

:

0

1

/

/

/



TRANSKRIPCIJE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: igra že izpisane sole;

O: iz zvočnih posnetkov izpiše solistične dele izbranih solistov (ne nujno saksofonistov);



(4.1.1.1)

O: uri melodični, ritmični in harmonski posluh ter koncentracijo;

O: se uri v zapisovanju transkribiranih solističnih linij;



(4.3.1.1)

O: uri glasbeni spomin.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra tri transkripcije, od tega vsaj eno zapiše;

» iz transkripcij prevzame melodične linije in jih uporabi v improvizaciji;

» izkaže melodični, ritmični in harmonski posluh ter koncentracijo;

» zapiše transkribirane solistične linije;

» zaigra transkripcijo na pamet.



TERMINI

◦ transkripcija



18





5


0

:

0

1

/

/



2. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

6

OBVEZNO 1



OPIS TEME

V 2. letnik sodijo naslednje skupine ciljev: Tehnične in muzikalne prvine, Ritmično-melodični vzorci, Klasične etude, Jazz etude in metode, Skladbe in Transkripcije. V tej temi se nadgrajujejo tehnične spretnosti in muzikalnost iz 1. letnika. Dijak obvladuje zahtevnejše lestvice in arpeggie, poglablja občutek za swing ter razvija večjo natančnost in hitrost. Pri skladbah se pričakuje večja stilska prepričljivost, transkripcije obsegajo daljše fraze, uvajajo se osnovni improvizacijski pristopi na podlagi preprostih motivov.



19

5

0

:

0

1

/

/

/



TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: poglablja ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa in instrumenta;

O: poglablja izvajalske spretnosti ter razvija temeljne elemente igranja, kot so preponsko dihanje, nastavek;

O: spoznava vsebine in dela iz literature, ki so prilagojene njegovim tehničnim in muzikalnim zmogljivostim;

O: nadgrajuje tehnične sposobnosti;

O: igra kromatično lestvico po celotnem obsegu instrumenta legato in z artikulacijami,

O: igra diatonične terce in trozvoke v melodičnih molih po celotnem obsegu instrumenta;

O: igra intervalne vaje od velike terce do zvečane kvarte po poltonskem postopu;

O: spoznava moduse durove lestvice.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže funkcionalno držo telesa in instrumenta;

» zaigra s kontroliranim tonom v osnovnem obsegu instrumenta;

» izvede diatonične terce in trozvoke vseh melodičnih molov;

» zaigra kromatično lestvico;

» zaigra moduse durove lestvice v vseh tonalitetah,

» zaigra lestvico s tercami in trozvoki.



20





5


0

:

0

1

/

/

/



RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: spoznava melodično in harmonsko besedišče;



(1.1.2.2)

O: uporablja in zapiše lastne vzorce in vzorce iz literature (transkripcije, etude);



(4.1.3.1)

O: se uri v igranju ritmično-melodičnih vzorcev iz različnih stopenj akorda (1, 3, 5, 7);

O: v več tonalitet transponira teme lažjih skladb;

O: v ritmično-melodične vzorce vpelje alterirana tona ♭9 in ♭13;

O: slušno prepoznava zven pomembnih akordičnih tonov (tonika, terca, kvinta, septima, nona).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna melodično in harmonsko besedišče;

» zaigra vzorce po različnih intervalnih postopih in jih vnaša na primerna mesta v solu;

» v zmernem tempu transponira vzorec po celotnem obsegu instrumenta;

» slušno prepozna zven pomembnih akordičnih tonov (tonika, terca, kvinta, septima, nona);

» pri enostavnejših harmonskih oblikah razume in povezuje funkcionalne tone;

» pri improvizaciji razvezuje funkcionalne tone in tension tona ♭9 ter ♭13.



TERMINI

◦ tension toni ◦ funkcionalni toni ◦ akordični toni



21





5


0

:

0

1

/

/

/



KLASIČNE ETUDE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: skozi etude razvija, uri in poglablja tehnične prvine (dihalna tehnika, prstna tehnika);

O: razvija spretnost igre a prima vista;

O: poglablja pridobljeno znanje s stopnjevanjem težavnosti etud;

O: spoznava pravilne izvedbe dinamičnih in agogičnih označb.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra klasične etude v predvidenem tempu;

» izkaže spretnost igre a prima vista;

» izkaže prstne in dihalne spretnosti.



TERMINI

◦ dinamične označbe ◦ agogične označbe ◦ a prima vista



22





5


0

:

0

1

/

/

/



JAZZ ETUDE IN METODE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: z igranjem jazzovskih etud spoznava artikulacije in posebnosti interpretacije različnih ritmov;

O: usvaja jazzovski način igranja saksofona (tonsko in slogovno) in spoznava razlike med klasično in jazzovsko interpretacijo;

O: uporablja in izvaja etude s posneto spremljavo ali brez spremljave ter s solistom (ali brez), ki služi kot referenca;

O: iz etud prevzame melodične linije in jih uporabi v improvizaciji;

O: spoznava različne ritmične stile (slow swing, fast swing, bossa, afro-cuban).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra jazzovske etude;

» pozna artikulacije in posebnosti interpretacije različnih jazz ritmov.



TERMINI

◦ swing ◦ bossa nova ◦ afro-cuban



23





5


0

:

0

1

/

/

/



SKLADBE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: utrjuje poznavanje enostavnih oblik skladb (blues, AA', modalne skladbe) in spoznava nove oblike (AABA, razširjena bluesovska oblika);

O: uri glasbeni spomin z učenjem skladb na pamet;

O: postopno spoznava slogovno novejši program (bebop, latin);

O: z razširjeno harmonsko obliko (Parker blues) poglablja bluesovsko improvizacijo;

O: spoznava glasbeno obliko rhythm changes;

O: se uri v pomnjenju harmonij skladb z vadenjem preprostih akordičnih vaj;

O: pri improvizaciji uporablja razveze funkcionalnih tonov;



(1.3.4.1)

O: igra preproste sole z uporabo trozvokov.



(1.3.4.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» slušno prepozna in zaigra enostavnejše oblike (blues, razširjeni blues, modalne skladbe, AA'

in AABA);

» pozna enostavnejše harmonske strukture;

» v solu zaigra krajše motive, ki se navezujejo na temo skladbe;

» improvizira čez harmonije razširjenega bluesa in rhythm changes;

» v improvizaciji povezuje funkcionalne tone in uporablja tension tona ♭9 in ♭13;

» zaigra na pamet.



TERMINI

◦ AABA ◦ bebop ◦ rhythm changes



24





5


0

:

0

1

/

/

/



TRANSKRIPCIJE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: igra že izpisane sole;

O: iz zvočnih posnetkov transkribira (izpisuje) solistične dele izbranih solistov (ne nujno saksofonistov);

O: uri melodični, ritmični in harmonski posluh ter koncentracijo;

O: prizadeva si za natančno reprodukcijo originalnega posnetka;



(4.3.3.1)

O: ob analizi ter vrednotenju raznolikih gradiv glasbo razume in o njej kritično razmišlja;



(2.2.1.1)

O: uri glasbeni spomin.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra tri transkripcije, od tega eno zapiše;

» iz transkripcij prevzame melodične linije in jih uporabi v improvizaciji;

» izkaže melodični, ritmični in harmonski posluh ter koncentracijo;

» zapiše transkribirane solistične linije;

» zaigra na pamet.



TERMINI

◦ transkripcija



25





5


0

:

0

1

/

/



3. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

6

OBVEZNO 1



OPIS TEME

V 3. letniku dijak poglablja tehnične in muzikalne prvine igranja jazz saksofona ter razvija naprednejše ritmično-melodične vzorce, ki so značilni za različne jazzovske stile. Poudarek je na samostojnem oblikovanju improvizacij, izvajanju zahtevnejših skladb in transkripciji solo odlomkov priznanih jazzovskih saksofonistov. Dijak se seznanja z raznolikimi ritmičnimi strukturami, kot so neparni ritmi in kompleksnejši metrumi, ter razvija sposobnost sodelovanja v različnih jazzovskih zasedbah. Klasični del vključuje dela, ki pripomorejo k tehnični stabilnosti in širšemu glasbenemu razumevanju.



26

5

0

:

0

1

/

/

/



TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: razvija skrb za zdravo telesno držo in ustrezno držo instrumenta;



(3.2.4.1 | 3.2.1.4)

O: igra kromatično lestvico po celotnem obsegu instrumenta, legato in z artikulacijami;

O: spoznava razširjeni obseg instrumenta (altissimo);

O: igra moduse durovih lestvic;

O: spoznava moduse melodičnega mola in jih igra iz izbranega tona v obsegu oktave;

O: spoznava approach tone in jih uporablja pri vadenju akordov;

O: igra intervalne vaje od čiste kvinte do velike sekste po poltonskem postopu.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra kromatično lestvico;

» zaigra s kontroliranim tonom v razširjenem obsegu instrumenta;

» izvede moduse, ki izhajajo iz durove lestvice in melodičnega mola;

» med improvizacijo ustrezno uporabi approach tone;

» zaigra intervalne vaje od čiste kvinte do velike sekste po poltonskem postopu.



TERMINI

◦ modusi ◦ approach toni ◦ interval



27





5


0

:

0

1

/

/

/



RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: se uri v transponiranju daljših motivov (dvo- in večtaktni motivi);

O: se uri v igranju ritmično-melodičnih vzorcev iz različnih stopenj akorda (1, 3, 5, 7, 9);

O: v več tonalitet transponira 32-taktne teme lažjih skladb;

O: slušno prepoznava pomembne akordične tone (tonika, terca, kvinta, septima, nona, 13);

O: v ritmično-melodične vzorce dodaja alterirana tona #9 in #11.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna melodično in harmonsko besedišče;

» zaigra vzorce po različnih intervalnih postopih in jih vnaša na primerna mesta v solu;

» v hitrejšem tempu transponira ritmično-melodični vzorec po celotnem obsegu instrumenta;

» slušno prepozna pomembne akordične tone (tonika, terca, kvinta, septima, nona, 13);

» razume in povezuje funkcionalne tone;

» pri improvizaciji uporabi alterirane tone ♭9, #9, #11 in ♭13.



TERMINI

◦ akordični toni ◦ alterirani toni



28





5


0

:

0

1

/

/

/



KLASIČNE ETUDE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: skozi etude razvija, uri in poglablja tehnične prvine (dihalna tehnika, prstna tehnika);

O: spoznava harmonsko strukturo klasičnih etud;

O: usvaja estetsko in slogovno interpretacijo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra najmanj tri (daljše) klasične etude letno v predvidenem tempu;

» izkaže prstne in dihalne spretnosti;

» slogovno pravilno zaigra klasične etude v predvidenem tempu.



29





5


0

:

0

1

/

/

/



JAZZ ETUDE IN METODE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: se uri v slogovno pravilni interpretaciji etude;

O: uporablja in izvaja etude s posneto spremljavo ali brez spremljave ter s solistom (ali brez), ki služi kot referenca;

O: iz etud prevzame melodične linije in jih uporabi v improvizaciji;

O: analizira melodične linije glede na funkcijo v harmoniji;

O: analizira ritmične vzorce in jih uporabi v improvizaciji.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra jazz etude;

» pozna artikulacije in posebnosti interpretacije različnih jazzovskih ritmov;

» pri improvizaciji uporablja ritmične vzorce in melodične linije, ki jih prevzame iz odigranih

etud.



30





5


0

:

0

1

/

/

/



SKLADBE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: spoznava vertikalni (intervali, akordi) in horizontalni (lestvice, linije) pristop k improvizaciji;

O: pri vertikalni improvizaciji vpelje v svoj repertoar zgornji del akorda (♭9, 9, #9, 11, #11, ♭13, 13);

O: razvija sposobnost igranja in improviziranja v hitrejšem tempu;

O: se uri v igranju tem skladb in uporablja le-te tudi kot citate;

O: ob vrednotenju raznolikih gradiv glasbo razume in o njej kritično razmišlja;



(1.1.4.1 | 2.2.1.1)

O: razvija sposobnost improviziranja na harmonsko kompleksnejše strukture.

I: daje pobude in se glasbeno udejstvuje na šolskih nastopih in kulturnih dogodkih v okolju.



(1.2.3.1 | 1.2.5.1 | 5.1.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» slušno prepozna pogostejše oblike skladb (blues, razširjeni blues, modalne skladbe, AA' in

AABA, ABAC, AAB, AABAC);

» pozna zahtevnejše harmonske strukture;

» v solu zaigra motive, ki se navezujejo na temo skladbe;

» zna v improvizaciji uporabiti teme skladb kot citat;

» improvizira čez harmonije zmerno težkih jazzovskih standardov;

» v improvizaciji povezuje funkcionalne tone in uporablja tension tone ♭9, #9, #11 in ♭13;

» zaigra skladbe na pamet.



TERMINI

◦ citat



31





5


0

:

0

1

/

/

/



TRANSKRIPCIJE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: igra že izpisane sole;

O: iz zvočnih posnetkov izpiše solistične dele izbranih solistov (ne nujno saksofonistov);



(4.3.1.1)

O: uri melodični, ritmični in harmonski posluh ter koncentracijo pri transkribiranju daljših in zahtevnejših melodičnih linij;

O: se skuša interpretativno kar najbolj približati posnetku.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra štiri transkripcije na pamet, od tega vsaj dve zapiše;

» iz transkripcij prevzame melodične linije in jih uporabi v improvizaciji;

» izkaže melodični, ritmični in harmonski posluh ter koncentracijo;

» zapiše transkribirane solistične linije;

» se pri izvajanju kar najbolj približa posnetku.



32





5


0

:

0

1

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

6

OBVEZNO 1



OPIS TEME

V 4. letniku dijak dosega visoko stopnjo tehnične in umetniške zrelosti pri igranju jazz saksofona. Poudarek je na samostojnem oblikovanju interpretacije, ustvarjanju lastnih improvizacij in poglobljenem razumevanju različnih jazzovskih stilov. Dijak izvaja zahtevnejše skladbe, razvija osebni umetniški izraz ter sodeluje v različnih jazzovskih zasedbah, kjer prevzema tudi vodilno vlogo. Posebna pozornost je namenjena transkripciji in analizi solo odlomkov priznanih jazzovskih saksofonistov, razvoju naprednih ritmično-melodičnih vzorcev ter pripravi na javne nastope in morebitne sprejemne izpite. Klasični del vključuje izbrana dela, ki dodatno prispevajo k tehnični in interpretativni dovršenosti.



33

5

0

:

0

1

/

/

/



TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: igra kromatično lestvico po celotnem obsegu instrumenta legato in z artikulacijami;

O: igra intervalne vaje od male septime do oktave po poltonskem postopu;

O: igra intervalne vaje v postopih od male sekunde do čiste kvarte;

O: spozna in igra zmanjšano lestvico in akord;

O: igra diatonične terce in trozvoke v dominantnih lestvicah z zmanjšano deveto stopnjo (dominant diminished, alterirana, hm5);

O: razširi uporabo approach tonov z akordičnih na lestvične tone.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra s kontroliranim tonom v razširjenem obsegu instrumenta;

» zaigra durove lestvice z dodanimi approach toni na vseh stopnjah lestvice v minimalnem

tempu 80 UNM;

» zaigra diatonične terce in trozvoke v dominantnih lestvicah z zmanjšano deveto stopnjo;

» zaigra kromatično lestvico v minimalnem tempu 120 UNM v šestnajstinkah;

» med improvizacijo ustrezno uporabi approach tone;

» zaigra intervalne vaje od male septime do oktave po poltonskem postopu;

» zaigra intervalne vaje v postopih od male sekunde do čiste kvarte.



TERMINI

◦ hm5 ◦ dominant diminished ◦ alterirana lestvica



34





5


0

:

0

1

/

/

/



RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: usvaja kompleksnejše ritmične vzorce (poliritmija);

O: usvaja kompleksnejše melodične vzorce in jih transponira po intervalih od male sekunde do male terce;

O: vadi interpretacijo ritmično-melodičnih motivov v različnih taktovskih načinih in različnih tonalitetah;

O: utrjuje poznavanje in uporabo alteracij v melodičnih linijah;

I: razvija zavest o ekologiji zvočnega prostora in s svojim ravnanjem prispeva k zmanjševanju hrupa v okolju.



(2.4.3.1 | 4.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna melodično in harmonsko besedišče;

» zaigra vzorce po različnih intervalnih postopih in jih vnaša na primerna mesta v solu;

» v hitrejšem tempu transponira vzorec po celotnem obsegu instrumenta;

» slušno prepozna zven vseh pomembnih akordičnih tonov;

» razume in povezuje funkcionalne tone;

» pri improvizaciji uporablja vse alteracije in ji pravilno razvezuje.



35





5


0

:

0

1

/

/

/



KLASIČNE ETUDE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: se poleg vadenja etud seznani z njihovo harmonsko strukturo in postopa prehaja od branja posameznih not k celotnim linijam;

O: igra a prima vista;

O: igra tehnično zahtevnejše etude kot poprej;

O: poleg usvajanja tehnične komponente etud spozna njihovo estetsko in slogovno komponento.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra najmanj tri (daljše) klasične etude letno v predvidenem tempu;

» slogovno pravilno zaigra klasične etude v predvidenem tempu;

» izkaže spretnost igre a prima vista;

» izkaže prstne in dihalne spretnosti.



36





5


0

:

0

1

/

/

/



JAZZ ETUDE IN METODE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: spoznava etude na višji ravni tehnične zahtevnosti;

O: uporablja in izvaja etude s posneto spremljavo ali brez spremljave ter s solistom (ali brez), ki služi kot referenca;

O: iz etud prevzame melodične linije in jih uporabi v improvizaciji;

O: analizira melodične linije glede na funkcijo v harmoniji;

O: analizira ritmične vzorce in jih uporabi v improvizaciji.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra jazz etude;

» pozna artikulacije in posebnosti interpretacije različnih jazzovskih ritmov;

» pri improvizaciji uporablja ritmične vzorce in melodične linije, ki jih prevzame iz odigranih

etud.



37





5


0

:

0

1

/

/

/



SKLADBE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: spozna skladbe z neparnimi ritmi in sestavljenimi taktovskimi načini;

O: razvija sposobnost igranja in improviziranja v hitrem tempu;

O: razvija sposobnost improviziranja na harmonsko kompleksne strukture;

O: celovito pristopi k skladbi, od melodije do improvizacije in dramskega loka celote;

O: presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje.



(5.3.5.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna zahtevnejše harmonske strukture;

» v solu zaigra motive, ki se navezujejo na temo skladbe;

» zna v improvizaciji uporabiti teme skladb kot citat;

» improvizira čez harmonije kompleksnejših jazzovskih standardov;

» zna improvizirati v skladbah z neparnimi ritmi;

» se znajde tudi v hitrejših tempih (200 UNM in hitreje);

» pri improvizaciji povezuje funkcionalne tone in uporablja vse ustrezne alteracije;

» zaigra skladbe na pamet.



TERMINI

◦ neparni ritmi



38





5


0

:

0

1

/

/

/



TRANSKRIPCIJE 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: igra že izpisane sole;

O: iz zvočnih posnetkov izpiše solistične dele izbranih solistov (ne nujno saksofonistov);

O: uri melodični, ritmični in harmonski posluh ter koncentracijo;

O: se loti obsežnejših ali tehnično zahtevnejših kompozicij kot prej;

O: se skuša interpretativno kar najbolj približati posnetku.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra pet transkripcij na pamet, od tega vsaj dve zapiše;

» iz transkripcij prevzame melodične linije in jih uporabi v improvizaciji;

» izkaže melodični, ritmični in harmonski posluh ter koncentracijo;

» zapiše transkribirane solistične linije;

» se pri izvajanju kar najbolj približa posnetku.



39





5


0

:

0

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 6



POGLAVJIH



1. LETNIK

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE

» Londeix, J. M. (1970). Exercices mecaniques 1. Lemoine.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI

» Fishman, G. (2011). Hip Licks for Saxophone I. Greg Fishman Jazz Studios.

» Fishman, G. (2011). Hip Licks for Saxophone II. Greg Fishman Jazz Studios.

» Nelson, O. (2015). Patterns for Improvisation. Alfred Music.

» Cooker, J., Casale, J., Campbell, G., in Greene, J. (1982). Patterns for Jazz. Alfred Music.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

KLASIČNE ETUDE

» Andersen, J. (1983). 18 Petites Etudes. Gerard Billaudot.

» Klose, H. (2009). 25 Etudes de Mecanisme. Alphonse Leduc.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

JAZZ ETUDE IN METODE

» Fishman, G. (2009). Jazz Phrasing for Saxophone, Volume 1. Greg Fishman Jazz Studios.

» Fishman, G. (2009). Jazz Phrasing for Saxophone, Volume 2. Greg Fishman Jazz Studios.

» Fishman, G. (2009). Jazz Phrasing for Saxophone, Volume 3. Greg Fishman Jazz Studios.

» Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 3: Jazz Line. Alfred Music.

» Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 4: Melodic Rhythms. Alfred Music.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

SKLADBE

» Sher, C. (1988). The New Real Book. Sher Music Co.



40





5


0

:

0

1

/

/

/



Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. » Sher, C. (1991). 5 The New Real Book Volume 2 . Sher Music Co. 202.2 » Sher, C. (2005). The New Real Book Volume 3 . Sher Music Co. 1.61

TRANSKRIPCIJE

» Parker, C. (2019). Charlie Parker Omnibook - Volume 1. Hal Leonard.

» Adderley, J. C. (2016). Cannonball Adderley Omnibook. Hal Leonard.

» Getz, S. (2017). Stan Getz Omnibook. Hal Leonard.

» Coltrane, J. (2013). John Coltrane Omnibook. Hal Leonard.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.



2. LETNIK

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE

» Londeix, J. M. (1970). Exercices mecaniques 1. Lemoine.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI

» Fishman, G. (2011). Hip Licks for Saxophone I. Greg Fishman Jazz Studios.

» Fishman, G. (2011). Hip Licks for Saxophone II. Greg Fishman Jazz Studios.

» Nelson, O. (2015). Patterns for Improvisation. Alfred Music.

» Cooker, J., Casale, J., Campbell, G., in Greene, J. (1982). Patterns for Jazz. Alfred Music.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

KLASIČNE ETUDE

» Andersen, J. (1983). 18 Petites Etudes. Gerard Billaudot.

» Klose, H. (2009). 25 Etudes de Mecanisme. Alphonse Leduc.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

JAZZ ETUDE IN METODE

» Fishman, G. (2009). Jazz Phrasing for Saxophone, Volume 3. Greg Fishman Jazz Studios.

» Fishman, G. (2005). Jazz Saxophone Etudes, Volume 1. Greg Fishman Jazz Studios.

» Lefkowitz-Brown, C. (2018). 20 Approach Note Etudes. CLB.

» Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 3: Jazz Line. Alfred Music.

» Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 4: Melodic Rhythms. Alfred Music.



41





5


0

:

0

1

/

/

/



Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. 5202. SKLADBE 21.6 » Sher, C. (1988). The New Real Book. Sher Music Co. 1

» Sher, C. (1991). The New Real Book Volume 2. Sher Music Co.

» Sher, C. (2005). The New Real Book Volume 3. Sher Music Co.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

TRANSKRIPCIJE

» Parker, C. (2019). Charlie Parker Omnibook - Volume 1. Hal Leonard.

» Adderley, J. C. (2016). Cannonball Adderley Omnibook. Hal Leonard.

» Getz, S. (2017). Stan Getz Omnibook. Hal Leonard.

» Coltrane, J. (2013). John Coltrane Omnibook. Hal Leonard.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.



3. LETNIK

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE

» Londeix, J. M. (1970). Exercices mecaniques 1. Lemoine.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI

» Fishman, G. (2011). Hip Licks for Saxophone I. Greg Fishman Jazz Studios.

» Fishman, G. (2011). Hip Licks for Saxophone II. Greg Fishman Jazz Studios.

» Nelson, O. (2015). Patterns for Improvisation. Alfred Music.

» Cooker, J., Casale, J., Campbell, G. in Greene, J. (1982). Patterns for Jazz. Alfred Music.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

KLASIČNE ETUDE

» Arguelles, J. (2018). 12 Etudes for the modern saxophonist. Astute Music.

» Boornazian, J. (2016). 20 Advanced Etudes for solo saxophone. Born-Asian Music.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

JAZZ ETUDE IN METODE

» Fishman, G. (2005). Jazz Saxophone Etudes, Volume 1. Greg Fishman Jazz Studios.

» Fishman, G. (2007). Jazz Saxophone Etudes, Volume 2. Greg Fishman Jazz Studios.



42





5


0

:

0

1

/

/

/



» Lefkowitz-Brown, C. (2018). 5 20 Approach Note Etudes. CLB. 202.2 » Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 3: Jazz Line. Alfred Music. 1.61 » Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 4: Melodic Rhythms. Alfred Music.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

SKLADBE

» Sher, C. (1988). The New Real Book. Sher Music Co.

» Sher, C. (1991). The New Real Book Volume 2. Sher Music Co.

» Sher, C. (2005). The New Real Book Volume 3. Sher Music Co.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

TRANSKRIPCIJE

» Parker, C. (2019). Charlie Parker Omnibook - Volume 1. Hal Leonard.

» Adderley, J. C. (2016). Cannonball Adderley Omnibook. Hal Leonard.

» Getz, S. (2017). Stan Getz Omnibook. Hal Leonard.

» Coltrane, J. (2013). John Coltrane Omnibook. Hal Leonard.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.



4. LETNIK

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE

» Londeix, J. M. (1970). Exercices mecaniques 1. Lemoine.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI

» Fishman, G. (2011). Hip Licks for Saxophone I. Greg Fishman Jazz Studios.

» Fishman, G. (2011). Hip Licks for Saxophone II. Greg Fishman Jazz Studios.

» Nelson, O. (2015). Patterns for Improvisation. Alfred Music.

» Cooker, J., Casale, J., Campbell, G. in Greene, J. (1982). Patterns for Jazz. Alfred Music.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

KLASIČNE ETUDE

» Arguelles, J. (2018). 12 Etudes for the modern saxophonist. Astute Music.

» Boornazian, J. (2016). 20 Advanced Etudes for solo saxophone. Born-Asian Music.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.



43





5


0

:

0

1

/

/

/



JAZZ ETUDE IN METODE 5202. » Fishman, G. (2007). Jazz Saxophone Etudes, Volume 2. Greg Fishman Jazz Studios. 21.6 » Fishman, G. (2009). Jazz Saxophone Etudes, Volume 3. Greg Fishman Jazz Studios. 1

» Fishman, G. (2015). Jazz Saxophone Etudes, Volume 4. Greg Fishman Jazz Studios.

» Larson, A. (2018). Leaps And Sounds I. Adam Larson.

» Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 3: Jazz Line. Alfred Music.

» Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 4: Melodic Rhythms. Alfred Music.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

SKLADBE

» Sher, C. (1988). The New Real Book. Sher Music Co.

» Sher, C. (1991). The New Real Book Volume 2. Sher Music Co.

» Sher, C. (2005). The New Real Book Volume 3. Sher Music Co.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

TRANSKRIPCIJE

» Parker, C. (2019). Charlie Parker Omnibook - Volume 1. Hal Leonard.

» Adderley, J. C. (2016). Cannonball Adderley Omnibook. Hal Leonard.

» Getz, S. (2017). Stan Getz Omnibook. Hal Leonard.

» Coltrane, J. (2013). John Coltrane Omnibook. Hal Leonard.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.



44





5


0

:

0

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



PRILOGE 6



45