Reforma ljudske šole. Elerikalci so že redno bili in tudi bodo za konkordatno šolo. Državni ljudskošolski zakon v Avstriji, ki ga je novela iz 1. 1883. jako poslabšala hočejo naši klerikalci potisniti zopet za eno uro — nazaj! Manever je tak-le in ga utemeljujejo tako-le: Predlogposl. Eoškarja, dr. Verstovšeka in tovarišev za izpremembo državnega ljudskošolskega zakona r svrho reformiranja avstrijskega ljudskega šolstva.* Že več kot štiri desetletja obstoježi državni ljudskošolski zakon od leta 1869. je jasno pokazal ne samo prednosti, temveč tudi pomanjkljivosti iu slabe posledice, katere občuti posebno kmečko prebivalstvo. Izkušnja uči, da omenjeni zakon ni mogel izpolniti od vseh krogov {jpričakovanih ugodnih uspehov glede Ijudskošolske izobrazbe. Temeljita preosnova državcega ljudskošolskega zakona po zadostnem uvažeranju onih osnovnih načel, katere potrebuje vedno naraščajoča izobrazba poklica vseh tako različnih stanov v mestu in na deželi, ni samo zaželena, temveč na kmetih naravnost nujna. Pri Tsem kmečkem prebivalstvu, tako za poljedelce kakor tudi za druge stanove na deželi, pridejo glede izpremembe Ijudskega * če so omenjeni predlog že stavili »li so ga morali zaradi razpusta državnega zbora opustiti — nam ni natanJneje znano.J U r e d n. šolstva posebno sledeča osnovna načela v poštev :* 1. Kot začetek šolske obreznosti se naj doloČi izpolnjeno sedrao leto starosti. 2. Šolska obveznost traja polnih šest let. Vse tako za otroka, kakor za šolo škodljive olajšave šolskega obiska se morajo med poIetjem opustiti. 3. Na takih ljudskih šolah, kjer to zahtevajo poučne potrebščine, gospodarske razmere prebivalstva, potae in vremenske razmere šolskega okoliša, se naj na prošajo ršolanih [občin ali krajne šolske oblasti ureda poldnevni pouk. 4. Na Ijudskih šolah na kmetih se naj učni red v toliko izpremeni, da se bo v zadnjih dveh letnikih uvedel poljedelski pouk, kakor to odgovarja starosti in razumnosti otrok. 5. Učni redi na učiteljiščih se morajo v toliko razširiti in izpopolniti, da bodo iz zavoda prihajajofe učne moči sposobne vsaj glede glavnih panog kmetijstva zadostno poučevati. 6. Po koneani šestletni šolski obreznosti naj sledi dveletui, obvezni nadaljevalni pouk v smislu razmer dotičnega kraja in potreb dotifnih stanov. 7. Namenu odgovarjajoče u6ne knjige in za gospodarski pouk potrebne učne pripomočke naj se pravočasno preskrbi.] Navedeua osnovna načela ne temeljijo samo na nujnih potrebah, temveS so upraričena že v dejstvu, da je za vse druge poklice preskrbljeno za nadaljoo izobrazbo, saj je že skoraj v vsakem trgu obrtno-nadaljevalna šola za višjo izobrazbo in prospeh obrtnikov. Naj se torej tudi kmečki mladini ne odtegne možnost, da si postavi temelj za poklicno satnoizobrazbo brez trajne velike škode za poljedelstvo in nič manj za splošao ljudsko blagostanje. Badi tega stavimo podpisani predlog: Visoka zbornica izvoli skleniti: Visoka c. kr. vlada se pozivlja, da preosnovo drž. ljudskošolskega zakona od I. 1869 po zgoraj navedenih osnovnih načelih kolikor mogoče hitro izvede ia visoki zbornici tozadevno vladno predlogo v odobrenje predloži. * * * Mi se vdržimo še za sedaj vsake izjave v tem vprašanju. Pripominjamo le, da je vada dobro nastavljena, in v znamenju zgoraj navedenih točk rnislijo pognati Ijudstvo v boj za konfesionalno šolo. Zgoraj navedene točke so le pesek v oči, da pridobe ljudstvo za svoje nameae. Toda važnejše od teh točk je tudi za naše klerikalce ozadje, ki ga previdno skriFajo, ker z njim se še ne upajo na dan. Da bi pa šolski boj bili s svojim pravim in glavnim namenom, tega pa še celo ne! Naše stališče je tako: če Be zavzamemo z& ljudsko šolo ali ne, nas bodo klerikalci razkričali za nasprotnike ljudstva iu šole, ki jo oni njemu žele pridobiti. Eačunajo torej na kratkovidnost Ijudstva, ki naj bi z zgoraj omenjenim predlogom odobrilo vse točke njih šolske reforme. O demagogiji, ki se je pri tem poslužujejo, niti ne govorimo. * Pri vseh toekah primerjaj rMisli o refonni ljud«ke šole" (A. Požegar) ,,Popotniku 1911.