Poltnlna plačana v gotovini Maribor, pctelc 17. marca 1033 stav. 63 Loto vil. (XIV.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urada lltvo la uprava: Maribor, •oapeaka ul. It / Tololoa urodcntva 2440, upravo 34« Uhaja razaa nadolja la prambov vsak daa ob 10. oH / Volja laooaino projamoa v upravi aN po p»M 10 Ota, dostavlja« aa dom H Dl« / Ofliaal pa aaalka / Oglaoo aprajama tudi Ofllaanl oddalok Jutra" v Ljubljani # Paital tekoval raSua ib 1140» 99 JUTRA 99 Zaključek tragedije NAUK MANDŽURIJE ZA Usodni dogodki, ki jih doživljamo zadale tedne v Evropi, so docela odvrnili našo pozornost od nič mar.j važnih dogodkov na Daljnem vzhodu. Med tem, ko poslušamo v radiu Hitlerjeve govore, ko sledimo vestem o terorju v Nemčiji, o oblikovanju nove nemške fašistične države, o nepričakovanem razvoju Stvari v Avstriji, o oboroževanju Madžarske in med tem ko se državniki trudijo v Ženevi, da bi obudili k novemu življenju kadaver razorožitvene konference, so Japonci usodno porazili Kitice v Jeholu in zasedli vso obsežno Pokrajino do samega kitajskega Velikega zidu. Prva etapa japonskih načrtov ie zaključena. Nova država M a n d-ž u k h o, ki so jo Japonci ustanovili v svoje namene, ne v namene Mandžur-cev, je zaokrožena, dobila je »naravne« meje. V njej so združene vse T r i Vzhodne province, kakor jih Kitajci imenujejo uradno. Kitajci so omagali; umaknili so se na mejo stare notranje Kitajske. Brez formelne vojne napovedi in kljub društvu narodov, kljub raznim paktom, ki prepovedujejo oboroženo silo kot sredstvo za reševanje mednarodnih spo-f°v, so Japonci s silo, z uporabo orožja Strgali Kitajski ozemlje, ki je večje kakor zahodna Evropa. In to se je zgodilo Prav v času ženevskega razpravljanja o ‘razorožitvi« In »večnem miru« Evropa je odrekla, odrekle so pisane pogodbe. odreklo je Društvo narodov. Nihče ni mogel pomagati Kitajski, nihče ie ni mogel obvarovati in obraniti pred grobim japonskim nasiljem. Intervencije * notami in demaršami niso pomagale. Nič tudi ni pomagalo nepriznavanje no-položaja, nepriznavanje »samostojne« Mandžurije. Japonci se za vse to niso Čisto nič zmenili, se ne zmenijo in se tudi v bodoče ne bodo. Njim je popolnoma irelevantno, ali Društvo narodov Mandžurijo prizna ali ne. Zaradi nepri-znrvanja ne bodo Izpustili Iz rok niti Ded! zavojevane zemlje. Kitajska je kljub odcepitvi Treh vzhod nih provinc še vedno ogromna država, z okoli 400 milijoni prebivalcev. Njej se ta Izguba ne bo dosti poznala, dasi izgubi na Daljnem vzhodu EVROPSKE NARODE. najboljše področje za naseljevanje svojih ljudi, ki so v sedanjih bivališčih preveč na tesnem. Za to torej ne gre. Gre pa za moralno stvar zadeve. Gre za dejstvo, da se je to zgodilo v času paktov o nenapadanju, dogovorov o arbitraži in Društva narodov. Gre za to, d" je primer Mandžurije razblinil zmotno misel, da je na svetu sila, ki bi lahko preprečila samovoljo in nasilje. Posebno važno in poučno pa je vse to zlasti za gledanje na sedanja ženevska prizadevanja za razorožitev brez garancij, ki jih zahtevajo Francija in njene zaveznice. Ali more po primeru Mandžurije sploh še kdo verjeti, da bo s samim papirnatim paktom o razorožitvi človeštvu zagotovljen mir? Če svet ni mogel preprečiti primera Mandžurije, kako in s čim naj prepreči primer kakšne evropske Mandžurije? To bi mogla preprečiti samo vojna, toda tako je bilo tudi v prejšnjih časih, pa ni bilo nobenega Društva narodov in nobenega razorožitve-nega pakta! Mandžurija docet! Njen nauk je. da mora/mo stokrat pritrditi Franciji, ki pravi: Da, mi smo za razorožitev, pripravljeni smo storiti vse, kar zahtevate od nas, hočemo pa pisano zagotovilo, da boste vsi skupaj porok za našo nedotakljivost ir. popolno varnost. Če bi se kljub vsemu zgodilo, da nas kdo napade, potem nam morajo prihiteti na pomoč vse države, ki podpišejo razorožl-tveni pakt, v prvi vrsti pa Anglija. Mimo tega mora dobiti Društvo narodov kot čuvar izpolnjevanja pakta tudi e k-sekutivno moč, to se pravi, ustvariti se mora vojska Društva narodov! Prav o tem pa nočejo drugi ničesair slišati, zlasti ne tisti, ki vemo o njih vsi, da imajo enake namene in cilje v Evropi, kakor Japonci v Aziji. Zato smo še zelo daleč od tistih časov, ko bo orožje^ le še stvar muzejev in ko bo človeštvo živelo v bratski slogi in ljubezni in bo na zemlji večni mir. Te čase bodo ustvarili šele boljši rodovi kakor je naš. rodovi ljudi, ki bodo gledal! na življenje in na vse stvari in reči z višjega gledišča filozofskih zatirani Instinktov egoizma! Priprave za monarhistični prevrat NA DUNAJU IN V MONAKOVEM SE JE BAJE PRIPRAVLJALA SKUPNA AKCIJA ZA OBNOVO MONARHIJE. CURIH, 17. marca. »Neue Zuricher Zeitung« oblavlia naslednjo senzacionalno informacijo: »Pretekli teden se le mudil kakor znano v Monakovera ha obisku pri inonakovskem nadškofu s» kardinalu Faulhaberju dunajski nadškof in kardinal dr. innitzer. Tedaj le ®“o sklenjeno, da oba nadškofa skupno ®dnotujeta v Rim. kar se ie tudi dejansko zgodilo. Medtem pa so narodni ®°ciallstl Izvedeli, da nameravata oba Kardinala proglasitev neke Podonavje monarhije. Narodno-soclalistični prodni poslanec dr. Buttmann je za-jadl tega nemiidoma odpotoval v Ber-nakar sta na podlairl njegovih in-Kpttoeil odpotovala v Monakovo vo-narodnih socialistov Rdhrn in ’dp ?0er' sta stopila v omenjeni za-takoj v zvezo s predsednikom sto čr5'v,ade dr* Heldtom, kateremu zah* Izročila ultimatom, v katerem se « ata od nJeea* da “krene vse. da Rbhamera obeh kardinalov prepreči. Vem*03 k zbfaI medtem v Monako-lnJ*ltudi mnogo izredno važnih infor-^ ki «n zlasti v tesni zvezi z bi- vanjem nadvojvode Otona v bližini avstrijske meje itd. Aretacija obeh urednikov lista »Miinchener Neueste Nachricbten« Biichneria in barona Aretinija se spravlja v zvezo s tem poskusom monarhističnega puča. Demonstracije proti Italiji in Nemčiji v Madridu MADRID, 17. marCa. Tukaj so bile včeraj burne demonstracije proti Hitlerjevi Nemčiji in fašistični Italiji. Velike množice so se zbrale pred gledališči in kazinami ter v času. ko so obiskovalci zapuščali poslopja, vse prevpili s klici: »Doli Hitler in Mussolini!« Policija le le s težavo razgnala demonstrante, med katerimi so bili v veliki večini socialisti in komunisti. HITLER IN FRANCIJA. PARIZ, 17. marca. Berlinski dopisnik »Journala« poroča, da Je Hitler izjavil, da je pripravljen pogajati se s Francijo, toda le pod pogojem, da prizna Nemčiji polno enakopravnost glede oboroževanja. MACDONALDOVO POTOVANJE V RIM. DALADIER JE PESIMIST. SPORAZUM NA ŠKODO FRANCIJE IN ZAVE ZN1K0V. VES FRANCOSKI TISK PROTI MACDONALDOVEMU NAČRTU. TUDI NEMCI NISO ZADOVOLJNI — ANGLEŽI DVOMIJO. LONDON, 17. marca. Tisk In politiki pripisujejo Macdonaldovemu potovanju v Rim zelo velik pomen. Konservativna »Morning Post« pričakuje od tega obiska popolno reorganizacijo evropske politike. Macdonald bo stavil Mussoliniju odkrito vprašanje, ali ie pripravljen sodelovati z Anglijo na zavarovanju evropskega miru. Sicer ta ponudba ne bo predstavljala m-kake angleško-italijanske zveze, vendar bi tvorili obe državi Jedro skupine držav, ki hočejo delovati za ohranitev evropskega miru. Kaj ta namen pomeni za Nemčijo, najbolj dokazuje Macdonaldov načrt, ki Je W1 včeraj predložen razoro-žitvenl konferenci In k! ne predvideva nemške enakopravnosti v oborožitvi. — »Dally Telegraph« Je prepričan, da bo konferenca med Macdonaldom In Mussolinijem mnogo pripomogla k odstranitvi spora med Francijo In Italijo. PARIZ, 17. marca. V včerajšnjem »Fl-gru« piše Daladier o zadnjih dogodkih v Ženevi med drugim naslednje; »Paul Boncour ml je Izjavil, da mu Je bilo sporočeno, da namerava Macdonald obiskati Rim. Kakor Izgloda, to obvestilo francoskega zunanjega ministra nf preveč razburilo. Na drugi strani ie pa tudi res, da more Franclja na tem Macdonaldovera obisku v Rimu le Izgubiti In ničesar pridobiti. Macdonald sicer naglaša, da b! rad Odtujil Italijo od Nemčije, toda za to Je sedaj že mnogo prepozno. V ostalem pa bi morali stroške za to operacijo nositi itak mi fn naši zavezniki sami, in to po-čenši od priznanja pomorske paritete Italiji na Sredozemskem morju pa vse naprej do najkočljlvejšlh sodobnih vprašanj, Sedanji položaj stvari se Je dal slutiti že davno, ker Je usodna Briandova koncesija dopustila Nemčiji, da se dvigne in si opomore. Italija se Je obrnila v stran, dočim se je v srednji Evropi ustvaril močan blok nezadovoljnežev in revizionistov. Upajmo, da bo mogoče z energičnim nastopom Francije v Ženevi odstraniti nove avanture in preprečiti neizbežno vo!no.« PARIZ, 17. marca. Ves francoski tisk se bavi z angleškim razorožitvenlm na-Črtom, ki ga Je objavil v Ženevi Macdo-nald. Pertinax piše v »Echo de Pariš«, da vsebuje angleški predlog spremembo razmerja moči v Evropi in celo spremem bo zemljevidov. Točno se opaža angleška želja po enostranski razorožitvi Francije. Macdonaldov spremni govor je bil prazen in dolgočasen. V Ženevi je le italijanska delegacija pozdravila ta načrt, ker se strinja z glavnimi smernicami italijanske politike. Salnt Brice se bavi v »Journalu« zlasti z zadnjim odstavkom Macdonaldovega načrta, ki napoveduje, da bo razorožltvena konferenca povsem spremenila vojaška določila versajske pogodbe. Angleški načrt pa vendar vsebuje nekaj pozitivnih elementov, ki naj služijo kot podlaga nadaljnjim pogajanjem. Angleški načrt zahteva od Francije prevelike žrtve In daje obenem premajhno Jamstvo za varnost Francije. LONDON, 17. marca. Angleški tisk pozdravlja Macdonaldov načrt in ga imenuje zadnji poskus za rešitev razorožitvene konference, vendar ni preveliko upanje, da bi bil sprejet. Franclja in Nem čila ne bosta hoteli vzeti potrebnih žrtev na svoja ramena in Je sedaj odvisno samo še od sestanka med Macdonaldom In Mussolinijem, kako se bo razčistila cela vrsta perečih svetovno-poHdčnOf vprašanj. MILAN, 17. marca. Italijanski tisk poudarja, da si misli in smernice Macdonaldovega razorožitvenega načrta skoraj v celoti strinjajo z naziranlem Mussolinija in s stremljenjem fašistične politike. BERLIN, 17. marca. Nemški listi prh znavajo angleškemu načrtu možnost pod lage za nadaljnja pogajanja, to pa le na podlagi načelne enakosti In enakopravnosti. Nemčija mora v Ženevi nastopiti za svoje pravice energično in brez vsake rezerve. Angleški načrt predvideva v, Nemčiji spremembo državne brambe v milico, prepoveduje pa Ji oborožitev * vojaškimi letali, tanki in podmornicami. Macdonald ima s svojim načrtom, ki se imenuje z nemške strani »mešano sodišče«, dobre namene, vendar ne prinaša nič novega, ker združuie vse prejšnle načrte in zato ne bo mogel rešiti konference. Macdonaldov govor v radiu ŽENEVA, 17. marca. V svojem govoru v radiu ie Macdonald izjavil: »Naša metoda dela na razorožltvenl konferenci, da predlagamo različne načrte o organizaciji miru In o razorožitvi, Ima to prednost, da nam kaze, kaj bomo dosegli in kal bomo rlsklrall. „A11 se bo Nemčiji dala pravica in svoboda, ali pa bo Evropa rlsklrala, da se razruši.« Te besede nekega mojega prijatelja imajo za nas neki poseben pomen. Zato vabim vse dovzetne ljudi k delu za razorožitev m k medsebojnemu zaupanju«. AVSTRIJA NAJ PODARI GRADIŠČANSKO! PARIZ. 17. marca. Po poročilih iz Budimpešte je priredilo predsinočnjim okrog 20 madžarskih (»mladincev pred tamkajšnjim avstrijskim poslaništvom prijateljsko manifestacijo. Ko so odpeli madžarsko himno, so omladinci izročili avstrijskemu poslaniku memo- randum, v katerem prosijo avstrijsko vlado, da odstopi Madžarski Gradiščansko in tako postavi na dnevni red vprašanje revizije mirovnih pogodb. DE VALERA GRE NA ROMANJE. RIM, 17. marca. Včerajšnji listi objavljajo vest iz Berlina, da bo odpotoval predsednik Irske svobodne države de Valera okrog 15. maja v Rim, kjer bo prisostvoval svečanim cerkve nim ceremonijam o priliki svetega leta, obenem pa bo tudi oficielno obiskal Mussolinija in papeža. No poti v Rim bo spremljal de Valero irski zunanji minister Walshe. AVSTRIJA IN NEMČIJA. BERLIN, 17. marca. Avstrijski minister v Berlinu Tauschitz je v nekem intervjuju izjavil, da je politična sprememba v Nemčiji izzvala v Avstriji znatno okrepitev nacionalne ideje. Kar se tiče zunanip politike, ne prihaja »Avstrija v nobeno kombinacijo brez Nemčije, temveč v vsako izključno le z Nemčijo«. Dnevne vesti f Joža Volčič Jože Volčiča ni več. Umrl je včeraj popoldne ob 16. uri v tukajšnji splošni bolnišnici v starosti 53 let. Na bolniško postelj ga je priklenila zavratna bolezen, ki si jo je bil nakopal v svetovni vojni. Korenjek, kakršen je bil, se ji je dolgo časa upiral, toda slednjič ga je podrla. Z njim lega v grob markantna osebnost iz vrst slovenskih narodnjakov in obrtnikov. Pokojni Joža Volčič je bil ustanovitelj Sokola v Mariboru in je bil ves čas Svojega življenja prežet s sokolsko mislijo in discipliniran kot redko kateri. Dolga leta je bil v vaditeljskem zboru in je redno do lanskega decembra zahajal v telovadnico. Zadnjič je nastopil kot telovadec ob priliki matične akademije. Sil je dolga leta društveni praporščak, ko pa je župa razvila svoj prapor, so ga Sokoli izročili njemu, ki ga je vselej ponosno nosil. Veliko se je udejstvoval vse življenje v društvih in bil zlasti pred voj' no neustrašen član vseh slovenskih društev, ki jih je vneto podpiral. Znan je bil kot poštenjak in je svojemu bližnjemu rad pomagal. Ze leta 1904 je kot edini Slovenec pristopil k mariborski požarni hrambi, kjer je vneto sodeloval do svoje imrti. Bil je tudi ustanovitelj reševalne-?a oddelka pri tukajšnji požarni brambi. Pokojni Joža Volčič si je pridobil tudi za obrtniški stan nevenljivih zaslug. Bil je vedno prvi med slovenskimi mojstri, ko je šlo za to, da se reši mrsikatero načelno in stanovsko vprašanje. Pogreb predragega pokojnika, ki je bil vzoren javni delavec, kremenit značaj, poštenjak od pet do glave in prijeten družabnik, bo v soboto ob 1417. uri iz mrtvašnice na pobrežkem pokopališču. Bodi mu ohra njen časten spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! t Miroslav Pučelik. Danes dopoldne je preminul v Framu šolski upravitelj v pokoju g. Miroslav Pučelik. Pogreb zaslužnega slovenskega šolnika bo v nedeljo 19. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na framsko pokopališče. Blag mu spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje ! Smrt odličnega narodnjaka in zadružnika. Včeraj je umrl v Celju v starosti 57 let dr. Anton Božič. Pokojnik je bil slovenjegoriški rojak. Gimnazijo je dovrši! v Mariboru in je po končanih visokošolskih študijah prišel v Celje, kjer je vstopil kot koncipijent v odvetniško pi samo dr. Filipiča, ki jo je po njegovi smrti kot odvetnik prevzel. Dr. Božič je ena najmarkantnejših in najzaslužnejših osebnosti bivše Spodnje Štajerske. Udejstvoval se je zlasti kot gospodar in ustanovil dolgo vrsto zadrug in raznih dru gih gospodarskih korporacij. Kot zadruž pi delavec si je pridobil nevenljivih zaslug za napredek slovenskega ljudstva na Štajerskem. Z dr. Božičem je legel v grob iskren Slovenec in Jugoslovan za katerim žalujejo njegovi številni prijatelji in znanci. Slava njegovemu spominu! Promocija. Za doktorja prava je bil te dni promoviran na ljubljanski univerzi odvetniški koncipient gosp. Zvonko Cvetko, sin šolskega upravitelja g. Frana Cvetka v Krčevini, čestitamo! Poroke. V zadnjem času so se poročili v Mariboru Josip Laginja, carinski uradnik, in Hilda Mihaličeva; Janez Rottmann, uradnik in Marica Garželjeva, hči posestnika; Anton Bud, posestnikov sin in Marija Galica, kuharica ter Metod Stavber, mizarski pomočnik s Pobrežja in Josipina Piškova, delavka. Bito sre' čno! Sokol Maribor matica poziva vse član stvo, da se obvezno in polnoštevilno u-deleži pogreba brata Jože Volčiča, ki bo v soboto 18. tm. ob pol 17. url na Pobrežju. Članstvo, ki poseduje slavnostni kroj, se udeleži pogreba brezpogojno v tem, ostali pa v civilu z znakom. Zbirališče v soboto 18. tm. v Narodnem domu ob 15. uri. odhod točno ob četrt na 16. Slovensko obrtno društvo vljudno vabi svoje članstvo, da se v častnem številu udeleži pogreba umrlega člana g. Jože Volčiča, ki bo z mestnega pokopališča 18. t. m. ob 16.30. Izkažimo našemu zve stemu članu zadnjo čast ob odprtem grobu! Iz poštne službe. Za pogodbeno pošta rico v Cirkovcih je imenovana Anica Čebularjeva. Za dnevničarja pri pošti Sv. Lenart v Slov. goricah pa je imenovan France Jamnik. Upokojitev v davčni službi. Trajno je upokojen Lovro Kuharič, davčni nadzornik pri davčni upravi v Ljutomeru Novi supienti. Za suplente so nastavljeni diplomirani filozofi: Josip Šeško na realni gimnaziji v Mariboru, Anton Ingolič na realni gimnaziji v Ptuju in Matija Trobej na realni gimnaziji v Murski Soboti. Redek jubilej. Jutri v soboto slavi osemdeseti rojstni dan posestnik g. Jurij Pogorevc na Pobrežju. Jubilant je bil svoječasno gostilničar in lesni trgovec v Marenbergu in se je na starost preselil na Pobrežje. Kot sin revnih staršev si je s pridnostjo in poštenostjo ter izredno podjetnostjo pridobil že v mladih letih precejšnje premoženje. Vkljub visoki starosti je še danes čil in zdrav ter je želja, da bi tak ostal še dolga leta. Bogoljubov — pride v Maribor in priredi v torek 21. t. m. zvečer simultanko. Sloviti ruski mojster potuje po južni Evropi in bo igral najbrž i v Ljubljani — Vsi prijatelji šaha se že danes opozarjajo na to prireditev. Kraj igre se šele določi. Prijave za igrače pri simultanki sprejema prof. Favai, event. pismeno, na kavarno Central. Damski šahovski tečaj. Šahovska sek cija kulturnega društva »Triglav« razpisuje damski šahovski tečaj. Tečaj je namenjen predvsem začetnicam, ker se bo pričeto poučevanje šahovske igre pri temeljnih elementih. Vabljene so tudi nečlanice društva ter bo tečaj strogo ločeno za dame. Prijave se sprejemajo do 24. t. m. pri g. Bogdanu Pušenjaku, Maribor, Miklošičeva št. 2. od 12. do 14. Prvi sestanek bo v petek 24. tm. ob 20. v posebni sobi restavracije »Narodni dom«, kjer se še sprejmejo naknadne prijave. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek ob 20.15 predava o Rihardu W a g n e r j u kot človeku in umetniku pisatelj dr. 0. Hodel iz Gradca. Wesen donkovi posvečene pesmi poje koncertna pevka gdč. Greta Berghausova, na glasovirju spremlja gosp. prof. Herman Frisch iz Maribora. Avtobusni promet v Studence. 19 marca na dan sv. Jožefa pojača Mestno avtobusno podjetje na progi 2, Studenci, vožnje sem in tja. Vozilo se bo po Ruški cesti in Črtomirovi ter Krekovi ulici do železniškega prelaza. Prvi prekrasni pomladanski dnevi so napotili naše planince, da pohrte jutri in v nedeljo zopet v večjem številu na Pohorje, zlasti k Mariborski koči, kjer bodo imeli v soboto zvečer številni Jožefi in Pepce svoj večer. Jutri ob 16. uri pelje z Glavnega trga avtobus v Reko. XXVII. redni občni zbor JAD »Trigla va« v Ljubljani bo v sredo 22. marca 1933. ob 20. uri V salotvu gostilne »Pri levu« na Gosposvetski cesti. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega red nega občnega zbora, 2. poročilo odborni kov, 3. poročilo revizorjev in absolutorij, 4. samostojni predlogi, 5.) volitev novega odbora in 6. raznoterosti. Emigrantska društva v Mariboru pri' rede v nedeljo 19. tm. ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu predavanje »Naši bratje in meje«. Predaval bo akademik g. Iskra iz Ljubljane. Borba naših bratov onstran mej je težka! Vabimo zato našo javnost, da s številnim posetom dokaže, da je usoda našega naroda zvezana z nami vsemi! Občni zbor Združenja pietiicev za dravsko banovino v Ljubljani bo 2. aprila t. 1. ob 9.30 dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Zadružništvo kot gospodarska oblika bodočnosti je naslov zanimivemu predavanju, ki ga priredi v okviru idejnega mladinskega tečaja ZKD mariborski »Napredek« v nedeljo 19. marca ob 1410. uri dopoldne v dvorani Ljudske univerze. Predaval bo inšpektor brivfligirane a-grarne banke iz Beograda g. Miloš Šfi-bler. Mladina mariborskih srednjih šol je iskreno vabljena! Obsojeni divji lovci. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrož-|neg!a sodišča se je moralo danes dopoldne zagovarjati šest fantov iz Sv. Mi klavža in Skok, obtoženih divjega lovstva. Kakor smo že poročali, je v noč na 6. novembra pri šiv. Miklavžu nastal krvav spopad med divjimi lovci in lovskimi čuvaji, pri katerem sta bila čuvaja Bogomir Dolinšek in Vinko Brodmjakte-Ižko ranjena. Vsem obtožencem je bila krivda dokazana in so bili obsojeni: Jožef Kukovič na 13 mesecev strogega zapora, Jožef Maglica na 8 mesecev strogega zapora, Ludvik Plomberger na 13 mesecev strogega zapora. Anton Kuko vič na 8 mesecev strogega zapora, Martin Maglica na 8 mesecev strogega zapora in Franc Krašma na 8 mesecev strogega zapora. Razen tega morajo obtoženci solidarno plačati odškodnino, in sicer vsakemu ranjenemu pazniku po 5000.— Din, ter bolniške stroške v znesku 6400 Din. Senatu je predsedoval okrožni sodnik g. dr. Tombak, prisednika sta bila o-krožna sodnika gg. dr. Čemer in dr. Kotnik. Državno tožilstvo je zastopal dr. Zorjan, obtožence pa je branil g. dr. Irgolič. Najznamenitejil komponist Robert Stolz je komponiral glasbo za prekrasni film Glas srca Promenadni koncert. Ob lepem vremenu bo v nedeljo dopoldne od 11. do 12. ure v mestnem parku prvi letošnji promenadni koncert. Igrala bo vojaška godba pod taktirko kapelnika stotnika g. Svobode. Narodno gledališče se pritožuje. Ker se pogosto opaža, da nekateri šolarji in dijaki trgajo reklamne lepake gledališča in prosi predstojništvo mestne policije, naj bi učitelji in starši otroke primerno poučili in jih opozorili, da je trganje lepakov prepovedano in kaznjivo. Popravek. Franjo Žižek, knjigoveški pomočnik mariborske tiskarne, ni istoveten s Francetom Žižkom, ki je bil te dni aretiran radi utaje nekega perila Popis živine, vozov ter mehaničnih prevoznih sredstev. Mestno načelstvo v Mariboru je pri primerjavi evidence last nikov konj, voz ter mehaničnih prevoznih sredstev s pozneje zbranimi statističnimi podatki ugotovilo, da posestniki konj, volov, oslov, vpreženih voz, avtomo bitov, motornih koles in biciklov pri prodaji oziroma zamenjavi teh sprememb ne javljajo vojaškemu uradu, kakor to določajo obstoječi predpisi. Ker je odredilo poveljstvo mariborskega vojaškega o-krožja, da bo pregledovanje in popisovanje živine, vozov in opreme za mesto Maribor v drugi polovici meseca 'maja tek. leta, kar se bo tedaj še posebej objavilo, se pozivajo vsi lastniki, ki imajo konje, vole, vozove, motorna vozila ter kolesa, (bicikle) na teritoriju mesta Maribora, da to v času od 20. tm. pa do 10. aprila v svrho popisa ustmeno javijo v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11. soba štev. 2 dnevno od 8. do 13. ure. Lastniki, ki se pozivu ne bi odzvali, bodo najstrožje kaznovani po obstoječih predpisih. Kino Union. Od danes v petek dalje velika razkošna Ufina opereta »Jaz podnevi, Ti ponoči« z ljubljenci publike Wiljemom Fritschem in Kathe Nagy. Pripravlja se že dolgo pričakovani kra sni film »Glas srca« z G. Frolichom v glavni ulogi. Grajski kino predjaja od srede 15. tm. zvočni velefilm »ATLANTIDA«. Velika reklama prihaja o tem filmu, mnogo se je pisalo in pripovedovalo; ta film pa prekaša vsa pričakovanja, publika povsod, kjer se predvaja, navdušeno zapušča bioskope, kajti toliko lepote se le redkokdaj vidi v filmu, Brigita Helm je božanstvena krasotica, ki igra ulogo gospodarice Atlantide dostojanstveno, nedosegljivo. Gustav Diesl, njen partner, je v tej ulogi junak, ki se bori proti Atlantidi, proti ljubezni do Atlantide. Sam film je prirejen po romanu Piera Benoita, samo da se postavlja teza, da pogreznjen otok ni pogreznjen v morju, temveč zasut pod peskom nekje v Sahari. Ta film se predvaja momentano v Parizu z ogromnim. uspehom. Na odno gledalijle REPERTOAR; Petek, 17. marca: Zaprto. Sobota, 18. marca ob 20. uri: »Faust« Red B. Nedelja, 19. marca ob 20. uri: »Pri belen> konjičku«. Znižane cene. »Faust«, Gounodova krasna opera, eno najlepših del operne literature, se poje v soboto, 18. tm. za red B. Sodelujejo trije gostje. Jožefovo. V nedeljo 19. t. m. se ponovi kot večerna predstava velezabavna revijska opereta »Pri belem konjičku«. Pri tej predstavi veljajo znižane cene. Mnogi gledališki abonenti zlasti P8 lastniki blokov vse bolj neredno plačujejo svoje obroke. Ker mora gledališče izpolnjevati svoje obveznosti sproti ter je moralo tudi za netočne plačnike že poravnati tantijeme in takso za pokojninski sklad gledaliških igralcev za vse dosedanje predstave, apelira na uvidevnost zaostalih abonentov in lastnikovi biokov, da vendar že zadostijo svojini obveznostim. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v, črevesju, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Družabni večer »Jadrana« v čast Jožkom in Jožicam bo jutri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Brez vstopnine! Cercle fran?als. Odbor Francoskega krožka v Mariboru vabi člane društva in vse prijatelje francoskega jezika na dramatski večer, ki ga bo priredil v nedeljo 19. marca ob 20. uri y, Vesni. Vpri-zorili se bosta zabavni enodejanki: »Une fiere panique« in »Le professeur«. Predstavi bo sledila čajanka. Vstopnine ni. Laznica, biser Dravske doline. »Pri teti Rezi« v nedeljo koncert. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kar zal toplomer 1.6 stopinjo nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 1.4 stopinje nad ničlo; barometer je kazal pri 14 stopinjah 737.4, reduciran na ničlo pa 735.7; relativna vlaiga 75; vreme je jasno, in mirno. Vremenska napoved nam napoveduje poslabšanje vremena. Ribji trg. Današnji ribji trg je bil precej dobro založen. Prodajali so severnomorske lakse po 20 Din, male sardelice in polže po 16 Din, mole po 26 Din, orade po 34 Din, ribe sv. Petra pa po 36 Din kg. Na trgu je bilo tudi precej rib iz naših vod. Podlegel je poškodbam. Poročali smo, da si je v Rušah pognal 24ietni čevljar Ignac Štandeker kroglo v sence in so ga hudo ranjenega prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Vse prizadevanje zdravnikov, da bi mu ohranili življenje, je bilo zaman. Štandeker je včeraj popoldne podlegel poškodbam. Tatvina žepne ure. Učencu prvega razreda meščanske šole Herbertu Dubrovniku, stanujočem na Ruški cesti, je včeraj dopoldne nekdo izmaknil na igrišču iz suknjiča srebrno žepno uro, vredno 200 Din. Učenec je prijavil tatvino policiji. Krvav pretep. V neki vinski kleti blizu Radenc pri Ljutomeru so predsinočnjfcn pretepli štirje fantje 231etnega Cirila Kajnžlča, posestnika iz Radencev. Fto“ škodovali so ga tako močno na glavi, <*a je obležal nezavesten na kpatju pretepa in so ga morali prepeljati v mariborsko oolnišnico. S policije. Danes nimajo na policiji zabeleženega nič posebnega. Radi suma tatvine je bil aretiran neki Ivan P., radi pijanosti in potepulštva pa neki Alojzij VI- Opravka s policijo sta imela, tudi ki -šnjarja Mate K. in Josip M., ker sta kro-šnjarila po mestu brez dovoljenja. Prijavljeni so bili policiji trije razgrajači Josip Z., Ivan P. in Ernest Peter ter Tone ki se je v neki gostilni pošteno najedel In napil ter izginil, ne da bi plačal natakarici' svoj zapitek Ali bo rešen stanovanjski problem? VPRAŠANJE, KI TRENUTNO STOPA V OSPREDSED^AŠfJIH ŽIVLJENJ-SKIH RAZMER. — DELO IN PRIZADEVANJE DR0&WX STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV ,V MARIBORU. V kratkem bo poteklo leto odkar so življenjske razmere prisilile stanovanjske najemnike, da se organizirajo, da si ustanove društvo, ki se bo borilo za njihove interese proti prekomernemu izkoriščanju. Društvo stanovanjskih najemnikov je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi priborilo najemnikom tako Potrebno in tako zaželjeno stanovanjsko zaščito. Priključilo se je energični borbi, ki se vodi že skoro leto dni po vsej državi proti pretiranim najemninam. Uspeh dosedanjega dela je bil ta, da so zastopnikom stanovanjskih najemnikov izjavili m obljubili merodajni činitelji, da bo vne šen v finančni zakon poseben amandman, Po katerem bodo lahko bani v posameznih banovinah rešili krajem primerno Pereče stanovanjsko vprašanje. Bliža se čas, ko bo prišel finančni zakon v razpravo in s tem trenutkom se torej bliža najemnikom tudi dvanajsta ura . . . Na seji, ki jo je imelo društvo stanovanjskih najemnikov pretekli torek zvečer v dvorani Nabavljalne zadruge, so bila na dnevnem redu razna aktualna vprašanja in predlogi, med njimi tudi sklep mariborske mestne občine, ki namerava ponovno razpravljati o najemninskem vprašanju v svojih hišah. Mestna občina mariborska je znova pokreni-la to vprašanje na intervencijo društva in se prepričala, da je zadnje zvišanje na iemnin zadelo ne samo prizadete najemnike, temveč ves stanovanjski pokret. Ali bo mestna občina znižala najemnine v svojih hišah, to vprašanje stopa trenutno v ospredje spričo težkih današnjih socialnih razmer. Društvo je f namreč ugotovilo, da so vzgledu mestne občine mariborske sledili mnogi hišni posestniki v Mariboru, ki so v zadnjem času ponovno zvišali najemnine in s tem pognali prizadete najemnike v obup. Že dosedanjih najemnin najemniki ne zmorejo, kako naj bi plačevali še zvišane najemnine, pa je drugo vprašanje. Društvo stanovanjskih najemnikov je ugotovilo, da stanuje v novih mestnih hišah poleg nekaj mestnih delavcev trideset družin mestnih pragmatično nastavljenih uslužbencev, pri katerih je znašalo zadnje povišanje najemnin od 10 do 105 odstotkov, ali povprečno 62 odstotkov dosedanje najemnine. Iz tega sledi, da plačujejo najemniki v mestnih hišah 10 do 52 odstotkov svojih prejemkov, ali povprečno 30%. Pri mestnih delavcih pa je to razmerje še slabše. Razumljivo je, da plačujejo najemniki nove najemnine le z največjo težavo. Občutno Pa so s povišanjem bili prizadeti tudi ostali najemniki, ki so po večini sami državni uslužbenci. Društvo stanovanjskih najemnikov je poslalo banski upravi spomenico s prošnjo, naj bi se razveljavil zadevni sklep o povišanju.najemnin. O znižanju bo na eni prihodnjih sej ponovno razpravljal občinski svet in je zato pričakovati, da ne bo občina prezrla namena, za katerega so bile zgrajene stanovanjske hiše. Občino je prisilila k gradnji teh hiš nujna potreba po zdravih in cenenih stanovanjih. Društvo je prijelo nadalje različne pritožbe, da so bila nekatera stanovanja v mestnih hišah, čeprav so enaka, različno ocenjena po komisiji mestne ob-čine. Prav tako bo skušalo društvo intervenirati glede nastavitve Banovinskega mladinskega doma v banovinski palači v Strossmajerjevi ulici, kjer se bo en trakt palače preuredil za dečji dom. Nadalje je bilo sklenjeno tudi, da si bo društvo preskrbelo evidenco vseh praznih stanovanj in bo naprosilo svoje članstvo, da mu javijo posamezniki vsako prazno stanovanje. Soort Medklubska smuška tekma na Ped. Zimskošportni odsek SIPD Mežica-Črr.a piredi ,v, nedeljo 26. t. m. medklubsko, visokoalpinsko tekmo v smuku, in sicer za prehodni poikal »Peca«. Start bo ob 10. dopoldne na vrhu Pece, Kordeževa glava, 2124 m, cilj pa pri Uletovi koči 1654 m. Pravico starta imajo vsi pri JZSS verificirani člani, ki imajo zvezno ali podzvezno legitimacijo. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo takoj po tekmi v Uletovi koči. Pokal preide v stalno last dotičnega, ki si ga pribori trikrat zaporedoma ali v presledkih. Pokal se hrani v Uletovi koči. Sestanek tekmovalcev in žrebanje startnih številk bo prejšnji večer v Uletovi koči, ki je oskrbovana. Za prevoz smučarjev iz Prevalj v Mežico in obratno bo preskrbljeno. Prijave sprejema do 25. t. m. SPD Mežica-Orna. Razpored nogometnih tekem mariborskega II. razreda. LNP je na svoji zadnji seji poslovnega odbora določil termine nogometnih tekem za prvenstvo mariborskega II. razreda, in sicer: 26. marca v Čakovcu: Čakovečki SK:SK Mura; 2. aprila v Murski Soboti: SK Mura:SK Svoboda in 9. aprila v Čakovcu: Čako-večki SK:SK Svoboda. NOVE SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERl-JE DOBITE ZOPET V UPRAVI JUTRA1 IN .VECERNIKA1 GOSPOSKA 11, MARIBOR Pred angleškim poletom DOSEDANJE PRIPRAVE IN POLETITER ČLANI NEVARNE EKSPEDICIJE. dani Houstonove ekspedicije, ki namerava preleteti najviišjo goro sveta, Mount Everest, so že prispeli iz Bagda- da v Bušir. Med potjo jih je zajel silen peščen vihar, tako da so morali prisilno pristati in so popolnoma izgubili orientacijo. V Bagdadu so se zadržali dva dneva, ker niso prejeli pravočasno dovoljenja, da smejo preleteti perzijsko ozemlje. Po kratkem odmoru v Buširu so letalci nadaljevali polet proti Indiji. Drzni podet financira poseben odbor, čigar častni blagajnik:' je lord Burnham. Glavna baza za polet čez Mount Everest je Purneja v severni Indiji. Od tu bodo letalci 18. t. m., seveda če ne bodo nastale med tem kake ovire, pričeli delati prve-poskusne polete, da prouče tamošnje kraje. Na teh poskusnih poletih bodo fotografirali predele, nad katerimi bodlo leteli. Sam polet preko Mount Everesta bo odvisen od atmosferskih razmer. Predvideno je, da naj bi se glavni polet izvedel 25. marca, če bodo atmosferske razmere ugodne. V nasprotnem primeru pa bodo 'letalci počakali vse dotlej, dokler ne bo nebo popolnoma brez oblakov in ne bo pihal veter. Od Purneje do najvišjega vrha Himalaje morajo letalci preleteti 160 milj, nato pa se dvigniti 29.000 čevljev (okrog 9.500 metrov) visoko nad morsko gladino. To podjetje je tako drzno, da si ga pred dobrim letom ni mogel niihče niti misliti. Glavni predpogoj za uspeh je pač lepo vreme. Kakor smo že rekli, bodo v primeru neugodnih atmosferskih razmer letalci počakali na ugodnejše vreme. Toda čakati morejo le do konca maja, ker se pozneje prične v tamkajšnjih krajih veliko deževje in je vsak polet pozneje izključen. Da ne bi uspeh izostal iz tehničnih ne-dostatkov, so bile izvršene najnatančnejše priprave in ni bilo opuščenega ničesar, kar bi moglo koristiti letalcem pri njihovem nevarnem podjetju. Velika važnost je bila položena tudi na izbiro letalcev samih, ker je uspeh v prvi vrsti odvisen od ljudi, čeprav so tehnične priprave nedvomno zelo važne. Vodja ekspedicije je zračni »commo-dore Felows, ki je takorekoč vse svoje življenje prebil visoko pod nebom. Ni na svetu kontinenta, nad katerim Felows še ne bi bil letel. Drugi pilot je Mc Intyre, prav tako zelo sposoben letalec in ima že dolgoletne letalske izkušnje. Dva glavna pomočnika vodje ekspedicije sta polkovnik Ether-ton in polkovnik Blacker. Polkovnik Ethertom je najzanimivejša osebnost vse ekspedicije. Prav dobro pozna ves o-gromni gorski in ledeni masiv Himalaje, ki se razprostira v dolžini kakih 1200 milj. Že leta 1910. je napravil izredno naporno in nevarno potovanje skozi Azijo. Odšel je namreč iz Indije v Rusijo po poti, po kateri poprej ni hodil še noben človek. Da je mogel napraviti to dolgo pot, se je moral posluževati volovskih voz* velblodov, sani, konj in mimo tega prehoditi več sto kilometrov tudi peš. Prepotoval je visoko planoto Palmiro, nato vstopil v kitajski Turkestan, zatem prehodil Mongolijo in končno prišel skozi ruski .Turkestan v Sibirijo. Pot, ki jo je napravil, je merila skupaj 4.000 kilometrov. 'Na poti skozi Sibirijo so mu zmrznili prsti na nogah in je skoraj umrl. Rešili so ga Kozaki, ki so tvorili posadko nekega samotnega sibirskega mesta. Polkovnik Etherton je prepotoval tudi mnoge malo znane kraje zahodne Kitajske. Po svetovni vojni je bil nekaj časa angleški generalni konzul v kitajskem Turkestanu. Med vojno je sodeloval v .borbah proti Turkom v Mezopotamiji. Znan je kot nenavadno hraber človek. Polkovnik Blacker je izdelal načrt poleta preko Mount Everesta. Tudi on je zelo izkušen letalec in ga štejejo med pionirje angleškega letalstva, ker je prvič letel že leta 1911. Na nekem poletu je strmoglavil z letalom na tla in si zlomil hrbtenico, vendar pa je ostal živ. Lord Burnham naglaša, da je polkovnik Blacker nedvomno edini letalec na sveta, ki se je upal z zlomljeno hrbtenico lotiti takega podjetja, kakor je polet čez himalajski masiv. Polkovnik Blacker je tudi mnogo potoval po Aziji. O njem se zatrjuje, da je eden najboljših poznavalcev ruskih notranjih razmer in da zelo dobro pozna-orga-nizacijo GPU. Glavni fotograf ekspedicije je S. Boc-net, ki je spremljal sira Alana Cobhama na njegovem poletu leta 1926. okrog Afrike. Drugi fotograf je A. Frsher. To so torej ljudje, ki bodo sodelovali pri najnevarnejših ekspedicijah v zračrfMi višavah. Angleška kraljica prvič pri zvočnem filmu. Marsikdo ne ve, kako zeio je zaposlena angleška kraljica. Neka londonska revija piše, da nima angleška kraljica Mary v vsem letu skoro nobenega dne prostega, da bi se odpočila od svojih vladarskih dolžnosti. Tako je kraljica Mary šele te dni prvič prisostvovala predstavi nekega zvočnega filma, ih sicer predstavi, ki se je pričela o polnoči* In še to je bila predstava filma v dobrodelne namene. Kapitalisti niso prijate« božji. V nekem govoru, ki ga je imel te dni papež Pij XI., je izrekel sledeče besede: »Potrebno je prezirati vse zemeljske dobrine. Bog jih daje in odvzema. Božji sin si je izbral na tem sveta največje siromaštvo. Kapitalisti niso prijatelji božji«* Dr. Vlad. Travner: Karl Man Njegove premoženjske razmere so bile obupne. Dohodki, ki jih je imel kot so-*tadnik raznih socialističnih listov, predvsem »New Y3 močnejša kot narodnost in jezik. Končni rezultat borbe ki naj odpravi državo kot vladavino in vpostavi na mesto nje brezrazredno družbo. Točnej-ših smeri pa Manc ne podaja. To dete morejo izvršiti samo delavci Marksistični socializem je po svojem bistvu revolucionarno gibanje, ki se je polastilo velikega dela človeštva in ki je povzročilo v znatni metri rusko revolucijo. V, tem obstoji svetovno zgodovinski pomen Karla Marxa in njegovega usodnega dela. mv>. Tudi eden, M sa Je odebelila breodelica Rodyard Klpllng: Miliionar in v sin (k angteSčine prevedel Josip Poljanec.) t »Da W bil tatej tukaj,« je dejal Dan in vlekel ribo kviško, »bi spoznal znamenja tako razločno kakor bi bila tiskana. Ribe postajajo vedno manjše in ti si ujel tako veliko kambalo, kakršne na tej poti ne bomo več izlepa dobili. Včeraj nalovljene ribe — ali si opazil? — so bile samo velike, niti ene kambale ni bilo med njimi. Tatej bo to znamenje takoj spoznal. Tatej pravi, da vse stvari na teh naših loviščih vedno nekaj kažejo in pomenijo in ta znamenja se lahko tolmačijo krivo ali prav. Tatej je tako do* bre glave kakor malokdo. Ni še popolnoma izgovoril teh besedi, ko je nekdo na ladji »Tukaj smo« ustrelil s, pištolo in r.a sprednjih vrveh so potegnili jerbas za krompir v zrak. »Kaj sem rekel, a? To je klic za vse naše mornarje. Tatej je nekaj iztuhtal, sicer ne bi bil ob tem času prekinil lova. Navij vrvico, Harvey, potem odve-slava domov.« Bila sta na privetrni strani ladje in sta pravkar hotela pognati čoln po mirr.em morju, kar je glasno javkanje obralo njuno pozornost na kake pol milje oddaljenega Pena, ki se je brzo sukal okoli neke trdne točke, za vse na svetu podoben orjaški vodni stenici. Mali možak je sedaj veslal proč, sedaj se zopet vračal z vso silo, toda ob koncu vsakega takega manevra se mn je čoln zasukal in ustavil ob vrvi. »Pomagati mu bova morala, sicer se še vkorenini tukaj,« je dejal Dan. »Kaj pa je?« je vprašal Harvey. Tukaj je bil nov svet zanj, kjer ni mogel velevati starejšim, temveč je moral ponižno izpraševati in prositi. In morje je bilo strašansko veliko in nevznemirjemj. »Sidro se mu je zamotalo. Pen jih vedno izgublja. Dva je že izgubil na tej vožr.ji — in to na peščenem dnu — in tatej pravi, da mu da težino, kedar jo prihodnjič zopet izgubi. Ampak to bi Penu srce strlo.« »Kaj pa je težina?« je vprašal Har-vey, ki je imel nekak nejasen dojem, da je to neke vrste pomorsko mučenje ali kazen, podobno oni, o kateri se bere v povestih, ko vržejo na vrv privezanega mornarja v vodo in ga ladja za seboj •vleče. »Velik kamen namesto sidre. Če imaš tak kamen v čolniu spredaj ob rilcu, ga lahko prej zagledaš kakor čoln sam, in vse brodovje ve, kaj to pomeni. Strašno bi se norčevali iz njega. Pen ne bi mogel prenašati tega kakor ne more pes, če ima kako reč privezano na repu. Tako neznansko je občutljiv. Halo, Pen! Si zopet obtičal? Nikar ne pokušaj več svojih izumov, ki niso za nič. Bolj se približaj vrvi pa jo vleči naravnost gor in dol.« »Kar ne premakne se,« je odvrnil mali možak sopihajoč. »Sploh se ne premakne, dasi sem že vse poizkusil.« »Kaj pa je tista kolobocija tam spredaj?« je vprašal Dan in pokazal na silno mešanico vesel in čolnovih vrvi, ki so bile zamotane od nevešče roke. »Ej, tisto,« je odvrnil Pen ponosno, »je špansko vreteno. Gospod Salters mi je pokazal, kako se naredi. Toda tudi tisto je ne premakne.« Dan se je sklonil nizko čez čolnovo stranico, da ni bilo videti, da se je smejal, potegnil enkrat, dvakrat za vrv in, glej, sidro je mahoma odjenjalo. »Vleci, Pen,«, je dejal smeje, »sicer se ti še enkrat zatakne.« Pustila sta ga, ko je z debelimi, modrimi očmi ogledoval z algami obdane roglje male sidre in se jima na moč zahvaljeval. »Ej, veš, ko se zmislim na to, Har-vey,« je dejal Dan, ko sta bila iz slišne daljave, »Pen še ni cel mornar. Sicer ni napačen človek, ampak njegova glava je malo v peredu. Razumeš?« »Jeli res tako ali je to samo sodba tvojega očeta?« je vprašal Harvey, ko se je oprl v vesla. Spoznal je, da že lažje ravna z njimi. »To pot se tatej ne moti. Pen je v resnici malo trapast. Nak, on ni čisto tak, p£ č pa nekak neškodljiv slaboumnež. Zgodilo se je takole — prav tako veslaš, Harvi — in jaz ti .povem, ker je prav, da moraš vedeti. Svoje čase je bil pridigar moravskih bratov. Jakob Boller mu je bilo ime, mi je pravil tatej, in je živel s svojo ženo in štirimi otroci nekje v Pensilvaniji. No, nekoč je vzel svojo družino na sestanek moravskih bratov --bržčas na verski shod na prostem — its v Johnstownu so prenočili samo za eno noč. Si-li že slišal praviti o Johnstovv* nu?« Harvey je pomišljal. »Da, sem. Ne vem pa, čemu. V glavi imam to ime kakor ime Ashtabula.« »Na obeh krajih so se prigodile velike nesreče — vidiš v tem je vzrok, Harvey. No, v tisti eni sami noči, ko i® Pen prenočeval s svojimi v hotelu, je bilo mesto Johnstown uničeno. Jez se je podrl in voda je preplavila mesto in odnesla hiše, ki so butale druga ob drug® in se potopile. Videl sem slike te nesreče in bile so strašne. Pen je videl, kako so mu vsi njegovi svojci tonili, preden je sploh vedel, kaj se godi. Odtlej ni po* polnoma pri zdravi pameti. Zavedal se je. da se je v Johnstcvvnu nekaj zgodil o, vendar se za vse na svetu ni mogel spomniti, kaj, pa je taval okoli, se smeh* ijal in čudil. Ni vedel ne, kaj je, kaj je bil, in tak je prišel do strica Saltersfc ki je bil na obisku v Alleghany City. Po* lovioo.sorodnikov moje mame biva P® državi Pensylvanija in stric Salters j ib včasih pozimi obišče. Stric Salters J® vzel Pena nekako za svojega, dobro vedoč, kaj ga tare; on ga je pripeljal v vzhodne kraje in mu dal dela na svoji kmetiji.« »Ej, slišal sem ga, kako je sinoči rekel Penu kmet, ko sta njuna čolna skupni trčila. Ali je tvoj stric Salters kmet?« (Se bo rm^aPnvalo.) Poslano Radi očitkov, katere je iznesel g. dr. Viktor Vovk, odvetnik v Ljubljani in bivši tajnih Osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva in ki so bili povod za očitke, izrečene od strani g. dr. Senjorja, bivšega predsednika podružnice SPD v Mariboru, na občnem zboru Savinjske podružnice SPD v Celju in Mariborske podružnice SPD v Mariboru, češ, da ne more nositi pred narodom odgovornosti za politiko Osrednjega društva SPD itd., je Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani po brezuspešnih dosedanjih dvomesečnih poravnalnih poizkusih izročil stvar pravnemu zastopniku, da vloži proti g. dr. Viktorju Vovku tožbo pri rednem sodišču. Dokler ne pade odločitev se Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva ne bo spuščal v nikakršno polemiko v tej stvari. Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. TEŽKA DRUŽINSKA TRAGEDIJA. Upravitelj neke ljudske šole v majhnem mestecu blizu Varšave je prejel pred nekaj dnevi pismo matere nekega svojega učenca, ki ga je prosila, naj izbriše njenega sina iz šole, ker »ga mora še danes žrtvovati Bogu«. Upravitelj je o tem obvestil policijo, ki je res našla dečka, 9 let starega učenca omenjene šole, doma jokajočega in napol blaznega, ker mu je mati neprestano grozila, da bo moral umreti. Med tem mu je pa pripravljala veliko grmado, na kateri ga je hotela sežgati. Preiskava je ugotovila, da je nesrečnica preteklo noč prejela brzojavko, da se je njen mož pri avtomobilski vožnji smrtno ponesrečil. ZLATO TUDI V VISOKIH TURAH. Društvo inženjerjev iz Tirolske in Pred arlskega je priredilo pred dnevi predavanje v Inomostu, na katerem je bilo opisano izkopavanje zlata v Visokih Turah v 16. in 17. stoletju. Zlati rudnik je bil te- daj 2500 m visoko, kljub tej veliki višini pa se je eksploatacija vendarle izplačevala. Nekdanji zlati rudniki so sedaj pod 'debelo ledeno plastjo. Ugotovilo pa se je, da se ledeniki v zadnjem času premikajo in bodo nekateri rudniki kmalu zopet dostopni. Eksploatacija zlata bi bila za Avstrijo nedvomno ogromnega pomena. SRAMEŽLJIVA BELGIJA. 2e v lanskem juniju je ugotovil guveT-ner zahodne Flandrije, da kopalne hlačl-ce niso zadostna obleka pri kopanju in je odredil, da se policija pobriga za primerno obleko. Te dni pa je bila v belgijskih listih objavljena naredba, da mora vsak, kdor se hoče v belgijskih obmorskih krajih kopati, skočiti iz kabine naravnost v vodo, prav tako pa zopet iz vode v kabino. Poleganje na mivki ni dovoljeno. Vsako gibanje izven vode v kopalni obleki je dovoljeno le v dopetnem in popolnoma zaprtem kopalnem plašču. Sin: »Oče, ali smem danes ostati doma? Počutim se zelo slabo...« Oče: Kje? Sin: V šoli... Mali o Razno DOBER IN POCENI KROJAČ se priporoča za delo. Taborska ul. 1, Ules. 875 VINOTOČ ODPRTI Beranlč Franc, Krčevina, okrai Vinarje 15. 913 Spomnite se CMD) Prodam ŽLAHTNE BRESKVE. 2-letne cepljenke sadnega izbora za Slovenijo, španski bezeg. enojen in polnjen, lila, temnordeč in bel, 3-lente cepljenke s cvetnimi popki — »Prunus triioba« in debele plodne jagode »Rdeča kapica \i Svabske«. Maribor, Meljska c. 40. 889 OTROŠKI VOZIČEK. dobro ohranjen, poceni na prodaj. Žniderič, Tržaška cesta 1. 919 Sobo odda PRAZNO SOBO s posebnim vhodom oddam. Tvorniška cesta 22. I. 924 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, poleg sodišča, takoj oddam. Wilden-raincrjeva ul. 11, IH. 916 OPREMLJENO SOBO oddam s 1. aprilom. Tatten-bachova ulica 20, I., desno. Jožefov venček v soboto zvečer v gostilni Tomše, Pekre Fabrika Smederevske Kreditne Banke za predenje iO tkanje bombaža v Nišu potrebuje za takoj do fl Stalno zaposlenje. Nastop takoj. Reflektantje naj se ja* vijo banki v Beogradu, Prestolonaslednikov trg 39. 923 Karolina Pučellk, roj. B6hm In sin Fric, naznanjava v svojem in v imenu ostalih sorodnikov pretresljivo vest, da nas je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod Miroslav Pučelik šolski upravitelj v pokoju danes, ob 9. uri dopoldan, nenadoma zapustil za vedno. Pogreb predragega nam pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 19. marca ob 16. uri (4. uri popoldan), iz hiše žalosti, Fram št. 62, na Framsko pokopališče. Fram, dne 17. marca 1933. PROSTOVOLJNO GASILNO IN REŠEVALNO DRU-ŠTVO V MARIBORU naznanja žalostno vest, da je preminul v četrtek, naš dolgoletni tovariš in ustanovni član reševalne postaje, gospod ■f V t f IVIV Joža Volcic mizarski mojster in imejitelj zaslužnih odlikovanj. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 18. marca ob 16.30. url na Pobrežju. Blag mu spomin! M a r i b o r, 16. marca 1933. 942 Načelstvo. Izdaja konzorcij »Jutra« st Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA t Maribora