STARANJE PREBIVALSTVA: OSKRBA, BLAGINJA IN SOLIDARNOST TVA ALS Maša Filipovič Hrast Staranje prebiValStVa: Valentina Hlebec oSkrba, blaginja in SolidarnoSt Maša Filipovič Hrast in Valentina Hlebec Univerzitetni učbenik STARANJE PREBIV 15 EUR ISBN 978-961-235-734-4 ljubljana 2015 UniVerZitetni UČbenik Staranje prebivalstva_Ovitek_osnutek_20150814.indd 1 17. 08. 15 10.51 Maša Filipovič Hrast in Valentina Hlebec Staranje prebiValStVa: oSkrba, blaginja in SolidarnoSt Univerzitetni učbenik izdajatelj in založnik: Fakulteta za družbene vede, Založba FdV Za založbo: Hermina krajnc Copyright © FdV, 2015 Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. recenzenta: red. prof. dr. Sonja kump, doc. dr. jana Mali jezikovni pregled: Majda degan naslovnica: darinka knapič prelom: leon beton ljubljana 2015 Cip - kataložni zapis o publikaciji narodna in univerzitetna knjižnica, ljubljana 316.346.32-053.9(075.8)(0.034.2) 364.4-053.9(075.8)(0.034.2) FilipoViČ Hrast, Maša, 1977- FilStaranje prebivalstva [elektronski vir] : oskrba, blaginja in solidarnost : učbenik / Maša Filipovič Hrast in Valentina Hlebec. - el. knjiga. - ljubljana : Fakulteta za družbene vede, 2015 iSbn 978-961-235-733-7 (pdf) 1. Hlebec, Valentina 280215040 Glava KAZALO predgoVor .................................................................................................................................................................5 1. Staranje prebiValStVa ....................................................................................................................................7 demografske spremembe .....................................................................................................................................7 Staranje in družine ..................................................................................................................................................10 Staranje na individualni ravni ...........................................................................................................................12 2. SoCiološke teorije Staranja .................................................................................................................19 Makro teorije ..............................................................................................................................................................20 Mikro teorije ...............................................................................................................................................................22 povezujoče teorije ..................................................................................................................................................23 Staranje in predsodki in stereotipi .................................................................................................................26 3. držaVa blaginje in Starejši .....................................................................................................................29 opredelitve .................................................................................................................................................................29 Spremembe sistema blaginje v obdobju slovenske tranzicije .......................................................31 Storitve in programi za starejše .......................................................................................................................34 4. oSkrba StarejšiH ...............................................................................................................................................39 izvajalci oskrbe .........................................................................................................................................................42 Modeli odnosa med formalnimi in neformalnimi oskrbovalci .......................................................44 oskrba v Sloveniji ....................................................................................................................................................47 a. Formalni izvajalci oskrbe v Sloveniji ........................................................................................................48 b. neformalni izvajalci oskrbe ..........................................................................................................................54 5. SoCialna oMrežja in SoCialna opora StarejšiH .................................................................59 teoretični pristopi ...................................................................................................................................................59 omrežja socialne opore starejših v Sloveniji ............................................................................................65 4 6. MedgeneraCijSka SolidarnoSt ...........................................................................................................73 teorije medgeneracijske solidarnosti ..........................................................................................................73 Medgeneracijski odnosi v Sloveniji ...............................................................................................................84 7. SoCialna iZkljUČenoSt in Starejši ....................................................................................................95 opredelitve socialne izključenosti .................................................................................................................95 analiza socialne izključenosti – umestitev Slovenije v evropsko unijo .................................. 101 8. literatUra ............................................................................................................................................................ 109 priloga .................................................................................................................................................................... 121 StVarno in iMenSko kaZalo .................................................................................................................. 129 PredGovor 5 0 PredgOvOr V učbeniku bova predstavili staranje kot kompleksen družbeni pojav. Ilustrirava, kakšne so posledice staranja prebivalstva za različne družbene strukture in odnose, in tako obravnavava posamezne vidike staranja prebivalstva, kot so oskrba starejših, medgeneracijski odnosi in solidarnost ter tudi vprašanja socialne izklju- čenosti. Ob razpravah o različnih vidikih staranja prebivalstva sva želeli starejše opredeliti kot enega pomembnih družbenih akterjev in ne kot družbeni problem. Kot pravijo nekateri avtorji, se namreč staranje pogosto obravnava in proučuje kot družbeni problem (Victor, 2005), in sicer problem staranja za delovanje družbe kot celote, problem za delovanje posameznih družbenih sistemov − sedaj na primer zelo aktualne razprave o obremenjenosti zdravstvenega in pokojnin- skega sistema −, problem zagotovitve oskrbe za starajočo populacijo ter problem vsakega posameznika, ki se stara in se mora soočiti z različnimi spremembami, ki jih starost prinese, na primer z slabšim zdravjem, spremembami odnosov, vlog idr. V učbeniku sva želeli preseči takšne razprave in prikazati izzive, ki predstavljajo družbi spremembe, ki jih prinaša staranje, predvsem na področju oskrbe starejših ter medosebnih odnosov. Pri tem pa sva želeli tudi poudariti, da so starejši pomembni aktivni člani družbe tudi še v tretjem ali četrtem življenjskem obdobju. Kot kažejo rezultati tako tujih kot domačih raziskav, so namreč starejši pomemben vir opore in skrbi tako v okviru družinskih odnosov (za partnerje, otroke ali vnuke) kot tudi širše v okviru širše skupnosti, kjer lahko delujejo kot prostovoljci in pomagajo starejšim (npr. projekt Starejši za starejše) in drugim članom skupnosti (npr. pri različnih medgeneracijskih projektih). V učbeniku so torej izpostavljeni izbrani sociološki vidiki staranja. To tudi pomeni, da so le občasno oziroma sploh niso obravnavani drugi, enako pomembni vidiki staranja, kot so zdravstveni, psihosocialni, fiziološki in biološki vidik. Vendar pa je učbenik namenjen predvsem študentom družboslovja (npr. sociologije in socialnega dela) in se zato posveča sociološkim vidikom. Seveda Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 6 pa so za celovito razumevanje staranja kot procesa tako na individualni ravni kot na družbeni ravni, tu imamo predvsem v mislih vpliv družbenega staranja na spremembe družine, skupnosti ter različnih sistemov in struktur na makro ravni pomembni interdisciplinarni pristopi k temu pojavu. Učbenik temelji na večletnem raziskovalnem delu obeh avtoric na tem pod- ročju, in sicer predvsem na naslednjih temeljnih raziskovalnih projektih, ki jih je financirala Agencije za raziskovalno dejavnost RS: Socialna integracija starostnikov v Sloveniji, Medgeneracijska solidarnost in Oskrba starejših v skupnosti, katerih vodja je bila V. Hlebec. V okviru teh projektov smo skupaj s številnimi člani raziskovalnih skupin obravnavali različne družbene vidike staranja prebivalstva, in svoje izsledke objavili v znanstvenih monografijah in zbornikih, kot so »Samo da bo denar in zdravje : življenje starih revnih ljudi« (Hlebec idr. 2010), »Blaginja pod pritiski demografskih sprememb« (Mandič in Filipovič Hrast 2011), »Medgeneracijska solidarnost v Sloveniji« (Hlebec idr. 2012) in »Oskrba starejših v skupnosti: dejavnosti, akterji in predstave« (Filipovič Hrast idr. 2014). Objavljeni so bili tudi številni znanstveni članki na te teme v domačih in tujih revijah. Delo obeh avtoric na projektih in njuno objavljeno znanstveno delo predstavlja pod-lago za pričujoči učbenik, v katerem sva želeli različne teorije in rezultate raziskav zbrati in predstaviti na enem mestu. Struktura učbenika je naslednja. V prvem poglavju so predstavljeni osnovni demografski pojmi in podatki glede staranja prebivalstva. V drugem poglavju so nato predstavljene izbrane sociološke teorije staranja, ki z različnih vidikov in z različnimi poudarki obravnavajo staranje tako na individualni kot na družbeni ravni. Tretje poglavje obravnava vlogo države blaginje pri skrbi za starejše. S tem se navezuje na naslednje poglavje, ki predstavlja načine in sisteme oskrbe starejših. Peto in šesto poglavje pa bolj podrobno predstavita pomen solidarnosti in med- sebojne pomoči med generacijami, kjer poudari vlogo starejših kot prejemnikov pomoči kakor tudi pomembnih ponudnikov opore in pomoči. Zadnje poglavje v monografiji pa opozori na pomemben problem kakovosti življenja v starosti in na izključevanje starejših ljudi. Podatki namreč kažejo, da delež starejših ljudi v druž- beno življenje ni vključen in da trpijo različne oblike pomanjkanja in revščino. Zato smo v monografiji želeli tudi opozoriti na odgovornost vseh družbenih akterjev, od države do posameznikov, da v starosti ne bi prihajalo do izključevanja in da bi bilo življenje v starosti čim bolj kakovostno. Maša Filipovič Hrast in Valentina Hlebec Ljubljana, 1. 6. 2015 Glava 7 1 StArAnje PrebivALStvA Zaradi podaljševanja življenjske dobe in zmanjševanja natalitete se celotno prebivalstvo na nacionalni ravni stara. To prinaša pomembne družbene posledice na individualni ravni, na ravni družine in skupnosti ter na ravni države, zato prepogosto o staranju prebivalstva govorimo z nekoliko negativnim prizvokom. Dejstvo je, da je staranje prebivalstva pomemben pojav družbe, saj se v veliki meri povezuje z njenim zdravstvenim napredkom in kakovostnejšim življenjem, ki zmanjšujeta umrljivost posameznikov in podaljšujeta življenjsko dobo. Zago- tovo pa spreminjanje strukture prebivalstva vpliva na družbo kot celoto in tudi na posameznika, ko se sooča s staranjem svojih bližnjih in svojim lastnim staranjem. O staranju prebivalstva v grobem lahko govorimo iz dveh vidikov. Prvi se navezuje na demografski vidik staranja prebivalstva neke nacionalne države, drugi pa na posameznika in na kronološke procese staranja, biološke spremembe ter sociopsihološke spremembe staranja na individualni ravni. Ta dva vidika bomo predstavili v nadaljevanju. demografske spremembe »Z izrazom staranje prebivalstva ali demografsko staranje poimenujemo proces, v katerem se spreminja starostna sestava prebivalstva, in sicer tako, da se povečuje delež starih« (Šircelj, 2009, 15). Gre za demografski prehod, ki ga opazujemo v obdobjih desetletij ali stoletij in je torej dolgoročnejši proces. Vzroki staranja prebivalstva so najprej zniževanje rodnosti, nato zmanjšanje umrljivosti in tudi selitve (priseljevanje ali odseljevanje prebivalstva) (Šircelj 2009, 19). Za opisovanje procesa staranja prebivalstva so na voljo različni indikatorji. Prvi je starostna piramida, ki prikazuje razporeditev prebivalstva po spolu in starosti in tako omogoča vizualno predstavitev demografske slike v populaciji. Zelo pogosto uporabljen kazalec je tudi delež starejših nad 65 let. V preteklosti so demografi Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 8 uporabljali različne starostne meje, pogosto je bila v uporabi meja 60 let. V primeru, da je starejša skupina podrobneje proučevana, se pogosto oblikuje še ena skupina t. i. zelo starih, kjer je meja običajno postavljena na 80 ali 85 let (Šircelj 2009). V Sloveniji se soočamo z intenzivnim staranjem prebivalstva. Delež starejših od 65 let v zadnjih desetih letih tako počasi narašča, in sicer od 12,9 % v letu 1997 na 15,9 % v letu 2007 in 17,1 % v letu 2013. Čeprav je v Sloveniji ta delež sicer pod evropskim povprečjem, pa napovedi kažejo na intenzivnejše staranje v prihodnosti. Tabela 1: Delež populacije nad 65 let Slovenija EU (28 držav) 2002 14,5 16 2003 14,8 16,2 2004 15 16,4 2005 15,3 16,6 2006 15,6 16,8 2007 15,9 17 2008 16,3 17,1 2009 16,4 17,3 2010 16,5 17,5 2011 16,5 17,6 2012 16,8 17,9 2013 17,1 18,2 Vir: Eurostat 2014 (www.eurostat.eu). Tretji kazalec demografskih sprememb, ki ga želimo predstaviti, je koeficient starostne odvisnosti starih. Koeficient starostne odvisnosti kaže razmerje med dvema skupinama prebivalstva, in sicer skupino, ki je obravnavana kot delovno sposobna (starost 15−64 let), ter skupino, ki je obravnavana kot delovno nesposobno prebivalstvo (starost 65 let in več).1 Koeficient starostne odvisnosti se v Sloveniji povečuje, vendar pa razmerje ostaja še vedno nekoliko ugodnejše, kot 1 Gre za Eurostatovo opredelitev starostne odvisnosti. Pri tem je treba opozoriti še na podoben indikator − koeficient skupne starostne odvisnosti, ki opazuje razmerje med skupino aktivnega prebivalstva in skupinama neaktivnega prebivalstva (in sicer tako mlajših od 15 let kot starejših od 65 let). Staranje PrebivalStva 9 velja za povprečje Evropske unije. Bolj zaskrbljujoči pa so trendi hitrega večanja koeficienta starostne odvisnosti, ki kaže na to, da bo v Sloveniji to razmerje v prihodnosti postalo manj ugodno, kot bo v povprečju v Evropski uniji. Tabela 2: Koeficient starostne odvisnosti starih EU (27 držav) Slovenija 1990 20,6 15,5 1991 20,8 15,8 1992 21,1 16,1 1993 21,4 16,5 1994 21,6 17 1995 21,9 17,4 1996 22,3 18 1997 22,5 18,5 1998 22,7 19 1999 23 19,4 2000 23,2 19,8 2001 23,5 20,2 2002 23,9 20,6 2003 24,1 21 2004 24,4 21,4 2005 24,7 21,8 2006 25 22,2 2007 25,3 22,7 2008 25,5 23,3 2009 25,7 23,6 2010 26,1 23,8 2011 26,3 23,9 2012 26,9 24,4 2013 27,5 25 Vir: Eurostat (www.eurostat.eu). Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 10 Tabela 3: Projekcije starostne odvisnosti starih EU (28 držav) Slovenija 2013 27,48 25 2020 31,82 31,68 2030 39,01 40,58 2040 45,91 47,37 2050 49,43 53,92 2060 50,16 52,77 2070 49,35 48,06 2080 51 49,67 Vir: Eurostat (www.eurostat.eu). Intenzivnost demografskih sprememb je postavila starejšo populacijo in naš odnos do nje tako v raziskovalno kot politično ospredje. Na nacionalni ravni demografske spremembe vplivajo na strukturna razmerja med starostnimi skupi- nami, kar ima pomembne posledice na trgu delovne sile (zmanjševanje delovno aktivnega prebivalstva in večanje deleža delavno neaktivnega prebivalstva) in s tem posledično vpliva na številne sisteme, na npr. pokojninske sisteme in njihovo vzdržnost, na potrebe po prilagoditvi zdravstvenih sistemov in sisteme socialne varnosti, ter na številne druge družbene sisteme (posredno ali neposredno). Pre-hajamo v t. i. dolgoživo družbo, kjer so razmerja med starostnimi skupinami dru-gačna kot doslej, kar vpliva tudi na odnose med posameznimi skupinami oziroma na vprašanje medgeneracijske solidarnosti kot vrednote. Staranje in družine Staranje prebivalstva ima pomembne vplive na ravni gospodinjstev in družin. Danes so namreč gospodinjstva vse manjša in v njih živi vse več starih ljudi. Večanje števila gospodinjstev se s hkratnim zmanjševanjem njihovih članov največkrat povezuje z naraščanjem nestabilnosti zakonskih in zunajzakonskih partnerskih zvez ter s staranjem prebivalstva, hkrati pa tudi s spreminjajočimi načini prehaja-nja iz mladosti v odraslost (Šircelj 2011, 27, 39). V Sloveniji narašča delež enočlanskih gospodinjstev, saj je bil ta leta 1991 le 18-odstoten, leta 2002 22-odstoten (Šircelj 2011, 40), leta 2011 pa že 33-odstoten. Povprečna velikost gospodinjstev se torej zmanjšuje, vendar pa Slovenija še ne izstopa v negativno smer od evropskega povprečja, saj sodi med države z nadpovprečno velikimi gospodinjstvi, skupaj z državami, kot so Poljska, Romunija, Staranje PrebivalStva 11 Bolgarija), medtem ko so imajo manjša gospodinjstva države, kot so Švedska, Norveška, Finska, Danska, Nemčija. Države s povprečno manjšimi gospodinjstvi so tudi države, kjer je nekoliko nadpovprečen delež samskih starejših gospodinjstev (starost nad 65 let), to so Švedska, Finska, Danska pa tudi Velika Britanija in Estonija. Najmanjše deleže samskih starejših gospodinjstev lahko najdemo v Španiji, na Irskem, v Grčiji, Portugalski in tudi Sloveniji (Šircelj 2011, 42). Tabela 4: Gospodinjstva po številu članov, 2011 Gospodinjstva SKUPAJ 813.531 1 član 266.489 33 % 2 člana 199.875 25 % 3 člani 149.144 18 % 4 člani 127.376 16 % 5 članov 44.320 5 % 6 članov 17.658 2 % 7 članov 5689 1 % 8 + članov 2980 0 % Vir: SURS 2011. Demografski podatki. www.stat.si. Po podatkih popisa prebivalstva (2002) je bilo med vsemi gospodinjstvi kar tretjina (32 %) takih, da je bil v njih vsaj en član star 65 let ali več (Vertot 2010). Pri tem v samskih gospodinjstvih precej pogosteje bivajo ženske kot moški (kar je delno povezano tudi z njihovo daljšo življenjsko dobo). Na ravni družine staranje prebivalstva prinaša pomemben spremembe v struk- turi družin. V sodobni družbi namreč prihaja do pluralizacije družinskih oblik, in sicer se zmanjšuje število nuklearnih družin, narašča število reorganiziranih družin in enostarševskih družin, narašča število istospolnih družin ter enočlanskih gospodinjstev (Švab 2001, 59). Povečuje se število večgeneracijskih družin. Mož- nost, da ima posameznik pri petdesetih letih še žive starše, se je izrazito povečala od 4 % do več kot 25 % (Hooyman in Kiyak 2002, 279). Zaradi daljše življenjske dobe se vse pogosteje dogaja, da sočasno bivajo ne le tri generacije, ampak tudi štiri generacije, tj. otroci, njihovi starši, stari starši ter prastarši. Brennen (2003) je te družine poimenovala »beanpole family«. Gre za družinske oblike z majhnim številom družinskih članov v eni generaciji in več zaporednih generacij živečih istočasno, saj je v vsaki generaciji le malo bratov in sester, zato so medgeneracijski odnosi v primerjavi z znotrajgeneracijskimi odnosi pomembnejši. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 12 Medgeneracijski odnosi so tudi vse pomembnejši del vsakdanjega življenja in tudi pomemben vir opore znotraj družin (poglavje o medgeneracijski soli- darnosti). Vendar pa geografska mobilnost sodobnih družin s seboj prinese tudi prostorsko dislokacijo, ki otežuje vezi med generacijami, hkrati pa naraščajoča raznolikost družinskih oblik medgeneracijske vezi naredi še kompleksnejše (Švab 2001, 173). Tako ločitve in ponovne poroke lahko vodijo v večje številko starih staršev, ki imajo npr. stike z vnuki. Podaljševanje življenjske dobe hkrati spreminja skrbstvene vzorce družine. Podaljšuje se namreč obdobje skrbi za ostarele člane družine, kar težko primerjamo s preteklostjo, ko je precej manjši delež ljudi doživel visoko starost. Hkrati pa se dogaja tudi obratno, skrbstvena vloga starih staršev postaja vse bolj razno-lika, saj starši postajajo stari starši ob različnih starostih in torej različnih obdobjih v življenju (Švab 2001, 174). Skrbstveno vlogo družine podrobneje obravnava poglavje o oskrbi in medgeneracijski solidarnosti. Spreminjajo se tudi bivalni vzorci. V preteklosti običajna večgeneracijska gospodinjstva danes niso več tako pogosta. Starejši pogosteje živijo sami, kar pa ni le izraz želja mlajše generacije (o tem so pogosto razpravljali v kontekstu zmanjševanja moralne obligacije otrok glede skrbi za njihove starejše), ampak tudi ali celo predvsem odraz želje starejših po samostojnosti in neodvisnosti (Tartler 1963/2009, 66). Staranje na individualni ravni Z zdravstvenim napredkom se podaljšuje življenjska doba in tudi zdrava življenjska doba, kar pomeni, da posamezniki v primerjavi s preteklostjo dalj časa ostanejo zdravi. To nam omogoča, da smo dlje delovno aktivni in dejavni tudi v starosti. Spreminja se torej naš odnos do staranja in naše doživljanje staranja. Tako je eden pomembnih kazalnikov danes kazalnik “Zdrava leta življenja”, ki meri število let, za katera lahko oseba pričakuje preživetje brez oviranosti pri običajnih aktivnostih. Za ženske so ob rojstvu pričakovana zdrava leta življenja 55,6 let (za leto 2012, Eurostat), za moške pa 56,5 let. Pričakovana življenjska doba je ob rojstvu za ženske 83,3 leta in za moške 77,1 let (Eurostat, 2013). Staranje posameznika je proces, ki se začne že ob rojstvu. Staranje na indivi- dualni ravni je torej kronološki in tudi fiziološki proces, kateremu je podvržen vsak posameznik od rojstva do smrti. Označuje spremembe, ki se dogajajo v orga-nizmu v celotnem življenju, pri čemer v mladosti temu procesu rečemo razvoj oziroma odraščanje (Hooyman in Kiyak 2002). Ko govorimo o starosti v laičnem jeziku, običajno govorimo o kronološki Staranje PrebivalStva 13 starosti. Kronološka starost je opredeljena glede na letnico rojstva in torej na število rojstnih dni, ki jih je posameznik doživel. Po tem vidiku starost merimo z leti in postavimo v družbi tudi običajno mejo, po kateri nekoga opredelimo kot starega. Kot smo že opredelili v prejšnjem poglavju, je danes ta meja najobičajnejše določena pri starosti 65 let. Vendar pa je kronološka starost zaradi bioloških in drugih razlik med posamezniki precejšen približek. Staranje posameznika teoretsko lahko opredelimo kot (Birren in Cunning- ham, 1985): • biološko starost, • psihološko starost, • družbenokulturno starost. Biološka starost je starost, povezana z biološkim delovanjem telesa, s telesnimi funkcijami in celičnimi procesi. Pove nam, kje se posameznik relativno nahaja glede na maksimalno število let, ki jih lahko doživi. Povežemo jo lahko deloma tudi z zdravjem in torej »pričakovanim« pešanjem telesnih funkcij in psihofizič- nih sposobnosti v starosti. Meri se z opazovanjem delovanja različnih vitalnih organskih sistemov, kot je npr. kardiovaskularni sistem. S staranjem ti sistemi izgubljajo sposobnost samoregulacije in adaptacije ter sposobnost samoregulacije in adaptacije. Psihološka starost se nanaša na delovanje psiholoških sposobnosti, ki jih ljudje uporabljajo pri prilagajanju spreminjajočim se zahtevam okolja. To so spomin, inteligenca, čustva, motivacije in veščine, ki vzdržujejo samozavest in samonadzor. Veliko predstav o upadanju psiholoških funkcij je zmotnih in izražajo bolj laične predstave kot pa dejanske spremembe. Biološka in psihološka starost se povezujeta tudi s stopnjo samostojnosti pri opravljanju temeljnih življenjskih opravil. Pri tem prihaja tako do fizičnih sprememb, torej sprememb v telesu, kot tudi do kognitivnih sprememb (pešanje kognitivnih funkcij). Seveda se biološka in kronološka starost ne ujemata povsem in posameznikovo zdravje in psihofizične aktivnosti se lahko začnejo spreminjati ali pešati že pred 65 letom, ali pa, kot je bolj običajno v sodobni dolgoživi družbi, precej kasneje. Družbenokulturna starost izraža nenapisana pričakovanja glede tega, kako naj bi se obnašali ljudje določene kronološke starosti. To je torej specifičen skupek vlog, ki jih posameznik zavzame v odnosu do drugih članov lastne družbe in kulture. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 14 Družbenokulturna starost se ocenjuje glede na številna vedenja in navade, kot so način oblačenja, navade, jezik ali osebni stil. Merimo jo tako, da opazujemo, do kakšne mere posameznik kaže navade, ki so pričakovane za njegovo starost v družbi, v kateri živi. Drugi avtorji (Hojnik Zupanc 1997, Lah 2007) govorijo tudi o doživljajski starosti. Ta naj bi pokazala, kako posameznik sam doživlja in občuti svojo starost. Gre torej za to, kako star se počuti posameznik, torej subjektivno starostno iden-titeto posameznika. Posamezniki se običajno »čutijo« mlajši, kot pa je njihova kronološka starost (Victor, 2005, 161). Predvsem glede na kronološko in biološko starost se starejše ljudi razvršča v manjše skupine (Lah 2007, Hojnik Zupanc 1999, Ramovš 2003). Tako nekateri govorijo o tretjem in četrtem starostnem obdobju (Lah 2007, Hojnik Zupanc 1999). Tretje starostno obdobje naj bi se navezovalo na starost od 65 do 75 (oz. 85) let, ko so starejši ljudje še vitalni in zdravi (fizično in mentalno) ter imajo načeloma zaradi upokojitve in pojava »praznega gnezda« (tj. odhod otrok od doma) veliko časa zase in za svoje konjičke. Četrto starostno obdobje pa naj bi bilo povezano že z večjimi zdravstvenimi težavami, manjšo mobilnostjo, zmanjšanjem aktivnosti in večanjem potrebe po negi. Nekateri avtorji govorijo o staranju kot procesu, ki ga sestavljajo najmanj trije procesi − primarno, sekundarno in terciarno staranje (Birren in Cunningham 1985). 1. Primarno staranje: primarni, nebolezenski razvoj v odrasli dobi. Biološke, psihološke, družbenokulturne spremembe in spremembe v življenjskem ciklu, ki so povezane s primernim staranjem, so normalni del razvojnih sprememb (npr. menopavza, podaljševanje reakcijskega časa, izguba družinskih članov in prijateljev). 2. Sekundarno staranje: razvojne spremembe, ki so povezane s spremembami, ki niso nujne, in so posledica bolezni, življenjskega stila in podobno (npr. progre-sivna izguba intelektualnih sposobnosti pri Alzheimerjevi bolezni). 3. Terciarno staranje: hitra izguba funkcij pri večini organskih in bioloških sistemov malo pred smrtjo. Čedalje več raziskovalcev tudi opozarja, da so individualne razlike v procesu staranja prej pravilo kot izjema. Seveda večina ljudi kaže običajne ali tipične spremembe, ki so povezane s staranjem, vendar pa se nekateri starajo »uspešneje«, tj. ne zbolijo za tipičnimi kroničnimi boleznimi. Vsaka družba je torej starostno razdeljena in pripisuje različne vloge, priča- kovanja in status ljudem različnih starosti. (Hooyman in Kiyak 2002, 5). Starost Staranje PrebivalStva 15 lahko opredelimo tudi kot obdobje v življenjskem poteku oziroma življenjskem ciklu. Obravnavamo ga običajno kot sosledje faz od otroštva do starosti, ko biolo- ški in sociokulturni dejavniki določajo meje med posameznimi fazami. Vendar pa tudi ti prehodi niso tako univerzalni, da bi vsi posamezniki prehajali iz določenega nabora vlog v drugega (Victor 2005, 7). Staranje moramo torej razumeti znotraj konteksta, v katerem se pojavlja. Člo- veški razvoj je namreč rezultat več vzajemno delujočih razvojnih dejavnikov ali sil (Cavanaugh in Withbourne 1997). To so: • biološki dejavniki (biological forces): genetski, fiziološki in dejavniki, povezani z zdravjem (npr. nastanek gub, menopavza ali spremembe v notranjih organih); • psihološki (behavioralni) dejavniki (behavioral forces): notranji dejavniki, kot so percepcija, kognitivni, emocionalni ali osebnostni dejavniki (npr. individualne značilnosti, ki jih opazimo pri ljudeh); • družbenokulturni dejavniki (sociocultural forces): medosebni, družbeni, kulturni, etnični dejavniki (ti dejavniki vplivajo na raznovrstnost in omrežje ljudi, s katerimi smo v interakciji ter vplivajo na strukturo in delovanje družbe; • dejavniki življenjskega cikla (life-cycle forces): odsevajo razlike v načinu, kako isti dogodek ali preplet bioloških, psiholoških in družbenokulturnih dejavnikov vplivajo na ljudi v različnih točkah v življenju. Dejavniki življenjskega cikla so tisti kontekst, znotraj katerega opazujemo razvojne spremembe odraslih in procese staranja. Vsak od nas je rezultat delovanja edinstvenega prepleta zgoraj opredeljenih razvojnih sil. Eden od načinov opazovanja, kako kombinacija razvojnih sil deluje, je ugotavljanje, koliko so razvojne sile skupne vsem in koliko so edinstvene. Baltes (1979) je definiral tri skupine vplivov, ki z medsebojno interakcijo producirajo razvojne spremembe v celotnem življenjskem obdobju: 1. normativne spremembe, povezane s starostjo (normative age-graded influences): to so izkušnje, ki jih povzročijo biološki, psihološki in družbenokulturni dejavniki in so tesno povezane s kronološko starostjo (biološki – menopavza, psihološki – socializacija otrok, družbenokulturni – starost ob upokojitvi in rituali, ki so s tem povezani); 2. normativne spremembe, povezane z zgodovino (normative history-graded influences): dogodki, ki jih večina ljudi, živečih v določeni kulturi, v določenem obdobju izkusi (biološki – epidemije, psihološki – stereotipi, družbenokulturni – spremembe odnosa do spolnosti). Te izkušnje pogosto oblikujejo značilnosti posamezne generacije npr. generacija x, »baby boom« generacija; Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 16 3. nenormativni vplivi (nonnormative influences): so naključni ali redki dogodki, ki so lahko pomembni za posameznika, se pa ne zgodijo večini ljudi (zade-tek na loteriji, izvolitev v parlament, prometna nesreča, izguba službe). To so dogodki, ki nam čez noč popolnoma spremenijo življenje. nALOge ZA ŠtUdente 1. Študenti se razdelijo v skupine (3−5 udeležencev na skupino) in prejmejo enake naloge. Po vsaki opravljeni nalogi posamezne skupine predstavijo svoja mnenja drugim in skupaj razpravljajo o različnih vidikih pojava/pojma. Na koncu je tudi zaključna razprava. • Kaj je starost in kdaj je nekdo star? Zamislite si, kako čas beži in postajate čedalje starejši. Dopolnili ste 80 let. Kateri pomembno dogodki so zaznamovali vaše življenje? Kaj delate, s čim se ukvarjate pri 80. letih? Kakšni ste vizualno, fizično, emocionalno? Kje živite (doma, v instituciji, pri otrocih)? S kom živite? Kako poteka vaše življenje pri 80. letih? Kako se boste razlikovali od tega, kar ste danes? Pogovorite se s kolegi o naslednjih vprašanjih: – Kako si predstavljate življenje v starosti? – Katere so podobnosti in razlike z vašim/njihovim trenutnim življenjem? – Kakšen je dober scenarij vašega staranja? (Kako želite živeti pri 80. letih?) – Kakšen je slab scenarij vašega staranja? (Česa si ne želite pri 80. letih?) 2. Študenti se razdelijo v skupine (3−5 udeležencev na skupino) in prejmejo enake naloge. Po vsaki opravljeni nalogi posamezne skupine predstavijo svoja mnenja drugim in skupaj razpravljajo o različnih vidikih pojava/pojma. Na koncu sledi zaključna razprava. • Kakšne spremembe za družbo prinaša staranje prebivalstva? Pogovorite se o teh vidikih: – spremembe zdravstvenega sistema, – spremembe trga dela. – spremembe v sistemu dolgotrajnega varstva, – spremembe v družini, – spremembe v družbenem odnosu do staranja in starejših ljudi. Staranje PrebivalStva 17 dOdAtnO brAnje Šircelj, M. 2009. Staranje prebivalstva v Sloveniji. V Hlebec V. (ur.). Starejši ljudje v družbi sprememb. Maribor: Aristej. Brennen. J 2003. ‘Towards a Typology of Intergenerational Relations: Continuities and Change in Families’ Sociological Research Online, vol. 8, no. 2. Vertot, N. 2010. Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Ljubljana: SURS. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 18 Glava 19 2 SOciOLOŠKe teOrije StArAnjA O staranju obstaja več pristopov in teorij, ki jih lahko ločimo na sociološke, biološke in psihološke. Biološke teorije staranja proučujejo vpliv časa na fiziologijo2. Staranje je normalen proces, je univerzalno in progresivno. Psihološki pristopi poudarjajo spremembe na ravni posameznika (obnašanje, kognicije), do katerih prihaja s staranjem. Sociološke perspektive pa staranje opazujejo tako na družbeni ravni kot tudi na individualni (Victor, 2005, 1−6). Raznovrstnost teh teorij kaže na kompleksnost staranja, ki ga je mogoče dobro pojasnjevati kvečjemu z multi-disciplinarnimi pristopi. Hkrati pa se znotraj posameznih disciplin ni izoblikovala neka prevladujoča teorija. Po drugi strani se teoretsko s staranjem ukvarjamo relativno malo časa, zato je le malo kompleksnih podatkov, ki bi omogočali empi- rično preverjanje hipotez. V nasprotju s teorijami v bioloških znanostih in psihologiji se družboslovne znanosti ukvarjajo z medsebojnimi odnosi ter medsebojnim vplivom družbe in kulture ter posameznikov, ki se starajo. Večina opisanih teorij izhaja iz sociologije, nekaj novejših pa tudi iz ekonomije, kulturne antropologije in feministične teorije. V sociološki literaturi lahko najdemo veliko teorij staranja (npr. Hooyman in Kiyak 2002, Victor 2005); na tem mestu jih le kratko povzemamo. V spodnji klasifikacijski shemi, ki jo je v izvirniku oblikoval Marshall (1996), so teorije razvrščene glede na dve razsežnosti – nivo analize in predpostavke o odnosu med posameznikom in družbo, ki jih kasneje tudi bolj podrobno predstavimo (pri čemer povzemamo po Cavanaugh in Withbourne 1999). 2 Določene fiziološke spremembe, ki jih povezujemo s staranjem (npr. gube), niso vedno le posledica staranja, ampak tudi okoljskih in drugih dejavnikov (npr. življenjskega stila). Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 20 Tabela 5: Klasifikacija teorij o staranju v družboslovnih znanostih Predpostavke o odnosu med posameznikom in družbo Nivo analize Normativne povezujoče interpretativne makro Strukturalizem teorija interesnih skupin politična ekonomija teorija modernizacije povezujoča teorija aktivnosti življenjski potek kritična teorija Teorija umika fenomenologija Pristop starostne stratifikacije feministične teorije mikro teorija vlog teorija izmenjave teorija kontinuitete razvojna teorija Vir: Cavanaugh in Withbourne (1999:19). Makro teorije Znotraj normativistične perspektive so makro teorije usmerjene na demografske in antropološke pristope, pri katerih so posamezniki obravnavani kot pasivni osebki; nanje delujeta družba in kultura. Novejše makro teorije, še posebej interpreta-tivni pristop, obravnavajo posameznike ali skupine kot akterje (po Cavanaugh in Withbourne 1999). Strukturalizem Pri tej teoriji je poudarek na univerzalnih zgodovinskostrukturnih aspektih družbe in ne na posamezniku. Na področju preučevanja staranja se strukturalizem kaže v raziskovanju staranja kot demografskem pojavu. Glavne teme so na primer, ali so demografski trendi univerzalni ali specifični, kakšni so odnosi med rastjo populacije, spremembe v indeksu staranja (število starih glede na število mladih) in ekonomsko rastjo. Novejše teme, ki jih obravnavajo (ZDA), so »baby boom« generacija ter vloga sistemov socialnega in zdravstvenega varstva, naraščajoče število starostnikov v različnih etničnih skupinah je spodbudila preverjanje spo-znanj, ki so bila obravnavana zgolj pri pripadnikih ene etnične manjšine. Znova se postavljajo tudi vprašanja, kot so norme povezane s starostjo in tipično starost, v kateri posameznik doseže določene mejnike (npr. upokojitev). Teorija modernizacije Teorija modernizacije trdi, da je status starejših ljudi v družbi obratnosorazmeren s stopnjo industrializacije. V predindustrijskih družbah naj bi starejše v družbi Sociološke teorije Staranja 21 zelo cenili zaradi njihovega nadzora nad redkimi dobrinami in njihovega pozna- vanja kulturne tradicije. Cowgill (1974) izpostavi štiri vidike modernizacije, ki so povzročili slabši status starejših: zdravstvena tehnologija, ekonomska tehnologija, urbanizacija in masovno izobraževanje. Njegove ideje temeljijo na predpostavki, da so današnje predindustrijske družbe ustrezna podoba preteklih predindustrijskih družb. Kritike te teorije pa pravijo, da pred industrijsko revolucijo najbrž ni obstajala družba, v kateri bi vse starejše enako spoštovali ali cenili. Res je, da družbeni in kulturni kontekst sooblikujeta položaj starejših ljudi v družbi, ga pa ne sooblikujeta za vse enako. Teorija interesnih skupin Teorija je nastala v začetku 20. stoletja v ZDA in je opisovala ameriško družbo z močjo elit in množic, kjer interesne skupine tekmujejo med seboj, da bo pridobile pozornost struktur, ki odločajo o porazdelitvi moči in bogastva. Starejši odrasli so tako interesna skupina, katere cilj je oblikovanje javne politike. Številne organizacije v ZDA, ki združujejo starejše, kažejo, da imajo starejši v ZDA pomemben vpliv na oblikovanje politik. Avtorji v okviru tega pristopa poudarjajo pomen države in njenih mehanizmov ter vpliv kapitalizma na položaj, ki ga imajo starejši ljudje v družbi. Politična ekonomija staranja Teorija trdi, da je obravnavanje starejših ljudi in izkušnja staranja v družbi pod vplivom ekonomskih faktorjev. Ta pristop uporablja socialno konstrukcijo realnosti, da bi pojasnil vlogo ideologije v sistemih dominacije, socialno marginalizacijo starejših in marksistični poudarek povezave med starostjo in produkcijskimi sredstvi. Glavni prispevek je pojasnjevanje podpore, ki jo sistemu pokojnin daje delovna sila in tako omogoča upokojevanje, ter pomen družbeno konstruirane in politično motivirane moralne ekonomije, ki pojasnjuje, kako je mogoče, da si starejši tako pomemben del politične ekonomije, a so hkrati tako marginalizirani pri sodelovanju v tem procesu. Ta teorija pomaga kritično ovrednotiti dejanske interese, ki vodijo k pomoči, starejšim. Pomanjkljivost pa je, da precenjuje stopnjo marginalizacije in ne zazna, kako osebne izkušnje starejše osebe same vplivajo na oblikovanje smisla in pomena življenja. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 22 Mikro teorije Pri mikro teorijah je fokus na posamezniku (po Cavanaugh in Withbourne 1999). Teorija vlog Teorija vlog je poskušala staranje in način, kako ga posamezniki doživljajo in se mu prilagajajo, razložiti z vlogami, ki jih imajo človek v življenju, npr. kot študent, mož ali žena, babica, poslovnež idr. Te vloge so običajno zaporedne, zato je določeno življenjsko obdobje povezano z določeno vlogo. Posameznik naj bi se torej bolje prilagodil staranju, če sprejme spremembe v svojih vlogah. Katere vloge so primerne za določeno življenjsko obdobje, je povezano tudi s pričakovanji (npr. pri kateri starosti je primerno zaključiti šolanje, pri kateri stopiti v zakon ipd.). Rosow (1985) je uporabil izraza status (položaj, formalni položaj v družbi, ki ga lahko jasno in nedvoumno opredelimo ter vsebuje tudi določene pravice, privilegije, prestiž in dolžnosti) in vloge (vedenje, ki je primerno za določeno skupino pravic ali dolžnosti) za pojasnjevanje položaja starejših. Ta perspektiva pomembno prispeva k pojasnjevanju načinov, kako družbene strukture vplivajo na življenje posameznikov. Moen (1996) analizira, kako imajo družbeno konstruirane spolne vloge pomembno vlogo pri tranziciji posameznikov v različnih vlogah v starosti. Novejše kritike pa poudarjajo, da so vloge deloma tudi samodefinirane, da so individualne razlike zelo velike in da so pomembni tudi družbeni razred, etnič- nost in spol. Razvojna teorija Skupina teorij s skupnim imenom razvojne teorije opisuje v glavnem psihološke teorije. Skupno jim je, da vidijo človeško življenje kot zaporedje stopenj, prek katerih se premikamo h koncu življenja. Teorija izmenjave Teorija izmenjave izhaja iz ekonomskih teorij, v katerih je vztrajanje v interakcijah in izhajanje iz interakcij utemeljeno z nagradami in stroški. V tem smislu imajo starejši v družbenih interakcijah manj moči, ker imajo manj virov v primerjavi s potrebami (več potrebujejo, kot lahko dajejo). Vendar tak racionalen, utilita-ristični in »profit-motivated« pogled ne pojasnjuje vseh družbenih interakcij. Najpogosteje so teorijo izmenjave uporabili za raziskave družinske dinamike (odvisnost in dolgotrajna nega). Sociološke teorije Staranja 23 Teorija kontinuitete Ta teorija pravi, da je samopodoba predstava o lastnih interakcijah s svetom. Posameznik jo ob staranju vse pogosteje preverja, zato je vse bolj stabilna ali konti nuirana. Ločimo notranjo in zunanjo kontinuiteto. Notranja kontinuiteta nastane, ko posameznik želi ohraniti katerega od aspektov svoje osebnosti, tako da preteklost podpira in vzdržuje novo samopodobo. Zunanja kontinuiteta vključuje vzdrževanje družbenih odnosov, vlog in okolja. Če sta obe kontinuiteti visoki, je tudi stopnja zadovoljstva z življenjem visoka. Teorija kontinuitete torej predvideva, da s starostjo posamezniki ohranijo stare vzorce obnašanja ter tako izgu-bljene vloge nadomeščajo s podobnimi novimi vlogami. Osebnostne značilnosti posameznika so v okviru te teorije bolj poudarjene. Posameznikov življenjski stil in preference kot tudi strukturni dejavniki (dohodek, zdravje) bodo vplivali na to, katere vloge bo posameznik opustil in katere nove vloge bo prevzel. Povezujoče teorije Ker tako makro kot mikro teorije ne uspejo ustrezno pojasnjevati staranja (ker se osredotočijo le na strukturo ali pa le na posameznika), so se pojavile tudi teorije, ki povezujejo strukturo in posameznika ter upoštevajo oba vidika hkrati ( Cavanaugh in Withbourne 1999). Teorija aktivnosti Teorija aktivnosti vidi staranje kot nadaljevanje srednjih let, torej kot obdobje, v katerem starejši ljudje poskušajo ohranjati svoj status. Tako naj bi tudi v starosti starejši ohranjali čim večje število produktivnih vlog (npr. prostovoljne aktivnosti). Za vloge, ki se jim starejši torej (morajo) odreči, naj bi našli različne nadomestke. Ta pristop izhaja iz funkcionalistične paradigme in poskuša razložiti staranje z ravnovesjem družbenih sistemov. Teorija aktivnosti je uspešno staranje pogojevala z velikim številom in raznovrstnostjo produktivnih vlog, kot so prostovoljstvo in hobiji. Posameznik se uspešno stara, če najde neko nišo v družbi in se družbi prilagodi − uspešno staranje je torej stvar posameznika. Kritiki so opozorili, da vrednostne naravnanosti lahko vplivajo na željo in potrebo po aktivnostih v starosti, pa tudi na dohodek in druge življenjske okoliščine. Vendar različne vloge v družbi nimajo enakega pomena in statusa, zato je vprašljivo, kako in koliko lahko delujejo kot medsebojni substituti. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 24 Teorija umika Teorija, ki sta jo postavila Cumming in Henry (1961), je poskušala prenesti fokus proučevanja staranja iz posameznika na družbo. Družbeni sistemi upravljajo staranje posameznikov prek institucionaliziranih mehanizmov njihovega ločevanja od družbe. Starejši tako zmanjšajo svoje aktivnosti, iščejo bolj pasivne vloge, se redkeje družijo z drugimi. Šlo naj bi torej za naraven prenos moči s starejših na mlajše. Umik torej zagotavlja družbeno ravnovesje, omogoča boljše delovanje družbenih sistemov (npr. podjetjem načrtovati spremembe delovne sile). Pri tem naj bi bil ta umik pozitiven ne le za družbo, ampak tudi za posameznika, saj je na ta način zmanjšal stres, manjša so družbena pričakovanja (po produktivnosti, uspehu idr.). Čeprav nekatere raziskave kažejo, da s starostjo prihaja do izgube nekaterih vlog, pa jih starejši lahko tudi zamenjajo. Zmanjšanje določenih omre- žij (npr. s sodelavci) lahko starejši nadomestijo z npr. intenzivnejšimi stiki s sosedi. Tako raziskave v večini niso potrdile teorije umika. Pristop starostne stratifikacije Pristop starostne stratifikacije predvideva, da obstajajo razlike med starostnimi skupinami v družbi. Te so povezane tako z njihovo starostjo kot tudi zgodovinskimi izkušnjami. Zato se posameznikovo ravnanje, obnašanje in razmišljanje povezujejo z življenjskim potekom in tudi s specifičnimi zgodovinskimi izkuš- njami. Zgodovinske izkušnje namreč pomembno opredelijo posameznike, zaradi česar se starejši ljudje danes razlikujejo od starejših ljudi v preteklosti (in prihodnosti). Tudi družbeni odnos do staranja je v različnih družbenih obdobjih drugačen, pri čemer prihaja do strukturnega zamika, saj družbene institucije zaostajajo pri odzivanju na večje družbene spremembe (kot je na primer dolgotrajno obdobje upokojitve, s katerim se sooča večina starejših danes). Riley (1972) opisuje načine, s katerimi družba oblikuje razlike v družbenih vlogah na podlagi starosti, in tako ustvarja plasti, ki jih lahko interpretiramo tudi kot družbene razrede. V tem pri-stopu raziskujemo gibanje zaporednih skupin ali ljudi, ki so rojeni približno istega leta oziroma imajo podobne izkušnje. Ta pristop torej povezuje aspekte demogra-fije in stratifikacije, poudarja generacijske razlike, opisuje odnos skupin znotraj družbene strukture ter poudarja pomen zgodovinskega časa in razumevanja procesa staranja. Kritiki dajejo prevelik poudarek kronološki starosti in premajhen poudarek individualnim razlikam znotraj družbenih skupin. Perspektiva življenjskega poteka S perspektivo življenjskega poteka poskušajo raziskovalci združiti tako sociolo- ško kot psihološko perspektivo. Ta pristop prepoznava dejstvo, da se posameznik Sociološke teorije Staranja 25 začne starati že ob rojstvu, vključuje tako biološke, psihološke kot družbene procese in vključuje tudi kohortno-zgodovinske dejavnike. Raziskovanje izpostavlja tri sklope: študije časovnega umeščanja tranzicij po vlogah pri odraslih, študije starostnih razredov in z njimi povezanih skupin norm, študije percepcije starosti. Vanje je zaobjeto mnoštvo vlog, ki jih imamo v svojem življenju ter njihove spremembe v času. Pri tem so pri preučevanju vključena številna življenjska področja, kot so izobraževanje, zaposlitev, družinsko življenje. Življenjski poteki so tudi zgodovinsko in kulturno specifični, kar pomeni da se v določenem času in prostoru posameznikove vloge lahko razlikujejo (kdaj na primer je opredeljen prehod v odraslost, kdaj običajno sledi konec izobraževanja, kdaj poroka ipd.). Ta pristop je zelo odprt in je tudi v družboslovnih znanostih pogosta izbira za študijo staranja. Povezavo mikro−makro je v obravnavi institucij, kot so delovno okolje ali družina. Družbeno strukturo interpretiramo kot strukturo vlog, življenjski potek pa kot zaporedje sprememb v vlogah, vstopov in izstopov iz vlog. Vendar tudi ta perspektiva preveč zanemarja individualne razlike znotraj posameznih kohort. Feministični pristopi Feministične teorije poudarjajo pomen spola pri razumevanju starejših ljudi in staranja, še posebej, ker velik delež starejše populacije predstavljajo ženske. In ker spol pomembno vpliva na življenjski potek in vloge posameznikov, tudi starost doživljamo različno glede na spol. Feministični pristopi kritizirajo moško usmerjenost ostalih teorij in trdijo, da imajo starejše ženske inferiorni položaj v družbi kot posledico bivanja v družbi, ki je v veliki meri patriarhalno urejena. Ekonomske težave starejših žensk pripisujejo dolgotrajnemu podrejenemu polo- žaju na trgu delovne sile, ki je segregiran na podlagi spola in etnične pripadnosti. Prave feministične teorije staranja pa še ni. Kritična teorija Temeljna teza kritične teorije je, da napovedovanje in obvladovanje vedenja nista prava cilja znanja. Socialna gerontologija naj bi oblikovala pozitivno vizijo tega, kako naj bi bile stvari drugačne oziroma kaj je racionalno podprta vizija dobrega oz. kakovostnega staranja. Uporaba kritične teorije se je izkazala za plodno predvsem v kulturoloških študijah in študijah politične ekonomije (teme, kot so druž- bena konstrukcija in odvisnost). Fenomenologija in simbolični interakcionizem Teoretske predpostavke, iz katerih izhajajo so, da se družbena realnost konstruira v neprestanem pogajanju in definicijah, v katerih se pomen starosti iz trenutka v Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 26 trenutek spreminja. Ta konstrukcija realnosti ni arbitrarna, ampak jo pogojujejo obstoječe kategorije za pripisovanje pomena določenim izkušnjam. Pri proučevanju staranja ta ideja poudarja odnos med starejšo osebo in njenim okoljem, ki ni fiksen ampak fluiden. Tako se posamezniki prilagajajo okoliščinam in (novim) okoljem, kar posredno vpliva tudi na njihovo sprejemanje staranja in »način« staranja (npr. bolj aktivno ali bolj pasivno staranje). Na tem mestu je pomembna teorija označevanja, ki poudarja pomen okolja in kategorizacije drugih na lastno percepcijo staranja in obnašanje. Pomemben prispevek tega pristopa je spraševanje, ali se raziskovalni rezultati ujemajo z vsakodnevno realnostjo starejših odraslih. Ena od kritik tega pristopa je, da podcenjuje vpliv družbenih struktur na življenje posameznika. Staranje in predsodki in stereotipi Kot za večino družbenih skupino tudi pri starejših obstajajo različni stereotipi in predsodki. Predsodek je običajno opredeljen kot vrsta stališč, ki niso upravičena, argumentirana in preverjena, a jih spremljajo intenzivne emocije in so odporna na spremembe (Rot 1977 v Ule 1994, 101). Zanje je značilna tako kognitivna kot tudi emotivna ter konativna (dinamična) komponenta. O stereotipih pa govorimo, če neke sodbe temeljijo samo na kognitivni komponenti, tj. na nepre- verjenih dejstvih ali govoricah in so tako neke vrste predstopnja predsodkov (Ule 1994, 103). Stereotipi so torej izkrivljene predstavitve določene družbene skupine, ki so lahko pozitivne ali negativne. Pri proučevanju se običajno osredotočamo na negativne predsodke, saj imajo slednji negativne učinke na družbene odnose. Za negativne predsodke so značilni (Blumer v Ule 1994, 101): • občutek superiornosti (dominantne skupine); • občutek, da je druga skupina manjvredna; • prepričanje o pravici večinske skupine do privilegijev, moči, statusa; • strah in sum, da manjšinska skupina ogroža moč, statuse in privilegije manj- šinske skupine. Za predsodke in stereotipe je tako značilna kompleksnost (tj. zajemanje več lastnosti, značilnosti), strukturiranost (tj. razlikovanje in združevanje kategorizacij) ter skupinska specifičnost (tj. več ljudi ima iste predsodke) (Bergler v Ule 1994, 106). Omenjene elemente bi delno lahko prenesli tudi na odnos do starejših. Oce- njevanje in vrednotenje namreč nujno spremljata predsodke in ti vodijo našo percepcijo zunanjega sveta ter največkrat povzročajo negativno popačenje podobe Sociološke teorije Staranja 27 (Ule 1994, 103). Podobe starejših in starosti se pogosto povezujejo z negativnimi podobami odvisnosti, pozabljivosti, bolezni, pasivnosti. Prihaja do infantilizacije starejših, torej primerjanje starejših z otroki, ki niso sposobni sami voditi svojega življenja, se odločati ipd. (Victor 2005, 155). Infantilizacija se splošno povezuje z marginalizacijo, saj so infantilizacijo marginalnih skupin potrdili v različnih študijah (vidna je npr. tudi pri stereotipih o ženskah in pripisovanjem ženskih lastnosti) (Ule 1994, 119). Predsodki se lahko izražajo na različne načine, ki jih je Allport (Ule 1994) razdelil v stopnje. Prva stopnja je ogovarjanje (npr. izražanje antipatije s šalami), izogibanje (tj. ustvarjanje socialne distance do pripadnikov drugih skupin, izogibanje kontaktom in odnosom z njimi) ter diskriminacija3. Starizemoznačuje skupek negativnih predsodkov, ki jih imamo do starejših. Gre torej za sistema- tično stereotipiziranje te družbene skupine in njeno diskriminacijo. Legitimira izključevanje in marginalizacijo starejših, ki jo lahko opazimo na primer v zdravstvenem sistemu, kjer so lahko npr. starejši izvzeti iz določenih preventivnih in drugih programov. Avtorji poleg starizma poudarjajo, da se ženske soočajo še dodatno s seksizmom, kar pomeni da so »dvojno« diskriminirane. Staranje se zdi nekoliko bolj družbeno sprejemljivo za moške, ki tako le pridobivajo pomembne »moške kvalitete«, kot so avtonomija, kompetentnost, medtem ko ženske s staro- stjo izgubljajo nekatere »pomembne« ženske lastnosti, kot sta lepota in možnost imeti otroke. Razlike so tudi v vlogah, ki so glede na spol v starosti bolje ali slabše sprejete, kot je na primer pozno starševstvo (Victor 2005). Predsodki in stereotipi imajo pomembne posledice na družbeni ravni, saj lahko vplivajo na organizacijo družbenih sistemov, oblikovanje politik ipd. Vplivajo tudi na podobo, ki jo imajo starejši sami o sebi. »Oseba, ki je objekt diskriminacije, nosi težko psihološko breme« (Ule 1994, 115). Pogosto se namreč pri žrtvah diskriminacije razvijejo občutki manjvrednosti in nezadostnosti. Samopodoba je odvisna od mnogih dejavnikov, tako osebnih lastnosti kot fizičnih značilnosti, nanjo pa vpliva interakcija z drugimi in torej širše družbeno okolje. Če je to pretežno negativno, vpliva na to, kako starejši delujejo, razmišljajo in čutijo o sebi. Zaradi številnih negativnih posledic je torej pomembno zmanjševanje pred- sodkov in stereotipov. Različne strategije spreminjanja predsodkov segajo od zakonskih sprememb (proti diskriminaciji) do sistematičnega informiranja in neposrednih stikov s skupino, ki je tarča predsodkov (Ule 1994, 119). 3 Poleg naštetih Allport dodaja še dve stopnji, in sicer nasilje in genocid. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 28 nALOge ZA ŠtUdente Študenti naj naštejejo lastnosti starejših. Te lastnosti naj potem ocenijo glede na njihovo zaželenost. Identificirajo naj stereotipe – kateri so pozitivni, kateri negativni stereotipi? Razpravljajo naj o predsodkih in stereotipih o starejših. Diskriminacija starejših: šudentje naj naštejejo primere diskriminacije – na katerih področjih se najpogosteje pojavlja in v kakšnih oblikah? dOdAtnO brAnje Ule, M. 1994. Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Cananaugh, J.C. and Withbourne, S.K. (1999) (ur) Gerontology: An interdiscipli-nary Prespective. New York: Oxford University Press. Glava 29 3 držAvA bLAginje in StArejŠi Opredelitve Sistem blaginje definira nekatere dele družbene realnosti, ki vplivajo na družbena razmerja, odnose med posameznimi skupinami in splošno vsakdanje življenje ljudi. Ti sistemi so naravnani tako, da vključujejo princip solidarnosti mladih s starejšimi, bolnih z zdravimi, bogatejših z revnejšimi. Ključen avtor za razumevanje države blaginje je Esping Andersen, ki je z delom The three worlds of welfare capitalism (1990) postavil temelje klasifikacije držav blaginje v posamezne tipologije. Pri tem države blaginje ne smemo razumeti le ozko − z vlogo države pri prerazporejanju sredstev, predvsem z različnimi socialnimi sistemi, ampak širše, tudi z delovanjem ekonomije, trga delovne sile. Avtor poudari, da so za razumevanje države blaginje ključne stopnja dekomodifikacije, družbene stratifikacije ter zaposlitev. Značilnosti države blaginje tako vplivajo na družbeno solidarnost ter družbeno neenakost. Stopnja dekomodifikacije je pri tem osrednji koncept, saj ta določa, ali država blaginje omogoča posamezniku določeno stopnjo neodvisnosti od trga dela, tj. do katere stopnje je poskrbljeno za temeljne potrebe posameznika, tudi ko ta ni vključen v trg delovne sile. Ugotavlja, da obstajajo trije distinktivni tipi držav blaginje, in sicer (1) socialdemokratski tip, značilen za skandinavske države, kjer je visoka stopnja dekomodifikacije posameznikov (neodvisnost od trga), država blaginje je zelo močna in ima razvejane storitve ter visoke transferje; (2) konservativno-korporativistični tip, značilen na primer za Nemčijo, kjer je posameznik v veliki meri odvisen od trga (zaposlitev nudi temelj socialne varnosti in blaginje, pogoji so relativno restriktivni), ter (3) liberalni tip, značilen za ZDA, kjer je vloga države zelo majhna, posameznikova blaginja pa odvisna predvsem od trga. kakovoSt Socialne oSkrbe na domu: vrednotenje, Podatki in PriPoročila 30 Esping Andersen torej vidi socialne pravice posameznika v luči njihove moči, da omogočijo posamezniku višjo stopnjo dekomodifikacije (neodvisnosti od trga). Nadalje naj bi država blaginje do neke mere tudi zmanjševala družbene neenakosti (prek socialne in drugih politik). Za blaginjo posameznika tako skrbi tako trg (prek zaposlitve, nudenja storitev itd.) kot država (prek transferjev in storitev). Številni avtorji poudarjajo za razumevanje koncepta blaginje in države blaginje t. i. koncept »blaginjskega trikotnika« (Evers in Laville 2004). Za blaginjo posameznika so namreč pomembni trije ključni akterji, in sicer: trg, država in civilna družba. Civilna družba, v katero vključujemo neprofitne organizacije kot pomembne ponudnice različnih storitev in tudi družino kot temeljni vir pomoči in solidarnosti, je pomemben del zagotavljanja blaginje. Te posamezne sfere so komplementarne in/ali se nadomeščajo pri zagotavljanju blaginje posameznika ter predstavljajo temeljne elemente sistema blaginje (Kolarič idr. 2002). Različni sistemi blaginje se tako razlikujejo v tem, katera sfera je najpomembnejša za zagotavljanje blaginje posameznika – ali trg, ali država ali civilna družba in družina. Kasneje so se tipologije držav blaginje z širjenjem tako teoretskih pristopov, kot je upoštevanje več vidikov/akterjev nudenja blaginje, kot tudi z analizo večjega števila držav spreminjale in dopolnjevale. Tako v sodobni literaturi o režimih držav blaginje najpogosteje zasledimo delitev na naslednje tipologije, vezane na evropski prostor (prirejeno po Kleinman 2002, Kolarič idr. 2002): 1. Liberalni model. V Evropi se povezuje predvsem z Veliko Britanijo, zunaj Evrope pa z ZDA kot njegovim tipičnim predstavnikom. Velika Britanija naj ne bi bila popoln predstavnik tega modela, saj je temeljila na Beverid- govem univerzalističnem modelu (univerzalizem kot značilnost socialnode- mokratskega modela), naj pa bi imela nekatere njegove pomembne elemente. Najpomembnejšo vlogo za zagotavljanje blaginje v tem modelu ima trg, na katerem naj bi si posamezniki zagotovili blaginjo. Pomembno vlogo imajo civilnodružbene organizacije. Vloga države je relativno majhna v vlogi nizkih socialnih transferjev. Vendar pa univerzalistični zdravstveni sistem zagotavlja pomembne storitve (tudi) za starejše. Pokojninski sistem v veliki meri temelji na trgu, tj. privatnih zavarovalnih shemah. 2. Konservativno-korporativistični model. Tipična predstavnica tega modela je Nemčija, pa tudi Francija in Belgija. Izhodišče tega modela je zavarovalniški princip (temelječ na Bismarkovi tradiciji). Socialne pravice v največji meri temeljijo na statusu zaposlitve (tako za posameznika kot za družinske člane). Varna starost torej primarno temelji na stabilni zaposlitveni karieri, pri čemer se jasno kažejo razlike med različnimi poklici in statusi ter različnimi dohodki (redistribucija blaginjskega sistema je tako bolj horizontalna kot pa vertikalna). država blaGnije in Starejši 31 Država na podlagi obveznih sistemov socialnih zavarovanj poskrbi za blaginjo posameznika in ima torej pomembno vlogo, takoj za trgom. Pomembno pod- poro posamezniku za zagotovitev blaginje naj bi nudili tudi družinski člani, skupnost in civilna družba. 3. Socialdemokratski model. Tipične predstavnice tega modela so skandinavske države. Zanje je značilna zelo močna vloga države pri zagotavljanju blaginje posameznika. Pri tem je ključen princip univerzalizma in razumevanje social- nih pravic kot temeljnih državljanskih pravic. To pomeni, da je velik del storitev in transferjev, ki jih nudi država blaginje, dostopen vsem. Sistem omogoča oziroma promovira vključevanje žensk na trg delovne sile in s tem viša njihovo varnost in blaginjo tudi v starosti. Država je glavni ponudnik velikega dela storitev (tudi za starejše). 4. Mediteranski model ali tudi južnoevropski model. Značilen naj bi bil za Španijo, Italijo in Portugalsko. Za ta model je značilna manjša vloga države pri zagotavljanju blaginje, ključna pa so neformalna omrežja in neprofitne organizacije. Družina je ključna za zagotavljanje blaginje. Država nudi precej nizke trans- ferje, ki pogosto ne zagotavljajo primerne blaginje posamezniku. Značilne naj bi bile tudi velike razlike v varnosti in blaginji, torej precejšnja polarizacija. Tako naj bi obstajala kategorija relativno visoko zaščitenih delavcev (s tudi dobrimi pokojninami) ter kategorija slabo zaščitenih, ki prejemajo le mini- malne transferje. Država ob tem nima dobro razvitega storitvenega sektorja. Seveda pa je zaradi demografskih pritiskov na različne blaginjske sisteme in tudi zaradi ekonomskih pritiskov (gospodarska kriza) prišlo v posameznih drža- vah do številnih reform sistemov socialnega varstva, pokojninskih sistemov ter drugih, zaradi česar njihova razvrstitev v posamezni model lahko pokaže tudi nekoliko drugačno sliko. V naslednjem delu se osredotočimo predvsem na storitve in transferje, ki jih v okviru slovenske države blaginje zagotavlja država starejšim ljudem v Sloveniji. Pomembno vloge družine ter civilne družbe izpostavljamo v drugih poglavjih (socialna opora, medgeneracijska solidarnost in oskrba starih ljudi). Spremembe sistema blaginje v obdobju slovenske tranzicije Pred letom 1990 je v Sloveniji obstajal tridelni sistem blaginje (Kolarič 1992), za katerega je bila značilna dobro razvita in prostorsko razpršena mreža javnih institucij – temeljila je na prispevkih zaposlenih in podjetij (za primer invalidnosti, starosti, bolezni, brezposelnosti; za šolstvo, otroško varstvo, varstvo starejših kakovoSt Socialne oSkrbe na domu: vrednotenje, Podatki in PriPoročila 32 idr.). Ob tem pa sta imeli samopomoč in vzajemna medsebojna pomoč v dru- žini (ki jima država ni namenjala posebne socialne in politične pozornosti) zelo velik pomen. Pomembna je bila tudi siva produkcija storitev v javnem sektorju ter prostovoljne organizacije in društva, kot dopolnilo neformalnim mrežam. V obdobju tranzicije se je v devetdesetih letih slovenski sistem blaginje preoblikoval v dualni model, sestavljen iz elementov konservativno-korporativističnega (obvezni sistemi socialnih zavarovanj, ki temeljijo na socialnem partnerstvu) in »socialnodemokratskega« sistema blaginje (močan javni/državni sektor kot dominantni proizvajalec storitev, do katerih imajo vsi dostop pod enakimi pogoji) (Kolarič idr. 2009). Po posameznih socialnopolitičnih področjih je po 90. letih prišlo do postop- nih reform, ki jih podrobno opisujejo Kolarič, Rakar in Kopač (2009). Na pri- mer: na področju zaposlovanja in zagotavljanja socialne varnosti brezposelnim je opazen premik od pasivne k aktivni politiki zaposlovanja, ki ga označujejo jasna povezava med pravicami in obveznostmi brezposelnih, pravica in dolžnost sodelovanja v programih aktivne politike zaposlovanja ter pogojevanje socialne varnosti z dolžnostjo do dela. Na področju izobraževanja je bilo manj reform − še vedno temelji na principu univerzalnosti in zaščiti javnega sektorja, dodatna pa je bila uvedba zasebnih izobraževalnih institucij. Tudi reforma zdravstvenega sistema v 90. letih je uvedla korenite spremembe, in sicer je poleg obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki pokriva skoraj 100 odstotkov populacije, bila pomembna uvedba prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ter dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za storitve višjega standarda. Večina institucij in organizacij (zdravstveni domovi, bolnišnice) je javnih, vendar pa narašča privatizacija zdravstvenih storitev. Na področju stanovanjska politike so bile spremembe najbolj radikalne, in sicer privatizacija stanovanj, ki je prinesla izrazit porast deleža lastnikov in pustila ohromljen neprofitni najemni sektor, hkrati pa tudi šibek profitni najemni sektor (Mandič 2005). Po osamosvojitvi je bilo veliko sprememb na pokojninskem področju. Najprej so bile te spremembe v smeri omogočanja zgodnjega upokojevanja, s čimer so želeli rešiti problem brezposelnosti (posebej starejše delovne sile v dejavnostih, ki so se zapirale). Glavna je uvedba t. i. tristebrnega sistema. (več v Kolarič idr. 2009). Ostale spremembe sousmerjene k podaljševanju delovne dobe, s čimer naj bi zagotovili večjo vzdržnost pokojninskega sistema, ki se nanaša prav na razmerje med generacijami, tj. med mladimi (zaposlenimi) in starejšimi (upokojenimi). Glavne spremembe pokojninskega sistema so bile višanje upokojitvene starosti (61 let za ženske in 63 za moške), sistem bonusov in malusov (za spodbujanje daljše delovne dobe), zmanjševanje razlik pri pogojih za upokojitev med moškimi država blaGnije in Starejši 33 in ženskami, okrepitev povezave med pravicami in prispevki (obračunsko obdobje se je podaljšalo iz najugodnejših 10 na 18 let) ter uvedba državne pokojnine – ki ni vezana na predhodno zavarovanje in je oblika socialne pomoči. V kasnejših letih je zaradi demografskih pritiskov, ekonomske krize ter preteklih reform (kot je zgodnje upokojevanje) vzdržnost pokojninskega sistema v Sloveniji terjala še nove spremembe. Zadnje spremembe na tem področju so bile v letu 2012 (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, UL 96/2012), ki so izenačile upo- kojitveno starost za ženske in moške na 65 let, ter še dodatna okrepitev povezave med pravicami in prispevki, saj se je obračunsko obdobje podaljšalo na 24 let, ter višji bonusi (za daljšo delovno dobo) in malusi za zgodnje upokojevanje. Uki-njena je bila tudi državna pokojnina. Mnoge od reform so šle v smeri umika država v zagotavljanju storitev, s čimer se breme prenaša na druge sektorje (trg, civilna družba in družina), in sicer predvsem na zasebne neprofitno-volonterske organizacije in družino. Glavne spremembe na področju skrbi za starejše v tranzicijskem obdobju kažejo nekatere pozitivne in tudi negativne razvojne trende; povzamemo jih lahko v naslednjih točkah. 1. Jasnejša podpora družini pri skrbi za starejše, npr. utemeljitev vloge družinskega pomočnika v primerih invalidnih oseb (družinski oskrbovalci se lahko registrirajo kot družinski pomočniki, ki imajo pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače oz. sorazmerni del plačila v primeru skrajšanega delovnega časa, Dodatek k Zakonu o socialnem varstvu 2004). 2. Krčenje zdravstvene pomoči na domu − npr. zdravstvenih storitev (zmanjšanje zdravniških obiskov na domu zaradi kadrovskih omejitev, rehabilitacija na domu je neenakomerno in težko dostopna, hkrati pa se krajšajo ležalne dobe v bolnišnicah, zmanjšanje patronažne nege (Ramovš 2003, Hvalič Touzery 2007c). 3. Razširitev ponudbe različnih bivalnih možnosti, predvsem z oskrbovanimi stanovanji (Hvalič Touzery 2007c), povečevanje kapacitet domov za starejše. 4. Razvoj socialne oskrbe na domu4, in sicer količinska rast ter večja strokovna usposobljenost socialnih oskrbovalk. Organizacijska oblika te storitve variira med občinami − lahko je javna služba ali pa oddana koncesijsko zasebnikom (Hvalič Touzery 2007c). 4 V prvi polovici leta 2007 je bilo povprečno mesečno 5595 oskrbovancev pomoči na domu, kar je v primerjavi z letom 2005 za 11 odstotkov več oskrbovancev (NSR 2008). kakovoSt Socialne oSkrbe na domu: vrednotenje, Podatki in PriPoročila 34 V Sloveniji so bile morda začetne tranzicijske okoliščine nekoliko bolj naklo- njene starejšim kot mladim. Mladi so se namreč v tem času soočili s številnimi tveganji, kot so spremembe na trgu delovne sile (brezposelnost, rastoča začasnost in fleksibilnost delovnih pogodb idr.), ki jim sistemi socialne varnosti niso takoj sledili, spremenjene storitve in težavni pogoji na stanovanjskem trgu (Črnak Meglič 2005, Kolarič idr. 2009). Po drugi strani pa se tudi starejši soočajo s spremenjenimi družbenimi razmerami, kot so spremembe pokojninskega in zdravstvenega sistema, večanje revščine (Hlebec 2009), kar v trenutnem obdobju gospodarske krize še posebej negativno vpliva na njihov položaj. Storitve in programi za starejše Do sedaj smo opisali nekaj splošnih sprememb sistema blaginje in načine, kako se te spremembe povezujejo z vprašanji medgeneracijske solidarnosti. V nada- ljevanju se podrobneje posvečamo vprašanjem skrbi za starejše. Sistem socialne varnosti, kot eden ključnih inštrumentov države blaginje, je namreč ključen pri zagotavljanju kakovostne skrbi za starejše. Pri tem so pomembni predvsem različni socialnovarstveni programi in storitve, ki obstajajo v državi in so namenjeni ali specifično starejšim ali posameznim ranljivim skupinam, med katerimi pogosto najdemo starejše ljudi (npr. revni, hendikepirani). V Sloveniji so ključni za urejanje področij, ki se nanašajo na starejše, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki opredeljuje med drugim dostopnost zdravstvenega varstva za starejše ter možnosti oskrbe starejšega obolelega družinskega člana, Zakon o socialnem varstvu, ki opredeljuje ključne storitve in transferje za starejše, kot so socialna oskrba na domu, institucionalno varstvo in denarno socialno pomoč, pa tudi Zakon o socialnovarstvenih prejemkih in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Poleg tega se velika pozornost, ki jo država namenja starejšim osebam, kaže tudi v precejšnjem številu strateških nacionalnih dokumentov, ki obravnavajo življenjske razmere te populacije, npr. Program razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005 (1997), Strategija varstva starejših do leta 2010. Skrb in zaščita starostnikov izražajo tudi številni drugi dokumenti, kot so Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005 (2000), Nacionalni program zdravstvenega varstva RS − zdravje vse do leta 2004, Pro- gram boja proti revščini in socialni izključenosti (2000), Nacionalni akcijski načrt o socialnem vključevanju 2004−2006 (2004), Nacionalni program socialnega država blaGnije in Starejši 35 varstva za obdobje 2006−2010 (2006) ter Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 (2013). Programi in politike, namenjene starejšim, lahko opazujemo glede na nasled- nje dimenzije (po Hooyman in Kiyak 2002): 1. Upravičenost. Upravičenost do pomoči ali storitev se namreč lahko določa na podlagi starosti (starostna meja) ali pa na podlagi ocenjene potrebe5. 2. Oblike pomoči. Starejši na primer lahko dobijo pomoč v obliki denarja, v obliki različnih olajšav (npr. davčnih) ali pa v nedenarni obliki (npr. plačilo stroškov zdravljenja, zdravil, vaučerji). 3. Način financiranja. Oblikovan je lahko na podlagi prispevkov (zavarovalniški princip), torej na podlagi kontributivnosti ali pa brez kontributivnosti (tj. neodvisno od predhodnega vplačevanja v sistem). 4. Stopnja selektivnosti. Programi so lahko univerzalni, in torej namenjen celotni starejši populaciji, ali pa selektivni, npr. določeni na podlagi potreb in značilnosti posameznika. V spodnji tabeli so navedeni glavni sistemi v okviru sistema socialnega varstva, ki so namenjeni starejšim. Kažejo na velik pomen razvejane institucionalne mreže, vendar pa hkrati izražajo vse bolj samostojno življenje starejših v svoji skupnosti ter s tem tudi skupnostne storitve ter pomoč družini pri oskrbi za starejšo osebo. V naslednjem poglavju so posamezne storitve (npr. socialna oskrba na domu, institucionalno varstvo) ter izbrani prejemki podrobneje predstavljeni. V spodnji tabeli je ponujen kratek pregled obstoječih storitev in prejemkov ter političnih ciljev (na podlagi Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 (2013). Navajamo storitve in programe ter denarne prejemke, ki so specifično usmerjeni na starejšo populacijo. Pri tem je pri večini dostop do storitev/prejemkov omejen na podlagi potrebe (kot to velja za storitev socialne oskrbe na domu, družinskega pomočnika, dodatka za pomoč in postrežbo idr.), lahko pa tudi na podlagi dohodka (npr. varstveni dodatek). 5 Pri tem lahko nanizamo argumente za prednosti in slabosti obeh pristopov. Nekateri trdijo, da programi na podlagi potrebe stigmatizirajo in da so kriteriji na podlagi starosti bolj univerzalni in na učinkovit način postavljajo minimum potrebnega zavarovanja starejših. Po drugi strani pa nasprotniki menijo, da so programi, ki upravičenost opredeljujejo na podlagi starosti, problematični, saj stigmatizirajo starost (kot težavo) in na podlagi tega doprinašajo k segregaciji. kakovoSt Socialne oSkrbe na domu: vrednotenje, Podatki in PriPoročila 36 Tabela 6: Denarni prejemki in (javne) storitve za starejše*** Vrsta Pokritost in cilji** STORITVE OSKRBE NA DOMU Socialna oskrba na domu Stanje: konec leta 2011 je bilo 5834 uporabnikov pomoči na domu, starejših od 65 let. Cilji: 3,5 odstotka ciljne populacije oziroma okoli 14.000 oseb, dnevno vključenih v obravnavo v različne (tudi nove) oblike pomoči na domu, vključno z oskrbo v oskrbovanih stanovanjih. Patronažno varstvo Družinski pomočnik Stanje: konec leta 2011 je bilo 779 družinskih pomočnikov. – Cilj: približno 1500 družinskih pomočnikov. STORITVE INSTITUCIONALNEGA VARSTVA STAREJŠIH OSEB Organizirano varstvo v dnevnih Stanje: 350 mest v dnevnih oblikah varstva. centrih Cilj: zagotoviti približno 3000 mest v dnevnih oblikah varstva starejših od 65 let in približno 500 mest za specializirane oblike dnevnega varstva za posebne skupine uporabnikov, starejših od 55 let. Varstvo in oskrba v domovih za Stanje: v letu 2011 v celodnevno institucionalno varstvo vključiti približno pet odstotkov starejše osebe populacije, starejše od 65 let, oziroma približno 17.000 oseb; – Cilji: v letu 2010 v celodnevno institucionalno varstvo vključiti približno 4,8 odstotka populacije, starejše od 65 let, oziroma zagotoviti približno 20.000 mest. Institucionalno varstvo oseb z Stanje: v letu 2011 je bilo 800 mest za osebe z duševno motnjo in približno 150 mest za duševno motnjo ter odraslih oseb osebe s težjimi senzornimi in gibalnimi ovirami in motnjami. s težjimi senzornimi ter gibalnimi Cilj: povečati obstoječe število vključitev na približno 1000 mest za osebe z duševno ovirami in motnjami motnjo, od tega 60 odstotkov vključenih v različne oblike organiziranih nastanitev v skupnosti. Za osebe s težjimi senzornimi in gibalnimi ovirami in motnjami približno 210 vključenih, od tega približno 80 odstotkov v skupnostnih oblikah Oskrba v drugi družini Opredeljeno v okviru razvoja celodnevnega institucionalnega varstva. Cilj: namestitev in varstvo starejših od 55 let z različnimi oblikami invalidnosti, ki niso nastale v starosti, v dopolnilnih (alternativnih) oblikah (oskrba v drugi družini, bivalne skupine, posebni oddelki): zagotovitev okvirno 6000 mest. Oskrba v oskrbovanih stanovanjih Glej prvo točko. za starejše osebe Kratkotrajne institucionalne Stanje: storitev ni razvita. namestitve Cilji: približno 1100 mest za starostnike, starejše od 65 let. DRUGE STORITVE/PROGRAMI Mreža programov za starejše, ki so Stanje (vključuje javne verificirane, razvojne in eksperimentalne ter dopolnilne ogroženi s socialno izključenostjo programe): 1000 skupin za samopomoč; tri medgeneracijska središča. ali potrebujejo podporo in pomoč Cilj: povečanje števila skupin za samopomoč in njihov prenos na lokalno raven; okvirno v vsakodnevnem življenju 15 medgeneracijskih regijskih središč s preventivnimi programi, programi koordinacije in izvajanja pomoči ter samopomoči za starejše, vključno s telefonskim svetovanjem za starejše. država blaGnije in Starejši 37 Vrsta Pokritost in cilji** DENARNI PREJEMKI Dodatek za pomoč in postrežbo Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo predvsem upokojenci, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega (na podlagi mnenja invalidske komisije). Dodatek za tujo nego in pomoč Pravico imajo osebe s statusom invalida (po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb). Višina dodatka je vezana na potreben obseg pomoči (pomoč pri opravljanju vseh ali le pri večini osnovnih življenjskih potreb). Varstveni dodatek Prejemek je namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Zagotavlja sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. Upravičene so osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški). *** Kot so opredeljeni v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 (2013). *** Navajamo prejemke in storitve, ki se specifično navezujejo na starejše osebe, ne opisujemo pa tudi drugih prejemkov, kot so denarna socialna pomoč, ali pomoč družini ipd. Spremembe na področju skrbi za starejše so relativno počasne, saj nekateri zakoni niso sprejeti kljub prepoznavanju potrebe po njihovi uvedbi. Primer je Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Slednji je bil oblikovan že leta 2006, a še vedno ni sprejet. Podobno je opaziti zelo počasen razvoj paliativne oskrbe. kakovoSt Socialne oSkrbe na domu: vrednotenje, Podatki in PriPoročila 38 nALOge ZA ŠtUdente Razmislite, kako je za starejše ljudi poskrbljeno v Sloveniji – katere inštrumente ima država, katere storitve in programi obstajajo? Razpravljajte, kako je v drugih državah – kakšne so razlike in kakšne so podobnosti? Poglejte novejšo zakonodajo, ki je povezana s staranjem prebivalstva, predvsem: – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, – Zakon o socialnem varstvu, – Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, – nacionalne programe na tem področju. dOdAtnO brAnje Esping-Andresen, G. 1990. The three worlds of welfare capitalism. Princeton, New Jersey: Polity press. Evers, A., in Laville, J. L. (ur.). 2004. The Third Sector in Europe. Cheltenham and Northampton: Edward Elgar. Hlebec, V. 2010b. The post-socialist transition and care for older people in Slovenia. European papers on the new Welfare. No. 15, str. 141−152. Kolarič, Z., Črnak Meglič, A. in Vojnovič, M. 2002. Zasebne neprofitno-volonterske organizacije v mednarodni perspektiv i. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Glava 39 4 OSKrbA StArejŠih6 V literaturi je skupnostna oskrba opredeljena predvsem kot formalna pomoč starejšim, in sicer organizacij, ki so locirane v neki skupnosti – angl. Home and Community Based Services (npr. Karner 1998, Muramatsu in Campbell 2002). Skupnostna skrb označuje predvsem krepitev različnih storitev v skupnosti, ki bi na primer starejšim omogočila čim daljše in kakovostno bivanje doma (Alcock idr 2002). Oskrba v skupnosti običajno zajema tako storitve pomoči na domu kot tudi različne storitve, namenjene starejšim, ki živijo v skupnosti. Nekateri avtorji to dvoje še posebej ločijo. Timonen (2008, 142) loči med skupnostno oskrbo in oskrbo na domu ( home and community care), pri čemer socialna oskrba na domu ( home or domiciliary care) obsega storitve osebne nege, gospodinjsko pomoč. Natančneje jih lahko delimo na praktične storitve (npr. čiščenje hiše, nakup); osebne storitve (npr. umivanje, oblačenje); nadzor ( monitoring/supervision, npr. pri bolnikih z demenco); in upravljanje (npr. opora pri koordiniranju zdravstvenih in drugih delavcev) (Cullen idr. 2004 v Timonen 2008, 143). Skupnostna oskrba pa obsega storitve, kot so dnevni centri, zdravstvene storitve v skupnosti ipd. Običajneje pa je oskrba v skupnosti opredeljena širše. Iechovich (2014) navaja ključen razvoj naslednjih storitev v skupnosti, ki jih lahko razumemo kot del oskrbe starejših v skupnosti: socialna oskrba na domu, zdravstvena socialna oskrba na domu (patronaža), paliativna socialna oskrba na domu, dnevni centri, začasno varstvo ( respite service), društva starejših, zdravstveni in prehranski programi, podporne službe za družinske oskrbovalce. Poleg tega pa je razvoj tehnologije omo-gočil številne tehnološke podporne storitve, kot je telemedicina, telehomecare in 6 Poglavje je bilo predhodno objavljeno v nekoliko drugačni obliki v monografiji Oskrba starejših v skupnosti (Filipovič Hrast idr. 2014). Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 40 druge tehnološke rešitve (ibid.). Podobno je Hojnik Zupanc (1999) kot ključno mrežo storitev v skupnosti navajala alternativne institucionalne ureditve (kot so dnevni centri), prilagojena stanovanja, mobilne storitve, socialno oskrbo na domu in telestoritve. Tudi Ramovš idr. (2012) poudari, da v oskrbovalno mrežo v kra-jevni skupnosti sodijo: preventivni programi za aktivno staranje, oskrba in nega na domu, pomoč družini, varstvo za oddih, oskrbovana stanovanja ter sodobni domovi za stare. Wacker in Roberto (2008) pa storitve (in programe) v skupnosti zajameta še nekoliko širše, in sicer: informacijski programi, prostovoljstvo in medgeneracijski programi, izobraževalni programi, rekreacijski centri, zaposlitveni programi, programi, povezani s prehranjevanjem in nizkim dohodkom starejših, zdravstvo in programi za mentalno zdravje, programi pravne pomoči, transport, stanovanjski programi, programi pomoči na domu, programi dolgotrajne oskrbe. Te opredelitve in storitve bi torej vse lahko razumeli kot dele skupnostne oskrbe. Pogosto se skupnostna oskrba razume kot nekaj nasprotnega institucionalni oskrbi. Vendar nekateri avtorji slednjih ne ločujejo tako strogo. Timonen (2008, 136) meni, da je meja med institucionalno oskrbo in oskrbo v skupnosti ne jasna – primer so različne upokojenske skupnosti, oskrbovana stanovanja ipd., kjer posameznik živi v stanovanju/hiši kot lastnem domu, ki je hkrati lahko oblika institucionalizirane oskrbe starejših (kjer posameznik stopnjo storitev oskrbe prilagaja svojim potrebam). Obstoj teh vmesnih oblik ter hkrati vse večja vloga domov kot ponudnikov različnih oblik oskrbe v skupnosti (npr. dnevnega centra, oskrbe na domu) je še dodaten argument, ki kaže, da teh oblik oskrbe ne moremo popolnoma ločiti. Oskrba starejših v skupnosti lahko razumemo tudi kot del dolgotrajne oskrbe starejših. Dolgotrajna oskrba je odziv na povečane potrebe po oskrbi, ki sovpadajo z demografskimi spremembami. Vendar pa koncept ni namenjen le starim ljudem, temveč zajema − tako kot oskrba v skupnosti − širšo skupino ljudi, potrebnih pomoči. Kot pravi Mali (2013), prinaša dolgotrajna oskrba paradigmatski pre- mik v oskrbi, saj poskuša presegati sektorske delitve (na zdravstveno in socialno oskrbo), kombiniranje različnih tipov oskrbovalcev (formalnih in neformalnih), večanje moči uporabnikov, ki niso več pasivni prejemniki, ampak vstopijo v partnerski odnos s ponudniki pomoči, postanejo soustvarjalci storitev. Trend pri oskrbi starejših je omogočati starejšim čim daljše bivanje v njiho- vem domu in njihovi skupnosti, saj naj bi po raziskavah večina starih ljudi želela postarati se doma, v svoji skupnosti (Iecovich 2013). To se povezuje tudi s tren-dom dezinstitucionalizacije, torej zapiranjem ustanov in preoblikovanjem oblik pomoči in reševanja stisk ljudi ter pravico ljudi do življenja zunaj ustanov (Mali 2013, Flaker idr. 2008). oSkrba Starejših 41 Raziskave kažejo, da je za starejše skupnost pomembnejša kot za ostale sta- rostne skupine. Njihova večja navezanost na skupnost je posledica običajno dalj- šega bivanja v tej skupnosti, ki jim ponuja več prostega časa za preživljanje v njej, ter manjše mobilnosti. Zato ne preseneča, da se večina starejših želi postarati v svoji skupnosti. To je povezano s fizičnim poznavanjem lokalnega prostora in pri-vajenostjo nanj (zaradi večkratne uporabe prostora in storitev v njem), v katerem lahko starejši tudi v času, ko njihove moči pešajo, dobro obvladujejo svoje okolje (Smith 2009: 14). Večjo navezanost starejših na skupnost raziskovalci povezujejo tudi s tem, da ta poznani prostor omogoča obujanje spominov, reinterpretacijo življenjskih dogodkov in je nekakšen »album«, v katerem so dokumentirani življenjski dosežki posameznika (Evans 2009: 23, Smith 2009: 16, Ekstrom 1994). Predstavlja torej pomemben del identitete posameznika. To se navezuje na t. i. avtobiografske pomene prostora za starejše, kot to poimenuje Rowles (1983 v Smith 2009), ki so povezani z osebno zgodovino posameznika v povezavi s prostorom. Drugi pomen prostora pa je socialni (ibid.) in poudarja povezanost oz. odnose v skupnosti (družina in sosedje).7 V nekaterih primerih pa starejši ne želijo ostati v poznani skupnosti, ampak se selijo v skupnosti, ki so posebej prilagojene njihovim potrebam in nudijo širši nabor storitev, kot ga najdemo v »običajnih« skupnostih. Nastajajo t. i. upokojenske skupnosti, ki naj bi bile bolj prilagojene potrebam starejše populacije (npr. Evans 2009, Smith 2009). Staranje v poznani skupnosti namreč lahko nosi s seboj tudi določene negativne značilnosti, zlasti v primeru, kadar so skupnosti neprilagojene potrebam starega človeka in lahko postanejo vir nezadovoljstva, nižje kakovosti življenja (npr. če v njej ne obstajajo storitve za starejše, če so arhitekturno neprilagojene ipd.). Prepoznamo lahko tudi trend, da se skupnosti prilagajajo potrebam starejših, zato različni programi in iniciative težijo k temu, da se prostor prilagodi potrebam starejših (primer je npr. iniciativa »Starosti prijazno mesto« oz. » Age- friendly city« , Svetovna zdravstvena organizacija). Ekološka teorija staranja (Lawton in Nahemow 1973) poudarja prav odnos med domom in širšim okoljem ter starejšo osebo in način, kako okolje okrepi starejšo osebo (v Iecovich 2013). Za kakovostno staranje v skupnosti je torej pomemben odnos/ujemanje med posameznikom in njegovim okoljem oziroma 7 Iecovich (2013) govori o naslednjih dimenzijah prostora, v katerem živijo starejši ljudje: fizična dimenzija (dom in soseska), socialna dimenzija (odnosi z drugimi), emocionalna in psihološka dimenzija (občutek pripadnosti, navezanosti) ter kulturna dimenzija (povezana z vrednotami starejše osebe, njegovimi normami, prepričanji, etnično pripadnostjo in simbol-nimi pomeni). Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 42 interakcija med posameznikovimi kompetencami ter družbenimi in fizičnimi značilnostmi okolja, ki determinirajo, kako uspešno bo lahko star človek živel v skupnosti8 (ibid.). izvajalci oskrbe Gerontološka literatura izvajalce oskrbe v glavnem deli v dve veliki skupini, in sicer na formalne izvajalce oskrbe ter neformalne izvajalce oskrbe starejših. Formalni izvajalci oskrbe ali tudi plačani oskrbovalci opravljajo storitve, ki so organizirane v skupnostih, katerih namen je podpora starejši osebi pri bivanju v skupnosti, ali pa izvajajo oskrbo v institucionalnem kontekstu, medtem ko so neformalni izvajalci oskrbe ali neplačani oskrbovalci najpogosteje družinski člani, prijatelji in sosedje, ki običajno izvajajo oskrbo na domu starega človeka (Timonen 2008, 111). Pri tem se formalni izvajalci lahko razlikujejo med javnimi in zasebnimi ponudniki storitev. V Sloveniji zagotovo pri ponudbi storitev oskrbe starejših prevladujejo javni ponudniki teh storitev. Tabela 7: Razlika med formalnimi in neformalnimi oskrbovalci Neformalni oskrbovalci Formalni oskrbovalci Lokacija izvajanja oskrbe običajno na domu na domu prejemnika oskrbe, prejemnika oskrbe v skupnostnih prostorih (npr. dnevni centri), v instituciji Izvajalec oskrbe družinski član, prijatelj, sosed oskrbovalec, zaposlen v enem od sektorjev (javni, zasebni, neprofitni) Financiranje oskrbe običajno neplačano delo, na kontinuumu uporabnik – v nekaterih primerih (so)financirano občina – država (primer družinski pomočnik) Profesionalizacija običajno neprofesionalni običajno profesionalni oskrbovalci oskrbovalci (trening, izobrazba na (brez znanja oskrbe) področju oskrbe) Vir: Prirejeno po Timonen 2008 (112); dodana zadnja vrstica (MFH). 8 Gre za model kompetence in v okviru pristiskov okolja, ki sta ga razvila Lawton in Nahemow (1973). oSkrba Starejših 43 Veliko avtorjev pa opozarja, da meja med formalnimi in neformalnimi izvajalci vse bolj zabrisana. Tako na primer tudi neformalni izvajalci v nekaterih primerih dobijo finančno kompenzacijo za izvajanje skrbstvene storitve (npr. v Sloveniji je primer tega institut družinskega pomočnika), hkrati pa tudi t. i. formalna ali pla- čljiva oskrba lahko obstaja v okviru družinske oskrbe (primer je oskrba starejšega človeka v rejniški družini, ki pa je sicer v Sloveniji zelo redka). Prav tako je meja vse bolj zabrisana med zasebnimi in javnimi izvajalci (Timonen 2008). Razlike med formalnimi in neformalnimi oskrbovalci so prikazane v tabeli 7. Formalni izvajalci torej izvajajo profesionalno oskrbo, so zanjo plačani, pri čemer to skrb lahko izvajajo tako na domu oskrbovanca (npr. v primeru pomoči na domu), v skupnosti (primer dnevni centri) ali pa v instituciji. Neformalni oskrbovalci pa so običajno neplačani in neprofesionalni, in sicer gre za družinske člane, prijatelje, sosede. Družinski oskrbovalci so najpogostejši in tako najpomembnejši izvajalci oskrbe starejših. Po nekaterih ocenah naj bi bilo družinskih oskrbovalcev še enkrat toliko kot formalnih, po nekaterih ocenah pa celo desetkrat več (OECD 2011, 44). Pri tem so opredelitve družinskih oskrbovalcev različne. Lahko jih opredelimo strogo glede na določeno količino ur izvedene oskrbe starejšega človeka (ponekod postavljajo mejo 20 ali 35 ur na teden), drugi kriterij je lahko tip opravljenih storitev (kjer so lahko opredelitve širše ali ožje) ter različne opredelitve dolžine izvajanja oskrbe (OECD 2011, 43). Kljub temu da običajno govorimo splošno o družinskih oskrbovalcih, je treba biti pozoren, da vsi družinski člani niso enako obremenjeni z oskrbovanjem dru- žinskega člana. Timonen (2008) poudari, da še vedno velja, da so oskrbovalke večinoma ženske, vsaj ko gre za intenzivnejšo in bolj osebno oskrbo; da je mnogo izvajalk intenzivnejše oskrbe nezaposlenih in s tem pogosteje revnih, socialno izključenih ter da je veliko oskrbovalk (in oskrbovalcev) dvojno obremenjenih z zaposlitvijo in oskrbo starejših (Timonen 2008). Na spreminjanje vloge družinskih oskrbovalcev v sodobnih družbah pomembno vplivajo spremenjene delovne obveznosti (in daljšanje delovne dobe), spremenjena mobilnost (več selitev, družine so redkeje večgeneracijske, pogostejše so večje geografske razdalje med družinskimi člani) ter spremenjene družinske strukture (večje število samskih, brez otrok, pogostejše ločitve), ki lahko vplivajo na zmožnosti družine, da izvaja oskrbo starejšega družinskega člana oziroma na številčnost virov pomoči in izvajalcev oskrbe (npr. Timonen 2008, Leichsenring 2013, Hvalič Touzery 2007a). Hkrati pa z daljšanjem življenjske dobe oskrbovalna vloga lahko traja dalj časa, zaradi česar se lahko veča potreba po formalni oskrbi. Vendar pa ima vloga oskrbovalca za družinske člane tudi pomembne pozitivne učinke, ki sta jih Grant in Nolan (1993, v Victor Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 44 2005, 289) razvrstila v tri skupine: (1) zadovoljstvo, ki izhaja iz odnosa med oskrbovalcem in starejšim človekom ter se navezuje na altruizem, vzajemnost; (2) zadovoljstvo, ki izhaja iz pozitivne vloge, ki jo prevzamejo kot oskrbovalci in jo prepozna tudi okolica, ter ob tem občutek koristnosti; (3) zadovoljstvo, ki temelji na uspešnosti izogibanja negativnim posledicam, ki bi starejšega človeka lahko doletele – povezano je z izogibanjem institucionalizacije, percepcijo nudenja bolj kakovostne oskrbe. Modeli odnosa med formalnimi in neformalnimi oskrbovalci Skupnostna oskrba se dogaja v razmerju med opisanimi akterji, torej neformal- nimi oskrbovalci (predvsem družina, pa tudi prijatelji, sosedje), ter med formalnimi oskrbovalci (predvsem javne storitve, kot so socialna oskrba na domu in druge oblike oskrbe starejših). Kako je skrb porazdeljena med formalnimi in neformalnimi oskrbovalci, je odvisno od želja starih ljudi (in njihovih družin); razlikuje se med državami ter tudi med posameznimi družinami. Družina je ključni izvajalec oskrbe starejšega človeka in tudi preferenčni izvajalec oskrbe, čeprav nekatere evropske države (npr. Nizozemska, Danska, Finska, Švedska) poudarjajo potrebo tudi po formalnih oskrbovalcih (Alber in Kohler 2004, 75). Vloga družinskih oskrbovalcev naj bi se po mnenju nekaterih raziskovalcev ne bi zmanjševala, ampak prej razširjala tudi na storitve, ki so bile nekoč domena zdravstvenih delavcev, kot je na primer skrb za jemanje zdravil, pomoč pri uporabi pripomočkov, skrb za rane, upravljanje tudi medicinske opreme idr. (Reinhard Levine & Samis 2012 v Iecovich 2013). Pri tem naj bi bil v državah CEE pomen družine kot oskrbovalca še močnejši kot v preostalih delih Evrope (Alber in Kohler 2004), saj naj bi bile družinske vrednote močneje razvite (storitve pa šibkeje). Razlike glede družinskih povezav med državami je proučeval Hank (2007), ki meni, da so se na podlagi zgodovinskega razvoja razvila v Evropi različna kulturna območja, za katere je značilen poseben tip družinskih struktur in povezanosti. Tako loči med: (1) severozahodno in centralno Evropo, kjer naj bi družinski člani pogosteje živeli bolj oddaljeno; (2) vzhodno in jugovzhodno Evropo, za katere so bolj značilne kompleksne družinske strukture, vključno s trigeneracijskimi gospodinjstvi ter (3) južno Evropo, za katere so značilne zelo močne vezi, čeprav razširjeni družinski vzorci niso pogosti. Podobno je raziskava Alberja in Kohlerja (2004) pokazala na veliko razliko med državami srednje in vzhodne Evrope ter delno južnoevropskih držav, kjer je pogostejše izvajanje neformalne oskrbe v okviru lastnega gospodinjstva, medtem ko je v severni in kontinentalni Evropi oSkrba Starejših 45 pogostejša skrb za starejše izven njihovega gospodinjstva9. To je povezano tudi s tem, kako razvite so storitve, predvsem storitve, ki jih nudi država. Sodobna država blaginje s širjenjem svojih storitev za starejše omogoča sle- dnjim bolj kakovostno staranje, hkrati pa s tem vpliva tudi na potrebe po oskrbi, ki jo izvajajo drugi, predvsem družina. O odnosu med državo blaginje in družino obstajata dve nasprotujoči hipotezi. Prva je hipoteza izrivanja ( crowding ou t), ki predpostavlja, da je velikodušna država blaginje (z dobrim sistemom pokojnin in zdravstvom) izrinila družinsko pomoč starejšim, saj posameznike pasivizira in zmanjšuje potrebo po družinski pomoči. Druga, njej nasprotna, pa je hipoteza vrinjanja ( crowding-in), ki predpostavlja, da država in njeni sistemi ne vplivajo negativno na meddružinske transferje, temveč nasprotno, lahko jih celo okrepijo. Pokojninski sistemi na primer omogočajo starejšim, da finančno in praktično pomagajo svojim otrokom, hkrati pa naj bi možnost povrnitve (prejete pomoči) povečala pripravljenost sprejeti pomoč otrok (Saraceno 2008, Albertini idr. 2007). Kot povzema raziskave in različne argumente Kunemund (2008), je več doka- zov za t. i. hipotezo vrivanja kot pa izrivanja. Tako je na primer v skandinavskih državah, za katere je značilna velikodušna država blaginje medgeneracijska opora (v smislu transferjev časa in denarja), bolj pogosta, vendar manj intenzivna kot v južnoevropskih državah (Albertini idr. 2007, Kholi in Albertini 2008, Kunemund 2008). Podobno Igel idr. (2009) ugotavljajo, da kulturne norme ter insti- tucionalne strukture oskrbe za starejše (izhajajoč iz države blaginje) oblikujejo vzorce oskrbe in medgeneracijskih odnosov. Tako je v državah z močno razvitimi socialnimi servisi manj pogosta intenzivna oskrba, pogostejša pa občasna pomoč. Pri tem se družine razlikujejo v tem, kako pristopajo do vloge oskrbovanja dru- žinskega člana ter kako močne so »družinske« norme, ki vplivajo na pripravljenost otrok, da ponudijo oporo staršem (Silverstein idr. 2006). Glede odnosa ter razmerja med družinskimi in formalnimi oskrbovalci so raz- lični raziskovalci razvili več različnih modelov, ki jih želimo na kratko predstaviti. Razumevanje odnosa med temi akterji je namreč ključno, če želimo vzpostaviti oskrbo, ki bi starejšemu človeku lahko zagotavljala optimalno kakovost življenja. 9 Razlike v tem, kako je organizirana oskrba za starejše, pa niso samo med državami, ampak naj bi bile tudi med družinami. Pyke in Bengston (1996) sta analizirala različne normativne pristope do oskrbe in ugotovila, da obstajata dve družinski tipologiji oskrbe, in sicer t. i. individualistične družine ter t. i. kolektivistične družine. Pri individualističnih družinah naj bi bila oskrba minimalizirana in predvsem v okviru formalnih storitev. Nasprotno pa je v kolektivističnih družinah oskrba porazdeljena med družinske člane in je oblika vzpostavljanja družinskih vezi in solidarnosti. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 46 Slednje povzemamo po Patsios in Davey (2005), ki predstavita naslednje modele: • hierarhični kompenzacijski model ( hierarchical compensatory model, Cantor 1975), • substitucijski model/model zamenjave ( substitution model, Green 1983) • model delitev nalog ( task specific model, Litwak 1985), • model dopolnitve ( supplementation model), • komplementarni model ( complementarity model). Hierarhični kompenzacijski model predpostavlja, da pri stari osebi obstajajo preference glede oskrbovalca, in sicer naj bi najraje prejemali pomoč partnerja, nato otrok, sledijo drugi družinski člani in na koncu so formalni oskrbovalci. Če preferenčni oskrbovalec ne obstaja oziroma ne more zagotavljati oskrbe, oskrbo prevzame naslednji oskrbovalec. Predpostavljamo, da je med formalno in neformalno oskrbo negativna povezanost, vendar raziskave tega modela niso potrdile. Substitucijski model predpostavlja, da formalna oskrba lahko nadomesti neformalno oskrbo, in sicer da v primeru, ko so dostopne formalne storitve, neformalni oskrbovalci (družina, prijatelji) lahko zmanjšajo svoj delež skrbi. Med formalno in neformalno oskrbo verjetno obstaja negativna povezanost. Tudi tega modela raziskave niso potrdile, saj se je pokazalo, da je učinek take substitucije zelo majhen in pogosto le začasen. Model delitev nalog predpostavlja, da se formalna in neformalna oskrba med seboj dopolnjujeta, in sicer tako, da se vsak oskrbovalec specializira za določene naloge oskrbe starejše osebe. Predpostavljamo torej, da med formalno in neformalno oskrbo ni povezanosti. Vendar tudi tega modela študije niso popolnoma potrdile. Model dopolnitve predpostavlja, da formalna oskrba predvsem dopolnjuje neformalno oskrbo, še posebej v primerih, ko so potrebe stare osebe velike in presegajo vire in zmožnosti neformalnega omrežja. Model predpostavlja pozitivno povezanost med formalno in neformalno oskrbo. Komplementarni model povezuje predpostavke tako kompenzacijskega modela kot modela dopolnitve in predpostavlja, da se formalna oskrba mobilizira, ko ne obstaja neformalna mreža ali ko se pojavi velika potreba. Tudi ta model predpostavlja pozitivno povezanost med formalno in neformalno oskrbo. Ti modeli torej predpostavljajo različne odnose med formalnimi in neformal- nimi oskrbovalci, pri čemer bi lahko rekli, da je razumevanje tega odnosa vse bolj usmerjeno k prepričanju o komplementarnosti različnih oskrbovalcev pri oSkrba Starejših 47 izvajanju oskrbe starejšega človeka. Formalni in neformalni oskrbovalci − ne glede na to, na kakšen način sodelujejo, − predstavljajo preplet akterjev, ki zagotavljajo oskrbo staremu človeku in omogočajo kakovostno življenje v skupnosti. Zato je pomembno, da obstaja čim širši nabor teh oskrbovalcev, da je tako staremu člo- veku omogočena čim širša izbira in samostojna možnost odločanja. Kakšno pa je stanje v Sloveniji – kakšna je ponudba formalnih oskrbovalcev v skupnosti in vloga neformalnih naslavljamo v nadaljevanju? Predstavimo akterje, ki delujejo v Sloveniji na področju oskrbe starejših, in preplet specifičnih formalnih akterjev v posameznih občinah (socialna oskrba na domu ter institucionalna oskrba). Oskrba v Sloveniji Na področju oskrbe v skupnosti je v Sloveniji s tranzicijo prišlo do pomembnih sprememb. V preteklosti (Kolarič 1994) je bila oskrba starih ljudi porazdeljena med dva sektorja, in sicer med javni sektor ter neformalni sektor (skrb za stare v družini), delno podprt še s sivo produkcijo storitev v javnem sektorju za neposredno plačilo. V okviru javnega sektorja so bile zagotovljene zdravstvene in soci-alnovarstvene storitve, najpogosteje v obliki institucionalnega varstva – domov za stare (Nagode idr. 2004). Drugih storitev za stare, ki bi delovali v skupnosti, pa v tistem obdobju v okviru javnih služb ni bilo. Redke storitve za starejše, ki bivajo v domačem okolju, so zagotavljali nekateri domovi za starejše ali centri za socialno delo, ki so začeli že sredi osemdesetih ponujati razvažanje kosil na dom starejše osebe (Hlebec idr. 2010a). Ker je torej le manjšina starejših dobivala podporo javnih služb, je bila večina bremena skrbi za stare na njihovih družinskih članih (predvsem ženskah) in širšem socialnem omrežju starejših. V devetdesetih je prišlo do korenitih sprememb na pokojninskem, zdra- vstvenem, izobraževalnem, stanovanjskem, zaposlitvenem in drugih področjih (podrobneje Kolarič idr. 2009). Za starejše so bili najpomembnejši zdravstvena in pokojninska reforma ter vrsta dokumentov, ki so opredeljevali skrb za stare ljudi (npr. Zakon o socialnem varstvu 1992, Nacionalni program socialnega varstva za obdobje 2006–2010, Program razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005 (MDDSZ, 1997), Strategija varstva starejših do leta 2010 (MDDSZ, 2006)). Ena najpomembnejših sprememb je povečanje oskrbe v skupnosti, in sicer razvoj pomoči družini na domu, pa tudi razvoj dnev-novarstvenih centrov, oskrbovanih stanovanj, varovanja na daljavo, začasnega varstva idr. Pomembna je tudi dodatna podpora družinam, ki skrbijo za starejšo Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 48 osebo, in sicer z možnostjo, da tak družinski član postane družinski oskrbovalec10. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo razvoj storitev oskrbe v skupnosti v Sloveniji, pri čemer sledimo v teoretičnem delu predstavljeni delitvi med formalnimi in neformalnimi akterji oskrbe v skupnosti. a. Formalni izvajalci oskrbe v Sloveniji Za slovenski prostor menimo, da so ključne predvsem institucionalna oskrba in socialna oskrba na domu ter zdravstvena nega v skupnosti. Institucije, kot so domovi za stare, so ponudnik celovite dolgotrajne oskrbe starejših v okviru institucionalnega varstva ter vse bolj tudi ponudnik različnih storitev za oskrbo starejših na njihovem domu (dostava kosil na dom, socialna oskrba na domu). Zato razvoj institucionalne oskrbe v nadaljevanju nekoliko podrobneje predsta- vimo (za obširnejši prikaz še Mali 2008ab, 2009, 2010a). Drugi ključni storitvi za kakovostno bivanje starejših v skupnosti pri nas sta patronažno varstvo in pomoč na domu, ki bo tudi na kratko predstavljena v nadaljevanju. Za slednjo menimo, da bo postala eden ključnih programov dolgotrajne oskrbe. Zagotovo so pomembne tudi druge storitve, ki se počasi razvijajo v Sloveniji, vendar jim na tem mestu ne bomo namenili posebne pozornosti, saj še vedno predstavljajo manjši del storitev za stare v Sloveniji – to so dnevni centri, začasno varstvo, bivanje v družini, ki ni izvorna družina starega človeka, rdeči gumb ali SOS telefon in drugo. Institucionalna oskrba Razvoj institucionalne oskrbe sta podrobno predstavila Mali (2007) in tudi Filipovič Hrast idr. (2014), kar na kratko povzemamo v tem delu. Od leta 2009 v domovih za stare ljudi, ki predstavljajo institucionalno obliko bivanja, živi pet odstotkov starostnikov, starejših od 65 let, kar je cilj socialno političnih usmeritev zadnjih deset let (Hlebec in Mali 2013). Večina domov za stare ljudi je v Sloveniji v državni lasti, manjši delež pa je zasebnih domov s koncesijo. Na splošno lahko trdimo, da ima pri nas institucionalna oskrba starejših že daljšo tradicijo, in sicer že od druge svetovne vojne. Pri tem naši strokovnjaki (Mali 2009) govorijo o treh obdobjih razvoja te institucije, in sicer socialnogerontološki 10 Z možnostjo delnega nadomestila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače oziroma proporcionalno nadomestilo, če je šlo za zaposlitev za krajši delovni čas; v veljavi od leta 2004 (glej Zakon o socialnem varstvu). oSkrba Starejših 49 model (1965–1990) in bolnišnični model (1991–2000), po katerem je bila izpo- stavljena predvsem zdravstvena oskrba in torej medicinska pomoč, od leta 2000 pa naj bi prehajali v socialni model, po katerem se povečuje pomen socialnega dela s starimi ljudmi. Vendar v Sloveniji prevladujejo predvsem večje in s tem morda nekoliko bolj toge oblike institucionalne oskrbe, medtem ko se nekatere novejše oblike, kot so na primer manjši domovi v obliki majhnih gospodinjskih skupin, šele počasi uveljavljajo. Problem je tudi pretirana institucionalizacija in torej pomanjkljiva razvitost oskrbe v skupnosti, pa tudi neenako razviti institucionalna oskrba in oskrba na domu v posameznih občinah. Vendar pa se pri tem domovi kažejo kot pomemben dejavnik razvoja, saj so vedno pogostejši ponudniki različnih oblik oskrbe v skupnosti in torej pomemben instrument celostne oskrbe starih ljudi (Mali 2011b, 2012b). Socialna oskrba na domu Socialna oskrba na domu je ključna storitev, ki omogoča ljudem daljše življenje v svojem domu in domači skupnosti. Običajno so njeni uporabniki mlajši kot uporabniki institucionalne oskrbe (OECD 2011) in je torej namenjena starejšim z manj zdravstvenimi in drugimi potrebami po pomoči, kot to velja za osebe v institucionalnem varstvu. Pri tem države oskrbo na domu različno opredeljujejo, saj ponekod vključujejo tudi zdravstveno nego na domu, ki jo zagotavljajo sestre in splošni zdravniki, medtem ko druge države vključujejo predvsem pomoč pri gospodinjskih in drugih opravilih (Larsson, Silverstein in Thorslund 2005). V Sloveniji sta zdravstvena in socialna storitev ločeni, in ko govorimo o oskrbi na domu, vanjo ni vključena zdravstvena socialna oskrba na domu. Socialno oskrbo na domu pri nas opredeljuje Pravilnik o standardih in nor- mativih socialnovarstvenih storitev in je namenjena osebam z zagotovljenimi bivalnimi in drugimi pogoji, ki se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati sami. Socialna oskrba na domu je opredeljena kot socialna storitev in obsega gospodinjsko pomoč (npr. nakup živil, priprava obroka, pomivanje posode, osnovno čiščenje ter vzdrževanje bivalnih in spalnih prostorov, odnašanje smeti, postiljanje), pomoč pri vzdrževanju osebne higiene (pomoč pri oblačenju ali sla- čenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov) in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (vzpostavljanje socialne mreže, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, obveščanje ustanov o stanju in potrebah uporabnika ter priprava na institucionalno varstvo) (po Smolej idr. 2008a; 2008b). Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 50 Posameznik ima pravico do največ štiri ur oskrbe na dan ali do 20 ur na teden. Glavno finančno breme za storitev naj bi nosila občina, ki je po zakonu dolžna zagotavljati (min.) 50 odstotkov stroškov storitve. Ceno storitve za uporabnika je do leta 2012 dodatno zmanjševala država s subvencijo, ki je bila del politike aktivnega zaposlovanja – država je deloma pokrivala stroške delovne sile, ki izvaja storitve. V letu 2012 se je ta vir močno znižal (predstavljal je le še 17,5 odstotkov vrednosti iz preteklega leta) (Nagode in Lebar 2013). To pomeni povečanje finančnega bremena oskrbe za uporabnike in občine. Prvi izvajalci oskrbe na domu so se pojavili v prvi polovici devetdesetih. Na začetku so oskrbo na domu začeli izvajati predvsem Centri za socialno delo, z razvojem pa so to vlogo vse bolj prevzemali tudi domovi za stare, pa tudi različni zasebni izvajalci, vendar ostajajo Centri za socialno delo najpogostejši izvajalci te storitve (Nagode in Lebar 2013). V Ljubljani in Mariboru sta bila ustanovljena specializirana javna zavoda za oskrbo na domu. Občine so po zakonu obvezane, da poskrbijo za izvajanje oskrbe v občini, vendar pa še leta 2008 nekatere občine niso imele organizirane oskrbe – skupaj devet občin (Smolej idr. 2008b). Tudi v letu 2013 oskrbe niso izvajali v osmih občinah (ker ni bilo uporabnikov ali pa občine niso imele izvajalca storitve) (Nagode in Lebar 2013). Število uporabnikov je z leti konstantno naraščalo. Decembra 2003 jih je bilo 2875, do leta 2005 se je število uporabnikov skoraj podvojilo (4732), potem pa začelo počasneje naraščati; tako se je v letu 2008 povzpelo na 5780 in je v letu 2012 prvič bilo nekoliko nižje kot leto poprej, in sicer 6583 uporabnikov (v letu 2011 6624). Povprečna cena storitve za uporabnika je bila 5,42 evrov na uro v letu 2003 in je nato nekoliko padla, tako da je v letu 2008 bila 4,2 evrov na uro. Leta 2012 je bila povprečna cena na uporabnika 5,27 evra. (Smolej idr. 2008a; 20008b, Nagode, 2009, Nagode 2013, Nagode in Lebar 2013). Kljub narašča- nju števila uporabnikov oskrbe na domu pa je delež ljudi, starejših od 65 let, ki prejemajo pomoč na domu, le 1,7-odstoten, kar je še vedno precej pod ciljem 3 odstotkov, ki je bil naveden v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva 2006−2010, oziroma 3,5 odstotka v novi Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva 2013−2020 (Nagode in Lebar 2013). Številne izvedene analize programa oskrbe na domu (Smolej idr. 2008a; 2008b, Nagode 2009, Nagode 2013, Hlebec 2012) ugotavljajo velike razlike med občinami, in sicer tako v ceni storitve, učinkovitosti izvedbe storitve, dostopnosti in kakovosti storitev. To pomeni, da imajo starejši v Sloveniji lahko zelo različno možnost dostopa do te storitve, kar vpliva na njihovo različno kakovost bivanja v skupnosti. oSkrba Starejših 51 Zdravstvena nega v skupnosti Eden od formalnih ponudnikov skrbi za stare, ki ga v nekaterih državah in sistemih vodijo enotno s pomočjo na domu, v Sloveniji pa nastopa ločeno, je patro- nažna služba, ki zagotavlja zdravstveno nego na domu. Patronažna medicinska sestra izvaja zdravstveno-socialno obravnavo posameznika v skupnosti, in sicer ugotavlja potrebe po zdravstveni pomoči pacienta, načrtuje in izvaja intervencije zdravstvene nege ter tudi svetuje o zdravem načinu življenja. Izvaja tako preventivne storitve kot po nalogu zdravnika (terapije, skrb za rane idr.) (Milavec Kapun 2011, 50, 51). Organizirana je kot samostojna služba ali organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih in deluje 24 ur na dan vse dni v letu. Nosilka nege je medicinska sestra, ki koordinira po potrebi delo s službami v zdravstvenem domu in zunaj njega (tudi z drugimi službami v skupnosti, kot je pomoč na domu ter širše lokalno skupnostjo) ter tudi po potrebi vključuje v zdravstveni tim še druge strokovnjake in sodelavce. (Šušteršič idr. 2006). To področje je v Sloveniji sicer tradicionalno dobro razvito, vendar so neka- teri avtorji mnenja, da je po tranziciji na zdravstveni negi v skupnosti prišlo do krčenja (zmanjšanje zdravniških obiskov na domu, rehabilitacija na domu je neenakomerno in težko dostopna, zmanjševanje patronažne nege) (po Hvalič Touzery 2007c, Ramovš 2003). Na željo po večji prisotnosti patronažne sestre kaže raziskava med družinskimi oskrbovalci starejših, saj precejšen delež družinskih oskrbovalcev želi več obiskov patronažne sestre na domu (Hvalič Touzery 2009). Seveda so pomemben del skupnostne oskrbe tudi zdravstveni domovi, ki naj bi delovali kot skupnostni zdravstveni centri. Slednji imajo namreč pomembno vlogo pri opravljanju ne le kurativnih, ampak tudi preventivnih dejavnostih ter promociji zdravega načina življenja, zato organizirajo različne zdravstveno vzgojne dejavnosti, delavnice, preventivne preglede za različne skupine, tudi za starejše (Milavec Kapun 2011, 50). Vendar pa se zdi ta njihova vloga z vidika starejših še vedno relativno šibka. Pomemben razvoj tega področja so zagotovo t. i. referenčne ambulante, tj. zdravstvene ambulante v skupnosti, namenjene predvsem pomoči starejšim in kroničnim bolnikom. Referenčna ambulanta je naziv za ambulanto družinske medicine z razširjenim timom zdravstvenega osebja: poleg zdravnika in medicinske sestre bo paciente referenčne ambulante spremljala tudi diplomirana medicinska sestra. Določene aktivnosti zdravstvene nege bo tako izvajala diplomirana medicinska sestra; gre za npr. svetovanje pri Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 52 preventivnih dejavnostih, spremljanje kroničnih in drugih bolnikov11. Prve referenčne ambulante so z delom po vsej Sloveniji začele aprila 2011 in v letu 2013 deluje že 313 tovrstnih ambulant. Civilna družba Nekateri avtorji neprofitne in volonterske organizacije uvrščajo med formalne oskrbovalce (npr. Timonen 2008), saj so lahko tudi slednji profesionalizirani ponudniki storitve, le da slednja ni profitna (kot to velja za profitni sektor) in ni del javne storitve. Vendar pa jih lahko uvrstimo tudi med neformalne oskrbovalce, ker pogosto zagotavljajo neplačane storitve v okviru prostovoljnega dela, saj je ena od definicij neformalnih oskrbovalcev tudi neplačani oskrbovalci oz. odsotnost finančne kompenzacije za opravljene storitve (Timonen 2008, 111). Gre torej za nekakšno sivo območje med neformalnimi in formalnimi izvajalci oskrbe. V številnih evropskih državah so prostovoljske organizacije pomemben vir pomoči starim ljudem in družinskim oskrbovalcem; tovrstna pomoč v mnogih državah predstavlja le en odstotek vse oskrbe. Izjema so južnoevropske države (npr. Španija in Portugalska), kjer imajo prostovoljci zelo majhno vlogo, saj zagotavljajo 0,1odstotka oskrbe starih ljudi) (Mestheneos, Triantafillou 2005 v Hvalič Touzery 2007b). Raziskovalci civilne družbe pri nas so opozorili, da sicer civilnodružbeni sektor raste (število organizacij se veča), vendar pa še vedno ne moremo govoriti o njegovem razvoju, saj imajo organizacije malo družbene moči, nizko stopnjo profesionaliziranosti, pogosto je neredno financiranje in težave pri pridobivanju financiranja (nizka stopnja financiranja z javnimi sredstvi v mednarodno primer-jalnem kontekstu). Med civilnodružbenimi organizacijami so organizacije, name- njene starejšim, uvrstili med organizacije z manj družbene moči (Rakar idr. 2010). Vendar pa zagotovo lahko rečemo, da je v zadnjih dveh desetletjih opaziti raz- mah različnih društev, dejavnosti in programov za starejše, ki se izvajajo v skupnostih. Za izvajanje kakovostne oskrbe v skupnosti Ramovš idr. (2012) poudari preventivne programe za aktivno in zdravo staranje. Sem sodijo številne organizirane športne, rekreacijske in kulture dejavnosti upokojenskih organizacij, izobraževalni programi (npr. univerze za tretje življenjsko obdobje), tečaji za preprečevanje pad-cev v starosti, za kakovostno življenje po upokojitvi, za boljše sožitje in sodelovanje med mlajšimi in starejšimi idr. Pretežni del teh programov poteka v okviru civilne organiziranosti in samoorganizacije na principu samopomoči in prostovoljstva. 11 http://www.mz.gov.si/si/mz_za_vas/zdravstveno_varstvo/referencne_ambulante/; http://www.referencna-ambulanta.si/. oSkrba Starejših 53 V Sloveniji je za starejše velikega pomena Zveza društev upokojencev Slove- nije, ki ima zelo dolgo tradicijo in je dejavna na več področjih – izobraževalne in kulturne aktivnosti, športne aktivnosti in drugo. Eden od pomembnih in obširnih projektov društva je »Starejši za višjo kakovost življenja doma (starejši za starejše)«, s katerim želi društvo identificirati ranljive stare ljudi v posamezni skupnosti in jim po potrebi omogočiti pomoč, zmanjšati njihovo osamljenost, jih povezati s javnimi službami ali drugimi društvi − glede na njihove potrebe. Po podatkih iz leta 2012 se je v osmih letih vanj vključilo 71 odstotkov vseh starostnikov, starejših od 69 let v Sloveniji, to je približno 150 tisoč oseb, opravljenih je bilo več kot 356 tisoč obiskov prostovoljcev in v projektu sodeluje že 280 društev upokojencev (ZDUS 2012, 3). Seveda pa obstajajo še številni drugi projekti in društva za pomoč starejšim (npr projekt Helps). V Sloveniji ima na tem področju pomembno vlogo tudi Inštitut Antona Trste- njaka. Na Inštitutu izvajajo in razvijajo Socialno mrežo medgeneracijskih pro- gramov za kakovostno staranje in solidarno sožitje med generacijami. S svojimi programi usposabljajo prostovoljce za delo s starimi ljudmi ter želijo v ustanovah in skupnostih ozaveščati o kakovostnem, zdravem in aktivnem staranju in med-generacijskem sožitju12 (Inštitut Antona Trstenjaka 2013). Nadalje so pomembni akterji še Zveza medgeneracijskih društev za kakovostno starost, ki združuje lokalna društva katerih poslanstvo je ustvarjanje možnosti za kakovostno starost na podlagi različnih programov (osebno medgeneracijsko družabništvo, medgeneracijske skupine itd.); Gerontološko društvo, ki razvija različne oblike pomoči (npr. telefonska svetovalnica); Zveza društev za pomoč pri demenci Spominčica (Miklavec Kapun 2011, 66). Nadvse pomembne za starejše so tudi številne aktiv- nosti Rdečega križa in Karitasa, ki izvajajo različne aktivnosti, specifično namenjene starejšim. Organizacija, ki je pomembna za starejše in ima v Sloveniji tudi že dolgo tradicijo, je zagotovo tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje. Slednji so ključni nosilec izobraževalnih programov za starejše v skupnosti, ki pomembno povečujejo kakovost življenja starejših in tako delujejo kot del storitev oskrbe starejše osebe v širšem smislu. 12 Na Inštitutu so tako razvili številne programe, namenjene usposabljanju prostovoljcev za delo s starimi ljudmi (npr. usposabljanje za prostovoljsko družabništvo s starim človekom, usposabljanje za prostovoljskega voditelja medgeneracisjke skupine za kakovostno starost), programi in tečaji podpore starejšim (npr. tečaj priprave na kakovostno starost ob upokojitvi, predavanje kakovostna starost danes in jutri) ter podpore družinskim oskrbovalcem (npr. tečaj za lepo sožitje s starejšim družinskim članom). Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 54 V lokalnih skupnostih lahko najdemo tudi številne primere programov, ki obstajajo v skupnosti, namenjenih starejšim oziroma povezovanju med mladimi in starimi ter s tem večanju kakovosti življenja starejših v skupnosti in izboljševanju povezanosti skupnosti. V lokalnih okoljih je tako razvito sodelovanje vrtcev in šol z domovi za stare, razvijajo se medgeneracijska središča, tudi različni nacionalni projekti (npr. Projekt Simbioz@ e-pismena Slovenija, kjer mladi prostovoljci na brezplačnih delavnicah po vsej Sloveniji predstavnike starejše generacije učili osnov uporabe računalnika in interneta), dnevni centri aktivnosti (v Ljubljani) in številni drugi. b. neformalni izvajalci oskrbe Do sedaj smo opisovali formalne oblike oskrbe v skupnosti. Zagotovo pa so za izvajanje oskrbe starejših v skupnosti ključni neformalni oskrbovalci, kot so dru- žinski člani, prijatelji in sosedje ter drugi člani omrežja starejše osebe. Neformalni oskrbovalci izvajajo večino oskrbe za starejše, in kot pravita Kane in Kane (2005), neformalni oskrbovalci zagotavljajo 90 odstotkov dolgotrajne oskrbe. Družina V Sloveniji kot državi, ki spada v skupino držav CEE, lahko – podobno kot to velja za to skupino držav − predvidimo močno vlogo družine pri oskrbi starejših, izhajajoč tudi iz pogostejših večgeneracijskih gospodinjstev in bližine bivanja. Raziskava (Ramovš idr. 2012) kaže, da ima vsak peti prebivalec Slovenije, ki je star 50 let in več, poleg drugih svojih vlog tudi vlogo družinskega oskrbovalca; med njimi je dve tretjini žensk. Pri tem je treba vedeti, da so družinski oskrbovalci starih ljudi heterogena skupina z različnimi značilnostmi. Tako je Hvalič Touzery (2007a) v svoji raziskavi družinskih oskrbovalcev v Sloveniji ugotovila, da so bili otroci glavni oskrbovalci starih ljudi (50 %); med njimi je bilo večina hčera (87 %), nato partnerji (19 %); ter snahe (19 %). Družinski oskrbovalci oskrbo izvajajo tudi zelo dolgo, in sicer nad pet let skoraj polovica anketiranih družinskih oskrbovalcev, nad deset let pa petina. Oskrba starejšega družinskega člana lahko opazujemo tudi v okviru širših izmenjav znotraj družine, skozi analizo omrežij socialne opore. Tu so pomembne teorije medgeneracijske solidarnosti (Bengston in Roberts 1991).13 V okviru 13 Medgeneracijsko družinsko solidarnost definirana kot več nivojski, večrazsežen koncept, katerega sestavlja šest elementov odnosa med staršem in otrokom: (1) naklonjenost oz. oSkrba Starejših 55 teorije medgeneracijske solidarnosti ter na podlagi omrežij socialne opore lahko opazujemo izmenjave opore med družinskimi člani14, ki kažejo na pomen otrok pri skrbi za starše, ko postanejo starejši15 (npr. Silversten idr 1996). Raziskave socialne opore kažejo, da se v kritičnih situacijah (npr. huda bolezen) in ob pove- čani potrebi po pomoči starejši ljudje najprej obrnejo na svoje otroke (Connidis 1989), saj imajo občutek, da je za tolikšno količino pomoči neprimerno prositi koga drugega. Neuravnotežene izmenjave z otroki naj bi tako povzročale starejšim ljudem manj težav kot neuravnotežene izmenjave s prijatelji (Norris in Tindale 1994). V Sloveniji je analiza pokazala, da so za starejše (nad 70 let) njihovi otroci pomemben vir pomoči. Tako so ključni kot vir opore v primeru bolezni (predstavljajo 40 % njihovega omrežja socialne opore), vir finančne opore (44 % omrežja predstavljajo otroci), zelo pomembni pa so tudi kot vir velike materialne opore (predstavljajo 34 % omrežja) ter emocionalne opore (29 % omrežja) (Hlebec idr. 2012). Glede razmerja med številom danih in prejetih opor (po tipu socialne opore) je sicer najstarejša generacija (nad 70) neto prejemnica opore, vendar še vedno tudi slednji zagotavljajo oporo svojim otrokom. Za generacijo od 50 do 70 let pa velja, da zagotavljajo skoraj enako število opor svojim otrokom, kot jih prejmejo (ibidem). Ugotovitve omenjene raziskave torej kažejo, da v Sloveniji obstaja močna družinska solidarnost in da je družina pomemben vir opore za vse generacije. emocionalna povezanost; (2) povezanost oz. stiki; (3) konsenz oziroma podobnost v vrednotah in prepričanjih; (4) funkcionalnost oziroma delitev virov; (5) jakost družinskih norm; (6) struktura priložnosti, da se medgeneracijske izmenjave vzdržujejo (Bengston in Roberts 1997). 14 Skrb za starše pa ne pomeni, da gre zgolj za solidarne odnose brez konfliktov, ampak nasprotno, konflikti in tudi ambivalentnost so stalen del odnosov med odraslimi otroki in starši (glej Szydlik 2008, Luescher in Pillemer 1998, Connidis in McMullin 2002, Luescher 2002). Tako na primer Szydlik (2008) opisuje medgeneracijske odnose kot nekaj, kar poteka na kontinuumu med solidarnostjo in konfliktom. Za odrasle otroke pomoč, ki jo zagotavljajo staršem, kljub njihovi navezanosti nanje lahko pomeni stres in breme, na drugi strani pa tudi starši, ki prejemajo pomoč, lahko čutijo negativna čustva zaradi izgube avtonomnosti (glej na primer van Gaalen in dr. 2009, Szydlik 2008). 15 Vendar pa raziskave o denarnih transferih med generacijami kažejo, da vsaj nekateri starejši ljudje zagotavljajo svojim otrokom več, kot od njih dobijo v zameno. Freedman in njegovi sodelavci (1991) navajajo, da je število starejših odraslih oseb, ki dajejo denar svojim odraslim otrokom, skoraj dvakrat večje od števila starejših odraslih oseb, ki prejemajo finančno oporo od svojih otrok (Krause 1999). Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 56 Ker so družinski oskrbovalci ključni za izvajanje oskrbe starejših, so pomembne različne storitve, ki obstajajo v skupnosti in lahko pomagajo družinskim oskrbovalcem pri izvajanju oskrbe starejše osebe. Poleg že opisane pomoči na domu je pri nas pomemben tudi že omenjeni institut družinskega pomočnika, ki družinskega oskrbovalca finančno kompenzira za določen čas, ko izvaja oskrbo družinskega člana. Velika vpetost žensk v delo in povečevanje delovnih obremenitev vpliva na vedno večjo obremenjenost družinskih oskrbovalcev, zato bi potrebovala posebno (politično) podporo. Za Slovenijo je tako Hvalič Touzery (2007a) ugotavljala, da se družinskim oskrbovalcem namenja premalo politične pozornosti ter da dobijo premalo podpore (dnevna in začasna varstva, pomoč na domu in drugi programi), izobraževanj (večinoma prostovoljsko izvajanje in zato ne povsod dostopni), vse to pa lahko vodi v preobremenjenost in izgorevanje oskrbovalcev ter tudi v manjšo kakovost oskrbe starejših in možnost zlorabe. Najslabša naj bi bila podpora predvsem partnerjem − oskrbovalcem, saj imajo redkeje podporo in pomoč pri oskrbovanju, kot pa to velja za hčere in snahe, zanje pa je delo tudi fizično bolj naporno (ker so običajno sami že starejši) (Hvalič Touzery 2007a, 18). Prijatelji in sosedje Poleg družine so pomembni neformalni oskrbovalci lahko tudi ljudje, ki niso v družinskem odnosu, ampak so starejši osebi še vedno blizu, kot so to prijatelji in sosedje. Wenger (1994) meni, da obstaja hierarhija odnosov glede na pričakovanja, ki so povezana z njimi. Na vrhu hierarhične lestvice so bližnji družinski člani (partner, otroci in bratje/sestre), sledijo jim prijatelji in sosedje, tem pa razširjena družina, tj. bolj oddaljeni sorodniki. Pri sosedih so pričakovanja in normativna odgovornost, ki se vežejo na ta odnos, predvsem praktične narave (pomoč v nujnih primerih, izvajanje nadzora ipd.). Prijatelji in sosedje običajno ne predstavljajo primarne oskrbovalce starejših ljudi, vendar pa v določenih primerih lahko postanejo pomembnejši, še posebej v primeru, ko starejši človek nima družinskih članov ali slednji ne živijo v bližini. Barkerjeva (2002) na primer ugotavlja, da približno 5–10 % starejših, ki živijo v skupnosti, redno prejema neformalno obliko pomoči od neplačanih oseb, ki niso v sorodstveni povezavi s starejšim (kot so prijatelji in sosedje). Posameznikova osebna omrežja, predvsem prijatelji in znanci, ki niso družinski člani, imajo lahko pomembno vlogo za določeno skupine starejših, in njihov pomen bo potencialno v prihodnosti naraščal, predvsem pri starejših osebah brez otrok, ki si bodo tako med življenjem oblikovali »družine izbire« ( families of choice) (Timonen 2008, 28). Tako na primer raziskava o oskrbi, ki jo je izvedel Inštitut Antona Trstenjaka oSkrba Starejših 57 leta 2010, kaže, da veliko ljudi, starejših od 50 let, oskrbuje svoje sosede. Tako naj bi pomoči sosedu bila na tretjem mestu, takoj za pomočjo materi in zakonskemu partnerju (Ramovš idr. 2012). To kaže, da je medsosedska pomoč prisotna in lahko zelo pomembna kot vir pomoči in oskrbe v skupnosti. Redna pomoč se lahko razvije med starejšim človekom in sosedom, zlasti če ima starejši še nizek prag odvisnosti in nima pomoči družinskih članov ter v primeru da odnos preide v prijateljstvo16. Meja med opornim odnosom oz. izvajanjem oskrbe starejšega ter t. i. dobrososedskim odnosom je lahko torej precej nejasna (Barker 2002), in ti odnosi so lahko povsem vsakdanji kjer ni intimnosti in pomoč je pri instrumentalnih nalogah, lahko pa prerastejo tudi v močnejše odnose z večjo intimnostjo in večjim obsegom pomoči (Barker 2002). Barkerjeva (2002) je tako identificirala štiri tipe odnosov med starejšim in nesorodnikom, ki segajo od bolj površnih odnosov z manj opore do bolj povezanih odnosov z nudenjem kompleksnejše oskrbe. Površinski odnos ( casual) je nekako najbližji »običajnemu« dobremu odnosu med sosedi in je tudi najpogostejši. Tak odnos ni emocionalen oz. intimen, sosed/prijatelj zagotavlja starejši osebi predvsem druženje ter pomoč pri nekaterih neosebnih instrumentalnih nalogah. Intenzivnejši odnos je potem t. i. zamejen odnos ( bounded), saj je zanj značilna večja emocionalna povezanost, medtem ko opora ostaja predvsem instrumentalna. Druga dva identificirana tipa odnosov pa že intenzivneje vključujeta nudenje opore. Za zavezan odnos ( com-mitted) je značilno daljše trajanje in še večja intimnost. Opora je kompleksnejša in jo sestavljajo različne materialne izmenjave in instrumentalna pomoč. Zadnji tip je vključevalni odnos ( incorporative), v katerem je intimnost največja, dolžina trajanja odnosa je najdaljša in vključuje tudi osebno skrb za starejšo osebo. Tako na primer domače raziskave kažejo, da so sosedje pomembnejši del omrežja opore starejših, kadar gre za večjo in manjšo materialno pomoč ter tudi za druženje, niso pa pomemben del omrežja za finančno pomoč ali pomoč v primeru bolezni (Filipovič Hrast idr. 2005, Filipovič Hrast 2007). 16 Poleg normativnih pričakovanj glede odnosov so pomembne tudi osebnostne in druge zna- čilnosti prejemnika in ponudnika oskrbe (Wenger 1994), pa tudi značilnosti same skupnosti (glej npr. Campbell in Lee 1992, Dwyer in drugi 2000). Tako na primer se v soseskah z majhno stopnjo stabilnosti prebivalstva dolgotrajne vezi težje vzpostavijo in so sosedje manj pogosto vir opore. Poleg tega je v soseskah z večjim deležem starejših obremenitev posameznikov prevelika in zato ti zagotavljajo manjšo količino pomoči. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 58 nALOge ZA ŠtUdente • Kaj je oskrba in kdo so oskrbovalci? Po skupinah razpravljajte, katere so asociacije ob besedi oskrba, skrb za stare. Kakšna je povezanost skrbi in oskrbe s sožitjem? Opišite za vas idealno kombinacijo oskrbe, ko boste starejši. Kakšna je vloga družine? Kakšna je vloga drugih ponudnikov storitev? Razpravam po posameznih skupinah sledi skupna razprava, iskanje skupnih točk in razlik. dOdAtnO brAnje Flaker, V., idr. 2008. Dolgotrajna oskrba: očrt potreb in odgovorov nanje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Mali, J. 2008a. Od hiralnic do domov za stare ljudi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Hvalič Touzery, S. (2007 a): Tukaj smo! Opazite naše delo! Pomagajte nam! Raziskava o oskrbi starega človeka v družini. Kakovostna starost, 10 (2): 4–27. Timonen, V. 2008. Ageing societies: a comparative introduction. Maidenhead: McGraw-Hill: Open University Press. Glava 59 5 SOciALnA OMrežjA in SOciALnA OPOrA StArejŠih17 teoretični pristopi Kot smo že opozorili v prejšnjem poglavju, so za starejše neformalna omrežja pomemben vir pomoči. Neformalno, lokalno ali osebno (imenujemo ga tudi egocentrično) omrežje so ljudje, ki so za starejšo osebo kakorkoli pomembni. To so lahko npr. ožja ali širša družina, prijatelji ali sosedje. Opazujemo starejšega človeka z njegovimi značilnostmi in značilnostmi njegovega/njenega lokalnega omrežja. Običajno ga opredeljujejo naslednje značilnosti: 1. velikost osebnega omrežja – na koliko ljudi se starejša oseba lahko obrne za pomoč, če sploh lahko na koga; 2. struktura lokalnega omrežja − kako močno in na kakšne načine so člani lokalnega omrežja med seboj povezani; npr. ali se odrasli otroci družijo med seboj le ob družinskih srečanjih ali so njihovi odnosi pogostejši in podporni; 3. prevladujoča sestava omrežja − ali ima starejša oseba v omrežju le partnerja ali morda le otroke, ali ohranja stike s prijatelji in neguje dobre sosedske odnose, ali se druži le s starejšimi ljudmi (npr. če nima otrok), ali večina članov omrežja živi v neposredni bližini starejše osebe, ali so stiki pogosti in redni, ali je odnos starejše osebe s člani osebnega omrežja dober in izpolnjujoč, so izmenjave uslug uravnotežene, so starejši ljudje z osebnim omrežjem zadovoljni, ali se sploh lahko na koga obrnejo, ko so v stiski, in podobno. 17 Poglavje delno temeljni na člankih Hlebec (2003) ter Hlebec, Kogovšek, Domanjko in Pahor (2009). Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 60 Večinoma so omrežja socialne opore relativno trajna in stabilna, spreminjajo se le, ko gre posameznik skozi večje življenjske prehode, kot so npr. poroka, upokojitev, huda bolezen v družini ali izguba partnerja. Socialna opora je pomoč (v zelo različnih oblikah), ki si jo starejša oseba izmenjuje s svojim lokalnim omrežjem, ki mu sedaj rečemo omrežje socialne opore (Hlebec in Kogovšek 2006; Hlebec in Mandič 2005). Avtorji, ki so se prvi konceptualno ukvarjali s socialno oporo, so Cassel, Caplan in Cobb (po Hlebec in Kogovšek 2004). Cassel socialno oporo povezuje s stresom in boleznijo. Meni, da stresno okolje rahlja osebne odnose in moti sprejemanje povratnih informacij iz okolja. Informacije iz okolja so ključni element socialne opore jih posamezniku dajejo najbližji drugi. Caplan tudi izhaja iz prepričanja, da socialne vezi pomembno vplivajo na poteke in izide življenjskih prehodov in kriz. Vendar se avtor ne omeji na najbližje odnose, ampak blagodejen vpliv pripisuje tudi bolj oddaljenim vezem (npr. skupine za samopomoč ali sosedski odnosi). Poseben pomen pripisuje vzajemnosti in trajnosti odnosov. Caplan tudi prvi klasificira socialno oporo, in sicer na emocionalno, materialno in informacijsko. Cobb posebej poudarja socialno oporo kot zaščito pred stresom. Zanj je to informacija, ki posamezniku omogoča, da se zaveda, da je ljubljen, sprejet in spoštovan. Vzajemnost je tudi zanj ključni dejavnik kakovosti socialne opore. Thoits (1985) sicer poudarja primarni pomen emocionalne opore, vendar je njen ključni element kakovost odnosov, v katerih se izmenjuje opora. Ni namreč vsak odnos, tudi če je zelo bližnji in močan, samodejno dobrodejen. Zakaj ne? Druž- bene vloge nam zagotovijo vrsto identitet in odgovarjajo na ključna vprašanja življenjskega smisla, dajejo nam občutek varnosti in nas varujejo pred prevelikimi občutki strahu in negotovosti. Občutek pripadnosti je npr. ena od ključnih zna- čilnosti emocionalne opore. Družbene vloge so tudi pomemben vir samospošto- vanja, ki se oblikuje tudi v interakcijah z drugimi ljudmi, ki nam dajejo vedeti, da nas pozitivno ocenjujejo in nam izkazujejo ljubezen, skrb in spoštovanje. Hkrati nam tudi dajo vedeti, kake vrste ravnanj in obnašanj od nas pričakujejo v različ- nih situacijah. Če teh pričakovanj ne izpolnjujemo, lahko ti odnosi postanejo vir stresa in konfliktov, če najbližji tega ne sprejemajo. Med novejšimi opredelitvami socialne opore je v empiričnih raziskavah najpo- gosteje omenjana Vauxova (1988) opredelitev socialne opore kot kompleksnega pojma. Socialno oporo opredeljujejo trije elementi: viri socialne opore, oblike socialne opore in vrednotenje ali subjektivno ocenjevanje kakovosti socialne opore. Posameznik si torej izmenjuje socialno oporo s svojim socialnim okoljem in izmenjavo tudi vrednoti. Viri socialne opore so omrežja socialne opore ali lokalna omrežja, oblike socialne opore so konkretna oporna vedenja. Vrednotenje ali subjektivna zaznava socialne opore je opredeljevanje prisotnosti (ali se lahko na Socialna omrežja in Socialna oPora Starejših 61 koga obrnem, ko sem v stiski), zadostnosti (ali mi opora zadostuje) in kakovosti opornih dejanj (kakšna je stopnja zadovoljstva). Čeprav je več klasifikacij socialne opore, se v empiričnih raziskavah najpogo- steje razlikuje naslednje vrste socialne opore: 1. instrumentalna (tudi materialna) opora ali praktična pomoč se nanaša na pomoč v materialnem smislu (posojanje denarja, orodja, pomoč pri hišnih opravilih ipd.); 2. informacijska opora so informacije, ki jih anketiranec po navadi potrebuje ob kaki večji življenjski spremembi (npr. ob selitvi, iskanju nove službe); 3. emocionalna opora je pomoč ob večjih ali manjših življenjskih krizah (smrti bližnjega, ločitvi, težavah v družini ali na delovnem mestu ipd.) in 4. druženje (izleti, obiskovanje, kino idr.). Družboslovci že kakih trideset let natančneje raziskujejo značilnosti omrežij socialne opore in to, kako vplivajo na vsakdanje življenje posameznikov. Kljub uporabi različnih raziskovalnih pristopov se vse bolj kaže, da je mogoče različne vrste osebnih ali lokalnih omrežij razvrstiti v štiri tipe omrežij (intimno ali emocionalno omrežje, omrežje socialne opore, informacijsko ter globalno omrežje), od katerih so tri del t. i. globalnega omrežja (to so vsi ljudje, ki jih posameznik pozna). Prvo omrežje, ki je posamezniku najbližje, se imenuje intimno ali emocionalno omrežje. Drugo omrežje se pogosto imenuje socialno omrežje. Tretje omrežje je t. i. informacijsko-instrumentalno omrežje, v katerem so vezi med posameznikom in člani tega omrežja relativno šibke. Dobro je, da ima vsak posameznik v vsakem od omrežij vsaj enega člana, ni pa vedno tako. Omrežja socialne opore in opora, ki se izmenjuje med posameznikom in njegovim omrežjem, naj bi delovala na kakovost življenja na dva različna načina (npr. Franks in Stephens 1996) − imela naj bi dobrodejen učinek na psihično in fizično zdravje in dobro počutje ne glede na morebitne krizne ali stresne procese ter ščitila pred vplivi stresnih ali kriznih situacij. Empirične raziskave se glede ugotovitev o tipih omrežij skladajo s konceptom, ki ga je razvila T. Antonucci (1986), in njenim merskim instrumentom, ki smo ga uporabili pri raziskavi. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 62 Slika 1: Osebnega omrežja, kot ga je zasnovala T. Antonucci (Kahn in Antonucci 1980) Antonucci je predpostavljala, da bodo imeli posamezni krogi omrežja tipične značilnosti: 1. Prvi krog (prvo omrežje ali intimno/emocionalno omrežje): to so zelo tesne in stabilne vezi. Znotraj intimnega omrežja se člani pri odraslem posamezniku redko zamenjajo. Osebe v tem omrežju imajo več različnih vlog hkrati (npr. nudijo različne vrste opore); to so po navadi partner, najbližja družina in tesni prijatelji. 2. Drugi krog (drugo omrežje ali omrežje socialne opore): ljudje znotraj omrežja socialne opore se hitreje zamenjajo (npr. ob zamenjavi službe ali ko se pre-selimo). Posamezniki imajo tu eno ali več vlog (lahko so že specializirani za eno vrsto opore). Ljudje v drugem omrežju so po navadi razširjena družina, prijatelji na delovnem mestu, sosedi ipd. 3. Tretji krog (tretje omrežje ali informacijsko omrežje): člani informacijskega omrežja se hitreje zamenjujejo. Najpogosteje so vloge specializirane, npr. oddaljena družina, profesionalci (npr. zdravniki, odvetniki, nepremičninski posredniki ipd.), sodelavci, sosedi ipd. Socialna omrežja in Socialna oPora Starejših 63 Kot pravi Victor (2005), so družinska in širša socialna omrežja eno najpo- membnejših družbenih domen, ki oblikujejo izkušnje staranja in torej življenje starejših ljudi. Dostopnost socialnih omrežij ter njihova kakovost neposredno sooblikujejo izkušnjo starosti, ki jo imajo ljudje ter kakšna je njihova kakovost življenja v starosti. Socialna omrežja torej opisujejo mrežo odnosov, ki jih ima posameznik, pri čemer člani omrežja lahko nudijo različno socialno oporo. Člani omrežja lahko nudili različne opore ali več opor hkrati. Manj verjetno pa je, da bi se posameznik obrnil po pomoč na osebe zunaj omrežja, zaradi česar posameznikovo socialno omrežje predstavlja neko mejo dostopne opore (Victor, 2005, 205). Pri družinskih odnosih so ključni naslednji trije elementi, ki vplivajo na nudenje/prejemanje opore: vzajemnost, odvisnost/neodvisnost in dolžnost. »Dolžnost in vzajemnost delujeta v normativnem kontekstu ohranjanja posameznikove neodvisnosti in avtonomije« (Victor 2005, 219). Nekateri ključni dejavniki in procesi, ki so vplivali na družinske odnose in možnost družine pri nudenju opore, so (Victor 2005): • Zaradi demografskih sprememb prihaja do sprememb v »oddaljenosti med družinskimi člani, saj se velikost družin in starostna distribucija spreminja (starost, pri kateri posameznik postane eden od staršev ali starih staršev). • Spremembe na področju zaposlovanja so vplivale na spremembe v odnosih med spoloma v družinskem kontekstu. • Odločujoče so tudi spremembe stabilnosti družin in novi družinski vzorci (npr. porast razvez). • Pomembne so tudi ideološke spremembe (predstave in vrednote glede načina oskrbe in odgovornosti za skrb za starejše) Prav tako kot ostali segmenti populacije se za izmenjavo socialne opore tudi stari ljudje v veliki meri obračajo na neformalna socialna omrežja18. Njihova sestava je ključna za zadovoljevanje potreb starejšega človeka po različnih razsežnostih socialne opore. Wengerjeva (1994) je iz podatkov longitudinalne raziskave, ki je potekala od 1987 do 1994 v severnem Walesu19, s kvalitativnim pristopom prikazala pet tipov socialnih omrežij starejših ljudi, ki se razlikujejo glede na oddaljenost najbližjih sorodnikov, stopnjo sodelovanja z družino, prijatelji in sosedi 18 Neformalno socialno omrežje definira kot vse posameznike, ki so s starejši človekom pomembno povezani: člani gospodinjstva, osebe, s katerimi se druži, si izmenjuje čustveno ali instrumentalno oporo, nasvete,ali osebno nego. 19 Njen pristop so uporabili tudi v drugih študijah v Belfastu, Cumbrii, Liverpoolu, Londonu in na Nizozemskem. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 64 ter vključenosti v lokalno skupnost in prostovoljne skupine. Med dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje in vzdrževanje socialnega omrežja, izpostavi tri dejavnike (ibid. 9−10). Prvi dejavnik je neodvisen od posameznika, gre za družinske značilnosti, kot so poroke in rodnost predhodnih generacij, zaporedje rojstev (najstarejši otrok ima prednost, saj lahko pričakuje, da ga/jo bodo mlajši otroci preživeli, podobno velja za ženske − starejši moški torej lahko z večjo verjetnostjo pričakuje, da bo poročen in imel tudi še živeče sestre). Poroka razširi krog sorodnikov od katerih lahko posameznik išče socialno oporo. Pri drugem dejavniku, to so selitve, ima posameznik večjo možnost izbire (ne more pa regulirati selitev sorodnikov), tretji dejavnik pa je posameznikova osebnost in temperament. Tipično omrežje socialne opore starejšega človeka je 5−7 oseb, med katerimi so najprej člani dru- žine, drugi sorodniki, nekateri prijatelji in sosedje. Značilnosti prvega tipa (Wenger, 1994: 3, 25; Hojnik, 1999: 134) omrežja, tj. sorodstvenega oziroma družinskega omrežja ( local family dependent), so skupno bivanje z otrokom (najpogosteje hči, ki biva v istem gospodinjstvu ali v neposredni bližini), družina skrbi za večino potreb starejšega človeka, nekaj prijateljev in sosedov pa ima obrobno vlogo. Omrežja so majhna (do štirje člani), bolj verjetno gre za ovdovele, starejše (čez 80) , ki so slabšega zdravja. Značilnosti drugega tipa omrežja, tj. omrežja, integriranega v bivalno oko- lje (ibid.) ( locally integrated), so tesna povezanost z družino, prijatelji in sosedi (majhna geografska oddaljenost). Razvoj takega omrežja temelji na dolgotrajnem bivanju v isti skupnosti in aktivnim vključevanjem v to skupnosti (tudi religiozne ali prostovoljne organizacije). Omrežja so večja in starejši ljudje mlajši (65−74 let). Omrežja so večja (do 8 članov). Značilnosti (ibid.) samostojnega, samozadostnega opornega omrežja ( local self-contained) je povezanost z enim sorodnikom, ki je lahko tudi geografsko oddaljen, otrok običajno ni. Še najbolj se zanesejo na sosede, vendar je življenje prvenstveno omejeno na gospodinjstvo in precej izolirano. Omrežja so običajno majhna, gre za samske osebe, ki večinoma živijo same in nimajo otrok. Pri opornem omrežju širšega bivalnega okolja ( wider community focused) gre za aktivno povezanost z oddaljenimi sorodniki (običajno z otroki) in bližnjimi prijatelji in sosedi (ibid.). Tak tip omrežja se pogosteje razvije pri selitvi ob upokojitvi. Je bolj pogosto za osebe iz srednjega sloja. Tipična je odsotnost sorodnikov, ki so geografsko blizu. Taka omrežja so spet večja. Pri osebah z zaprto zasebnostjo gre za omrežja, ki jih razvijejo neodvisni pari ( private restricted) ali odvisne stare osebe, ki živijo zelo izolirano (ibid.). Sorodniki (če so) so geografsko oddaljeni, stikov s sosedi ni, je nekaj prijateljev, ki živijo v bližini. Gre za majhna omrežja. Socialna omrežja in Socialna oPora Starejših 65 Kot kaže zgornja analiza, nam razumevanje oz. poznavanje omrežij socialne opore lahko pove, katere skupine posameznikov so bolj ranljive, imajo manj možnosti opore, kar pomembno vpliva na njihovo kvaliteto življenja ter tudi na oblikovanje politike dolgotrajne oskrbe starejših. Še posebej relevantno je razumevanje sprememb v času glede omrežij, ki bi lahko pokazale tudi na spremenjene družinske vzorce opore. Med tipi omrežij socialne opore po Wenger (1994) sta najbolj izpostavljena tretji in peti tip, saj v primeru bolezni ali povečanih potrebah po socialni opori zaradi starostnih sprememb − ob odsotnosti partnerja − starejši ljudje nujno potrebujejo institucionalno bivanje in nego. Ob pregledovanju tipov socialnih omrežij starejših ljudi pa ne smemo pozabiti pogostosti oziroma porazdelitve teh tipov v populaciji. Najpogosteje naj bi se v večini skupnosti pojavljala sorodstveno omrežje in omrežje integrirano v bivalno okolje (več kot polovica, ibid. 27−28), ki sta vezana na kraje z dolgotrajnostjo bivanja (manj migracij). Na področjih s hitrimi spremembami (rast področja ali selitve) je pričakovati večje število zadnjih dve tipov socialnih omrežij starejših ljudi. Na področjih z nizko stopnjo pose-ljenosti ali pri starejših ljudeh, ki so na takih področjih rojeni, pa je pričakovati samozadostno omrežje. Izkaže se, da velikih sprememb v sestavi omrežja socialne opore ni mogoče pričakovati z naraščajočo starostjo. Nekatere spremembe pa se pojavijo in jih je mogoče tudi napovedati (ibid. 26). Omrežja socialne opore starejših v Sloveniji Pri opazovanju značilnosti socialnih omrežij se običajno loči dva nivoja analize, in sicer: (1) značilnosti vezi, ki povezujejo posameznika z njegovimi izbranimi drugimi (oziroma alterji) in značilnosti opornih omrežij v celoti (Jackson idr. 1977; Wellman 1981; Marsden 1987; Vaux 1988; Iglič 1988; Wellman and Wortley 1990; Goodenow idr. 1990; Wenger20 1994;). 20 Intenzivna študija Wengerjeve (1994) pri določanju tipa omrežij upošteva osem značilnosti, ki niso povsem primerljive z raziskovalnim načrtom kvantitativne raziskave. Te značilnosti so: geografska oddaljenost otroka ali drugega najbližjega sorodnika, geografska oddaljenost otroka, geografska oddaljenost sestre ali brata, pogostost stikov (osebnih ali telefonskih) s sorodniki, pogostost stikov s prijatelji in sosedi, udeleževanje religioznih obredov in skupin v lokalni skupnosti. Nekaterih podatkov nimamo − npr. o udeleževanju religioznih obredov ali dogajanja v lokalni skupnosti, drugi pa se nanašajo na omrežje v celoti − npr. pogostost stikov, nekatere značilnost pa so dodane – npr. vrednotenje prejete socialne opore. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 66 Hlebec (2003) je v svoji študiji uporabila številne indikatorje značilnosti vezi med anketiranci in člani socialnega (frekvenca stikov, trajanje vezi, geografska oddaljenost, moč vezi, multipleksnost vezi) ter značilnosti omrežij socialne opore (velikost celotnega omrežja, sestava omrežja, povprečna starost alterjev, število članov gospodinjstva in število otrok v gospodinjstvu). Ugotavlja, da obstaja šest skupin. Skupine so predstavljene v spodnji preglednici (Tabela 8), glede na demograf- ske značilnosti anketirancev ter glede na značilnosti omrežij (Tabela 9), pri čemer so dobljene skupine primerjane s tipologijo Wengerjeve (1994). Prva skupina je značilno mestna skupina saj je v njej kar 64 % mestnega pre- bivalstva (v celotnem vzorcu le 39 %). Je edina taka skupina. Gre za starejše ljudi z najvišjo izobrazbo − le 34 % ima manj kot štiriletno srednjo šolo. So najpremo- žnejši − le 34 % ima dohodek gospodinjstva manjši kot 130.000 sit, če upošte- vamo, da gre v povprečju za dvočlanska gospodinjstva. Imamo najmanjši odstotek starejših ljudi, ki živi v stanovanjski hiši (57 %). Odstotek žensk in odstotek poro- čenih in ovdovelih sta blizu povprečja. Tudi po značilnosti omrežja socialne opore je ta skupina nekaj posebnega, saj je pretežno orientirana k prijateljem (37 %) in šele nato k sorodnikom (skupaj 35 %), kjer so enakovredno zastopani otroci in drugi sorodniki. Sosedov skoraj ni. Ta skupina je specifična tudi zaradi geografske oddaljenosti alterjev; sicer je več kot polovica alterjev (56 %) oddaljena do 15 minut vožnje z avtomobilom, ima pa ta skupina najvišji odstotek oddaljenih 15−30 minut (18 %) ali več kot 30 minut (29 %) vožnje z avtomobilom. Omrežje socialne opore te skupine je geografsko najbolj razpršeno. Omrežje je večje, v povprečju vključuje sedem članov. V tej skupini je največji odstotek alterjev, s katerimi imajo starejši redke stike (30 %). Če skušamo skupino uvrstiti v tipologijo Wengerjeve (1994), je še najbolj podobna omrežju širšega bivalnega okolja, ni pa povezanosti s sosedi, prisotni so tudi sorodniki kot drugi najpomembnejši vir socialne opore. Pri Wengerjevi (1994) se pojavijo trije tipi omrežij, kjer so sorodniki (zelo) oddaljeni. Temu sledi navezava na prijateljsko ali sosedsko omrežje ali pa socialna izolacija. Če pogledamo odstotke alterjev, oddaljenih do 15 minut vožnje z avtomobilom, je očitno, da je v vseh skupinah ta odstotek blizu ali večji od 50 %. Prav veliko zelo oddaljenih alterjev ni. Omrežja socialne opore starejših ljudi so v Sloveniji večinoma tudi lokalna omrežja. Nadaljujmo s tretjo in peto skupino, ki sta tudi nekaj posebnega. Pri obeh skupinah gre pretežno za ženske (tretja skupina 71 %, peta skupina 62 %). Obakrat gre v povprečju za enočlanska gospodinjstva. Odstotek ovdovelih je najvišji med vsemi skupinami (tretja 48 % in peta 45 %). Izobrazba je nižja (52 % pri tretji Socialna omrežja in Socialna oPora Starejših 67 skupini in 56 % pri peti skupini ima manj kot štiriletno srednjo šolo). Pri obeh skupinah imamo največji delež gospodinjstev z osebnim dohodkom, nižjim od 130.000 (53 % in 54 %). Glede načina bivanja skupini ne odstopata od skupnega vzorca. Glede demografskih značilnosti sta si skupini precej podobni, razlikujeta pa se pri sestavi omrežja. Tretja skupina ima tudi največja omrežja, velikost je sedem. Sorodniki predstavljajo 70 % celotnega omrežja (pri čemer otroci predstavljajo le 21 % omrežja, drugi sorodniki pa kar 45 %). Kot dodaten vir se pojavijo tudi sosedi, vendar ne v velikem obsegu (12 %). Večina (66 %) alterjev živi v oddaljenosti do pet minut vožnje z avtomobilom. Po tipologiji Wengerjeve bi tako omrežje socialne opore lahko uvrstili med omrežje integrirano v bivalno okolje ali v družinsko omrežje, morda celo bolj med družinsko omrežje, saj omrežje sestavljajo predvsem sorodniki. Gre torej večinoma za vdove, ki živijo same in se za socialno oporo zanašajo predvsem na širše sorodstvo, v manjši meri tudi na sosede, omrežje pa je veliko. Peto skupino pa lahko opisali s tipom omrežja, integriranega v bivalno okolje (Wenger, 1994). Omrežje je sicer manjše − v povprečju imamo le štiri člane, so pa najpomembnejši prijatelji (45 % − kar je največji odstotek med vsemi skupinami), sledijo jim sosedje (27 % − kar je tudi največji odstotek med vsemi skupinami) in sorodniki (21 %). Poleg prve skupine je ta skupina edina, ki je primarno usmerjena na nesorodniške vire socialne opore. Skoraj vsi člani omrežja pa živijo v bližini. Ostale tri skupine − druga, četrta in šesta imajo nekaj skupnih značilnosti, se pa tudi med seboj razlikujejo glede na demografske značilnosti starejših ljudi. V drugi in četrti skupini imamo največji odstotek poročenih (72 % druga skupina in 68 % četrta skupina). Glede izobrazbe je v četrti skupini največji odstotek oseb z manj kot štiriletno srednjo šolo (62 %), podobno tudi šesta skupina − 59 % in druga skupina − 52 %. Velike razlike med temi skupinami pa imamo v dohodku gospodinjstva, v četrtki skupini imamo le 25 % gospodinjstev z dohodkom, niž- jim kot 130.000, v drugi skupini le 38% in v šesti kar 48 %. Vse tri skupine v večini bivajo v hiši (četrta skupina 85 %, druga skupina 74 % in šesta skupina 72 %). Izkaže se, da je četrta skupina edina s pravim razširjenim gospodinjstvom, saj gre v povprečju za štiričlanska gospodinjstva. To je tudi edina skupina starejših ljudi, ki je svoje bivalno okolje opisala večinoma kot vaško (kar 62 %). Drugi dve skupini ne odstopata od povprečja v načinu bivanja. Poglejmo si značilnosti omrežij socialne opore, kjer tudi najdemo zanimive podobnosti in razlike. Vse tri skupine bi lahko uvrstili med družinska omrežja − tip po Wengerjevi (1994), saj je sorodstvo najpomembnejši vir socialne opore in zaznaven odstotek jih živi kar v gospodinjstvu starejšega človeka; v sestavi omrežja pa vseeno najdemo precej razlik. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 68 Tabela 8: Demografske značilnosti anketirancev pri razvrstitvi v šest skupin Starost N Ž ŠČG ŠO Zakonski stan Izobrazba Dohodek gosp. Hiša Bivanje poročeni 47 % vaško 25 % (1) 72 138 54 % 2 0 ovdoveli 38 % 34 % 34 % hiša 57 % mestno 64 % poročeni 72 %, vaško 37% (2) 72 134 49 % 2 0 ovdoveli 16 % 52 % 38 % hiša 74 % mestno 37 % poročeni 41 %, vaško 38 % (3) 73 128 71 % 2* 0 ovdoveli 48 % 52 % 53 % hiša 66 % mestno 38 % poročeni 68 %, vaško 62 % (4) 70 94 45 % 4 1 ovdoveli 28 % 62 % 25 % hiša 85 % mestno 19 % poročeni 41 %, vaško 42 % (5) 72 96 62 % 1 0 ovdoveli 45 % 56 % 54 % hiša 66 % mestno 42 % poročeni 53 %, vaško 40 % (6) 73 72 69 % 2 0 ovdoveli 38 % 59 % 48 % hiša 72% mestno 33 % Vir: Hlebec 2003 * Mediana za to skupino se ne ujema z aritmetično sredino, je 1. Opomba: ŠČG −število članov gospodinjstva, ŠO − število otrok anketiranca, ki živijo v gospodinjstvu. Pri spremenljivki zakonski stan sta vpisana le odstotek poročenih in ovdovelih. Pri spremenljivki izobrazba je prikazan odstotek anketirancev s poklicno srednjo šolo ali manj. Pri spremenljivki dohodek je prikazan odstotek anketirancev, kjer je dohodek gospodinjstva manjši od 130.000 tolarjev (cca 540 €) V drugi skupini sorodniki predstavljajo 51 % omrežja (19 % otroci, 19 % sestre ali bratje in 13 % drugo sorodstvo). Porazdelitev sorodniškega omrežja je najbolj enakomerna med vsemi skupinami. Prijatelji predstavljajo 14 % omrežja. Večina članov omrežja biva v oddaljenosti do 15 minut vožnje z avtomobilom, kar 20 % pa jih biva v gospodinjstvu. Omrežje je srednje veliko − pet oseb (s 70 % alterjev so stiki pogosti). Alterji so v povprečju najstarejši − 60 let. Najbrž gre starost alterje pripisati deležu bratov in sester v omrežju (19 % kar je največ med vsemi skupinami), odstotki drugih sorodnikov – 13 % in prijateljev21 − 14 %. Četrta skupina je edina skupina, ki bi jo lahko opisali kot tradicionalno sku- pino starejših ljudi. Vaško okolje, bivanje v razširjeni družini (dve generaciji skupaj) in večja gospodinjstva. Najmočnejši vir socialne opore so sorodniki (skupaj 54 %), med katerimi so najpomembnejši vir otroci (27 %) in drugi sorodniki − 19 %. Omrežja so večja − šest članov v povprečju. Največji odstotek omrežja, če primerjamo z ostalimi skupinami, živi kar v istem gospodinjstvu (32 %), malo manj kot polovico (48 %) pa jih živi v oddaljenosti do 15 minut vožnje z avtomobilom. Z večino članov omrežja so stiki redni in pogosti (70 %). 21 Tudi pri dveh drugih skupinah, v katerih so prijatelji pomemben vir socialne opore (prva in peta skupina), je povprečna starost alterjev višja (58 in 57 let). Socialna omrežja in Socialna oPora Starejših 69 Tabela 9: Značilnosti omrežij socialne opore in vezi med anketiranci in alterji Skupine 1 2 3 4 5 6 Velikost 7 5 7 6 4 3 Povprečno število opor 1 2 2 2 2 3 Odstotek specialistov 66 56 51 54 30 8 Odstotek z 3+ funkcijami 11 16 20 18 36 73 Odstotek otrok 13 19 21 27 14 56 Odstotek bratov ali sester 6 19 4 8 2 3 Odstotek drugih sorodnikov 16 13 45 19 5 9 Odstotek prijateljev 37 14 8 16 45 6 Odstotek sosedov 9 11 12 13 27 8 Odstotek pogostih stikov 37 70 67 70 73 87 Odstotek redkih stikov 30 7 5 8 2 3 Povprečna pomembnost 4,0 4,4 4,6 4,5 4,3 4,8 Povprečno trajanje odnosa 35 44 33 38 32 42 Povprečna starost 58 60 46 51 57 51 Odstotek žensk v omrežju 53 53 50 50 53 50 Odstotek v istem gospodinjstvu 6 20 5 32 4 23 Odstotekoddaljenih do 15 minut Vožnje 56 58 66 48 84 59 Odstotek oddaljenih za več kot 30 minut vožnje 20 10 15 9 3 11 Vir: Hlebec 2003 Skupina šest izstopa po velikosti omrežja socialne opore. Ta omrežja so izredno majhna – v povprečju 3 osebe. Gre predvsem za ženske – 69 %, ki so manj izobra- žene (59 % ima manj kot štiriletno srednjo šolo) in revnejše − skoraj polovica ima dohodke gospodinjstva manjše od 130.000 sit. Izrazita je usmerjenost na otroke, saj ti predstavljajo kar 56 % omrežja. Vsi ostali viri predstavljajo manj kot 10 % omrežja. Stiki so z večino omrežja redni in pogosti (84 %) in kar 23 % omrežja je v istem gospodinjstvu, kar 59 % pa živi v oddaljenosti do 15 minut vožnje z avtomobilom. Osebe v omrežju so v povprečju ocenjene kot zelo pomembne − 4,8 in so v povprečju zadolžene za največje število opor − tri. Specializiranih oseb (oseb z eno samo vrsto opore) skoraj ni. To zadnjo skupino bi morda lahko uvrstili tudi v samozadostno omrežje ali omrežje z zaprto zasebnostjo, vendar Wengerjeva poudarja, da gre za skupine starejših ljudi brez otrok. Še najbolj bi skupino lahko primerjali z omrežjem z zaprto zasebnostjo, saj ni nobene povezanosti s sosedi ali prijatelji. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 70 Pri nas tako ločimo šest tipov omrežij: 1. Omrežje širšega urbanega bivalnega okolja predstavlja petino vzorca. Hkrati je to edini urbani tip starejših ljudi. Po značilnosti omrežja socialne opore je ta skupina nekaj posebnega, saj je pretežno orientirana k prijateljem in šele nato k sorodnikom, kjer so enakovredno zastopani otroci in drugi sorodniki. Omrežje socialne opore te skupine je geografsko najbolj razpršeno. Omrežje je večje. 2. Heterogeno družinsko omrežje enakomerne obremenjenosti. Večinoma gre za poročene pare. Sorodstvo je najpomembnejši vir socialne opore, porazdelitev sorodniškega omrežja pa je najbolj enakomerna med vsemi skupinami. Omrežje je srednje veliko in tesno povezano. Alterji so v povprečju najstarejši. 3. Omrežje, integrirano v bivalno okolje. Gre za skupino, ki jo pretežno predstavljajo ženske (enočlanska gospodinjstva). Skupina ima tudi največja omrežja. Sorodniki predstavljajo 70 % celotnega omrežja (pri čemer so otroci le manjši del tega omrežja). Kot dodaten vir so tudi sosedi, vendar ne v veli- kem obsegu. Večina alterjev živi v bližini (oddaljenosti do pet minut vožnje z avtomobilom). 4. Heterogeno družinsko omrežje z razširjenim gospodinjstvom. Najmoč- nejši vir socialne opore so sorodniki, med katerimi so najpomembnejši vir otroci in nato drugi sorodniki. Omrežja so večja. Največji odstotek omrežja, če primerjamo z ostalimi skupinami, živi kar v istem gospodinjstvu. 5. Omrežje, integrirano v bivalno okolje − gre v povprečju za enočlanska gospodinjstva (samske ženske). Omrežje je sicer manjše, so pa najpomembnejši prijatelji in sosedje (največ med vsemi skupinami). Skoraj vsi člani omrežja živijo v bližini. 6. Homogeno družinska omrežja. Izrazita je usmerjenost na otroke, saj ti predstavljajo kar 56 % omrežja. Stiki so z večino omrežja redni in pogosti; precejšen del omrežja je v istem gospodinjstvu. Če poskušamo razmišljati o zadovoljevanju potreb starejših ljudi in potrebah po dodatni formalni pomoči v primeru večjih potreb po socialni opori, lahko ugotovimo, da čistih, najbolj ogroženih tipov po Wengerjevi (1994) v Sloveniji nimamo zaradi geografske bližine sorodnikov. Prevladuje družinski oziroma sorod niški tip omrežja socialne opore, kar pomeni dobro opremljenost z nefor- malnimi viri. Po drugi strani pa to pomeni večjo obremenitev (predvsem) žensk v družinskem omrežju starejših. V primeru, da bi tipična skrbnica bila izpostavljena tekmujočim zahtevam po oskrbi (skrb za otroke ali partnerja) ali zelo velikim zahtevam po oskrbi (npr. v primeru duševne obolelosti starejšega človeka), lahko Socialna omrežja in Socialna oPora Starejših 71 pride do prehude obremenjenosti in hitro povečanih potreb po dodatni formalni pomoči (Wenger, 1994: 13). Najbolj opremljeni z viri socialne opore (sicer primarno sorodniškimi) so starejši, ki bivajo v vaškem okolju v razširjeni družini. Najbolj občutljiva v smislu ranljivosti pa je zadnja skupina (večinoma ženske), saj imajo zelo majhna omrežja, ki so primarno orientirana na otroke. V primeru povečanih potreb po socialni opori imajo te starostnice na voljo zelo malo alternativnih neformalnih virov. Tudi tu lahko pričakujemo povečano potrebo po formalnih storitvah. nALOge ZA ŠtUdente Razmislite, kdo so člani omrežja vaših staršev in starih staršev. Primerjajte s svojim socialnim omrežjem. Kako pomembni so ti člani omrežja? Kakšne vrste oporo nudijo? Ali nudijo več vrst opore ali le eno? Pri katerih opravilih pomagajo? Kako pogosti so njihovi stiki? dOdAtnO brAnje Šadl, Z. in Hlebec, V. 2007. Emocionalna opora v omrežjih srednje in starejše generacije v časovni perspektivi. Teorija in praksa, letn. 44, št. 1/2, str. 226−253. Nagode, M., Dremelj, P. in Hlebec, V. 2006. Ponudniki socialne opore starostnikom v ruralnem in urbanem okolju. Teorija in praksa, let. 43, št. 5−6, str. 814−827. Filipovič Hrast, M., Kogovšek, T., in Hlebec, V. 2005. Starejši človeki in njihova vpetost v sosedska omrežja. Družboslovne razprave 21 (49/50): 205–221. Hlebec, V. 2004. Socialna opora starejših ljudi v perspektivi spolov. Teorija in praks a 41 (5/6): 992–1007. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 72 Glava 73 6 MedgenerAcijSKA SOLidArnOSt22 Medgeneracijsko solidarnost lahko opredelimo kot socialno povezanost med generacijami (Bengston in Oyama 2007). Nanaša se na odnose med ljudmi in na preiskovanje vezi, ki povezujejo posameznike s skupinami in skupine med seboj. Solidarnost se navezuje na pozitivne vidike povezovanja med ljudmi (toplina, naklonjenost, privlačnost, interakcija, nudenje pomoči, ko je potrebna). Pri tem pa lahko generacije razumemo na dva načina. Najprej kot skupino v družbi, ki je definirana s starostjo, tj. mladi in stari. Gre torej za starostne kohorte, in torej ne (nujno) osebe, ki bi bile sorodstveno povezane. Drugo razumevanje solidarnosti med generacijami pa opisuje odnose med družinskimi člani, tj. med starimi starši, starši in otroki. Ti dve razumevanji generacij se vežeta tudi na različne nivoje opazovanja med- generacijske solidarnosti. Slednjo namreč lahko opazujemo in analiziramo na treh nivojih: na makro nivoju, srednjem ali mikro nivoju. Na prvih dveh nivojih se medgeneracijska solidarnost nanaša na opazovanje odnosov med generacijami kot odnosov med starostnimi kohortami. Nasprotno pa se na mikro nivoju medgene- racijska solidarnost opazuje na ravni družine in odnosov med družinskimi člani. Tem se posvečamo v nadaljevanju. teorije medgeneracijske solidarnosti Makro nivo opazovanja medgeneracijske solidarnosti je javni, sistemski nivo in se povezuje z delovanjem sistemov blaginje na ravni držav. Medgeneracijska solidarnost je namreč vgrajena v mnoge sisteme, ki jih pozna sodobna država blaginje. 22 Poglavje temelji na poglavjih, predhodno objavljenih v monografiji Medgeneracijska solidarnost v Sloveniji (Hlebec in dr. 2012). Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 74 Takšen primer je pokojninski sistem, kjer na podlagi medgeneracijske solidarnosti finančni transfer potuje od mladih in aktivnih k starejšim, neaktivnim, s pred-postavko, da bodo ko bodo sami prišli v obdobje neaktivnosti, bodo ravno tako upravičeni do denarnih transferjev novih mladih in aktivnih generacij. Podobno velja tudi za zdravstveni sistem in izobraževalni sistem. Državo blaginje lahko razumemo kot obliko družbene pogodbe med generacijami, ki obstaja vzporedno z medgeneracijskimi odnosi v okviru družine in sorodstva, saj regulira odnose med generacijami (prek pokojninskih in izobraževalnih sistemov), hkrati pa regulira tudi medgeneracijske odnose v okviru družine (prek družinske politike, opredelitve dolžnosti idr., Saraceno 2008, 2). Kot pravijo Albertini idr. (2007, 319) »je medgeneracijska pogodba najpomembnejši in hkrati najbolj sporen del sodobnih sistemov blaginje«. Podobno meni Mandič (2009, 144), namreč, da je vprašanje razmerja med generacijami eno ključnih za državo blaginje, saj velik del njenih programov pravzaprav prerazporeja denarne in druge vire med generacije (npr. otroške dodatke, porodniški dopust, otroško varstvo, pokojninsko zavarovanje, dolgotrajno oskrbo). Ob demografskih pritiskih in spremenjenih razmerjih med generacijami (naraščajoče število starih z vse daljšo življenjsko dobo in upadajoče število mladih) te razporeditve lahko postanejo problematične z vidika pravične delitve virov ter predvsem finančne vzdržnosti finančnih sistemov. V celotni Evropi, ki se sooča z intenzivnim staranjem prebivalstva, se zato posamezne države in Evropska unija ukvarjajo z (načrtovanimi ali že izpeljanimi) reformami, kar je vidno tudi v Sloveniji v zadnjem času (npr. pokojninska in zdravstvena reforma). Seveda pa makro nivoja ne moremo oz. ne bi smeli opazovati ločeno, torej brez upoštevanja transferjev in medgeneracijske solidarnosti na srednjem in mikro nivoju, na kar opozarjajo številni avtorji (npr. Albertini idr. 2007). Teoretski model, ki ga je razvila skupina raziskovalcev (Albertini idr. 2007), ki raziskuje medgeneracijsko solidarnost s podatki raziskave SHARE in ki v veliki meri temelji na Bengstonovem modelu medgeneracijske solidarnosti, poskuša zajeti medgeneracijsko solidarnost na makro in na mikro nivoju. Upošteva torej makro nivo, v katerem se različni strukturni, institucionalni in kulturni faktorji povezujejo tudi s specifičnimi sistemi blaginje, ter mikro faktorji, tj. značilnostmi družine (na primer Albertini idr. 2007). Makro nivo opredelijo kot vse, kar je nad družino, medtem ko mikro nivo predstavlja nivo družine, posameznikov in diad. Na medgeneracijsko solidarnost v družini pa vplivajo strukturni, institucionalni in kulturni dejavniki, ki se izražajo tako na mikro kot na makro nivoju. medGeneracijSka SolidarnoSt 75 Tabela 10: Teoretski model medgeneracijske solidarnosti in dejavnikov, ki nanjo vplivajo Makro nivo Mikro nivo Strukturni demografska struktura družin in gospodinjstev, sestava družine in gospodinjstva, izobrazbene in dejavniki struktura trga dela, porazdelitev dohodka in poklicne značilnosti staršev in otrok, dohodek in bogastva premoženje oseb Institucionalni z zakonom določene dolžnosti med generacijami, zakonski stan, kohabitacija, dejavniki obdavčevanje daril in dedovanja, družinske politike, delitev dela v gospodinjstvu politike socialnega varstva Kulturni verske tradicije, družinske vrednote, odnos do vrednote, prepričanja in kulturne prakse družin, dejavniki spolnih (ne)enakosti, vrednote, povezane s staršev in otrok staranjem in generacijami Vir: Albertini idr. (2007: 321) Mikro nivo medgeneracijske solidarnosti običajno zajema odnose med gene- racijami v okviru ene družine. Opazujemo odnos med odraslimi otroci in njiho- vimi starši. Na mikro nivoju torej lahko medgeneracijsko solidarnost opredelimo kot vedenjsko in emocionalno dimenzijo interakcije, povezanosti, čustvovanja in podpore med starši in otroki, starimi starši in vnuki (Bengston in Oyama 2007, 9). Ta nivo opazovanja medgeneracijske solidarnosti ima daljšo teoretično in raziskovalno zgodovino, ki je doživela še intenzivnejši razmah v zadnjem času. Za opazovanje medgeneracijske solidarnosti na mikro nivoju, tj. predvsem v okviru družine, je ključen model/teorija medgeneracijske solidarnosti, ki so ga razvili Bengston in kolegi. Ta teorija poskuša zajeti različne vzorce solidarnosti med generacijami, oz. bolj neposredno med (odraslimi) otroki in njihovimi starši. Pri tem izhaja iz različnih teoretskih tradicij, kot so klasične teorije družbene organiziranosti, socialna psihologija skupinske dinamike in razvojna perspektiva v okviru družinske teorije (Bengston in Roberts 1991). Medgeneracijska družinska solidarnost je v okviru tega modela definirana kot večnivojski, večrazsežen koncept; sestavlja ga šest elementov odnosa med staršem in otrokom: • naklonjenost oz. emocionalna povezanost ( affection), • povezanost oz. stiki ( association), • konsenz oziroma podobnost v vrednotah in prepričanjih ( consensus), • funkcionalnost oz. delitev virov ( resource sharing), • jakost družinskih norm ( strength of familism norms), • struktura priložnosti, da se medgeneracijske izmenjave vzdržujejo ( opportunity structure). Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 76 Ti elementi torej predstavljajo odnosno, emocionalno in kognitivno orienta- cijo, značilno za diado starši−odrasli otroci. V spodnji tabeli predstavljamo definicijo posamezne razsežnosti ali elementa medgeneracijske solidarnosti ter empi-rične indikatorje, kot sta jih opredelila Bengston in Roberts (1991). O načinih merjenja medgeneracijske solidarnosti v raziskavah več v naslednjem poglavju. Tabela 11: Razsežnosti medgeneracijske solidarnosti Razsežnost solidarnosti Definicija Empirični kazalci Povezanost/ interakcijska Pogostost in vzorci interakcije med družinskimi • pogostost medgeneracijskih interakcij ali solidarnost člani stikov (npr. osebnih, telefonskih, elektronska pošta,idr.) • vrste skupnih aktivnosti ali druženj (rekreacija, posebne priložnosti idr.) Emocionalna solidarnost vrsta in stopnja pozitivnih čustev o družinskih • izražanje naklonjenosti, topline, bližine, članihter stopnja vzajemnosti teh čustev razumevanja, zaupanja, spoštovanja ipd. do članov družine • percipirana vzajemnosti pozitivnih čustev med člani družine Konsenzualna solidarnost stopnja ujemanja vrednot, stališč, prepričanj • skladnost družinskih članov glede specifičnih med družinskimi člani vrednot, stališč in prepričanj • percipirane podobnost z drugimi družinskimi člani v vrednotah, stališčih in prepričanjih Funkcionalna solidarnost stopnja pomoči in izmenjave virov • pogostost medgeneracijskih izmenjav pomoči (npr. finančne, fizične, emocionalne) • percepcije vzajemnosti medgeneracijskih izmenjav pomoči Normativna solidarnost stopnja zavezanosti družinskim normam in • percepcija pomembnosti družine in družinskim obvezam, opravljanju družinskih medgeneracijskih vezi vlog in izpolnjevanju družinskih dolžnosti • percepcija moči družinskih dolžnosti, ki jih imajo otroci do svojih staršev Strukturna solidarnost tip, število in geografska bližina družinskih • geografska bližina bivališč družinskih članov članov • število članov družine; • zdravje družinskih članov. Vir: Bengston in Roberts (1991: 857). Ta model je bil precej kritiziran predvsem z vidika, da ne upošteva negativne strani odnosov in ambivalentnosti med starši in njihovimi odraslimi otroki (več o kritikah in ambivalentnosti teh odnosov v nadaljevanju). Solidarnost namreč ne pomeni odsotnost konflikta (Szydlik 2008). Na podlagi teh kritik je bil model dopolnjen, tako da je vključeval negativne odnose med starši in odraslimi otroki kot pomemben dejavnik medgeneracijske solidarnosti (Parrot in Bengston 1999). medGeneracijSka SolidarnoSt 77 Njuna empirična raziskava pa je pokazala, da konflikti v preteklosti niso vplivali na sedanjo funkcionalno solidarnost med starši in otroki. Kakšna pa je povezava med posameznimi razsežnostmi oziroma komponen- tami medgeneracijske solidarnosti? Bengston in Roberts (1991) sta ugotovila povezanost med normativno solidarnostjo ter naklonjenostjo. Slednja pozitivno vpliva na povezanost oz. pogostost stikov med starši in otroki. Nadalje strukturna solidarnost, kot sta geografska bližina staršev in njihovo dobro zdravje, tudi pove- čuje intenzivnost stikov med starši in odraslimi otroki. Tudi številni drugi raziskovalci so podrobneje analizirali kako »deluje« medgeneracijska solidarnost in kateri dejavniki pomembno vplivajo na odnose med starejšimi in njihovimi odraslimi otroki (pri čemer so pogosto opazovali posamezne dimenzije medgeneracijske solidarnosti). Tako so na primer Lawton idr. (1994) potrdili, da je povezava med emocionalno bližino in pogostostjo stikov (vendar le pri materi in njenih odraslih otrocih). Na podlagi posameznih dimenzij medgeneracijske solidarnosti (strukturne, funkcionalne, konsenzualne, emocionale ter stikov) sta Silverstein in Bengston (1997) oblikovala tipologijo medgeneracijskih odnosov. Identificirala sta namreč pet tipov odnosov med otroci in starši, in sicer: 1. Tesno povezani odnosi (tight-knit relations): zanje je značilna močna medgeneracijska solidarnost na vseh opazovanih razsežnostih (strukturni, emocionalni, funkcionalni, konsenzualni solidarnosti in povezanosti). Ta tip odnosov naj bi bil značilen za tradicionalne razširjene družine ( traditional extended family). 2. Izolirani odnosi (detached relations): zanje je značilno, da ni močne solidarnosti na nobeni od opazovanih razsežnosti in torej predstavljajo odsotnost solidarnosti. Ti odnosi so značilni za »izolirane razširjene družine« ( isolated extended family). 3. Družabni odnosi (sociable relations): gre za mešani tip, saj je solidarnost različno intenzivna glede na posamezne razsežnosti – tako za te odnose ni značilna funkcionalna solidarnost (prejemanje ali nudenje pomoči), so pa vse ostale oblike solidarnosti, tj. emocionalna solidarnost, stiki, konsenz in živijo v bližini. Takšni odnosi naj bi bili značilni za »spremenjene razširjene družine« ( modified extended family). 4. Intimni in oddaljeni odnosi (intimate but distant relations): tudi tu gre za mešan tip odnosa, saj je solidarnost različno intenzivna po posameznih razsežnostih. Za te odnose je značilna močna emocionalna in konsenzualna solidarnost, ni pa močne solidarnosti glede na druge razsežnosti (torej ni pogostih stikov ali geografske bližine in tudi ni nudenja ali prejemanja pomoči). Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 78 5. Odnos dolžnosti (obligatory relations): za te odnose je značilna povprečna raven funkcionalne solidarnosti, torej relativno pogosta je praktična pomoč in strukturna solidarnost, bližina in stiki, ni pa emocionalne bližine oziroma pozitivnih čustev in konsenzualne solidarnosti. Pri tem sta avtorja ugotavljala, da nobeden od teh odnosov ne predstavlja »tipičnega« odnosa med otrokom in starši. Za odnose med materjo in otrokom je na primer najpogostejši tip odnosa močno povezan odnos, vendar tudi ta pred- stavlja manj kot tretjino vseh odnosov. Nasprotno je najbolj pogost tip odnosa med očetom in otrokom t. i. nepovezan odnos, ki pa zajema le četrtino vseh odnosov. Odnosi s starši se torej precej razlikujejo glede na njihov spol, medtem ko so po ugotovitvah avtorjev razlike glede na spol otrok manjše. Dejavniki, ki vplivajo na medgeneracijsko solidarnost Na medgeneracijsko solidarnost vplivajo številni dejavniki. Szydlik (2008) jih razvrsti v štiri kategorije23: • struktura priložnosti (opportunity structure): priložnosti ali viri medgeneracijske solidarnosti (npr. geografska bližina); • struktura potreb (needs structure): na primer finančne potrebe, zdravstvene, emocionalne potrebe; • družinska struktura (family structure): sestava družine, zgodovina druženja; • kulturno-kontekstualne strukture (cultural-contextual structures): družbeni, ekonomski in davčni sistem, država blaginje, stanovanjski trg, trg dela in podobno. Slikovni prikaz njegovega modela je prikazan v nadaljevanju (Slika 2). Szydlik (ibid.) tako ugotavlja, da na emocionalno solidarnost izrazito pozi- tivno vpliva večja geografska bližina. Nadalje, transferji v družini so odvisni od priložnosti (npr. ali starši imajo denar, da ga lahko dajo svojim odraslim otrokom) ter potreb (brezposelni ali šolajoči otroci dobijo več finančnih transferjev). Socioekonomski status se torej kaže kot pomemben del priložnosti za medge- neracijsko solidarnost. Kot kažejo nekatere raziskave, naj bi imeli starši z nižjim socioekonomsk statusom manj stikov z odraslimi otroki in naj bi živeli dlje od njih ( Greenwell in Bengston 1997 v Bengston idr. 2002). 23 Pri tem je treba poudariti, da avtor razlikuje tri razsežnosti medgeneracijske solidarnosti; to so funkcionalna solidarnost, emocionalna ter povezanost ali interakcijska solidarnost. medGeneracijSka SolidarnoSt 79 Slika 2: Teoretični model medgeneracijske solidarnosti Otrok Mati/oče Vir: Szydlik (2008) Sestava družine je naslednji pomemben dejavnik. Raziskave so pokazale šte- vilne razlike v medgeneracijski solidarnosti glede na spol staršev in glede na spol odraslih otrok ter tudi glede na status staršev – ločeni ali poročeni (Lawton idr. 1994, Silverstein idr. 1995). Tako so na primer motivacije za pomoč ostarelim staršem različne med hčerami in sinovi – hčere nudijo več opore v primero moč- nejše emocionalne navezanosti, sinovi pa v primeru večje količine stikov (Silverstein idr. 1995). Pomemben je tudi spol staršev, saj so odrasli otroci pogosteje povezani z materami kot z očeti (Silverstein in Bengston 1997). Kot ugotavlja Szydlik (2008), je močna povezovalna vloga žensk, saj so odnosi med materami in hčerami običajno močnejši in bolj stabilni v času. Tudi zgodovina odnosov v družini vpliva na medgeneracijsko solidarnost. In sicer naj bi odnosi, kjer so bili starši in otroci močno emocionalno povezani v preteklosti, pogosteje tudi kasneje vzajemni in obstaja večja verjetnost prejemanja in dajanja različnih oblik opore in pomoči (Parrot in Bengston 1999). Nadalje naj bi na medgeneracijsko solidarnost pomembno vplivale tudi norme – tj. občutki obligacije, zavezanost družini. Vendar pa empirične razis- kave te povezave niso jasno potrdile. V nekateri je bil tako vpliv norm viden le v odnosu z očetom, ne pa materjo (Parrot in Bengston 1999). Silverstein idr. (2006) pa so ugotovili, da ob pešanju zdravja staršev norme vplivajo na večjo pripravljenost odraslih otrok pri nudenju opore. Pyke in Bengston (1996) opozorita tudi na različne normativne pristope do skrbniške vloge. Identificirala sta namreč obstoj dveh različnih družinskih tipologij skrbi, in sicer t. i. individualistične Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 80 družine ter t. i. kolektivistične družine24. Pri individualističnih družinah naj bi bila skrb minimalizirana in predvsem v okviru formalnih storitev. Nasprotno pa je v kolektivističnih družinah skrb porazdeljena med družinske člane in je oblika vzpostavljanja družinskih vezi in solidarnosti. Pri tem avtorja ugotavljata, da je običajno razumljena tradicionalna kolektivistična družinska ureditev povezana z večjo vlogo moških pri skrbi za starejše in omogoča večjo vpetost žensk v trg delovne sile. Raziskave kažejo tudi na povezave med medgeneracijsko solidarnostjo in kulturno-strukturnim kontekstom ter celo družbenimi spremembami. Neka- tere raziskave so pokazale na povezanost medgeneracijske opore z normami, ki se lahko navezujejo na poseben kontekst in tudi državo blaginje – tako na pri- mer na Švedskem ljudje ne pričakujejo finančne opore v okviru družine, razen v zelo izjemnih okoliščinah (Bjomberg in Ekbrand 2008). Hank (2007) govori o obstoju širših kulturnih območij v evropskem prostoru (nastalih na podlagi zgodovinskega razvoja), za katere je značilen poseben tip družinskih struktur in povezanosti. Tako razlikuje: (1) severozahodno in centralno Evropo, kjer naj bi družinski člani pogosteje živeli bolj oddaljeno; (2) vzhodno in jugovzhodno Evropa, za katere so bolj značilne kompleksne družinske strukture, vključno s trigeneracijskimi gospodinjstvi ter (3) južno Evropo, za katere so značilne zelo močne vezi, čeprav razširjeni družinski vzorci niso pogosti. Učinki globalizacije naj bi vodili v manjšo skrb za starše in šibkejšo normativno solidarnost, hkrati pa tudi v večjo empatijo in emocionalno povezanost (Koyano 1996) (citirano v Bengston idr. 2002). Nadalje je pomemben del raziskovanja medgeneracijske solidarnosti ugota- vljanje njenih učinkov. Vplivala naj bi namreč na psihološko dobrobit, zdravje in celotno življenjsko dobo ter prispevala k blagostanju posameznikov in višji kakovosti življenja (Lowenstein 2007, Antonucci idr. 2007). Vendar pa − kot povzemajo raziskave Lowenstein idr. (2007) − učinki opore na kakovost življenja starejših niso enoznačni, ampak so pozitivni le do določene mere oziroma lahko imajo v preveliki meri negativen učinek (Silverstein idr. 1996), nekateri raziskovalci (Ingersoll-Dayton 2001, Lee idr. 1994) pa naj bi ugotavljali, da celo pove- čuje žalost in stres. Kot so v okviru mednarodne raziskave ugotovili Lowenstein idr. (ibid), je za zadovoljstvo z življenjem ključna vzajemnost medgeneracijskih odnosov. Tako so imeli najvišje zadovoljstvo z življenjem starejši, ki so pomagali 24 Raziskava je bila narejena v ZDA in je bolj eksploratorne narave; njena posplošljivost je zelo omejena. medGeneracijSka SolidarnoSt 81 svojim otrokom, medtem ko so tisti, ki so prejemali pomoč, bili manj zado- voljni. Najpomembnejši vpliv na zadovoljstvo z življenjem pa ima emocionalna solidarnost. Medgeneracijska solidarnost, konflikti in ambivalentnost Ko govorimo o medgeneracijski solidarnosti se ne moremo izogniti tudi kon- ceptom, ki so s to povezani, a kažejo bolj negativni pol odnosov med generaci- jami, kot so konflikt, nesoglasja in ambivalentnost. Slednje predstavlja tudi eno ključnih kritik t. i. Bengstonovega modela medgeneracijske solidarnosti – namreč usmerjenost le na pozitivne vidike odnosov med starši in odraslimi otroki ter zanemarjanje konfliktov. Bengstonov dopolnjeni model vključuje tudi konflikte kot pomemben dejavnik medgeneracijske solidarnosti (Parrot in Bengston 1999). Dopolnjeni model upošteva tudi potencialne negativne učinke (prevelike) soli- darnosti ter predvideva solidarnost in konflikt kot stalen in dinamičen del dru- žinskih odnosov (in ne le kot kontinuum, kjer so na eni strani visoko konfliktni odnosi in na drugi strani intenzivna solidarnost) (Lowenstein 2007 za pregled razvoja modela). Podobno meni tudi Szydlik (2008) − solidarnost in konflikt nista nasprotujoča, ampak se medgeneracijski odnosi razvijajo na kontinuumu med njima. Tako konflikt ne pomeni odsotnost solidarnosti (saj lahko na pri- mer izvira iz solidarnosti, na primer skrbi za starejšega) in obratno, solidarnost ne pomeni odsotnost konflikta. Tako na primer za odrasle otroke pomoč, ki jo nudijo ostarelim staršem, kljub njihovi navezanosti nanje lahko pomeni stres in breme, na drugi strani pa tudi starši, ki prejemajo pomoč, lahko čutijo negativna čustva zaradi izgube avtonomnosti (na primer Szydlik 2008). Szydlik (ibid.) opredeli konflikte glede na njihov učinek in glede na pogostost in rednost. Najprej jih deli na (1) konstruktivne in destruktivne, potem pa še na (2) naredke, občasne ali redne. Ugotavlja25, da pogostejše konflikte spremlja manjša emocionalna povezanost med generacijami ter redkejši stiki. Najverjetnejša razlage je, da intenzivni konflikti vodijo k šibkejšim odnosom. Nadalje je ugotovlja, da so konflikti pogostejši, kadar so otroci v večjih finančnih težavah, ter da je finančna odvisnost od staršev sporna (lahko povzroča konflikte). Na konflikte vpliva tudi spol odraslega otroka, saj naj bi imele hčere pogosteje konflikte s svojimi starši kot sinovi, kar najverjetneje izhaja iz njihove večje vpetosti v te odnose. 25 Raziskava je narejena na nemški populaciji. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 82 Van Gaalen in Dykstra (2006) sta na podlagi razsežnosti solidarnosti in kon- fliktnosti v odnosih med starši in otroci oblikovala tipologijo teh odnosov, ki pa se ne gibljejo na enostavnem kontinuumu med solidarnimi in bolj konfliktnimi. Kot kaže analiza, določeni tipi solidarnosti niso vedno med seboj povezani, ravno tako pa tudi ne različni tipi in razlogi konfliktnosti – slednji se namreč med seboj povezujejo na specifične načine. In sicer odnose razvrstita v pet tipov: 1. harmonični odnosi (harmonious): zelo majhna verjetnost konfliktov, podobni odnosom s prijatelji); 2. ambivalentni odnosi (ambivalent): intenzivna izmenjava materialne opore, ki pa jo spremlja obremenjenost, večja prisotnost konfliktov; 3. odnosi obveze (obligatory): ne izstopa po opori ali konfliktnosti, je predvsem tip odnosa, kjer se stiki ohranjajo; 4. naklonjeni odnosi (affective): emocionalna opora je prisotna, malo pa je drugih oblik izmenjave; 5. disharmonični odnosi (discordant): prevladujejo negativni odnosi. Vendar pa tudi osredotočanje na konflikte naj ne bi zajemalo odnosov med generacijami v celoti. Tako jih novejši modeli (Luescher in Pillemer 1998, Connidis in McMullin 2002, Luescher 2002), ki poskušajo koncipirati družinske in medgeneracijske odnose,opisujejo v okviru modela ambivalence, po katerem se predpostavlja stalno sociološko in psihološko nasprotje in iskanje ravnotežja med solidarnostjo in konfliktom v vsakodnevnem življenju. Gre torej za dve paradigmi odnosov med starši in otroki v odrasli dobi. Medgeneracijski odnosi v okviru drugega modela naj bi bili zaznamovani s stalnimi nasprotji, ki se ne morejo zmanjšati (Lowenstein 2007). Ambivalentnost se torej v pojmovanju razlikuje od konfliktov, saj so ti (lahko) razrešeni (Luescher 2002). Luescher (2002: 587) opredeli v okviru sociološkega raziskovanja medgene- racijskih odnosov ambivalenco kot polarizirane, simultane (sočasne) emocije, misli, odnose in strukture, ki so pomembni za vzpostavljanje posameznikove ali kolektivne identitete in ki so začasno ali celo za stalno (permanentno) neusklajeni oziroma nepomirljivi ( irreconcilable). Avtor (ibid.) nadalje predlaga model ambivalentnosti, kjer razlikuje dve glavni razsežnosti: (1) osebna razsežnost ( personal) izhaja iz posameznika kot subjekta in opisuje posameznikovo ambivalentnost, ki izhaja iz njegovih osebnih značilnosti, tj. iz podobnosti in razlik; (2) strukturna ali institucionalna razsežnost pa izhaja iz družine kot institucije in torej umeščenosti odnosa v to institucijo ter predpostavlja napetost, ambivalentnost med ohranja-njem prejšnjega odnosa in njegovo spremembo. Posameznik se mora torej z ambi- valentnostjo soočati v vsakodnevnem življenju. Pri tem Luescher (ibid.) razlikuje štiri načine /odzive na ambivalentnost v odnosu med staršem in otrokom: medGeneracijSka SolidarnoSt 83 1. solidarnost – pripravljenost obeh generacij za vzajemno pomoč; 2. emancipacija – odnos, v katerem prevladujejo dejanja, ki podpirajo medse- bojno emocionalno navezanost ter hkrati pripravljenost na institucionalno spremembo; 3. atomizacija – povezanost družine ni več zagotovljena z institucionalnimi vezmi, ampak se družina fragmentira, dejanja pa sledijo predvsem konflikt- nemu ločevanju, ob vzporednem zavedanju medgeneracijskih vezi; 4. ujetništvo – odnos, v katerem je sklicevanje na institucijo (medgeneracijskih družinskih vezi) način za vzpostavljanje zahtev enega družinskega člana do drugega (običajno staršev do otrok); odnos lahko opišemo kot nadrejeni/ podrejeni, pritisk in moč se vzpostavljata na podlagi moralnih obvez. Slika 3: Načini spopadanja z ambivalentnostjo konvergenca solidarnost emancipacija reprodukcija inovacija ujetništvo atomizacija divergenca Vir: Luescher (2002: 590). Proučevanje ambivalentnosti se kaže kot primeren način opazovanja medgene- racijskih odnosov. Raziskave namreč potrjujejo obstoj ambivalence. Tako na primer Pillemer idr. (2007) ugotavljajo, da njihova raziskava potrjuje ambivalentnost staršev, ki je vidna v konfliktnosti med normam solidarnosti z odraslimi otroki in pričakovanji, da bodo odrasli otroci postali samostojni. Fingerman idr. (2004) pa so v svoji raziskavi socialnih omrežij ugotovili, da so bližnji odnosi (kot so odnosi Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 84 med partnerjema, otroci, starši) bolj ambivalentni, kot pa na primer odnosi z bolj oddaljenimi družinskimi člani, prijatelji ali znanci. Pri tem se je pokazala tudi razlika glede na starost, saj so starejši odrasli manj pogosto svoje odnose v primerjavi z mlajšimi odraslimi označili kot ambivalentne. Konflikti in makro nivo medgeneracijske solidarnosti Medgeneracijska solidarnost je povezana s konflikti in ambivalentnostjo tudi na makro in srednjih nivojih in ne le na mikro nivoju. Tako na primer na makro nivoju, ko govorimo o odnosih med generacijami, povezujemo medgeneracijsko solidarnost kot pomemben način preprečevanja konfliktov med generacijami. Konflikti med generacijami pa so lahko rezultat demografskih sprememb, saj te vplivajo na blaginjske sisteme, delitev moči v družbi idr. Mnogi avtorji namreč opozarjajo na nujnost spremembe sistemov, kot sta zdravstveni in pokojninski sistem, da bi zagotovili pravičnost in enakomerno obremenjenost generacij ter s tem preprečili konflikte med generacijami. Pomembno vprašanje na nivoju države je na primer to, kako ob demografskih (in gospodarskih) spremembah ohranjati finančno vzdržnost pokojninskih in zdravstvenih sistemov ter hkrati ohraniti vla-ganje v mlade − na primer v izobraževalni sistem (na primer Albertini idr. 2007, Saraceno 2008). Kot pravita Bengston in Oyama (2007), so štirje globalni trendi vplivali na spremembo medgeneracijske pogodbe, in sicer na podaljševanje življenjske dobe, spremenjene starostne strukture narodov, spremenjene družinske strukture in spremembe v odgovornostih vlad. Posledice teh sprememb so bile razprave o sprememb politik, ki naj bi imele za cilj pravičnejšo distribucijo ekonomskih prednosti med starostnimi kohortami. Zaradi spremenjene demografske strukture (večjega števila starejših in dolgoživečih ljudi in vse manjšega števila mladih) naj bi bil tako velik del javnih sredstev sedaj namenjen starejšim, manj pa mlajšim starostnim kohortam, predvsem otrokom. Takšna neenakost naj bi torej potencialno vodila v konflikte med generacijami. Vendar, kot opozarjata avtorja, raziskave ne kažejo večje podpore tezi o obstoju konflikta med generacijami. Medgeneracijski odnosi v Sloveniji Družina je temeljni vir opore za vse generacije. To so potrdile dosedanje raziskave pri nas in v tujini. Družina namreč predstavlja dobro polovico omrežja socialne opore. Kot kaže spodnja tabela, so medgeneracijske vezi izredno velik del omrežja socialne opore, saj predstavljajo četrtino vsega omrežja. Pri tem so medgene-medGeneracijSka SolidarnoSt 85 racijske vezi v okviru ožje družine prevladujoče – predstavljajo namreč petino celotnega omrežja socialne opore. Tabela 12: Sestava omrežja socialne opore Sestava omrežja % Partner 10,49 MGV− ožja družina 19,61 ZGV – ožja družina 8,82 MGV – razširjena družina 4,21 ZGV – razširjena družina 8,7 Medgeneracijske vezi v družini skupaj 23,82 Družina skupaj 51,83 Opomba: Niso prikazani deleži članov opornega omrežja, ki niso del družine (in predstavljajo torej preostanek omrežja). Vir: Hlebec in dr. 2012 V tem delu nas zanima predvsem medgeneracijska solidarnost v okviru ožje družine, torej med starši in otroki. Kot kaže spodnja tabela, je medgeneracijska solidarnost značilna za vsako starostno obdobje, pri čemer predstavljajo medgeneracijske vezi nekoliko večji delež omrežja pri najmlajši starostni skupini (tj. do 29 let) ter pri najstarejših starostnih skupinah (nad 50 let). Največji pomen pa imajo medgeneracijske vezi za najstarejšo skupino, kjer predstavljajo 26 % celotnega omrežja. Tabela 13: Delež medgeneracijskih vezi (ožja družina) glede na starost po posameznih tipih opore. Starost Celotno Druženje Finančna Majhna Velika Emocional- Opora v omrežje opora materialna materialna na opora primeru opora opora bolezni – 29 20,9 6,93 50,28 26,69 37,97 17,09 46,31 30–39 16,39 10,08 27,52 14,71 14,24 8,99 21,97 40–49 16,3 10,55 16,55 8,1 11,84 8,87 29,43 50–59 19,68 15,61 21,3 14,49 19,01 15,83 36,51 60–69 20,42 17,45 28,36 20,72 26,35 19,5 38,33 70 + 25,97 20,55 43,83 23,2 33,95 28,51 39,53 Skupaj 19,61 12,23 33,25 18,38 24,24 15,44 35,83 Vir: Hlebec in dr. 2012 Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 86 Pri tem lahko zaznamo tudi razlike v tem, kako pomembne so medgenera- cijske vezi – glede na posamezne tipe opore. Rastoč pomen medgeneracijskih vezi in torej njihovega deleža v omrežju socialne opore s starostjo je opazen pri vseh tipih opore, vendar pri nekaterih izraziteje kot pri drugih. Najmanjši pomen medgeneracijskih vezi je v primeru druženja, saj predstavljajo le 12 % omrežja in imajo najmanjši pomen za mlade. S starostjo ta delež naraste − v najstarejši skupini predstavlja 20 % omrežja, in je torej že njegov pomemben del. Medgeneracijske vezi so najpomembnejše kot vir opore v primeru bolezni. Predstavljajo namreč več kot tretjino opornega omrežja. Pri tem so izrazito pomembne za mlade (do 29 let), saj jim predstavljajo skoraj polovico omrežja (46 %), le nekoliko manj pomembne pa so medgeneracijske vezi za najstarejšo skupino (70 let in več), v kateri zavzemajo 40 % omrežja. Najmanj pomembne so za starostno skupino od 30 do 39 let, vendar tudi zanjo pomenijo precejšen vir pomoči (22 % omrežja). Takoj za oporo v primeru bolezni so medgeneracijske vezi pomembne kot vir finančne opore. Tu je največji delež medgeneracijskih vezi najti med najmlajšimi (tj. starost do 29 let). Za mlade so torej starši ključen vir finančne opore in predstavljajo polovico njihovega opornega omrežja. Potem se ta delež s starostjo nekoliko zmanjša, v višji starosti (nad 60 let) pa zopet precej poveča in pri starost ni skupini nad 70 let doseže 44 %. Za najstarejše je torej finančna opora otrok zopet ključna, čeprav v nekoliko manjši meri, kot velja za mlade in za pomoč njihovih staršev. To seveda postavlja v zelo težek položaj prav srednjo generacijo, ki je pomemben vir finančne opore tako svojim otrokom kot svojim staršem. Podoben vzorec lahko opazimo tudi v primeru majhne in velike materialne opore. Tako je največji delež medgeneracijskih vezi pri manjši materialni opori med najmlajšo starostno skupino (tj. 27 %), ki se v starostni skupini od 40 do 49 let zmanjšuje na le 8 % ter nato zopet začne s starostjo naraščati in pri najstarejši starostni skupini doseže 23 %. Enak U trend lahko opazimo tudi pri večji materialni opori, ko so medgeneracijske vezi še pomembnejše, saj med najmlajšimi in najstarejšimi predstavljajo več kot tretjino omrežja. Podobno kot pri druženju medgeneracijske vezi niso zelo velik vir emocionalne opore, saj predstavljajo le 15 % omrežja. Izraziteje so pomembne le za najstarejšo starostno skupino, tj. 70 let in več, kjer pa obsegajo skoraj 29 % omrežja. Za najstarejše torej postanejo otroci izredno pomemben vir tudi emocionalne opore, kar je verjetno delno povezano s potencialno izgubo partnerja v tej starosti, ki je pomembna emocionalna opora, ter potencialno izgubo drugih znotrajgeneracij-skih vezi. medGeneracijSka SolidarnoSt 87 Povzamemo lahko, da starši izrazito v veliki meri pomagajo svojim mladim otrokom, tj. do starosti 29 let, hkrati pa odrasli otroci v veliki meri nudijo različne tipe opore svojim ostarelim staršem. Srednja generacija je medgeneracijske solidarnosti, tj. opore svojih otrok ali staršev, deležna v manjši meri. Pri tem so še posebej ključne medgeneracijska izmenjava finančne pomoči, opora v primeru bolezni ter materialna opora. Funkcionalna solidarnost V tem delu podrobneje predstavljamo dimenzijo medgeneracijske solidarnosti, ki jo Bengston in Roberts (1991) imenujeta funkcionalna solidarnost. Funkcionalna solidarnost označuje izmenjavo različne vrste opore med starši in otroki. V nadaljevanju naprej prikažemo, kako pogosto katerega od tipov opore prejemajo starši od otrok in otroci od staršev. Otroci v največji večji meri prejmejo od staršev finančno oporo in oporo v primeru bolezni. V teh primerih je bil v skoraj polovici primerov opazovanih diad med otrokom in starši imenovan eden (ali oba) od staršev kot član opor- nega omrežja. Tudi pri drugih tipih opore so starši pomembni, vendar v nekoliko manjši meri. Nekoliko drugačno sliko dajejo druge opazovane diade staršev in otrok (tj. diade, kje poročajo o tipih opore starši). Najpogosteje prejmejo starši od otroka oporo v primeru bolezni (59 % staršev je poročalo, da jim jo nudi otrok) ter druženje (57 %). Posebej pomembni se zdijo otroci še kot vir emocionalne opore staršem (33 %). Tabela 14: Prejeta opora od staršev in otrok Druženje Finančna Manjša Večja Emocionalna Opora v opora materialna materialna opora primeru opora opora bolezni Prejeta opora otrok od staršev 29,6 53,5 33,2 32,2 24,0 49,8 Prejeta opora starša od otroka 57,2 23,6 21,5 27,8 32,7 58,7 Opomba: v tabeli so deleži, ko so bili starši/otrok imenovan. Vir: Hlebec in dr. 2012 V nadaljevanju bomo predstavili izmenjave različnih zgoraj opisanih opor in kako uravnotežene so te izmenjave med generacijami. Zanima nas predvsem, koliko različnih vrst opore si med seboj izmenjujejo starši in otroci. Pri tem opazujemo že predstavljenih šest tipov opore, tj. opora v primeru bolezni, druženje, večja in manjša materialna pomoč, emocionalna opora in finančna pomoč. Pri Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 88 tem moramo opozoriti, da izmenjava večjega števila različnih opor ne pomeni tudi nujno večjo intenzivnost izmenjave, kaže pa na mnogoplastnost in večjo kompleksnost odnosa med starši in otrokom. Kot kaže tabela, je število izmenjanih opor med starši in otroki običajno večje, kot to velja za ostale diade (torej med drugimi člani opornega omrežja). Med ostalimi diadami je namreč najpogostejša izmenjava le ene vrste opore (52 %) ali dveh (26 %), medtem ko le približno tretjina izmenjav med starši in otroki pomeni izmenjavo le ene vrste opore (tj. 37 % in 34 %). V večini primerov si starši in otroci izmenjujejo vsaj dva ali več tipov opore, torej v dveh tretjinah diad. V desetini diad (11 %, če je odgovarjal kdo od staršev, in 12 %, če je odgovarjal otrok) si starši in otroci izmenjajo celo štiri različne vrste opore. Delež, ko si starši in otroci izmenjajo več kot štiri vrste opore, je zelo majhen. V povprečju si tako starši in otroci nudijo nekaj več kot dva tipa opore. Tabela 15: Število opor med starši in otroci Število opor Ego = starši Ego = otrok Ostale diade 1 37,00 34,44 52,15 2 28,86 30,31 26,42 3 16,85 19,12 13,08 4 10,96 11,53 5,83 5 5,48 3,82 1,90 6 0,86 0,78 0,62 Skupaj 100 100 100 Povprečje 2,22 2,22 1,81 St. odklon 1,25 1,19 1,06 Vir: Hlebec in dr. 2012 Do sedaj smo govorili na splošno o izmenjavi opore med starši in otroki. Seveda pa se, kot smo prikazali že na začetku, te opore spreminjajo v skladu z življenjskim obdobjem. Tako je izmenjava med mladimi in njihovimi starši drugačna kot pa je izmenjava med odraslimi otroki in njihovimi ostarelimi starši. Spodnja shema prikazuje, kako potekajo izmenjave opor med različnimi generacijami (starostmi) staršev in otrok. Shema omogoča tudi opazovanje uravnoteženosti izmenjav, torej kdaj je katera generacija neto prejemnik in kdaj neto dajalec opore. Vendar moramo pri tem opozoriti, da to uravnoteženost izmenjav opazujemo na omejen način, torej le medGeneracijSka SolidarnoSt 89 ob različnem številu nudenih oziroma prejetih opor. Če bi želeli opazovati uravnoteženost v vsej kompleksnosti, bi zagotovo potrebovali še druge podatke glede izmenjanih opor, na primer pogostost teh izmenjav, intenzivnost idr. Zato torej, ko govorimo o uravnoteženosti, lahko govorimo le v tem omejenem pomenu, glede na kompleksnost odnosa, ki se veže na nudenje različnih vrst opore. Dejansko pa seveda uravnoteženost odnosa ni nujno povezana s samim številom prejete ali dane opore, ampak tudi s kakovostjo odnosa in drugimi dejavniki ter je stvar ocene ponudnikov in dajalcev različnih vrst socialne opore. Tako lahko na primer ponudnik le ene opore – na primer finančne (ki pa je zelo velika) »uravnoteži« prejemanje različnih drugih socialne opore, na primer občasnega druženja in emocionalne opore, materialne pomoči idr. Slika prikazuje izmenjavo različnih vrst opor med različnimi generacijami star- šev in otrok. Otroci (stari od 18 do 30 let) so običajno neto prejemniki opore, saj prejmejo od svojih staršev v povprečju 2,4 vrst socialne opore, medtem ko sami v povprečju nudijo 1,8 vrst opore. Izmenjava med starši in otroki se kasneje v življenju nekoliko uravnovesi, tako da »otroci«, stari od 31 do 50 let, nudijo svojim staršem (starim od 51 do 70) let v povprečju 2,2 vrst opore, prejmejo pa v povprečju dva tipa opore. V še višji starosti postane izmenjava med starši in otroki zopet bolj neuravnotežena, pri čemer so starši neto prejemniki socialne opore. Odrasli otroci (starost od 51 do70 let) namreč svojim staršem (nad 70 let) nudijo v povprečju 2,5 vrst opore, medtem ko prejmejo 1,6 vrst opore. Slika 5: razmerje med številom prejete in dane opore med generacijami Opomba: Prikazano število vrst opore je število, kontrolirano po demografskih spremenljivkah, kot so spol alterja in spol ega, ter oddaljenost bivanja in pogostost stikov. Prikazuje torej čisti vpliv starosti (na podlagi MCA analiz). V nekako »najtežji« situaciji so osebe, stare od 31 do 50 let, saj v povprečju nudijo več vrst opore tako svojim otrokom (2,5 dane opore in 1,8 prejete) ter svojim staršem (dane 2,2 opore in 2 opori prejeti). So torej nekakšni »neto ponudniki opore«. Precej obremenjena pa je tudi starejša generacija otrok (starih od 51 do 70 let), saj nudijo izrazito veliko število različnih vrst opore svojim ostarelim staršem Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 90 (nudijo 2,5 opore, prejmejo le 1,6), vendar pa to morda nekoliko izravna prejeta opora njihovih odraslih otrok (prejmejo namreč 2,2, nudijo 2 tipa opore). Emocionalna, strukturna solidarnost in povezanost V tem delu želimo predstaviti še tri pomembne dimenzije medgeneracijske soli- darnosti, ki dodatno opisujejo odnose med (odraslimi) otroki in njihovimi starši. To so emocionalna solidarnost, strukturna solidarnost in povezanost. Emocionalna solidarnost označuje tip in stopnjo pozitivnih čustev o družin- skih članih in se običajno opazuje na podlagi ocene naklonjenosti, bližine, razumevanja, zaupanja, spoštovanja ter ocene zaznane recipročnosti pozitivnih čustev (Bengston in Roberts 1991). Tu jo bomo opazovali na podlagi ocene pomembnosti oseb ter ocene negativnih čustev (kako pogosto ta oseba spravi v slabo voljo svojega bližnjega). Kot kaže tabela, tako otroci kot starši ocenjujejo druge kot izredno pomembne osebe. Kar 89 % staršev namreč meni, da so otroci zelo pomembni, enako pa meni 81 % otrok o svojih starših. Večje razhajanje je opaziti pri tem, kako pogoste so negativne vsebine v odnosu. Namreč, 37 % staršev njihovi otroci nikoli ne spravijo v slabo voljo, medtem ko je ta delež med otroki manjši, tj. 19 %. Tabela 16: Emotivni vidiki medgeneracijske solidarnosti. Pomembnost osebe Ego = starši Ego = otrok 1 – ni pomembna 0,2 0,2 2 0,5 0,4 3 1,9 4,0 4 8,7 14,6 5 – zelo pomembna 88,7 80,7 Skupaj 100 100 Kako pogosto vas spravi v slabo voljo pogosto 5,2 10,3 včasih 26,8 36,2 redko 31,5 34,3 nikoli 36,5 19,2 Skupaj 100 100 Vir: Hlebec in dr. 2012 medGeneracijSka SolidarnoSt 91 Nadalje želimo predstaviti še dve drugi dimenziji medgeneracijske solidarno- sti, kot ju opredeljuje teorija (podrobneje v prvem poglavju): strukturno solidarnost, ki označuje strukturo priložnosti za druženje in stike med starši in otroki in se običajno opazuje na podlagi tipa gospodinjstva, števila družinskih članov in geografske bližine družinskih članov ter ter povezanost, ki označuje pogostost in vzorce družinske interakcije, tj. predvsem na podlagi pogostosti stikov med starši in otroki. Strukturna solidarnost je v Sloveniji precejšnja, saj kar tretjina staršev (34 %), ki smo jih zajeli v raziskavi, živi v istem gospodinjstvu z otroki ter več kot polovica anketiranih »otrok« (57 %) živi v istem gospodinjstvu s svojimi starši. Tudi v primeru, da otroci in starši ne živijo v skupnem gospodinjstvu, je njihova geografska oddaljenost majhna – 40 % staršev živi v oddaljenosti od otroka le 15 minut vožnje ali manj, medtem ko je med otroci 27 % takih, ki živijo v takšni razdalji od svojih staršev. Tudi intenzivnost stikov je med starši in otroki visoka. Večina staršev poroča, da ima stike s svojimi otroki vsak dan (63 %), medtem ko je otrok, ki poročajo o vsakodnevnih stikih s svojimi starši, še nekoliko več (72 %). Tabela 17: Strukturna in povezovalna solidarnosti. Oddaljenost od otroka/staršev Ego = starši Ego = otrok stanuje v istem gospodinjstvu 34,3 57,4 15 minut ali manj 40,1 27,3 15 do 30 minut 12,6 6,0 30 do 60 minut 5,3 3,3 ena ura ali več 7,7 5,9 Skupaj 100,0 100,0 Pogostost stikov z otrokom vsak dan 62,5 72,0 nekajkrat na teden 22,8 19,0 približno enkrat na teden 9,1 5,7 nekajkrat na mesec 3,4 2,2 približno enkrat na mesec 1,0 0,9 nekajkrat na leto 0,9 0,2 enkrat na leto ali manj 0,1 0,0 Skupaj 100,0 100,0 Vir: Hlebec in dr. 2012 Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 92 Povezanost med posameznimi dimenzijami solidarnosti V tem delu želimo predstaviti, kaj vpliva na število prejetih opor, tj. kateri dejavniki pomembno vplivajo na funkcionalno solidarnost v Sloveniji. Opazovali bomo osnovne sociodemografske dejavnike, kot je spol alterja in ega (torej otroka oz. staršev), starost, izobrazbo in tudi tip kraja bivanja. Nadalje nas bo zanimala tudi povezanost med posameznimi zgoraj opisanimi dimenzijami solidarnosti, tj. med strukturno, emocionalno solidarnostjo in povezanostjo ter funkcionalno solidarnostjo. Če najprej na kratko povzamemo že predstavljen vpliv starosti na prejeto šte- vilo različnih vrst opore. Z naraščanjem starosti staršev narašča število prejetih vrst opore, ki jih prejmejo od svojih otrok, medtem ko se z višanjem starosti otroka število prejetih vrst opore zmanjšuje. Starši torej svojim mlajšim otrokom nudijo več opore, potem pa se slednji bolj »osamosvojijo« oziroma dobijo še druge vire opore, in ko se ti starši postarajo (in morda tudi izgubijo nekatere svoje druge vire opore), jim začnejo nuditi več opore. Na to, koliko vrst opore je prejetih, vpliva spol, saj jih moški običajno prejmejo manj kot ženske, in to ne glede na to, ali gre za otroka ali starša. Tako moški (ego je otrok) prejmejo od staršev v povprečju 1,8 vrst opore, ženske pa 2,4 vrst opore, podobno pa tudi moški (ego so starši) prejmejo od otrok v povprečju 2,1 vrste opore, medtem ko ženske 2,3 (razlike so statistično značilne). Zanimivo je, da tip kraja bivanja ni imel statistično značilnega vpliva na funkcionalno solidarnost, tj. število prejetih vrst opore. Tudi vpliv izobrazbe je omejen. Izobrazba staršev ne vpliva na to, koliko opore prejme, zaznati pa je vpliv izobrazbe na prejeto oporo otroka od staršev. Otroci z nižjo izobrazbo namreč prejmejo nekoliko manjšo oporo od svojih staršev, kot je to značilno za otroke z višjo izobrazbo (2,1 proti 2,3). Tu gre morda za večjo potrebo tistih otrok, ki se dalj časa šolajo (in potencialno kasneje osamosvajajo), po opori staršev. Kot kažejo naše analize, je pogostost stikov povezana z funkcionalno solidar- nostjo − pogostejši stiki med otroki in starši pomenijo tudi večje število različnih vrst opore, ki si jih izmenjajo. To velja ne glede na to, ali so poročal o tem odnosu otroci ali starši. Nadalje, tudi emocionalna in funkcionalna solidarnost sta povezani. Emocio- nalno solidarnost smo opazovali z dvema kazalcema, in sicer pomembnostjo osebe ter pogostost negativnih vsebin odnosov. Izkazalo se je, da to, kako pomembna je oseba, vpliva le pri dvojicah, kjer poroča otrok. Pomembnejša kot je oseba (torej v tem primeru starši), več vrst socialne opore prejme otrok od staršev. Nasprotno pa pri starših pomembnost osebe (torej otroka) ne vpliva na število prejete opore. Drugi kazalec emocionalne solidarnosti je statistično značilno vplival na število medGeneracijSka SolidarnoSt 93 različnih vrst prejete socialne opore pri vseh raziskanih dvojicah. Pri tem je zanimivo, da je več vrst opore povezano s tem, da nas oseba redkeje spravi v slabo voljo. Nasprotno sta oba druga ekstrema, torej da nas oseba nikoli ali pogosto spravi v slabo voljo, povezana z manjšim številom prejete opore. To velja pri dvojicah otrok−starš in obratno, starš−otrok. Manjša emocionalna bližina oziroma slabši odnos zmanjša funkcionalno solidarnost. Nazadnje poglejmo še povezanost med t. i. strukturno in funkcionalno soli- darnostjo. Kot kazalec strukturne solidarnosti smo opazovali oddaljenost bivanja (v istem gospodinjstvu, 15 minut ali manj oz. več kot 15 minut). Med slednjima smo ugotovili statistično značilno povezanost. Vendar pa je zopet opaziti razlike med dvojicami glede na to, ali opazujemo dvojico otrok (ego)− starši ali obratno. Pri starših, ki so poročali o prejeti opori svojih otrok, jo največ dobijo v primerih, ko bivajo v gospodinjstvu, oddaljenem do 15 minut (manj pa v primerih, ko bivajo v istem gospodinjstvu oz. ko bivajo več kot 15 minut stran od svojih otrok). Nasprotno pa otroci dobijo največ opore v primeru, ko bivajo v istem gospodinjstvu s svojimi starši, z večanjem oddaljenosti pa upada tudi število različnih vrst prejete opore. To je najverjetneje povezano s tipom gospodinjstva oziroma starostjo. Namreč, mlajši otroci bivajo v istem gospodinjstvu s starši in takrat prejemajo tudi največ opore, potem pa se osamosvojijo (odselijo) in opor prejemajo vedno manj. Nasprotno pa starši prejemajo največ opore, kadar so v bližini svojih otrok. Ne prejemajo pa jo tako veliko, ko živijo skupaj s svojimi otroki, saj gre v večini teh primerov najverjetneje za mlajše starše in njihove mlajše otroke, zato so manj verjetno prejemniki opore svojih otrok. V medgeneracijskih izmenjavah so v ospredju torej predvsem opora v primeru bolezni in finančna pomoč, vendar so v teh odnosih pomembni tudi emocionalna opora in druženje (predvsem za starše). Analize so tudi pokazale, da je večina odnosov med starši in otroki kompleksnih in da si slednji izmenjujejo večje število različnih vrst opore. Močna pa ni le funkcionalna solidarnost med starši in otroki, ampak tudi emocionalna in strukturna solidarnost ter povezanost. Stiki med otroci in starši so namreč v večji meri vsakodnevni (v približno dveh tretjinah primerov), pogosto je skupno bivanje oziroma bivanje v neposredni bližini, tako starši kot otroci pa zelo visoko ocenjujejo pomembnost drugega. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 94 nALOge ZA ŠtUdente Medgeneracijski odnosi – Izpolnite vprašalnik (v prilogi) o medgeneracijskih odnosih v vaši družini. Sledite spodnjim navodilom: 1. Vprašalnik o medgeneracijskih odnosih izpolnite najprej sami. 2. Nato kot anketarji izpeljite anketo z dvema osebama (lahko v vaši dru- žini), in sicer naj bosta ti dve osebi ali različne starosti (npr. mama in babica) ali spola (npr. mama in oče). 3. Na podlagi rešenih anket razmišljajte o naslednjih točkah: a. katere dimenzije medgeneracijske solidarnosti so zajete z vprašalnikom; b. katere težave so se pokazale pri izvajanju ankete (npr. katera vprašanja so težje razumljiva); c. katere so ključne ugotovitve, ki izhajajo iz vprašalnikov (kaj se vam zdi zanimivo); d. katere so razlike med anketiranci po spolu, starosti idr. dOdAtnO brAnje Hlebec idr. 2012. Medgeneracijska solidarnost v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za druž- bene vede. Albertini, M., Kohli M., Vogel C. 2007. Intergenerational transfers of time and money in European families: common patterns – different regimes? Journal of European social policy 17, 319. Bengtson, V. L., in Roberts, R. E. L. 1991. Intergenerational Solidarity in Aging Families: An Example of Formal Theory Construction. Journal of Marriage & Family 53 (4): 856−870. Glava 95 7 SOciALnA iZKLjUčenOSt in StArejŠi Ko govorimo o socialni vključenosti starejših, govorimo o vključenosti v različne sfere družbe, kot so sociala, trg dela, izobraževanje, družina in skupnost. Njen »nasprotni pol« je socialna izključenost oz. socialno izključevanje, kjer je poudarek na proučevanju ranljivosti posameznikov in skupin v družbi, torej njihove izklju- čenosti iz posameznih področij. Socialna izključenost je tako eden od konceptov, s katerim lahko opazujemo in primerjamo skupine v družbi, primerjamo pa lahko tudi stanje posameznih skupin med državami. Pri tem je socialna izključenost kompleksen koncept, ki omogoča opazovanje položaja posameznika ali skupine na različnih področjih hkrati. Kot koncept se je izrazito uveljavil v (evropskem) političnem prostoru, saj s svojo širino omogoča opozarjanje na različne težave v družbi. Starejši so v literaturi pogosto označeni kot ena ranljivejših družbenih skupin, ki se pogosteje sooča s tveganjem socialne izključenosti (Tsakloglou in Papadopoulos 2002). Opredelitve socialne izključenosti Obstaja veliko različnih definicij socialne izključenosti, hkrati pa je konceptualno povezana z drugimi sociološkimi koncepti, kot so družbena kohezija, revščina, prikrajšanost, »zmožnosti«, kakovost življenja idr. Za nekoliko obširnejšo raz-pravo je ponujena literatura − Filipovič Hrast 2011, Hlebec idr. 2010a, na tem mestu pa obravnavane teme le na kratko povzemamo. Širina in kompleksnost socialne izključenosti lahko pomenita oviro (za analizo, jasne razmejitve do drugih konceptov), hkrati pa v nekaterih primerih ponuja dobro uporabnost kon- cepta, saj pojem omogoča opazovanje ranljivosti oz. prikrajšanosti na več različnih področjih življenja hkrati, ne da bi kateremu od področij dajali prednost. Hkrati poudarja dinamičen vidik izključevanja, tj. procese, ki pripeljejo do končnega stanja (in ne le končno stanje). Kljub nejasnim razmejitvam in sorodnosti z drugimi Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 96 koncepti lahko na podlagi obstoječe literature (Trbanc 1996; Hlebec idr. 2010a; Vlemenickx in Berghman 2001; Tsakloglou in Papadopoulos 2002; Room 1995) povzamemo ključne značilnosti koncepta socialne izključenosti. To so: • večdimenzionalnost: posamezne dimenzije izključenosti se med seboj povezu- jejo in lahko vodijo ena k drugi; izključenost se opazuje v odnosu do različnih družbenih sfer, pri čemer posamezne sfere nimajo prednosti druga pred drugo; • dinamičnost koncepta, tj. usmerjenost na procese izključevanja (nasproti pro-učevanju samega stanja izključenosti) in potenciale za prihodnost (ne gre torej za trenutno stanje izključenosti, ampak možnosti, da v prihodnosti posameznik/skupina ne bo (več) izključen/-a); • umeščenost in relativnost koncepta v času in prostoru: povezana je s tem, kaj je običajno v neki družbi v določenem času in prostoru; proučevanje običajno poteka ob primerjavi z drugimi družbenimi skupinami; • pomemben je relacijski vidik, in sicer je poudarek na participaciji, interakciji, povezovanju ljudi; • izključenost ima tudi prostorsko dimenzijo: povezana je ne le s stanjem osebe ali skupine, ampak celotne skupnosti oz. soseske. Vlemenickx in Berghman (2001: 37) socialno izključenost definirata kot več- dimenzionalno prikrajšanost, torej prikrajšanosti na različnih področjih, ki se med seboj povezujejo in krepijo. Povezano je z umikom od socialnega okolja, katerega rezultat je izolacija posameznikov in skupin ter izpust temeljnih priložnosti, ki jih nudi družba. Socialno izključevanje torej pomeni nezmožnost vključevanja posameznika v glavne družbene sisteme. Raziskovalci so najprej poudarili: • demokratični in pravni sistem, ki spodbuja civilno integracijo; • trg dela, ki spodbuja ekonomsko integracijo; • sistem blaginje, ki spodbuja socialno integracijo; • družino in skupnost, ki spodbujata medosebno integracijo (Vlemenickx in Berghman 2001: 33). Kot smo omenili, je socialna izključenost oz. socialno izključevanje koncept, ki se pogosto uporablja v političnem diskurzu, predvsem v okviru Evropske unije. V razširjeni obliki pa zajema naslednje elemente in področja: • dohodek (stopnja tveganja revščine, neenakost dohodka idr.); • materialna prikrajšanost (nezmožnost nakupa določenih materialnih dobrin, ki se v družbi obravnavajo kot nujne/običajne za dostojno življenje); • dostopnost finančnih storitev; • zaposlenost (stopnja brezposelnosti idr.); Socialna izključenoSt in Starejši 97 • dostopnost socialnih storitev (tj. varstvo otrok, dolgotrajna oskrba); • stanovanjske razmere (prenaseljenost, stroški, stanovanjska »prikrajšanost«) in kakovost okolja; • izobraževanje (stopnja izobrazbe, pismenost, udeležba v formalnem in nefor- malnem izobraževanju); • zdravje (samoocenjeno zdravje, dostopnost zdravstvenih storitev, življenjska doba, umrljivost); • medosebni odnosi. Neposredno povezavo ima socialna izključenost tudi s konceptom kakovost življenja. Povezave med življenjskimi razmerami in socialno izključenostjo je opaziti v mnogih analizah socialne izključenosti (na primer Tsakloglou in Papadopoulos 2002; Muffels in Fourage 2002). Koncept kakovosti življenja je bil namenjen ope-racionalizaciji in merjenju družbene blaginje na ravni posameznika. Razvoj koncepta pregledno predstavi Mandič (2005), ki kot ključna avtorja navaja Titmussa in Ericssona, ki kakovost življenja opredelita s posameznikovim nadzorom nad viri v obliki denarja, lastnine, znanja, duševne in fizične energije, varnosti, družbenih razmerij in omrežij idr. Prek teh lahko posameznik nadzoruje in zavestno usmerja svoje življenjske razmere. Tako se za definicijo posameznih področij izključenosti lahko opremo tudi na področja, na katerih se opazuje kakovost življenja. Novejše različice (pristop Evropske fundacije za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer) pa kakovost življenja opazujejo na 12 področjih: zdravje in dostop do zdravstva; zaposlovanje in delovne razmere; ekonomski viri; znanje, izobrazba in usposabljanje; družina; stanovanje; družba in skupnost, udeležba; lokalno okolje in pritikline; prevoz; javna varnost in kriminal; kultura in identiteta; rekreacija in prosti čas; politični viri in človekove pravice (Eurofound 2009) (tudi Mandič 1999, 2005). Starejši kot ranljiva skupina Čeprav v splošnih analizah starejši niso vedno med bolj prikrajšanimi skupinami v populaciji, pa so zagotovo skupina, ki je potrebna posebne pozornosti. Starejši se vedno pogosteje pojavljajo v raziskovalnem fokusu, in sicer zaradi demografskih sprememb, tj. večanja deleža starejše populacije, kar hkrati pomeni večanje števila ranljive starejše populacije. Vzporedno s temi procesi pa določene spremembe v Evropi vodijo k večanju ranljivosti starejše populacije, predvsem krčenje države blaginje (umik države iz ponudbe določenih socialnih storitev), pa tudi reforme pokojninskega sistema (Kolarič idr. 2009; Filipovič Hrast in Hlebec 2009; Hlebec idr. 2010a). Na večjo ranljivost starejših ne opozarjajo le v Evropi, ampak tudi drugod po svetu, kjer je zaradi slabše razvitih mrež zagotavljanja socialne varnosti Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 98 te populacije njihova ranljivost lahko še veliko večja.26 Ključno vlogo za zmanj- šanje revščine med starejšim prebivalstvom ima zagotovo pokojninski sistem ter širše sistem socialne varnosti (poglavje o državi blaginje). Dohodek starejših je v veliki meri torej vezan na transferje, ki jih ponuja država, in kot druge skupine, ki so vezane na te transferje (npr. brezposelni), je dohodek starejših pogosto zelo nizek v primerjavi z preostalo populacijo. Starost se torej pogosto povezuje kot obdobje nizkih dohodkov, manjših možnosti potrošnje. Vendar pa nizki dohodki in revščina niso univerzalna izkušnja v starosti, ampak so seveda povezani z različnimi drugimi dejavniki. Tako so med starejšimi bolj ranljive ženske, in to nižjega razreda ter pripadniki etničnih manjšin (Victor 2005, 265) Tsakloglou in Papadopoulos (2002) sta v svoji primerjalni analizi socialne izključenosti v 12 evropskih državah ugotovila, da starejši predstavljajo ranljivo skupino le v nekaterih državah, in sicer južnoevropskih (Portugalska in Grčija). To kaže, da položaj starejših v nekaterih državah ni nujno slabši, kot je položaj preostale populacije. Starejši tudi niso enotna skupina, ampak so med njimi najbolj ranljivi zelo stari, tisti z nizkimi dohodki, šibkim socialnim omrežjem in zgodovino šibkega socialnega omrežja ter tisti, ki imajo šibke možnosti za avtono-mijo (Grundy 2006). Njihova prikrajšanost je lahko povezana tudi s specifičnimi področji. Raziskave opozarjajo na procese izključevanja starejših s trga dela in dostopa do zdravstvenih storitev (Simms 2004), povezanost slabega zdravja starejših s socialno izključenostjo (Siegrist 2000; Dalstra idr. 2006) ter povezanost šibkih socialnih omrežij in ranljivosti starejših (Grundy 2006; Wenger 1994). Starejše osebe je Trbanc (1996) že pred 20 leti identificirala kot eno najbolj ranljivih skupin v Sloveniji. Kump in Stanovnik (2006) opozarjata na poslabšanje dohodkovnega položaja upokojencev na začetku tega stoletja. Novejša raziskava o revščini in materialni prikrajšanosti starejših (Stropnik idr. 2010; Hlebec idr. 2010a) to problematiko podrobneje analizira in predstavi. Tu niso več v ospredju le finančni položaj starejših, ampak tudi kakovost življenja (tj. materialne dobrine, kakovost bivanja) in strategije shajanja s pomanjkanjem. Raziskovalci ugotavljajo, da se s starostjo povečuje tveganje revščine, prav tako je večje med manj izobraženimi ter tistimi, ki živijo v manjših gospodinjstvih in v upokojenskih gospodinjstvih. Zelo ranljive so samske starejše ženske, pri čemer pa gre predvsem za vpliv značilnosti gospodinjstva, izobrazbe in starosti (ženske pogosteje bivajo same, so starejše in imajo nižjo izobrazbo) (Stropnik idr. 2010: 46–49). 26 Glej na primer posebno izdajo Ageing and Society (2006: 26). Socialna izključenoSt in Starejši 99 Če opazujemo stopnjo tveganja revščine med starejšim, lahko ugotovimo, da je slednja relativno stabilna, vendar višja od povprečja v populaciji. Razvidno pa je tudi, da so predvsem prizadete starejše ženske, medtem ko imajo v primerjavi z njimi starejši moški precej nižjo stopnjo tveganja revščine. Prihaja torej do t. i. feminizacije revščine. Tabela 18: Stopnja tveganja revščine starejših (65+) 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Spol – SKUPAJ 20,3 19,9 19,4 21,3 20 20,2 20,9 19,6 Moški 11,2 12 10,8 11,7 11,4 9,5 10,5 11,7 Ženske 26,1 24,7 24,8 27,5 25,5 27,1 27,8 25 Vir: SURS, www.stat.si. Starejši nimajo le nižjih dohodkov, ampak pogosteje občutijo tudi s tem povezano materialno prikrajšanost. Pogosteje imajo namreč težave s pokrivanjem nepričakovanih izdatkov, ne morejo si privoščiti mesa ali primerno ogrevanega stanovanja in počitnic (vsaj enkrat letno). Tudi pri lastništvu trajnih potrošnih dobrin se je pokazala večja ranljivost starejšega prebivalstva (nad 55 let) v primerjavi z mlajšimi osebami (Stropnik idr. 2010: 30–34). Tudi tu lahko opazimo precejšnjo konstantnost, saj je delež materialno prikrajšanih od leta 2005 do 2012 le malo spremenjen. Zopet pa je opaziti izrazito slabši položaj starejših žensk. Tabela 19: Stopnja materialne prikrajšanosti starejših (65+) 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Spol/SKUPAJ 18,4 18,4 18,4 20,5 18,1 18,4 19,5 17,4 Moški 12,8 14 14,2 15,2 13,7 13,5 15,2 13,5 Ženske 22 21,2 21,1 23,9 20,9 21,6 22,4 20 Vir: SURS www.stat.si. Na stanovanjskem področju pa podatki kažejo, da imajo starejši boljši položaj kot mlajša generacija, saj imajo redkeje težave s prenaseljenostjo, kakovost njihovih stanovanj pa je tudi primerljiva s tisto v populaciji (Filipovič in Hlebec 2006; Stropnik idr. 2010). Vendar pa podatki o stanovanjski prikrajšanosti kažejo, da se slednja med starejšimi nekoliko povečuje, saj se je delež takih, ki ima stanovanje v slabem stanju povečal z 19 % v letu 2005 na 34 % v letu 2008 ter od takrat ostal podobno visok. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 100 Tabela 20: Stanovanjska prikrajšanost starejših (65+) Slabo stanje Ni kadi ali prhe v Ni stranišča na izplako- Pretemno stanovanja stanovanju vanje za lastno uporabo stanovanje 2005 19 3,5 3 6,7 2006 23,4 3 2,7 10,3 2007 18 2,3 2 9,2 2008 34,4 2,1 1,9 12,8 2009 34,8 1,4 1,3 17,7 2010 35,3 1,1 0,8 11,6 2011 37,6 1,5 1,3 12,9 2012 33,1 1,6 1,5 8,8 Pomemben del kakovosti življenja starejših je njihovo zdravje in posredno tudi dostop do zdravstvenih storitev (Lah idr. 2008). Starejši imajo več zdravstvenih težav kot mlajši, pogosteje potrebujejo zdravstvene storitve in slabše ocenjujejo svoje zdravje. Kot ugotavljajo Lah, Pahor in Hlebec (2008), je v državah srednje in vzhodne Evrope zdravje slabše kot v preostalih članicah Evropske unije. Podobno je slabši tudi dostop do zdravstvenih storitev. Slovenija s svojo umestit-vijo torej kaže na slabše zdravstveno stanje starejših, kot je značilno za severozahodno Evropo. Tabela 21: Samoocenjeno zdravje starost (nad 65 let) (v %) 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Zelo dobro 2 2 3 3 3 3 3 3 Dobro 17 19 21 21 22 23 21 24 Srednje 41 39 38 40 42 41 42 39 Slabo 31 31 29 28 25 26 25 26 Zelo slabo 9 9 9 8 8 7 8 8 Vir: SURS www.stat.si. Na ranljivost oz. prikrajšanost starejših ne le v povezavi z njihovim dohodkom, ampak predvsem v povezavi z zdravjem, razvitostjo omrežij, krajem bivanja in delovno zgodovino pa opozarjajo Hlebec idr. (2010a). Slednje namreč determini- rajo pestrost strategij, ki jih starejši (lahko) uporabljajo za shajanje z revščino. Predvsem socialna omrežja se zdi da imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju socialne izključenosti in višanju kakovosti življenja starejših (poglavje socialna omrežja). Socialna izključenoSt in Starejši 101 Analiza socialne izključenosti – umestitev Slovenije v evropsko unijo Kako pa je v Sloveniji v primerjavi s stanjem v tujini? Predvidevamo lahko razlike med državami glede na njihove sisteme blaginje. Kot pravi Ogg (2005), je očitna povezava med sistemom blaginje in socialno izključenostjo, saj je ravno sistem blaginje glavni sistem preprečevanja izključenosti in promoviranja socialne kohe-zije. Muffels in Fourage (2002) sta analizirala, ali režimi blaginje lahko pomagajo pri pojasnjevanju razlik med državami glede socialne izključenosti.27 Avtorja sta preverila razlike med državami, pri čemer sta nadzirala razlike glede na glavne dejavnike, ki vplivajo na stanje socialne izključenosti oz. prikrajšanosti, kot so osebne značilnosti (spol, starost, zaposlitvena zgodovina in izobrazba), značilnosti gospodinjstva (število otrok, zakonski stan) in družbene značilnosti (distribucija dohodka in revščine v družbi). Ugotavljata, da je stopnja prikrajšanosti višja v državah južnega in liberalnega režima.28 Vendar tudi tu lahko prihaja do razlik glede na posamezne skupine.29 Tsakloglou in Papadopoulos (2002) sta tudi pou-darila, da čeprav v večini držav lahko kot bolj ranljive identificiramo iste skupine, pa ranljivost posameznih skupin oz. intenziteta te ranljivosti po državah zelo variira (tj. razlika od nacionalnega povprečja je lahko zelo velika ali pa le majhna). Sam blaginjski sistem torej ne zagotavlja enako dobre podpore vsem skupinam. Zato lahko predvidevamo, da morda tudi pri opazovanju socialne izključenosti starejših slika primerjave držav ne bo tako enoznačna. Ogg (2005) v svoji analizi socialne izključenosti starejših v desetih evropskih državah ugotavlja, da nordijski režim blaginje zagotavlja večjo varnost in manjšo izključenost starejših, medtem ko ni večjih razlik med južnim modelom in t. i. posocialističnimi državami. Kako pa je s socialno izključenostjo v Sloveniji? Slednjo je analizirala Filipovič Hrast (2011); povzetke predstavljamo v nadaljevanju (gre za podatke raziskave EQLS iz leta 2007). Ugotavlja namreč veliko razliko med tem, katera področja so v Sloveniji bolj »problematična'«in na katerih področjih so starejši primerjalno 27 To sta opazovala na področju zdravja, financ, stanovanja in lastništva trajnih dobrin. 28 V raziskavi so južni režim predstavljale Grčija, Portugalska in Španija, korporativističnega Nemčija, Belgija, Francija, Avstrija, Luksemburg in Italija, liberalnega Velika Britanija in Irska ter socialnodemokratskega Nizozemska in Danska. 29 Nizek in nereden dohodek ter zgodovina brezposelnosti v vseh režimih negativno vplivajo na stopnjo deprivacije. Nekatere spremenljivke so z deprivacijo različno povezane glede na tip režima. Velika gospodinjstva so namreč običajno bolj ranljiva, kar pa ne velja za socialno-demokratski režim (v katerem verjetno država bolje poskrbi zanje) in južni režim (v katerem velika družina deluje kot podpora). Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 102 v Sloveniji bolj ranljivi. Pri tem opazujemo naslednja področja: materialno prikrajšanost; stanovanjsko izključenost; zdravje in dostop do zdravstva; prostorsko izključenost in izključenost iz medosebnih odnosov. V Sloveniji je delež, ki je materialno prikrajšan, med starejšimi 18,9-odstoten, kar je skoraj dvakrat več, kot je povprečje za celo populacijo, pri kateri je ta delež 10,2-odstoten (Tabelo 2). To se ujema s podatki za revščino, kjer je podobno razmerje med starejšo in preostalo populacijo. Vendar pa Slovenija s tem deležem v skupini srednjevzhodnih evropskih držav izstopa kot država z najmanjšim deležem materialno prikrajšanih, kjer deleži presegajo tretjino ali celo polovico starejšega prebivalstva. V vseh novih članicah je podobno najti zelo visoke deleže materialno prikrajšanih (ki so vedno izrazito višji med starejšo populacijo). Nasprotno pa s precej nižjim deležem materialno prikrajšanih izstopajo atlantske in skandinavske države ter tudi celinska Evropa. Tam deleži prikrajšanih med starejšimi dosegajo največ 10,5 %. Zanimivo je tudi, da če primerjamo povprečje skupin, je v vseh skupinah z novimi članicami, pa tudi v skupini južnoevropskih držav (stare članice) položaj starejših precej slabši kot pa preostale populacije. Nasprotno pa je v atlantski, skandinavski in celinski skupini položaj starejših boljši, kot velja za celo populacijo, saj je med njimi nižji delež materialno prikrajšanih. V Sloveniji živi v neprimernem stanovanju (tj. ima vsaj eno pomanjkljivost – preperelost, vlaga, premalo prostora, brez kopalnice ali stranišča) 27,5 % anketirancev, medtem ko je med starejšimi ta delež manjši, le 20,8 % (tabelo 2). V vseh opazovanih skupinah držav (in torej v večini držav) je stanovanjski položaj starejših boljši, kot velja za celotno populacijo. Najslabši je stanovanjski položaj starejših v državah severovzhodne in jugovzhodne Evrope, najboljši pa v t. i. starih članicah, z izjemo južnoevropskih držav. Tam je namreč delež starejših v neprimernem stanovanju višji, kot je povprečje za skupino, v katero se umešča tudi Slovenija, torej tudi višji od deleža v Sloveniji. Ne presenetljivo je delež anketirancev, ki so svoje zdravje ocenili kot slabo, višji med starejšimi kot v preostali populaciji, in sicer to velja za vse države. Vendar pa so razlike med celo populacijo in starejšimi veliko večje v skupinah južne in vzhodne Evrope kot pa v državah srednje in severne Evrope. V Sloveniji je svoje zdravje kot slabo ocenilo dobrih 11 % anketirancev, medtem ko je bilo takih med starejšimi skoraj 28 %. V večini držav ni večjih razlik v dostopu do zdravstva med celo populacijo in starejšimi. Je pa znova opazna razlika predvsem med državami v atlantski, skandinavski in celinski skupini na eni strani ter državami južne in vzhodne Evrope na drugi strani. Pri prvih je namreč izrazito nižji delež ljudi, ki imajo težave z dostopom do zdravstva (ne preseže 20 % anketirancev). Nasprotno Socialna izključenoSt in Starejši 103 pa pri drugih državah ta delež nikjer ne seže pod 20 %. Če opazujemo celotno populacijo v Sloveniji, je dostop do zdravstva med slabšimi v skupini srednjevzhodnih evropskih držav, saj je kar 32,7 % anketiranih ocenilo, da so imeli zelo težek dostop do zdravstva, ko so ga nazadnje potrebovali. Podoben je bil delež med starejšimi (34,6 %), kar pa je nižje kot v drugih državah v tej skupini. Kaže torej, da je v Sloveniji dostop do zdravstva razmeroma slab, vendar pa ni velikih razlik v dostopu v populaciji, kot jih je opaziti v nekaterih državah. Kot prostorsko izključene so opredeljeni posamezniki, ki v svoji neposred ni geografski bližini nimajo osnovnih storitev (trgovine, banke, pošte, javnega transporta). Takih je v Sloveniji 41,9 %, med starejšimi pa skoraj polovica, tj. 49,2 %. S tem deležem se Slovenija po deležu prostorsko izključenih uvršča na drugo mesto med vsemi državami EU27. Pri tem pa je treba opozoriti, da je visok delež po vsej verjetnosti povezan tudi s specifiko poselitve Slovenije, saj je v redkeje poseljenih državah oddaljenost storitev gotovo večja. S tem lahko najverjetneje pojasnimo tudi položaj vodilne, tj. države z največjim deležem prostorsko izključenih – Švedske. Vendar pa velika razlika v gostoti poselitve med Švedsko in Slovenijo – v Sloveniji na km2 živi 101 prebivalec, na Švedskem pa 20 (Demographics of the European Union 2010) – kaže, da ta ne more biti edini ali glavni pojasnjevalni kriterij za tako visok delež prostorsko izključenih pri nas. V vseh opazovanih skupinah držav je delež starejših, ki so prostorsko izključeni, večji, kot je poprečje v celi populaciji, kar je izredno zaskrbljujoč podatek, saj so ravno starejši manj mobilni in torej bolj odvisni od storitev v neposredni bližini. Podatki o omrežjih kažejo, da imajo starejši manjša omrežja socialne opore oziroma je med njimi več takih, ki nimajo nikogar, na kogar bi se obrnili za pomoč (v primeru bolezni, depresije, po po nasvet in finančno pomoč). Vendar pa Slovenija tu izstopa kot država z izrazito močno povezanimi ljudmi (na kar opozarja že na primer Hlebec 2003, 2004). Delež anketirancev, ki nimajo niko- gar, na katerega bi se obrnili po pomoč (v katerem od naštetih primerov), je le 3,8 %, med starejšimi pa 8,2 %. To so daleč najnižji deleži med vsemi državami EU27, Slovenija pa je tudi edina država, kjer je delež izoliranih starejših manjši od 10 %. Še najbliže sta ji Grčija (11,7 %) in Irska (12,3 %). Tudi na področju medosebnih odnosov ni opaziti velikih razlik med analiziranimi skupinami držav, kakršne smo opazili na prejšnjih področjih izključenosti. Države pa se precej razlikujejo v tem, kolikšna je razlika med deležem izključenih iz medosebnih odnosov med starejšimi in deležem v celotni populaciji. Tu največje razlike opazimo v skandinavskih državah. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 104 Tabela 22: Odstotki izključenih po posameznih kazalcih: primerjava med državami EU27 in med splošno populacijo ter starejšimi (65+) Izključenost iz Materialna Neprimerno Dostop do Prostorska medosebnih deprivacija stanovanje Zdravje zdravstva izključenost odnosov % % % % z neprimernim s slabim s slabim % % prikrajšanih stanovanjem zdravjem dostopom izključenih izključenih vsi 65+ Vsi 65+ vsi 65+ vsi 65+ vsi 65+ vsi 65+ Velika Britanija 8,5 5,5 32,4 17,4 8,6 11,3 15,2 12,3 15,4 22,3 14,9 23,3 Irska 7,1 8,2 23,3 16,4 3,1 8,2 18,2 16,6 18,4 20,5 7,0 12,3 Atlantska skupina 8,0 6,4 28,8 16,9 6,4 10,3 16,4 13,6 16,6 21,7 11,7 19,8 Danska 3,3 2,0 31,1 15,7 9,6 10,6 11,2 7,1 27,7 23,4 11,7 22,7 Finska 4,3 5,8 28,6 21,5 8,1 16,3 10,1 11,2 26,1 29,3 12,1 23,6 Švedska 3,1 1,3 21,3 12,9 7,6 10,7 10,8 8,6 53,7 55,8 9,0 20,1 Skandinavska skupina 3,6 3,0 27,0 16,5 8,4 12,5 10,7 9,1 35,9 36,8 10,9 22,0 Avstrija 9,2 7,8 22,9 15,6 8,1 19,3 13,8 14,4 14,5 11,5 8,1 12,6 Belgija 10,3 10,5 27,7 15,9 7,9 9,6 15,5 10,1 30,5 40,5 18,4 29,2 Francija 7,5 8,3 30,2 16,9 5,8 11,1 14,8 12,4 34,3 39,5 20,0 27,1 Nemčija 12,5 9,4 19,2 10,4 7,3 12,3 19,2 17,5 31,5 32,8 16,0 23,0 Luksemburg 2,9 2,2 26,1 22,0 5,6 8,7 16,1 13,5 35,1 37,3 14,3 24,3 Nizozemska 3,6 5,1 25,9 12,6 5,2 9,1 12,0 10,3 29,9 27,3 16,2 32,0 Celinska skupina 8,3 7,7 24,9 14,8 6,7 11,8 15,7 13,7 29,8 32,5 15,8 24,6 Grčija 29,9 51,2 38,5 42,7 7,0 20,5 27,8 33,2 18,5 21,5 7,0 11,7 Ciper 25,8 39,3 40,0 37,4 6,9 20,9 31,3 34,2 18,2 19,0 13,6 20,9 Italija 10,2 11,5 26,7 22,7 5,9 18,4 45,5 54,3 18,7 25,9 10,2 12,9 Malta 29,3 33,7 24,9 29,2 5,3 19,3 25,0 23,5 30,1 26,9 9,3 15,1 Španija 9,0 16,9 25,0 24,6 6,9 21,2 20,2 21,5 12,4 18,8 13,3 15,9 Portugalska 21,5 37,3 32,8 38,0 13,0 37,1 28,9 30,7 21,3 23,5 20,0 29,4 Južnoevropska 20,1 29,2 30,9 31,3 7,4 22,6 31,0 35,3 19,8 23,0 12,1 17,0 Estonija 23,2 39,3 57,6 55,4 12,1 33,2 19,1 25,9 24,8 28,5 21,8 29,6 Latvija 39,4 63,3 61,1 50,7 17,7 38,6 24,6 23,2 21,5 22,4 25,6 35,7 Litva 39,6 61,3 58,2 56,5 19,8 45,7 32,1 37,1 23,4 31,7 10,1 13,9 Poljska 33,3 55,2 42,8 39,7 13,5 37,2 32,1 37,6 24,4 23,0 16,4 23,5 Severovzhodna 33,8 54,5 53,6 49,9 15,5 38,4 27,2 31,0 23,6 26,1 18,3 25,9 Češka 18,5 32,5 23,8 25,5 8,6 23,6 29,1 37,2 29,2 32,5 9,9 17,9 Madžarska 43,6 60,5 44,6 33,7 18,9 47,4 28,4 40,2 15,1 21,1 24,6 33,2 Slovaška 33,2 49,4 24,1 24,1 8,5 28,8 30,2 43,0 18,9 21,8 13,3 18,2 Slovenija 10,2 18,9 27,5 20,8 11,6 27,6 32,7 34,6 41,9 49,2 3,8 8,2 Srednjevzhodna 26,0 39,7 29,5 25,9 11,6 31,6 30,0 38,7 26,3 31,6 12,7 19,4 Bolgarija 51,2 84,1 52,1 51,2 15,3 36,4 26,2 31,7 21,7 28,4 18,8 29,7 Romunija 45,7 78,9 54,9 65,9 11,8 26,6 24,9 31,5 29,2 37,0 16,5 23,5 Jugovzhodna EU15 10,1 11,1 26,5 18,2 7,1 14,7 21,6 22,2 24,5 29,0 14,6 21,2 NMS12 36,5 60,3 44,1 44,3 13,2 34,1 29,0 35,6 24,7 28,1 16,4 24,0 EU 27 15,7 20,2 30,3 23,0 8,4 18,3 23,1 24,6 24,5 28,9 15,0 21,7 Opomba: Pri nekaterih državah je zaradi manjšega števila enot ocena pri nekaterih spremenljivkah (od treh do petih) manj natančna, in sicer pri Avstriji, Belgiji, Irski, Nizozemski, Švedski. EQLS 2007 Vir: Filipovič Hrast 2011. Socialna izključenoSt in Starejši 105 Kot smo omenili v uvodnem delu članka, je socialna izključenost kompleksen pojav in velja ne za eno samo področje, ampak predvideva izključevanje z raz- ličnih področij hkrati oz. kopičenje prikrajšanosti na različnih področjih. Tako avtorji (Trbanc 1996; Tsakloglou in Papadopoulos 2002) kot socialno izključene ne definirajo osebe, ki so izključene v eni od opazovanih sfer, ampak tiste, ki so izključeni na več področjih hkrati. Tu predstavljamo kot socialno izključene tiste, ki so prikrajšane na štirih izmed šestih opazovanih področij. Kot prikazuje tabela, se med državami EU 27 kaže ključni prelom med atlant- skimi, skandinavskimi in celinskimi državami ter preostalimi članicami EU 27. Deleži med splošno populacijo v atlantski, skandinavski, celinski in tudi juž- noevropski skupini ne presegajo 5 %. Podobno nizki deleži so med starejšimi, z izjemo južnoevropske skupine, kjer je ta delež 10 %. V Sloveniji je po tem krite-riju v splošni populaciji skoraj 4 % socialno izključenih, medtem ko je med starejšimi ta delež dvakrat večji. Vendar pa so ti deleži še vedno najmanjši v skupini srednjevzhodnih evropskih držav. Najvišje deleže takih, ki doživljajo kopičenje prikrajšanosti na več področjih hkrati, pa lahko znova opazimo v severovzhodnih in jugovzhodnih evropskih državah. Tabela 23: Hkratna izključenost iz najmanj štirih kazalcev (od šestih) – primerjava EU 27 Socialna izključenost (najmanj 4) % % vsi 65+ Velika Britanija 1,5 1,6 Irska 0,7 1,4 Atlantska skupina 1,2 1,5 Danska 1,1 0,0 Finska 0,7 1,0 Švedska 1,5 1,3 Skandinavska skupina 1,1 0,8 Avstrija 2,3 3,6 Belgija 4,3 4,1 Francija 2,0 1,5 Nemčija 3,3 1,7 Luksemburg 2,3 3,8 Nizozemska 1,1 1,1 Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 106 Socialna izključenost (najmanj 4) % % vsi 65+ Celinska skupina 2,6 2,4 Grčija 5,0 11,7 Italija 2,5 7,3 Ciper 4,2 11,0 Malta 4,8 9,9 Španija 1,9 4,3 Portugalska 7,4 17,1 Južnoevropska 4,1 9,9 Estonija 7,2 14,1 Latvija 14,1 22,7 Litva 12,2 25,3 Poljska 10,6 20,6 Severovzhodna 11,0 20,5 Češka 3,6 12,7 Madžarska 11,9 24,7 Slovaška 5,2 14,1 Slovenija 3,6 8,7 Srednje-vzhodna 5,9 15,1 Bolgarija 12,2 23,3 Romunija 13,4 25,9 Jugovzhodna EU15 2,5 3,6 NMS12 10,3 21,1 EU 27 4,1 6,8 Opomba: Pri atlantskih, skandinavskih, celinskih državah in Španiji so ocene deležev za socialno izključenost iz najmanj štirih sfer zaradi majhnega n (pod 10 enot) nezanesljive. Vir: Filipovič Hrast 2011. Socialna izključenoSt in Starejši 107 Analiza socialne izključenosti starejših je torej pokazala na izrazite razlike med državami Evropske unije. Predvsem lahko govorimo o dveh velikih skupinah – skupini severne in zahodne Evrope, kjer socialna izključenost starejših ni večja od tiste v splošni populaciji in kjer torej prizadene manjši delež ljudi (pod 10 %). Druga skupina je skupina južnoevropskih in vzhodnoevropskih držav (novih članic), kjer je socialna izključenost starejših velika in tudi izrazito večja kot v splošni populaciji (Filipovič Hrast 2011). Do podobnih ugotovitev je prišel Ogg (2005), ki je višjo stopnjo potencialne socialne izključenosti v državah vzhodne Evrope povezal s spremembami in postavljanjem blaginjski režimov, medtem ko pri državah južne Evrope večjo ranljivost povezuje s povečevanjem nestabilnosti v družini, ki tako ne uspe več zagotavljati dovolj visoke podpore starejšim, hkrati pa reforme socialnega sistema ne pokrivajo zadovoljivo tega primanjkljaja. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 108 nALOge ZA ŠtUdente Poiščite podatke na Statističnem uradu (www.stat.si) o stopnji tveganja revščine med starejšimi. Poiščite podatke o stopnji tveganja revščine in materialni deprivaciji v Sloveniji in drugih evropskih državah (www.eurostat.eu). Obiščite Rdeči križ, Karitas ali drugo nevladno organizacijo v vašem kraju in se pozanimajte njihovih izkušnjah revščine med starejšimi. dOdAtnO brAnje Hlebec, V. idr. 2010a. Samo da bo denar in zdravje: življenje starih revnih ljudi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Mandič, S., in Filipovič Hrast M. 2011. Blaginja pod pritiski demografskih sprememb. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Ogg, J. 2005. Social exclusion and insecurity among older Europeans: the influence of welfare regimes. Ageing and Society 25 (1): 69–90. Stropnik, N., (ur.) idr. 2010. Revščina in materialna deprivacija starejšega prebivalstva. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja. Projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006–2013« v letu 2006. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja. Glava 109 8 LiterAtUrA Literatura Alber, J., in Kohler, U. 2004. Health and care in an enlarged Europe. Dublin: European foundation for the improvement of living and working conditions. Albertini, M., Kohli M., Vogel C. 2007. Intergenerational transfers of time and money in European families: common patterns – different regimes? Journal of European social policy 17, 319. Alcock, P., idr. (ur.). 2002. The Blackwell dictionary of social policy. Oxford: Blackwell publishing. Antonucci, T. C. 1986. Measuring Social Support Networks: Hierarchical Mapping Technique. Generations 1: 10–12. Antonucci, Toni. C., James S. Jackson, in Simon Biggs 2007. Intergenerational Relations: Theory, Research in Policy. Journal of Social Issues 63 (4): 679−693. Barker, J. C. 2002. Neighbors, friends and other non-kin caregivers of community-living dependent elders. Journal of gerontology 57b (3). Bengston, V. L., in Oyama, P. S. 2007. Intergenerational Socildarity: Strengthening Economic and Social Ties. New York: United Nations Headquarters. Bengston, V. L., in Roberts, R. E. L. 1991. Intergenerational Solidarity in Aging Families: An Example of Formal Theory Construction. Journal of Marriage & Family 53 (4): 856−870. Bengtson, V., Giarrusso, R., Mabry, J. B., in Silverstein, M. 2002. Solidarity, Conflict in Ambivalence: Complementary or Competing Perspectives on Intergenerational Relationships? Journal of Marriage & Family 64 (3): 568−576. Björnberg, U. in Ekbrand, H. 2008. Financial and Practical Kin Support in Sweden: Normative Guidelines and Practice. Asistencia familiar económica y practica en Suecia. Lineamientos normativos y praxis. 39 (1): 73−95. Brennen, J. 2003. Towards a Typology of Intergenerational Relations: Continuities and Change in Families. Sociological Research Online, vol. 8, no. 2. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 110 Cavanaugh, J.C. in Withbourne, S.K. (1999.). Gerontology: An interdisciplnary Prespective. New Yor: Oxford University Press. Connidis, I. 1989. Siblings as friends in later life. American Behavioral Scientist 33: 81–93. Connidis, I. A. in McMullin, J. A. 2002. Sociological Ambivalence and Family Ties: A Critical Perspective. Journal of Marriage & Family 64 (3): 558−567. Cumming, E. in Henry, W. E. 1961. Growing Old. New York: Basic. Črnak Meglič, A. (ur.). 2005. Otroci in mladina v prehodni družbi: analiza položaja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za mladino. Maribor: Aristej. Dalstra, J. A. A., Kunst, A. E., in Mackenbach, J. P. 2006. A comparative appraisal of the relationship of education, income and housing tenure with less than good health among the elderly in Europe. Social science and medicine 62: 2046–2060. Demographics of the European Union. 2010. Dostopno prek: http://en.wikipedia. org/wiki/Demographics_of_the_European_Union (28. 2. 2006). Dwyer, M. idr. 2000. Factors affecting the ability of older people to live independently. New Zealand: Ministry of social policy. Ekstrom, M. 1994. Elderly people's experiences of housing renewal and forced relo-cation: social theories and contextual analysis in explanations of emotional experiences. Housing studies 9(3): 369–391. Esping Andersen, G. 1990. The three worlds of welfare capitalism. Princton, New Jersey: Polity press. Eurofound. 2009. Projects 2008–2009. Dostopno prek: http://www.eurofound.eu- ropa.eu/research/projects.htm (16. 2. 2011). Eurostat. 2009a. Social inclusion statistics. Dostopno na: http://epp.eurostat.ec. europa.eu/statistics_explained/index.php/Social_inclusion_statistics (16. 2. 2011). Eurostat. 2009b. Introduction. Dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/income_social_inclusion_living_conditions/introduction (16. 2. 2011). Eurostat. 2009c. Severely materially deprived persons. Dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&p code=t2020_53 (16. 2. 2011). Eurostat. 2010. Income, social inclusion, living conditions. Dostopno na: http://epp. eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/income_social_inclusion_living_condi- tions/data/main_tables (23. 12. 2010). Eurostat. 2013. Urban-rural typology. Statistics explained. European Commission. Dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/ Urban-rural_typology (12. 8. 2013). literatura 111 Evans, S. 2009. Community and ageing. Maintaining quality of life in housing with care settings. Bristol: policy press. Evers, A., in Laville, J.L. (ur.). 2004. The Third Sector in Europe. Cheltenham and Northampton: Edward Elgar. Filipovič Hrast, M. 2011. Socialna izključenost starejših. V Mandič S., in Filipovič Hrast, M. (ur): Blaginja pod pritiski demografskih sprememb. Ljubljana: FDV Filipovič Hrast, M., idr. 2005. Starejši človeki in njihova vpetost v sosedska omrežja. Družboslovne razprave 21(49/50): 205–223. Filipovič Hrast, M., in Hlebec, V. 2009. Medgeneracijska solidarnost v Sloveniji in tranzicijske spremembe. V. Tašner, I. Lesar, M. G. Antić, V. Hlebec in M. Pušnik (ur.): Brez spopada: kultur, spolov, generacij: 195–214. Ljubljana: Pedagoška fakul-teta. Filipovič Hrast, M., Kogovšek, T., in Hlebec, V. 2005. Starejši človeki in njihova vpetost v sosedska omrežja. Družboslovne razprave 21 (49/50): 205–221. Filipovič, M., in Hlebec, V. 2006. Stanovanjska oskrba in starejši. V Mandič S., in Cirman A. (ur.): Stanovanje v Sloveniji 2005. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Fingerman, K. L., Hay, E. L. in Birditt, K. S. 2004. The Best of Ties, the Worst of Ties: Close, Problematic in Ambivalent Social Relationships. Journal of Marriage & Family 66 (3): 792−808. Flaker, V., idr. 2008. Dolgotrajna oskrba: očrt potreb in odgovorov nanje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Grundy, E. 2006. Ageing and vulnerable elderly people: European perspectives. Ageing and Society 26 (2006): 105–134. Hank, K. 2007. Proximity and Contacts Between Older Parents and Their Children: A European Comparison. Journal of Marriage & Family 69 (1): 157−173. Hlebec, V. (ur). 2009. Starejši ljudje v družbi sprememb. Dialogi, letn. 10. Maribor: Aristej. Hlebec, V. 2003. Socialna omrežja starejših ljudi v Sloveniji. Družboslovne razprave 19 (43): 171–182. Hlebec, V. 2004. Socialna opora starejših ljudi v perspektivi spolov. Teorija in praksa 41 (5/6): 992–1007. Hlebec, V. 2010b. The post-socialist transition and care for older people in Slovenia. European papers on the new welfare, No. 15. Dostopno na: http://eng.newwelfare. org/2010/10/20/the-post-socialist-transition-and-care-for-older-people-in-slovenia-2/#.UdfAT03YQTY.email (22. 12. 2013). Hlebec, V. 2012. Kontekstualni dejavniki oskrbe na domu v Sloveniji. Zdravstveno varstvo 51:120–127. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 112 Hlebec, V., idr. 2010a. Samo da bo denar in zdravje: življenje starih revnih ljudi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Hlebec, V., idr. 2012. Medgeneracijska solidarnost v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Hlebec, V., in Mali, J. 2013. Tipologija razvoja institucionalne oskrbe starejših ljudi v Sloveniji. Socialno delo 52(1): 29−41. Hlebec, V., in Mandič, S. 2005. Socialna omrežja starejših v obdobju tranzicije v Sloveniji. Kakovostna starost (8): 2−16. Hojnik-Zupanc, I. 1999. Samostojnost starega človeka v družbeno-prostorskem kontekstu. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Hojnik-Zupanc, I., 1997. Uravnovešeno staranje kot izziv (post)moderne družbe. Druž boslovne razprave 13, št. 24/25, str. 49–58. Hooyman, N. R., in Kiyak, H. A. 2002. Social gerontology. Boston: Allyn and bacon. Hvalič Touzery, S. 2007a. Tukaj smo! Opazite naše delo! Pomagajte nam! Raziskava o oskrbi starega človeka v družini. Kakovostna starost 10 (2): 4–27. Hvalič Touzery, S. 2007b: Primeri inovativnih in dobrih praks pomoči onemoglim starim ljudem in njihovim oskrbovalcem v državah Evropske unije. Kakovostna starost 10 (4): 35–52. Hvalič Touzery, S. 2007c. Supporting family carers of older people inEurope − the national background report for Slovenia. Hamburg, Münster: LIT Verlag. Hvalič Touzery, S. 2009. Družinska oskrba bolnih starih družinskih članov. V Hlebec, V. (ur.): Starejši ljudje v družbi sprememb. Maribor: Aristej. Iechovich, E. 2014. Aging in place: From Theory to Practice. Antrophological note-books. 20 (1), 21–34. Igel, C., Brandt, M., Haberkern K., in Szydlik, M.. 2009. Specialization between Family and State Intergenerational Time Transfers in Western Europe. Journal of Comparative Family Studies 40 (2): 203−226. Iglič, H. 1988. Ego-centrične socialne mreže. Družboslovne razprave, 5: 82−93. Ingersoll-Dayton, B. 2001. Aging Parents Helping Adult Children: The Experience of the Sandwiched Generation. Family Relations 50 (3): 262−271. Inštitut Antona Trstenjaka. 2013. Dostopno na: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/ sozitje/projekti/5.html (19. 8. 2013). Jackson, M. R., C. S. Fischer, in L. McCallister Jones. 1977. The Dimensions of Social Support. V: C.S. Fischer (ed.) Networks and Places. Social Relations in the Urban Setting, pp. 39−58. New York: Free Press. Kane, R. L., in Kane, R. A. 2005. Long term care. V Johnson, M. L. (ur.): The Cambridge handbook of age and ageing: 638–646. Cambridge: University press. Karner, T. X. 1998. Professional caring: Homecare workers as fictive kin. Journal of aging studies 12(1): 69–82. literatura 113 Kholi, M., in Albertini M. 2008. The family as a source of support for adult children’s own family projects: European varieties. V Saraceno, C. (ur): Families, Ageing and Social policy. Intergenerational solidarity in European Welafer states. Cheltenham: Edwar Elgar publishing Inc. Kleinman, M. 2002. A European Welfare State? European Union Social Policy in Context. Houndmilles, Basingstoke, Hampshire: Palgrave. Kolarič Z., idr. 2009. Slovenski sistem blaginje v procesu postopnega spreminjanja. V Krause, N. (1999): Assessing change in social support during late life. Research on Aging 21(4): 539–569. Kolarič, Z. 1992. From socialist to post-socialist social policy. V Svetnik, I. (ur.): Social policy in Slovenia: 15–32. Avebury: Ashgate. Kolarič, Z., Črnak Meglič, A., in Vojnovič, M. 2002. Zasebne neprofitno-volonterske organizacije v mednarodni perspektivi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Kump, N., in Stanovnik, T. 2006. Vpliv pokojninske reforme na socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva. IB revija, xl (3): 4–17. Kunemund, H. 2008. Intergenerational relations within the family and the sate. Saraceno, C. (ur.): Families, Ageing and Social policy. Intergenerational solidarity in European Welafer states. Cheltenham: Edwar Elgar publishing Inc. Lah, I. 2007. Kakovost življenja mladostnikov v Evropi. Magistrsko delo. Ljubljana. Lah, I., Pahor, M., in Hlebec, V. 2008. Zdravje starejših ljudi kot element kakovosti življenja v Evropi. Obzornik zdravstvene nege 42 (2): 87–97. Larsson, K., idr. 2005. Delivering care to older people at home. V Johnson, M. L. (ur.): The Cambridge handbook of age and ageing: 630–637. Cambridge: University press. Lawton, L., Silverstein, M., in Bengston, V. 1994. Affection, Social Contact, and geographic distance between adult children and their parents. Journal of Marriage & Familiy 56 (1), 57−68. Lawton, M. P., in Nehamow, L. 1973. An ecological theory of adaptive behavior and aging. V Eisdorfer, C., in Lawton, M. P. (ur.): The Psychology of Adult Development and Aging: 657–667. Washington DC: American Psychological Association. Lee, G. R., Netzer, J. K., in Coward, R. T.. 1994. Filial Responsibility Expectations and Patterns of Intergenerational Assistance. Journal of Marriage & Family 56 (3): 559−565. Leichsenring, K. 2013. Constructing long-term care systems in Europe – theoretical considerations and examples of innovative practice. V Széman, Z. (ur.): Chal-lenges of ageing societies in the visegrad countries: Hungary, Czech Republic, Poland, Slovakia. Hungarian Budapest: Charity service of the order of Malta. Lowenstein, A. 2007. Solidarity-Conflict and Ambivalence: Testing Two Conceptual Frameworks and Their Impact on Quality of Life for Older Family Members. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 114 Journals of Gerontology Series B: Psychological Sciences & Social Sciences 62B (2): S100−S107. Lowenstein, A., Katz, R., in Gur-Yaish, N. 2007. Reciprocity in Parent–Child Exchange and Life Satisfaction among the Elderly: A Cross-National Perspective. Journal of Social Issues 63 (4): 865−883. Lüscher, K. 2002. Intergenerational Ambivalence: Further Steps in Theory and Research. Journal of Marriage & Family 64 (3): 585−593. Lüscher, K., in Pillemer, K. 1998. Intergenerational ambivalence. A new approach to the study of parent-child relations in later life. Journal of marriage and the family 60(2): 413–425. Mali, J. 2007. Vloga in pomen socialnega dela v razvoju institucionalnega varstva starih ljudi v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (doktorska disertacija). Mali, J. 2008a. Od hiralnic do domov za stare ljudi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Mali, J. 2008b. Comparison of the characteristics of homes for older people in Slovenia with Goffman’s concept of the total institution. European Journal of Social Work, 11(4): 431–443. Mali, J. 2009. Spremembe v institucionalnem varstvu starejših. V Hlebec, V. (ur.): Starejši ljudje v družbi sprememb. Dialogi 10: (95–107). Maribor: Aristej. Mali, J. 2010a. Social work in the development of institutional care for older people in Slovenia. European Journal of Social Work 13(4): 545–559. Mali, J. 2011b. Pogled z vidika skrbi za stare ljudi: pripombe k predlogu zakona o socialnovarstveni dejavnosti. Socialno delo 50: 59–62. Mali, J. 2012b. Socialno delo s starimi ljudmi in nova socialna zakonodaja. Časopis za kritiko znanosti 39 (250): 128–137. Mali, J. 2013. Dolgotrajna oskrba v Mestni občini Ljubljana. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Mandič, S. 2005. Kakovost življenja: med novimi blaginjskimi koncepti in družbenimi izzivi. Družboslovne razprave 21 (48): 111–131. Mandič, S. 2009. Medgeneracijsko zavezništvo, izmenjava virov blaginje in sodobne dileme. V: Hlebec, V. (ur.). Starejši ljudje v družbi sprememb, (Dialogi, letn. 10). Maribor: Aristej. Str. 139−151. Mandič, S. in Filipovič Hrast M. 2011. Blaginja pod pritiski demografskih sprememb. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Mandič, S. in Hlebec, V. 2005. Socialno omrežje kot okvir upravljanja s kakovostjo življenja in spremembe v Sloveniji med letoma 1987 in 2002. Družboslovne razprave 21(49/50): 263–285. Mandić, S. (ur.) 1999. Kakovost življenja: stanja in spremembe. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. literatura 115 Marsden, P. V. 1987. Core Discussion Networks of Americans. American Sociological Review, 52, 1: 122−31. MDDSZ 1997. Program razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz. gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/program_starejsi_2005.pdf (28. 12. 2013). MDDSZ. 2006. Strategija varstva starejših do leta 2010 – Solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/ mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/strategija SI starejsi.pdf (16. 7. 2010). Milavec Kapun, M. 2011. Starost in staranje. Ljubljana: Zavod IRC. Ministrstvo za zdravje; Referenčne ambulante. 2013. Dostopno na: http://www.mz. gov.si/si/mz_za_vas/zdravstveno_varstvo/referencne_ambulante/ (28. 12. 2013). Muffels, R., in Fouarge, D. 2002. Do European Welfare States Mat-ter in Explaining Social Exclusion? V R. Muffels, P. Tsakloglou in D. G. Mayes (ur.): Social Exclusion in European Welfare States. Chelten-ham: 202–232. Northhampton: Edward Elger. Muramatsu, N. in Campbell, R. T. 2002. State expenditure on home and commu- nity based services and use of formal and informal personal assistance: a multilevel analysis. Journal of health and social behavior 43(1): 107–124. Nacionalni program socialnega varstva do 2005 (2000): Ur. l. RS, št. 31/2000. Nagode, M. 2009. Organizirana pomoč za stare ljudi, ki živijo na domu: pomoč na domu in varovanje na daljavo. V: Hlebec V. (ur.). Starejši ljudje v družbi sprememb. Maribor: Aristej. Nagode, M. 2013. Socialna oskrba na domu – v in izven mreže javne službe. Strokovno srečanje Skupnosti socialnih zavodov, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inštitutom RS za socialno varstvo. Ljubljana: IRSSV. Nagode, M., idr. 2004. Delovanje in vrednotenje varovalno alarmnega sistema za starejši človeke. Kakovostna starost 7(1): 21–34. Nagode, M., in Lebar, L. 2013. Izvajanje pomoči na domu analiza stanja v letu 2012. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo. Norris, J. E., in Tindale, J. A. 1994. Among generations. The cycle of adult relationships. New York: W. H. Freeman and company. OECD. 2011. Help wanted? Providing and paying for long-term care. Dostopno na: http://www.oecd.org/els/health-systems/helpwantedprovidingandpayingforlong-termcare.htm (22. 12. 2013). Ogg, J. 2005. Social exclusion and insecurity among older Europeans: the influence of welfare regimes. Ageing and Society 25 (1): 69–90. Patsios, D., in Davey, A. 2005. Formal and informal community care of older adults. V Johnson, M. L. (ur.): The cambridge handbook of age and ageing: 597–604. Cambridge: University press. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 116 Pillemer, K., Suitor, J. J., Mock S. E., Sabir, M., Pardo, T. B., in Sechrist, J. 2007. Capturing the Complexity of Intergenerational Relations: Exploring Ambivalence within Later-Life Families. Journal of Social Issues 63 (4): 775−791. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. 2007. Ur. l. RS, št. 38/2004, 23/2006, 42/2007. Prebivalstvo. 2003. Popis 2002- Statistične informacije, št. 93. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pyke, K. D., in Bengtson, V. L. 1996. Caring More or Less: Individualistic and Collectivist Systems of Family Eldercare. Journal of Marriage & Family 58 (2): 379−392. Rakar, T., idr. 2010. Raziskava indeks civilne družbe. CIVICUS: World alliance or citi-zen participation. Republika Slovenija: Ministrstvo za javno upravo. Ramovš, J. 2003. Kakovostna starost. Socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka in SAZU. Ramovš, J., Lipar, T., in Ramovš, M. 2012. Oskrba onemoglih ljudi. Kakovostna sta rost, 15 (3): (3–32). Referenčne ambulantne družinske medicine. 2013. Dostopno na: http://www.referencna-ambulanta.si/ (28. 12. 2013). Resolucija o nacionalnemu programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020. 2013. Ur. l. RS, št. 39/2013: 4668–4680. Room, G. (ur.). 1995. Beyond the threshold. The measurments and analysis of social exclusion. Bristol: The policy press. Saraceno, C. 2008. Families, ageing and social policy. Intergenerational solidarity in Euro pean welfare states. Cheltenham: Edwar Elgar. Siegrist, J. 2000. Place, social exchange and health: proposed sociological Framework Social science and medicine 51 (2000): 1283–1293. Silverstein, M., Gans D. in Yang, F. M. 2006. Intergenerational Support to Aging Parents. The Role of Norms and Needs. Journal of Family Issues 27 (8): 1068−1084. Silverstein, M., in Bengtson, V. L. 1997. Intergenerational Solidarity and the Structure of Adult Child-Parent Relationships in American Families. American Journal of Sociology 103 (2): 429−460. Silverstein, M., Parrott, T. M., in Bengtson, V. L. 1995. Factors that Predispose Middle-Aged Sons and Daughters to Provide Social Support to Older Parents. Journal of Marriage & Family 57 (2): 465−475. Silverstein, M., Xuan, C., in Heller, K. 1996. Too Much of a Good Thing? Intergenerational Social Support and the Psychological Well-Being of Older Parents. Journal of Marriage & Family 58 (4): 970−982. Simms, M. 2004. A theory of age exclusion through closure: chronological aid to clinical need. Journal of ageing studies 18 (2004): 445–465. literatura 117 Smith, A. 2009. Ageing in urban neighbourhoods. Place attachment and social exclusion. Bristol: Policy press. Smolej, S., idr. 2008a. Analiza izvajanja pomoči na domu. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo. Smolej, S., idr. 2008b. Izvajanje pomoči na domu. Analiza stanja za obdobje januar– junij 2008. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo. Statistični urad Republike Slovenije (SURS a). 2012. Slovenske regije v številkah. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/pub/REGIJE-2012.pdf (4. 4. 2013). Statistični urad Republike Slovenije (SURS b). 2012. Slovenske občine v številkah (Puconci). Dostopno na: http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx? leto =2013&id=131 (4. 4. 2013). Strategija varstva starejših do 2010 – Solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva 2006. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/strategija_varstva_starejsih_splet_041006.pdf (29. 11. 2013). Stropnik, N., Kump, N., Filipovič Hrast, M., Hlebec, V., Vezovnik, A., in Kavčič, M . 2010. Revščina in materialna deprivacija starejšega prebivalstva: projekt v okviru Ciljnega raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije 2006–2013 v letu 2006. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja. SURS. 2007. Vzpostavitev lokalne samouprave v RS v številkah. Posebne publikacije št. 6. Ljubljana: SURS. SURS. 2010. Kazalniki dohodka in revščine, Slovenija 2009. Dostopno na: http:// www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3528 (16. 2. 2011). SURS. 2012a. Slovenske občine v številkah 2011. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno na: http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Default.aspx?leto= 2011. (10. 8. 2012). SURS. 2012b. Slovenske občine v številkah. Dostopno na: http://www.stat.si/obcinev-stevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&id=67 (22. 12. 2013). SURS. 2012c. Slovenske občine v številkah. Dostopno na: http://www.stat.si/obcinev-stevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&id=97 (22. 12. 2013). SURS. 2013a. Projekt statistike razvoja podeželja. Kakovost življenja in raznolikost gospodarskih dejavnosti na podeželju. Dostopno na: http://www.stat.si/tema_splo-sno_upravno_podezelje_predstavitev.asp#namen(28. 1. 2013). SURS. 2013b. Prebivalstvo po starosti in spolu, občine. SI-Stat podatkovni portal – Demografsko in socialno področje. Dostopno na: http://pxweb.stst.si/pxweb/ Database/Dem_soc05_prebivalstvo/10-stevilo_preb/20_05C40_prebivalstvo_ obcine/20_05C40_prebivalstvo_obcine.asp (4. 11. 2013). Szydlik, M. 2008. Intergenerational Solidarity and Conflict. Solidaridad y conflictos intergeneracionales 39 (1): 97–114. Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 118 Šadl, Z., in Hlebec, V. 2007. Emocionalna opora v omrežjih srednje in starejše generacije v časovni perspektivi. Teorija in praksa, letn. 44, št. 1/2, str. 226−253. Šircelj, M. 2009. Staranje prebivalstva v Sloveniji. V Hlebec, V (ur.): Starejši ljudje v družbi sprememb. Maribor: Aristej. Šircelj, M. 2011. Gospodinjstva kot vir blaginje. V Mandič, S. in Filipovič Hrast M. (ur.), Blaginja pod pritiski demografskih sprememb. Ljubljana: Fakulteta za družbe-ne vede. Šušteršič, O., idr. 2006. Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega. Nadgrad-nja in prilagajanje novim izzivom. Obzor Zdrav Neg 40: 247–252. Švab, A. 2001. Družina: od modernosti k postmodernosti. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Tartler, R. 1963/2009. The older person in family, community and society. Williams R. H., Tibbits C, Donohue, W. Process of ageing. Social and psychological perspectivess. London: Aldine Transactions. Timonen, V. 2008. Ageing societies: a comparative introduction. Maidenhead: McGraw-Hill: Open University Press. Trbanc, M. 1996. Social exclusion: the concept and data indicating exclusion in Slovenia. Družboslovne razprave 12 (22/23): 99–114. Tsakloglou, P., in Papadopoulos, F. 2002. Identifying Population Groups at High Risk of Social Exclusion: Evidence from the ECHP. V R. J. A Muffels, P. Tsakloglou in D. G. Mayes (ur.): Social Exclusion in European Welfare States: 135–169. Cheltenham, Northampton: Edward Elgar. Ule, M. 1994. Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. UTŽO. 2014. Univerza za tretje življenjsko obdobje. Dostopno na: http://www.uni-verzazatrejeobd-drustvo.si (19. 1. 2014). Van Gaalen, R. I., in Dykstra, P. A. 2006. Solidarity and Conflict Between Adult Children and Parents: A Latent Class Analysis. Journal of Marriage & Family 68 (4): 947−960. Vaux, A. 1988. Social Support: Theory, Research, and Intervention. New York: Praeger Publishers. Vertot, N. 2010. Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Ljubljana. SURS. Victor, C., 2005. The Social Context of Ageing: A Textbook of Gerentology. New York: Routledge. Vlemenickx, K., in Berghman, J. 2001. Social exclusion and the welfare state: an overview of conceptual issues and implications. V D. G. Mayes, J. Berghman in R. Salais (ur.): Social Exclusion and European Policy. Cheltenham, Northampton, Edward Elgar: Globalisation and Welfare. literatura 119 Wacker, R., in Roberto, K. A. 2008. Community resources for older adults. Programmes and services in an era of change. Los Angeles, London: Sage. Wellman, B. 1981. Applying Network Analysis to the study of Support. V: B. H. Gottlieb (ed.) Social Networks and Social Support, pp. 171−200. Beverly Hills: Sage Publications. Wellman, B., in Wortley, S. 1990. Different Strokes from Different Folks: Com- munity Ties and Social Support. American Journal of Sociology, 96, 3: 558−88. Wenger, C. 1994. Support networks of older people: a guide for practitioners. Centre for social policy research and development: University college of Wales. WHO. 2007. World health organization. Global age-friendly cities: A guide. Geneva: WHO Press. Wokoun, R., idr. 2010. Prospective future trends in urban–rural relationships within the territorial agenda of the EU: A critical analysis of implementation with a special focus on the example of the Czech republic. European Planning Studies 18(11): 1881–1896. Zakon o socialnem varstvu. 1992. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id =77822&part=&highlight=Zakon+o+socialnem+varstvu#!/Zakon-o-socialnem- varstvu-%28uradno-precisceno-besedilo%29-%28ZSV-UPB2%29 (5. 1. 2014). Zakon o socialnem varstvu. 1992. Ur. l. RS, 54/1992, 56/1992 popr., Ur. l. RS 42/ 1994 Odl. US: U-I-137/93-24, 1/1999-ZNIDC, 41/1999, 60/1999 Odl. US: U-I-273/98, 36/2000-ZPDZC, 54/2000-ZUOPP, 26/2001, 110/2002-ZIRD, 2/2004 (7/2004 popr.), 36/2004-UPB1, 21/2006 Odl. US: U-I-116/03-22, 105/2006, 114/2006-ZUTPG, 3/2007-UPB2 (23/2007 popr., 41/2007 popr.), 122/2007 Odl. US: U-I-11/07-45, 61/2010-ZSVarPre, 62/2010-ZUPJS, 57/ 2012. ZDUS. 2012. Zdus plus 5(6). Zveza društev upokojencev Slovenije (b.l.). 2012. Dostopno na: http://www.zdus-zveza.si (20. 8. 2012). Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 120 Glava 121 Priloga PriLOgA VPRAŠALNIK O MEDGENERACIJSKIH ODNOSIH 1. Označite vaš spol. 1. ženski 2. Moški 2. Katerega leta ste rojeni? 19 ___ 3. Kakšen je vaš trenutni zakonski stan? Izberite najustreznejši odgovor. 1. poročen/-a 2. izvenzakonska skupnost 3. Samski/-a 4. ovdovel/-a 5. ločen/-a 6. drugo (vpišite): _____________________________________________________ 4a. Koliko otrok imate? _____ 4b. Koliko vnukov imate? _____ 5. Koliko še živečih sorojencev (bratov/sester) imate? _____ Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 122 6. Kako bi opisali območje, na katerem živite? 1. Večje mesto 2. Manjše mesto 3. primestno okolje 4. Strnjeno podeželsko naselje 5. razpršeno podeželsko naselje 7. Najprej bi vas radi povprašali o tem, pri komu bi poiskali pomoč v nekaterih primerih, ko jo človek običajno potrebuje. Prosim vas, da mi poveste ime in začetnico njihovega priimka. (Anketar – V tabelo na naslednji strani sproti vpisujte imena in s križcem označite, pri katerem vprašanju/tipu opore se posamezna oseba pojavi. Posa- mezna oseba se lahko pojavi pri več vprašanjih/tipih opore. Ko pridobite vsa imena, vprašajte še po vrsti odnosa s posamezno osebo – vprašanje X7). X1. Nekaterih del v stanovanju ali na vrtu človek ne more opraviti sam. Lahko se zgodi, da potrebujete nekoga, ki vam bo pridržal lestev ali vam pomagal premakniti pohištvo. Koga bi zaprosili za pomoč? X2. Recimo, da imate gripo in bi morali nekaj dni preležati v postelji. Potrebovali bi pomoč za razna opravila v hiši, nakupe in podobno. Koga bi zaprosili za pomoč? X3. Zdaj pa si zamislite, da bi si morali sposoditi večjo vsoto denarja. Koga bi zaprosili za pomoč? X4. Recimo, da vas tarejo problemi v odnosu z možem / ženo / partnerjem, ki jih sami ne morete razrešiti. Na koga bi se obrnili za pomoč, nasvet? Tudi če niste poročeni in nimate partnerja, poskusite odgovoriti, kaj bi v takem primeru storili. PriloGa 123 X5. Kaj pa v primeru, ko bi se počutili nekoliko otožni oziroma depresivni in bi se hoteli o tem z nekom pogovoriti. Koga bi zaprosili za pomoč? X6. Recimo, da potrebujete nasvet glede kake pomembne življenjske odločitve, na primer, glede zaposlitve ali selitve v drug kraj. Koga bi zaprosili za pomoč? Ime X1 X2 X3 X4 X5 X6 X7 (odnos) Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 124 X7. V kakšni vrsti odnosa ste z osebo (npr. partner, brat, prijatelj)? 1. mož / žena / partner 2. mama 3. oče 4. hči 5. sin 6. sestra 7. brat 8. drug sorodnik iz moje družine 9. drug sorodnik iz partnerjeve družine 10. prijatelj 11. sosed 12. sodelavec v službi 13. drugo 8. Kako pogosto ste osebno v stiku z osebami, ki so vam blizu? Če imate več takih oseb (npr. več vnukov), odgovorite za tisto osebo, s katero imate največ stikov. Dnevno Tedensko Mesečno Manj pogosto Nikoli Ni take osebe A Sin 1 2 3 4 5 6 B Hči 1 2 3 4 5 6 C Vnuk/-inja 1 2 3 4 5 6 D Snaha 1 2 3 4 5 6 E Zet 1 2 3 4 5 6 F Brat ali sestra 1 2 3 4 5 6 G Drugsorodnik 1 2 3 4 5 6 H Prijatelj/-ica 1 2 3 4 5 6 I Sosed/-a 1 2 3 4 5 6 PriloGa 125 9. Kako pogosto ste po telefonu v stiku z osebami, ki so vam blizu? Če imate več takih oseb (npr. več vnukov), odgovorite za tisto osebo, s katero imate največ stikov. Dnevno Tedensko Mesečno Manj pogosto Nikoli Ni take osebe A Sin 1 2 3 4 5 6 B Hči 1 2 3 4 5 6 C Vnuk/-inja 1 2 3 4 5 6 D Snaha 1 2 3 4 5 6 E Zet 1 2 3 4 5 6 F Brat ali sestra 1 2 3 4 5 6 G Drugsorodnik 1 2 3 4 5 6 H Prijatelj/-ica 1 2 3 4 5 6 I Sosed/-a 1 2 3 4 5 6 10. Prosimo, da ocenite na lestvici: odgovarjajte za osebo (otroka, vnuka), ki vam je najbliže. Sploh ne Zelo močno Ni take osebe Ali zaupate svojemu otroku? 1 2 3 4 5 9 Ali spoštujete svojega otroka? 1 2 3 4 5 9 Ali se čutite blizu svojemu otroku? 1 2 3 4 5 9 Ali zaupate svojemu vnuku? 1 2 3 4 5 9 Ali spoštujete svojega vnuka? 1 2 3 4 5 9 Ali se čutite blizu svojemu vnuku? 1 2 3 4 5 9 Ali zaupate svojim staršem? 1 2 3 4 5 9 Ali spoštujete svoje starše? 1 2 3 4 5 9 Ali se čutite blizu svojim staršem? 1 2 3 4 5 9 Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 126 11. Prosimo, da ocenite svoje strinjanje z naslednjimi trditvami. Sploh se ne Zelo močno se strinjam strinjam Starši in odrasli otroci morajo skupaj sprejemati 1 2 3 4 5 odločitve o pomembnih življenjskih stvareh. Starši in odrasli otroci se naj pogosto družijo ob 1 2 3 4 5 različnih aktivnostih. Odrasli otroci morajo upoštevati mnenje svojih 1 2 3 4 5 staršev. Starši morajo upoštevati mnenje svojih odraslih 1 2 3 4 5 otrok. Odrasli otroci so dolžni skrbeti za svoje ostarele 1 2 3 4 5 starše. 12. Kakšen je vaš stanovanjski položaj? 1. lastnik, solastnik 2. najemnik profitnega stanovanja 3. najemnik neprofitnega stanovanja 4. najemnik službenega/kadrovskega stanovanja 5. Sem uporabnik v stanovanju sorodnikov, ne plačujem najemnine 6. drugo (vpišite): _____________________________________________________ 13. V kakšni vrsti stavbe živite? 1. Samostojna ali vrstna hiša 2. Večstanovanjska hiša 3. blok z do 4 nadstropji 4. blok s 5 ali več nadstropji 5. drugo (vpišite): _________________________________________________ 14. Kakšen je tip vašega gospodinjstva (s kom živite)? 1. Samsko/enočlansko (živim sam/-a) 2. par brez otrok (živim s partnerjem/-ko) 3. par brez otrok, partner/-ka živi v institucionalnem varstvu starejših 4. par z otroki (živiva z otroki) 5. Z drugimi ljudmi (vpišite): ____________________________________________ PriloGa 127 15. Vključno z vami je v vašem gospodinjstvu __________ (število) oseb. 16. Kakšna je vaša izobrazba? 0. brez šolske izobrazbe 1. nepopolna osnovnošolska izobrazba 2. osnovnošolska izobrazba 3. nižja ali srednja poklicna izobrazba 4. Srednja strokovna izobrazba 5. Srednja splošna izobrazba 6. Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba 7. Visokošolska strokovna izobrazba 8. Visokošolska univerzitetna izobrazba 9. Specializacija, magisterij, doktorat 17. Kako je z dohodki v vašem gospodinjstvu? Kateri od naslednjih opisov jim najbolj ustreza? 1. S sedanjimi dohodki se lahko brez težav preživljamo 2. S sedanjimi dohodki ravno še shajamo 3. S sedanjimi dohodki se le težko preživljamo 4. S sedanjimi dohodki se izredno težko preživljamo 5. ne vem 18. Kakšen je skupni mesečni neto dohodek vašega celotnega gospodinjstva? Seštejte dohodke iz vseh virov. Če ne veste natančno, izberite približni odgovor. 1. do 500 € 2. od 500 do 750 € 3. od 750 do 1.000 € 4. od 1.000 do 1.250 € 5. od 1.250 do 1.500 € 6. od 1.500 do 2.000 € 7. od 2.000 do 2.500 € 8. od 2.500 do 3.000 € 9. nad 3.000 € 10. ne vem Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 128 129 Stvarno in imensko kazalo StvArnO in iMenSKO KAZALO A družina 6, 7, 10, 11, 12, 16, 25, 30, Albertini, M. 45, 74, 75, 84, 94, 31, 32, 33, 35, 36, 37, 40, 41, 109, 113 43–48, 54, 55, 56, 58, 59, 60–64, ambivalentnost 55, 76, 78, 81, 82, 68, 71, 73–80, 82, 83, 85, 94, 95, 83, 84 96, 97, 101, 107, 112, 115, 124 Antonucci, T. C. 61, 62, 80, 109 družinski oskrbovalci 33, 54, 56 avtonomija 27, 63, 98 država blaginje 6, 29, 30, 31, 34, 45, 73, 74, 78, 97 BBengston, V. L. 45, 54, 55, 73, 75, E 76, 77, 78, 79, 80, 81, 84, 87, emancipacija 83 90, 109, 113 emocionalna solidarnost 77, 78, biološka starost 13, 14 81, 90 blaginja 6, 29, 30, 31, 32, 34, 45, Esping, Andersen, G. 29, 30, 38, 73, 74, 78, 80, 96, 97, 98, 101, 110 113, 114, 118 Evropska unija 9, 74, 96, 100, 101, 107, 112 Ccena 50 F civilna družba 30, 31, 33, 52 Filipovič Hrast, M. 6, 39, 48, 57, 71, 95, 97, 101, 104, 106, 107, 108, D 111, 114, 117, 118 demografske spremembe 6–10, 63, Flaker, V. 40, 58, 111 84, 97, 108, 111, 114, 118 formalni oskrbovalci 40, 42, 43, 44, dolgotrajna oskrba 37, 40, 48, 54, 45, 46, 47, 52, 54 58, 65, 74, 97, 111, 114 funkcionalna solidarnost 76, 77, 78, dom za stare ljudi 33, 36, 40, 47, 48, 87, 92, 93 50, 54, 58, 114 dostava hrane na dom 48 H dostopnost 34, 50, 63, 96, 97 hipoteza izrivanja 45 društva 32, 39, 52, 53, 119 hipoteza vrivanja 45 družbenokulturna starost 13, 14 hiralnica 58, 114 Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 130 Hlebec, V. 6, 17, 34, 38, 47, 48, 50, neformalni oskrbovalci 40, 42, 43, 55, 59, 60, 66, 68, 69, 71, 73, 85, 44, 46, 47, 52, 54, 56 87, 88, 90, 91, 94, 95, 96, 97, 98, normativna solidarnost 76, 77, 80 99, 100, 103, 108, 111, 112, 113, 114, 115, 117, 118 O Hojnik Zupanc, I. 14, 40 omrežja socialne opore 54, 55, Hvalič Touzery, S. 33, 43, 51, 52, 60–62, 64–67, 69, 70, 71, 84, 86 54, 56, 58, 112 P I Pahor, M. 59, 100, 113 Iechovich, E. 39, 112 patronažna nega 33, 51, 118 institucionalna oskrba 40, 42, 47, patronažna služba 51 48, 49, 77, 112 pomoč na domu 33, 36, 39, 40, 43, 48, 50, 51, 56, 115, 117 K predsodki 26, 27, 28 Kholi, M. 45, 113 profesionalizacija 42 koeficient starostne odvisnosti 8, 9 prostočasne dejavnosti 52 Kolarič, Z. 30, 31, 32, 34, 38, 47, psihološka starost 13 97, 113 konflikt 55, 60, 77, 81, 82, 84 R konsenzualna solidarnost 76, 77, 78 Ramovš, J. 14, 33, 40, 51, 52, 54, kritična teorija 20, 25 57, 116 revščina 6, 34, 95, 96, 98, 99, 100, M 101, 102, 108, 117 Mali, J. 40, 48, 49, 58, 112, 114 Roberts, R. E. L. 54, 55, 75, 76, Mandič, S. 6, 32, 60, 74, 97, 108, 77, 87, 90, 94, 109 111, 112, 114, 118 ruralno 71 materialna prikrajšanost 96, 98, 99, 102 S medgeneracijska solidarnost 6, 10, Saraceno, C. 45, 74, 84, 113, 116 12, 31, 34, 54, 55, 73, 74, 75, 76, skupnost 5, 6, 31, 35, 36, 39, 40, 77, 78, 79, 80, 81, 84, 85, 87, 90, 41, 42, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 91, 94, 111, 112 53, 54, 56, 57, 64, 65, 95, 96, 97, medosebni odnosi 5, 97, 102, 103, 121 104 skupnostna oskrba 39, 40, 44, 51 socialna izključenost 5, 34, 36, 95, N 96, 97, 98, 100, 101, 105, 106, Nagode, M. 47, 50, 71, 115 111 Stvarno in imenSko kazalo 131 socialna omrežja 47, 59, 60, 61, T 62, 63, 64, 71, 98, 100, 111, teorija aktivnosti 20, 23 112 teorija interesnih skupin 20, 21 socialna oskrba na domu 33, 34, 35, teorija izmenjave 20, 22 36, 39, 40, 43, 44, 47, 48, 49, 50, teorija kontinuitete 20, 23 111, 115 teorija modernizacije 20 socialna politika 30 teorija staranja 6, 19, 25, 41 socialno delo 5, 49, 47, 50, 58, 111, teorija umika 20, 24 114 teorija vlog 20, 22 socialno varstvo 31, 34, 35, 37, Timonen, V. 39, 40, 42, 43, 52, 38, 47, 48, 50, 75, 115, 116, 56, 58, 118 117 tranzicija 22, 25, 31, 32, 47, 51, solidarnost 111, 112 emocionalna 76, 80, 90, 92 funkcionalna 76, 78, 87, 92, 93 U interakcijska 76 ujetništvo 83 konsenzualna 76, 77, 78 Ule, M. 26, 27, 28, 118 normativna 76, 77, 80 uporabnik 36, 40, 42, 49, 50, 126 strukturna 76, 78, 90, 91, 93 urbano 70, 71 sorodniki 56, 57, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 124 V sosedi 24, 41, 42, 43, 44, 54, 56, varovana stanovanja 47 57, 59, 62, 63, 64, 65, 66, 67, varovanje na daljavo 47, 115 69, 70 Vaux, A. 65, 118 storitve 29, 30, 31, 32, 33, 34, Vogel, C. 94, 109 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, W 51, 52, 53, 56, 58, 80, 96, 97, Wenger, G. C. 56, 57, 64, 65, 67, 98, 100, 103 71, 98, 119 Stropnik, N. 98, 99, 108, 117 strukturalizem 20 Zzakon o dolgotrajni oskrbi 37 Š zdravstvena nega 48, 49, 51, 113, Šircelj, M. 7, 8, 10, 11, 17, 118 118 Staranje PrebivalStva: oSkrba, blaGinja in SolidarnoSt 132 STARANJE PREBIVALSTVA: OSKRBA, BLAGINJA IN SOLIDARNOST STVA Maša Filipovič Hrast VAL Valentina Hlebec STARANJE PREBI Staranje prebivalstva_Ovitek_osnutek_20150814.indd 1 17. 08. 15 10.51