štOre
ora
LETO 1	ŠTORSKI ŽELEZ/R
štev 1	TEHNIČNA PRILOGA
Uredniški odbor:
Odgovorni urednik Janez Barbarič, dipl. ing. met.
Peter Knez, dipl. ing. met. Vlado Maganja, met. tehn. Zoran Tratnik, dipl. ing. met. Jože Urbančič, dipl. ing. met.
m dalj časa je bilo v našem podjetju predvsem med tehničnim Kadrom čutiti potrebo po lastnem strokovnem glasilu. Poskus, da bi to željo realizirali, je bil Informator, kot sestavni del štorskega železarja. Zaradi omejenega prostora, ki ga je časopis nudil Informatorju, ni bilo mogoče v primerni Obliki priobčevati daljših strokovnih, člankov, razen tega tudi strokovni članki niso bili zanimivi za vse člane kolektiva in so nesmotrno jemali prostor ostalim prispevkom.
Na pobudo uprave podjetja je prevzelo pokroviteljstvo nad Tehnično prilogo Društvo inženirjev in tehnikov in mu dalo današnjo obliko in smoter.
■ Namen revije je, da bi seznanjala naš tehnični kader z novostmi in napredkom proizvodnje, objavljala bo rezultate lastnih ih važnejših tujih raziskav s področja dela Železarne štore. Revija naj bi služila za afirmacijo našega podjetja in strokovnjakov; obenem hi bila tudi posrednik uspehov in dosežkov med nami in našimi odjemalci.
Pretežno bomo objavljali originalne strokovne članke, deloma pa tudi izvlečke iz tuje literature, ki so zanimivi za našo dejavnost.
Uredniški odbor Vabi k sodelovanju vse člane kolektiva, saj so izkušnje, ki jih je pri svojem delu dosegel marsikateri, pri nas še premalo poznane, vendar pa za podjetje in našo stroko dragocene in bi bilo škoda, da gredo v pozabo. '
Zavedamo se, da je tiskanje take revije zelo drago in bo precej bremenilo podjetje, ki je sredi rekonstrukcije, zato se zahvaljujemo vsem, predvsem pa samoupravnim organom, ki so kljub vsemu razumeli potrebo po tovrstnem glasilu in omogočili njegov nastanek.
Uredniški odbor
VSEBINA :
Zoran TRATNIK:
Osnovna razdelitev trdote in uporaba nodularnih valjev ....	3
Vlado MAGANJA:
Določitev stvarne lastne cene ulitkom .................11
Alojz ŠTURBEJ:
O napakah pri določanju oligoelementov . . . ............ 13
Branko MLAČ:
Izdelava nodularne litine z domačim grodljem .	.	.	.	.	.	.	15
Matija ŽUMER:
O organizaciji proizvodnje valjev I. . . . . .	.	.	.	.	.	.	17
Metalografski laboratorij železarne štore:
Varjenje sive in nodularne litine . . ............ 19
Zoran TRATNIK:
Nodularna litina — lastnosti in obdelava . . . . . .... 22 Novosti strokovne knjižnice . . . . . ...	.	.	.	.	.	.	32
ZORAN TRATNIK, dipl. inž. metalurgije:
Osnovna razdelitev trdote in uporaba nodularnih valjev
Nodularna ilitina je pokazala v zadnjih letih vrsto izrednih lastnosti in se uveljavila kot -zelo dober in sodoben material za valjamiška valje. Posebno cenjena lastnost nodularne litine je njena odpornost proti obrabi hkrati z visoko trdnost joj ki ne zaostaja mnogo za sličnimi materiali iz jekla. - :
TRDOTE IN STRUKTURA NODULARNIH VALJEV
Pri odpornosti valjarniskih taljpv proti obrabi površine in kalibrov igra najvažnejšo vlogo trdota nodularnih valjev. Trdoto valjev določa predvsem njihova struktura: r
, a) količina in 'oblika grafita b) količina prostega cementita (šhka št. 1 in 2.} eli značaj osnovne strukture ■	•
Količina grafita in količina cementita si delujeta nasprotno: čim več je grafita, tem/manj je cementita in obratno. Grafit'trdoto znižuje, cernenti! jo zvišuje, vendar je vpliv grafita na znižanje trdote pri nodu-larni litini manjši kot vpliv eemetìtìta , na; zvišanje trdoto. Vpliv lističastega grafita na znižanje trdote je mnogo večji kot vpliv nodularnega grafita.
Délna neuspelost nodularne litine (pojav manjše količine enakomerno razdeljenega lističastega grafita) bistveno no škoduje valju, če je količina in razporeditev lističastega grafita takšna, da na prelomu valja ni opaziti sivih mest. j/;
Siva ideista v prelomu oziroma sploh siv prelom pomeni neuspelo litino z lističast-im grafitom, ki močno zniža trdoto in tudi odpornost valjev proti
obrabi. Siv prelom oziroma lističast grafit ne šte^ jemo več za nodularno litino, valje imamo že za slabe. Na sliki št.' 3 só prikazane: tri vrste litine:
a)	uspela nodularna litina
b)	delno uspela nodularna litina ,
c)	neuspela nodularna litina
... Na trdoto valjev vpliva tudi značaj osnovno strukture oziroma značaj/■ strukture primarnih kristalov: količina ferita,.prelita,.baihita in martenzita. Avstonit srečamo pri teh valjih redko' in še ta se pri valjanju
Slika 1: Diagram trdote za litino s 3,4 % C v odvisnosti od belo strjene strukture
Slika št. 2: Metalografski posnetki strukture valjev:
a)	bele strukture
b)	mclirane nodularne strukture c ) strukture brez cementita
Slika 3: Metalografski posnetki uspelosti nodularne litine
^ ‘/oC
Slika 4: Diagram naraščanja trdote v odvisnosti od količine cementita, oziroma % G
spremeni v martenzit. Cementit prav tako štejemo v osnovno strukturo, vendar smo ga obravnavali z: grafitom.
Vpliv količine cementita (% C) in značaj strukture primarnih kristalov vidimo z diagrama na sliki št. 4.
Cementit ima višjo trdoto kot martenzit,f/ža.to je vpliv cementita na trdoto pomembnejši.; Ker .dosežemo povišanje trdote primarnih kristalov z legira-njem (Ni!), je povišanje trdote s pomočjo večje koli-
čine cementita tudi cenejše, vendar zvišuje krhkost valjev in povečuje nagnjenost k pokanju, zato je izkoriščanje cementita omejeno in ne smemo prekoračiti določene količine. Cementit prav tako znižuje količino grafita v strukturi, grafit pa je nujno potreben za posebne lastnosti, ki jih ima zaradi grafita šiva in nodularna ilitina. Dodatno povišanje trdote dosežemo. zato š tršo osnovno : strukturo oziroma,- | tršo strukturo primarnih kristalov. Vpliv . cementita in osnovne strukture (primarnih kristalov), se superpo-nirata in dobimo trdote tudi nad 500 HB.
Posebne lastnosti sive in modularne litine, ki jih litini imata zaradi grafita, so: odpornost proti »toplotnim udarom«, znižanje modula elastičnosti, zvišanje dušilnosti, »mazanje« pri drsenju itd.
Količino cementita v tehnologiji proizvodnje valjev reguliramo s podhiajevanjem litine; čim večja je podhladitev, tem bolj se^litina, strdi belo, več ima prostega cementita. Podhladitev litine pa dosežemo na dva načina:
a) s hitrostjo ohlajevanja: vlivanje na golo ko-kilo, na premaz, na peščeno oblogo (slike šk 5
-5* Trt
Slika 5: Diagram hitrosti strjevanja v odvisnosti od časa ( yt) za vlivanje na kokilo in za vlivanje na pesek
to&äa
Slika 6: Diagram padca temperature
a)	pri vlivanju na pesek,
b)	pri vlivanju na kokilo
in 6). Pri ohlajanju igra bistveno vlogo tudi velikost, predvsem premer valjèv (slika št. 7): b) s primerno kemično sestavo oziroma legira-njem. Najvažnejši element, ki vpliva na pod-hlaijenje oziroma na sivo strjevanje, je Si; pri nodularni litini še Mg in modificiranje litine
Slika 7: Diagram padca trdote v trupu valja za dve različni vrsti litine pri vlivanju na kokilo in na peščeno oblogo
pred vlivanjem. Od legirnih elementov imata močan vpliv na podhladitev .Cr in Mo.
- Če smo podhladitev izzvali s hitrejšim ohlajanjem (vlivanje na golo 'kbkiloj, je površinska trdota višja in padec tndpte^proti globini valja hiter. Če smo podhladitev izzvali z značajem taline (nizek Si, legiranje), je padec trdote v vsakem primeru počasnejši in vpliv hitrosti ohlajanja je manjši (slika št. 8).
' Na sh'ki št. ;7 so. prikazani diagrami padca trdote v trupu valjev za dve vrsti litine: I litina z nižjo sposobnostjo podhladitve in II — litina z višjo.: sposobnostjo podhladitve. Potek trdot nam kaže vpliv vlivanja na golo kokilo in na kokilo s peščeno oblogo.
Slika 8: Diagram padca trdote v trupu valja za legi-rano in nelegirano nodularno litino. Pri nelegirani nodularni litini sta dva diagrama: za valj 0 300 mm in ža valj 0 600 mm
Slika 9: Vpliv količine Ni na trdoto bele plasti
Slika 10: TTT diagram za nodularno litino, legirano z Ni in Mo
a)
b)
Slika 11: Metalografskia posnetka trdih riodularnih valjev
a)	s perlitnimi primarnimi
kristali in
b)	z acikularnimi primar-
nimi kristali
Značaj osnovne strukture (— primarnih kristalov) reguliramo z legiramjem in z naknadno termično obdelavo. Na značaj strukture primarnih kristalov sorazmerno malo vpliva ohlajanje valjev v kokili. Glavni legirni elementi, ki vplivajo na osnovno strukturo in primarne kristale, so: Ni, Mo in Mn.
Na sliki št. 9 je prikazan vpliv količine Ni na trdoto bele plasti. Na sliki št. 10 vidimo TTT-diagram za nodularno litino, legirano s 4,2 % Ni in 0,8 % Mo.
Na sliki št. 11 vidimo, razliko osnovne strukture navadnega in legiranega nodularnega valja (ž »igličasto« - »acikularno« strukturo).
Z zvišanjem trdote pade žilavost materiala in odpornost proti udarcem. Trša nodularha litina je sicer odpornejša proti obrabi, vendar njena odpornost proti zlomom pade. Posebno velja to za zvišanje trdote na račun večje količine cementifa. Seveda ima lahko valjčni material večjo odpornost proti .zlomom, če ;to trdoto povzroči trša (bainitna) osnovna struk - tura (— primarnih kristalov), nasproti valjem s sicer nižjo trdoto, vendar z večjo količino prostega cementita. Za žilavo in proti udarcem in zlomom odporno strukturo 'štejemo perlitno-f©ritno oziroma peritolo, s krogličastim grafitom. Odpornost proti zlomom se zmanjša pri trustitno-martenzitni osnovi in krog-ličasto grafitni strukturi. Zniža sé prav tako pri oe-mentitno-martenzitni strukturi in brogličastem grafitu.
RAZDELITEV NODULARNIH VALJEV:
Razlikujemo dva tipa nodulamih valjev:
a)	trdi nodulami valji
b)	poltrdi nodularni. valji
too
too
/09
oéoai to to to /o io 'o*
-	r ffnaath<D rot/o.
Slika 12: Diagrama padcev trdote v trupu valja za modularne valje in za valje z lističastim grafitom
trottino roji,
lili jgjf y/,
Slika 13: Diagram padcev trdot za trde in poltrde nodularne valje
Slika 14: Fotografska posnetka razpokane površine pri valju iz grafitne jeklene litine in pri valju iz legi-rane jeklene litine
njim bainitom) ima visoke mehanske lastnosti in visoko žilavost <220 HB, trdnost (40—50 kg/mm2). Na takšnih profitnih ogrodjih uporabljajo še vedno jeklene valje, vendar jih danes že uspešno, zamenjujejo z nodularnimi. Jekleni valji imajo nekoliko višjo žila-
■«* H


Slika 16: Diagram padca trdote — primer plitvih kalibrov
Slika 15: Diagram območja trdnosti (in trdote) in raz-težka za jekleno in nođulamo litino
Trdi valji imajo na površini visoko trdoto, ki sorazmerno hitro pada proti sredini valja; sredina trdih nodularnih valjev je mehka in žilava, čeprav, se po poteku trdot lahko približno dotoči; trda plast,; menimo, da nodulami valji nimajo izrazito, bele plasti' Tudi prehod na mehkejše, žilavo jedro je počasnejši kot pri navadnih trdih vafljih z lističastim grafitom.
Slika št. 12 prikazuje potek trdot trdih nodularnih valjev in trdih valjev z lističastim grafitom.
Poltrdi nodulami. valji imajo nižjo | površinsko trdoto, kipa le polagoma pada proti sredini valja. (Podobno kot pri poltrdih valjih iz litine z lističastim grafitom.) Sredina poltrdih valjev je le nekoliko mehkejša od njihove .delovne površine,- v večini primerov imajo nekoliko tršo strukturo’ jedra ‘kot je pri trdih nodularnih valjih. Razliko med . trdimi in poltrdimi nodularnimi valji vidimo iz slike št. 13.
Območje poltrdih valjev lahko sega zelo visoko, posebno pri visokolegiranih nodularnih valjih.
Uporabnost nodularnih ' valjev na posameznih progah ^oziroma ogrodjih določata dva činitelja: , a) pritiski v ogrodju h) globine kalibrov.
Pri ogrodjih z visokimi pritiski in globokimi kalibri nam trdoto valjev omejuje nagnjenost valjev k zlomom. Perlitna in perlitno-feritna (ali litina z zgor-
Pot*aL
va^i
%
Slika 17: Diagram padca trdote — primer globokih kalibrov
vost in druge mehanske lastnosti, vendar so nodu-lami šalji nekoliko trši, razen tega pa grafit ugodno vpliva na obrabo. Tako imamo že vrsto primerov, da so bili noduilami valji boljši od jeklenih in da je bila njihova uporaba upravičena kljub nekoliko višji ceni.
Na Sliki št. 14 vidimo vpliv grafita na kvaliteto površine (oziroma obrabo) valja, na sliki št. 15 je diagram območja trdot za jeklene in nodularne valje iste vrste.
Ogrodja z manjšimi in srednjimi pritiski in globokimi kalibri imajo poltrde nodularne valje. srednjih trdot. Trdota valjev je omejena z nevarnostjo zlomov ali krušenja kalibrov. Trdote se gibljejo do 330 HB na račun prostega cementita in do 400 HB na račun cementita in bainita. Nodulami valji višjih trdot (posebno na račun cementita) imajo že pri vlivanju močne notranje napetosti ih so nagnjeni k pokanju. Nodularni valji slabše prevajajo toploto in jih moramo intenzivno hladiti.
Pri valjih s plitvimi kalibri so površinske trdote višje, na teh ogrodjih lahko uporabljamo trde nodu-lame valje. Trdota valjev hitro pada in imajo sredino žilavo.,- To so navadno valji manjših dimenzij.
Na slikah št. 16 in 17 je prikazana uporabnost valjev glede na globino kalibrov. V prvem:, primeru ■—■ slika št. 16 — (plitvi kalibri) smo v globini kalibra pri trdih nodulamih valjih pridobili na trdoti, medtem ko smo v drugem primeru — slika št. 17 -11 (globoki kalibri) v globini (kalibra pridobili pri poltrdih nodularriih valjih.
Slika 18: Diagram padca trdote za trde nodularne valje in za dvoslojne nodularne valje
VRSTE NODULARNIH VALJEV, KI JIH PROIZVAJA ŽELEZARNA ŠTORE:
Oznaka	Naziv	: Struktura	Trdota površine HB	Bela plast ^ mm	Hlajenje’	v Uporaba -
KGR-N-PT	specialni poltrdi	perlitna z nodul, grafitom; z ali brez prostega cementita	220—360	nima	močno	na predprogah, namesto jeklenih valjev
KGRhN-T	specialni trdi	p sriitno-c ement : tna z nodul. grafitom	340—440	nima	močno	■■za. drobne profile, za valjanje gredic na univer. progah
KGR-L-PT	Specialni poltrdi legirani !	-acäkuiarna z nodul, grafitom; z ali brez prostc-j ga cementita	275—400	nima	močno	-isto kot pri »KGR-N-PT«, :z večjo odpornostjo prati obrabi in zlomom
KGR-L-T	specialni trdi. ■(legirani	acikularna-s prostim ce-mentitom in nodul. grafitom	400—450	nima.	močno	isto kot pri »KGR-N-T«, z večjo odpornostjo prati obrabi in zlomom
KGR-PL	specialni , za pločevino	perliitno cementitna ha .površini;: sredina nodul. grafit in peilit	380—480	nima	močno	za valjanje pločevine na trio ogrodjih
KGR-PL-D	Specialni za pločevino dvoslojni	trda plast. perlitno cementitna; sredina nodul. grafit in perht-ferit	380—480	110—30	nima ■JU	ža valjanje pločevine brez hlajenja
KGR-K	1 specialni kaljeni	nodularm grafit in mar-tenzit • • ' ... ■	45Ò—650	nima	nima |	, reducirni valji za oblikovanje šivnih cevi
Zadnjo Skupino nodularnih valjev predstavljajo valji za valjanje pločevine. Zahteve teh ogrodij so: sorazmerno visoki pritiski, visoke površinske trdote in odpornost proti luščenju (L. trio). Nehlajeni valji za vroče valjane tanke pločevine morajo razen omenjenih lastnosti prenašati še visoke termične napetosti. Za zahteve valjanja na L. triu dobro ustrezajo trdi nodulamd valji, odliti na golo kokilo. Luščenje se pri teh valjih ne pojavlja, ker nimajo izrazite bele plasti, že pri sami-površini valja se pojavljajo drobne nodule grafita. Čeprav uporabljamo L. trio kot predogrodje za valjanje tanke pločevine, menijo 'livarji valjev, da zelo drobni izločki nodulamega grafita ne morejo škodovati niti na končnem valjanju pločevine. Sredina teh valjev je trdna in žilava.
Za nehlajeno valjanje vroče pločevine uporabljajo danes — posebno na vzhodu — dvoslojne nodulame valje. Prva litina, z visoko sposobnostjo podhlajanja — tvori pri odlivanju na golo kokilo čisto trdo belo plast, ki jo lahko poljubno izbiramo (10—30 mm).
Le pri teh valjih je bela plast izrazita in jo lahko mérimo. Sredino valja odlivamo iz druge, mehkejše litine. Potek trdot im razlike hied zadnjima vrstama valjev so razvidne iz 'diagrama na sliki št. 18.
Uporaba nodulamih valjev se danes širi tudi na modeme valjarhiške proge:
—	za valjanje širokih trakov (»HOT STRIP MILL«) uporabljajo deloma visokolegirane trde nodulame valje,
Vmesna ('»INTERMEDIATE STANDS«), včasih .tudi končna ogrodja,
—	na .reducirnem ogrodju za oblikovanje cevi uporabljajo kaljene nodulame valje s površinskimi trdotami okrog 600 HB,
—	za podporne valje na kvar to ogrodjih, za hladno valjanje aluminija, bakra itd., tam, kjer so delovni valji zelo trdi in pride do izraza tudi olbraba podpornih valjev, j
Določitev stvarne lastne cene ulitkom
Hačno predračunsko določanje stvarne . lastne cene ulitku zahteva urejen sistem evidentiranja stroškov. Za naše razmere je to še posebej zahtevno, ker je proizvodnja pestra ne samo po/vrstah ulitkov, po teži, kvaliteti in stopnji kompliciranosti, smo pa tudi nosilec' stroškov,: ki nastajajo izven obrata.
Iz 'podatkov- finančno knjigovodske Službe je mogoče videti zaključke za določeno poslovno obdobje, lahko ugotovimo materialno-finančne rezultate podjetja, enote ali . vrste proizvoda v splošnem ne pa za posamezna naročila ali celo vrsto ulitkov. Iz teh pregledov. lahko ugotovimo le splošne (vzroke za uspeh ali neuspeh poslovanja. Taki pregledi imajo namen, da dobimo splošno sliko, kar pa je za livarno 'odločno premalo. Popolnoma nas lahko taki pregledi zadovoljijo pri unificirani proizvodnji ali pa livarno, ki proizvaja le -nekaj vrst ulitkov.: Naša livarna ima na programu skozi vse leto več kot .tisoč vrst različnih ulitkoy.
Določanje cene na osnovi povprečnih rezultatov za določeno obdobje pomeni, imeti pretirane izgube in dobičke pri posameznih naročilih. Iz takih knjigovodskih prikazov ni mogočo detajlno razbrati tehničnega napredka in njegovega vpliva na znižanje proizvodnih stroškov.
Te ugotovitve so bile podlaga, da smo ’ pričeli s predračunavanjem posameznih ulitkov po sistemu tako, da smo uporabili Splošne finančno-knjigovodske podatke. V predračunu so upoštevana feie stroški:
, — vložek in stroški pretaljevanja
—	energija
—	pomožni materiali
—	izdelavne plače ffig^obratovna režija
~ fiksni stroški
—	stroški obdelave
; Stroške smo delili v dve skupini iri jih imenovali direktne dn indirektne. Direktni stroški so tisti, ki jih lahko vnaprej določimo za vsak posamezen ulitek, in sicer:
—	vložek — izkoristek
—	izdelavne ure — - norma, ■ ■.
■ 'išM st roški izdelave modela
—	stroški mehanske obdelave
—	stroški termične obdelave
Indirektni stroški so tisti, katerih višino določimo iz splošnih finančno knjigovodskih podatkov, proizvode. pa bremenimo v odvisnosti od ištčvMa izdelavnih ur ali fizične teže. ,
'NaJš dnevni proizvodni ' program zajema .ulitke težke od enega kilograma pa tudi več kot pet ton surove teže. Med razlogi, ki govore v prid individualnim predračunom,, je tudi poslovni red, Saj moramo kupcu na njegovo zahtevo predložiti predračun stroškov.
Danes občutijo livarno sive litine močno zaostritev konkurence, proizvodni riziko se glede na vse večje kvalitetne zahteve veča. Podlaga za uspešno izdelavo predkalkuiaclj bo tehnične norme in na osnovi teh bomo laže ugotavljali in določali zmogljivosti Zaključeno naročilo mora vsebovati razen predračunskih vrednosti tudi realizirane.
V našem primeru smo 'Vzeli ‘ za osnovno merilo, storilnost., tj. fond formarskih produktivnih ur. Z naraščanjem norma ur raste proizvodnja.. Odklone v produktivnosti v negativnem smislu,.'ki bi eventualno, nastali, lahko vidimo oh zaključku vsakega meseca. Evidenca sentimenta po teži in mesečni zaključki omogočajo popravek osnovne vrednosti indirektnih stroškov.
Spodnja tabela prikazuje delitev stroškov po odvisnosti:
Stroški proporc, izid. uram	Stroški proporc: fiz. teži
--- izdelavne plače	—• amortiz. osn. sredstev
— pomožni material	— zavarovanje
— energija	— obresti na obr. sredstva
— popravila	— upr. prod. režija .
j#- invest, vzdrževanje	—	obresti na osn. sredstva —	obratovnä režija
■ Zanimivo je vedeti, kakšen je delež .stroškov v '.strukturi kalkulacije.-V naslednji tabeli je primer za-strojno litiho s 75% izkoristkom, za dobo enega leta.
m
Strošek	Vrsta stroška	%
Vložek + stroški taljenja —		
— odgor + povratni material	direktni	38,3
ferolegure	direktni	3,4
pomožni material	indirektni	7,5
obdelava	direktni	5,5
energija	indirektni	3,8
plače	direktni	12,5
obratovna režija	direkt.-indirekt.	15,4
Upravno prod. režija,		
obr. obr. sredstev,		
invesfic. vzdrževanje,		
amortizacija itd.	indirektni	13,6
Lastna cena		100
Pregled v zgornji tabeli nam praktično ne		pove
mnogo, ker je udeležba po pozicijah niže vložka zelo		
različna pri posameznih ulitkih,	zlasti na direktnih	
stroških.		
Kakšen je porast cene glede na procent		izko-
ristka, za kvaliteto SL 18, na	podlagi povprečnih	
izračunov za dobo enega leta,	prikazuje tabela:	
Izkoristek % .	Indeks porasta cene	
talina	100	
90	105	
80	112	
70	122	
60	136	
50	153	
40	180	
30	223	
20	310	
Iz gornjih pregledov lahko ugotovimo, da je zelo zmotno mišljenje, da glavni del izgub v livarni izhaja iz slabih izkoristkov, visokih cen vložka in stroškov taljenja, temveč je največje zlo izmeček, če primerjamo izgube zaradi direktnega izmečka s tistimi zaradi slabega izkoristka, ugotavljamo, da. znašajo te približno 70 % stvarne lastne cene, medtem ko pa s slabo tehnologijo dosežemo npr. le 50% namesto 80% izkoristek, s tem izgubimo 15 % od vrednosti stvarne lastne cene. To seveda ne pomeni, da ,gre podcenjevati pripravo tehnologije za dosego čim boljšega izkoristka, kajti tudi Slaba tehnološka priprava je lahko kaj pogosto vzrok za izmeček.
Tehnološka disciplina lahko največ pripomore k preprečitvi-in zmanjšanju izmečka. Najpogostnejši vzroki, za izmeček so slabo izdelane forme, nepravilna izbira peska, slaba priprava peška, nizka temperatura taline, nepravilne dimenzije modelov Itd.
Za predračun stroškov moramo določiti sledeče:
—	izkoristek
—	porabo tekočega železa (upoštevajoč izkoristek z oz. na ulivni sistem in izmeček)
—	stroške, (ki so proporcionalni formarskim uram .stroške, Od so proporcionalni fizični teži
,-V— stroške mehanske obdelave llgippštevilio norma ur za izdelavo forme
—	stroške za izdelavo modelov
—	stroške za termično obdelavo
V naslednjih dveh predračunih je primer izračunavanja brez direktnih stroškov razen vložka, z namenom prikazati odvisnost lastne cene od storilnosti.
I.	Primer:
Korito za žlindro, hematitna litina, brez mehanske obdelave, kosovna teža 3455 kg, izkoristek 80 %, čas izdelave 116 ur.
Vložek . ................. 62 din/kg
stroški proporc, fizič. teži ... 32 din/kg stroški proporc, izdel. uram . . . 65 din/kg (116 X 1950)
3455
stvarna lastna cena	159 din/kg
II. Primer: Rešatndce, siva litina, kosovna teža 4,5 kg, izkori-	
stek 80 %, izdelavni čas 0,28 ure. Vložek	62 din/kg
stroški proporc, fizič. teži . . .	32 din/kg
stroški proporc, izdel. uram . .	12.1 din/kg
(0,28 X 1950) 4,5	
stvarna lastna cena	215 'din/kg
Iz primerov vidimo, da je višina 'lastne cene v močni odvisnosti iod stroškov, ki nastajajo proporcionalno izdelavnim uram. V prvem primeru imamo storilnost eoa 30kg/uro v drugem komaj 16kg/uro, zato so stroški po kg in tej odvisnosti znatno višji.
Taki izračuni nam dajo zelo otipljiva merila, ker gre za direktno odvisnost : od storilnosti. Praktični izračun lahko poenostavimo tako, da napravimo cenik izražen, s storilnostjo v kg/uro in dinarjih. |
Taka metoda predračunavahja lahko pogosto diktira tehnologijo, ko je; treba prvotno zamišljeni način tehnologije menjati in poiskati druge bolj ustrezne rešitve,, ker nam računi takoj pokažejo, da pri prvotni tehnologiji izračunane cene naročnik ne bo plačal. Tak način dela prinaša tudi kvalitetne, spremembe, predvsem študij tehnologije, ki sčasoma lahko postane stalna oblika dela. Pripravljena tehnologija for-manja zmanjšuje, izgube z'izmečkom in brez dvoma je, da je ceneje trošiti' čas za temeljitoi tehnološko pripravo in predračune, kot pa izgubljati dragocene ure neposredno v proizvodnji.
Izračunavanje elementov v predračunu je tehnično delo, ki ga lahko opravijo le tehnologi, normirci. Ta metoda kalkuliranja ima določene pomanjkljivosti oz. potrebno je, da spremljamo vse ostale indirektne stroške in jih občasno po potrebi popravljamo. Spremljati moramo:
— periodične rezultate glede na predpisane normative
^^^noTmiranje storitev
lllllll odstop an j e predvidenih cen surovin, in materiala od dejanskih
/./ —; fond direktno produktivnih ur in število zaposlenih
Obračun stroškov se mora izvršiti po razpisanih nalogih, tako nam; je možno, da lahko odčitamo na izvršenih nalogih predračunske od dejanskih stroškov. Finančno knjigovodska služba pa mora v takem primeru prikazovati periodične rezultate po stvarnih, ne pa po planskih cenah.
Danes je v strokovni literaturi že precej napisanega o metodah kalkuliranja, vendar so te metode zelo različne. Nekateri 'se poslužujejo povprečnih stroškov na utežno enoto Za določeno periodo, kar je manj točno, drugi z delitvijo na razne stopnje kompliciranosti ali zopet na utežne grupe, stroškovne koeficiente obračunske tone, delitve po agregatih, delovnih fazah, skratka kar je bolj dostopno in primerno.
ALOJZ ŠTURBEJ, dipl. faž. kemije:
C napakah pri določanju oligoelementov
V našem laboratoriju že nekaj časa zasledujemo 'količino oligoelementov v surovem železu in nekaterih livarskih izdelkih. Oligoelementi so vsi tisti, ki pridejo v surovo železo proti naši volji med proizvodnjo, pri kasnejši predelavi pa imajo večje ali manjše učinke. Njihova količina je relativno majhna glede na druge elemente, toda absolutno vzeto, je precej velika.
Ker je vsebnost teh elementov v surovem železu zelò' nizka, zahteva njihova določitev več posebnih pogojev. Te pogoje moramo upoštevati, če hočemo da bodo rezultati imeli kakšno praktično vrednost. S sedanjo metodiko, dela ne smemo pričakovati velike natančnosti . in zato skušamo v laboratoriju razviti primernejše metode, ki bi dale bolj realen podatek o količini teh elementov.
Najnovejša dela na področju določanja sledov elementov so po svetu sprožila predvsem vprašanje točnosti analiz. To vprašanje je upravičeno, saj se ti elementi v razmeroma čistem materialu gibljejo med stotinko in deset tisočinko procenta. Tudi z najbolj občutljivimi in dognanimi metodami moramo pri teh koncentracijah računati z ± 10 % napake. Za določanje sledov elementov se nikjer v svetu ne uporabljajo klasične gravimetriche in volumetrične metode, kajti verjeti rezultatom, dobljenim po tej poti, bi bilo preveč optimistično. Da je to res, bom navedel nekaj pogojev^ ki nam lahko dajo popolnoma napačne rezultate.
V nalšem laboratoriju uporabljamo v glavnem kemikalije »Riedel-De Haen« in »Merck«. To so trenutno najboljše in najčistejše kemikalije na evropskem tržišču. Toda že kratek pogled na analizo nečistoč v reagentih nam pove, da za analizo sledov elementov niso primerne. Že same kemikalije vsebujejo elemente, ki jih določamo. Za primer navajam analizo maksimalnih onečiščenj v reagentu:
Netopno v amonijaku	0,0009	%
Kloridi	0,0005	%
Nitrati	0,0008	%
Fosfati	0,001	%
Težke kovine (Pb)	0,0008	%
Železo	0,0005	%
Aluminij	0,001	%
Kalcij	0,0025	%
Magnezij	0,0004	%
Arzen	0,00005	%
če računamo, da med analizo porabimo več kot 50 g najrazličnejših kemikalij, potem vidimo, da nam reagenti sami prinesejo v analizo večjo količino nekega elementa, kot ga je dejansko v vzorcu. Naj navedem primer pri določanju svinca: pri analizi se porabi 230 g HC1, 18 g H2S04; 7 g HN03. Atesti na reagenčnih steklenicah nam povedo, da vsebuje:
HC1 0,0005 % Pb HjSO, 0,0005 % Pb HN03 0,0005 % Bb.
Če to preračunamo na količino reagentov, ki se v analizi porabijo, vidimo, da med analizo pridobimo 0,001247 g Bb, kar nam da preračunano na 2 g zatehtanega vzorca 0,062 g Bb. Bri takšnem dotoku Pb v analizo je nemogoče pri/tako majhnih količinah podati realen rezultat.
Takšne primere ibi lahko navedel za vse oligo-elemsnte. Hočem poudariti le to, da z gravimetrično metodo ne moremo priti do realnega rezultata, ob uporabi takšnih reagentov, ki so nam na razpolago. Čistost reagentov je najvažnejši faktor. Reagenti se kupijo v različni čistosti, kar se primemo kaže tudi pri ceni reagentov. Mi morämo rabiti kar se da čiste reagente in za mnoge namene bi jih bilo potrebno še dodatno očistiti pred uporabo. Na Zahodu imajo posebne reagente za določanje sledov elementov kot npr. »PbF« i(Bb free). Mimo tega pa imajo reagente, ki ustrezajo po stopnji čistosti našim, npr. Anala R, G. P. R. 5 g »Anala R« ali podobnega reagenta vsebuje 10 do 30 mikrogramov Bb, kar ustreza 0,0002—0,0006 % Bb. Za določitev Pb nad 0,002 % sé »Anala R« lahko rabi, za vsebnost Pb pod 0,002 % pa moramo imeti reagent, ki ima manj kot 0,5 mikrogramov Pb. Takšen reagent je »PbF«, ki vsebuje
2.10—7 °/o p,b. Vidimo, da je razlika v čistosti med našimi reagenti in »Anala R« ter »PbF« ogromna. S temi reagenti bi imela tudi klasična analiza smisel. Sicer je pa zelo težko primerjati čistost posameznih reagentov, kar variira od pošiljke do pošiljke, vrh tega pa tudi atesti, ki podajajo čistost reagenta, niso popolni. Npr. steklenica »Anala R« solitane kisline vsebuje več kot 0,0002 % Al, toda druga steklenica istega reagenta vsebuje 0,000005 % Al. Nekatere steklenice »G. P. R.« reagenta pa so boljše kot »Anala R«, čeprav velja »G, P. R.« za manj čisto kemikalijo. Nekateri elementi pa pridejo v reagente šele v samih steklenicah iz stekla. Količina teh elementov na atestu ni dana, a je kljub temu pomembna za analizo oligo-elementov.
Ker je cena analize odvisna od čistosti reagentov, navajam nekaj podatkov za primerjavo:
Določitev	Vrsta reagenta	Povprečna cena
obratne analize... Si — h2so4	G. B. R.	i
Si — HCIO,	»	12.5
Pj§| fotometa.		4
Mn — fotometr.	»	1,3
Ni — volumeter.	it	3,0
Ni — fotometr.		2,5
Cr — volumeter.		2,0
Bb g- Moldbdaty	tf	3,0
Al §§ fluorid	' \ki ? i	17,0
		
Določitev	Vrsta reagenta	Povprečna cena
analize sledov elem.
Bb	0,0005 %	Anala R	58,3
Bb	0,0005 %	BbF	100,0,
M	0,001 %	Anala R	74,0
Al;	0,001 %	BbF	104,0
Sb	0,001 %	Anala R	16,0
Co	, 0,001 %	Anala R	24,0
Co	0,001 %	Anala R	46,0
Osnova za ceno je pri Si = 1.
Analiza oligoelementov .odnosno sledov elementov pri sedanji izbiri reagentov in s klasičnimi metodami torej ne bo dala dovolj točnih rezultatov. Rešitev je morda v izdelavi metod, kjer bi lahko kompenzirali dotok elementov iz reagentov. Mislim, da bi se zelo dobro obnesle fotometrične metode, kjer se da vzporedno napraviti siepe probe iz samih reagentov. Nekaj takšnih metod je v literaturi že objavljenih, npr. za določanje 'Sb, Al, Bi, Bb, Co. Za ostale elemente pa jih bo potrebno še izdelati.
Analiza 'sledov elementov zahteva mnogo bolj rafinirano analitsko tehniko. To je težko opisati, kajti to se lahko samo vidi, in sicer pri demonstraciji v laboratoriju. Sploh sem mnenja, da se takšne analize ne da napraviti v obratnih laboratorijih z običajnimi reagenti in aparati. Končno merjenje naj bi se izvršilo vedno 'instrumentalno z zelo občutljivimi instrumenti, kajti občutljivost mnogih metod zavisi od občutljivosti inštrumentov. Zato je potrebno, uporabljati zelo fine instrumente, kot so: Spektrofotometer, plamenski Spektrofotometer, spektrograf in polaro-graf.
Izdelava nodularne litine z domačim grodljem
V zadnjih letih se je ,v evropskih in izvenevrop-skih državah močno razvila proizvodnja nodularne litine, ki zadovoljivo zamenjuje temper in jeklolitino v nekaterih panogah industrije, zlasti v motorni in strojni industriji. To je v bistvu siva litina s krogla: častim grafitom. S tem, dà dobi litina krogličast grafit, se menjajo tudi njene mehanske lastnosti. Zrušilna trdnost materiala .se v tem primeru poviša na 55 do 65 kg/mnr, raztezek pa. na 5 do	Me-
tode za dosego omenjenih rezultatov so znane in publicirane v Stroikovni literaturi. E
Leta 1961 smo pričeli tudi pri nas v program litja postopoma uvajati nodularno litino. Prvi. začetki izdelave odlitkov iz omenjene litine so bili borni, ker je bilo potrebno razvijati tehnologijo formanja vzporedno z nenehnim in neenakomernim dotokom naročil za razne vrste odlitkov, to jfe lažjih, ^težjih.-iti takih z različno konfiguracijo in debelino sten. Proizvodnja nodularne litine je , pri nas v stalnem porastu, kar najtìolje prikazuje1 diagram.
Za omenjeno proizvodnjo smo v glavnem uporabljali specialne grodlje S sledečo oznako: TH F1, TH 55 D 1, in TH 55 S 1. Razlika mod posameznimi grodlji je bila le v kemijski analizi, in sicer samo pri C in Si. Ker . je proizvodnja nodularne litine vezana hà omenjene surovine, smo za primer prekinitve redne dobave, izvedli že v lanskem letu nekoliko poizkusov s specialnim grodljem, produktom našega elektro-plavža. Od petih poizkusov ni bil nobeden uspešen, vsi rezultati so bili' negativni. -Pri enem od teh poizkusov je bil Uparabljieh dohiačiispCcialihiigrodelj številka 9408 s takole kemijsko analizo:
C = 3,92, .S: = 1,92, Mn ^ 0,24%, P = 0,054 Št, S ^ = 0,0035 »/o. Za vložek smo uporabili visoko prpcenten Fe Si ih specialni gredelj v razmerju : 99. Temperatura taline pred obdelavo-je bila 14303 C. Obdelava je potekala olb enakih pogojih kakor obdelava taline iz že navedenih specialnih grodljev. Končen rezultat je bil pretežno lamelami grafit v: perlitno-feritni osnovi. Nociutaci j a graiità je bolj uspela pri tanjših presekih, kakor pri debelejših, to .je najbolje vidno iz tabele šterv. 1,. kjer so mehanske lastnosti na tanjših presekih neprimerno boljšo kakor na debelejših.
• Tab eia 1
.Proba št.	Deb.stèn, mm	Natez. trd. kg/mm2 ’	Raztezek ' m m	HB trdota
lV/	5	1 45.7	1 1.7 V:	210
2	10	47.7-	1,6	207
3	15	39.0	I 1,9	201
- 4 .	-, 25	29.9	2,0 '	197
5	50.	24.1	2,0	170
Pri nadaljnjih poizkusih smo uporabili grodelj, izdelan v letošnji kampanji po remontu elektroplavža. Prisotnost oligio elementov je bila: ^reducirana na mi-ninium oz- na mejo, pri kateri ne morajo več škodljivo vplivati na nodulaoijo grafita v litini. Žc prvo poizkusno taljenje v kupolkah je pokazalo ’želo dobre rezultate, ki se lahko v vsakem primem primerjajo z rezultati dobljenimi ž grodlji TH 55 D 1, TH55F1 in TH55Sl. Poizkusni grodelj smo talili v kupolki štev. 2 po rednem taljenju. Za preizkus je bil uporabljen grodelj štev. 28 s tole kemično analizo:
C = 4,16 %, Si ^ 1,66 %, Mn = 0,25 %, S = 0,0011 %.
Zlomnina v tem primeru ni bila uporabljena, morali smo pa zaradi večjega dodatka vmesnega koksa talino razžveplati že v poči z dodatkom 0,5 % Na2C03. Temperatura taline 13905 C ni bila najboljša, toda še vedn® zadovoljiva za obdelavo z elektronom in litje v forme. Za poizkus je bila uporabljena 3 tonska portovca s pokrovom in priključki za dodajanje elektrona. Izdelanega je bilo 3 tone koncentrata za 5 ton nodularne. litine. Na sliki št. 1 je metalografski posne-, tek 1. tehnološke probe po modificiranju taline z elektronom. V prelomu je viden ledeburit in primarni če-mentit. Litina je bila nadevtektične sestave.
Talino modificirano s 75% FeSi smo odlili v pripravljene' y probe, ki ustrezajo našim standardom. Enako kakor pri prvem neuspelem preizkusu so bile tudi v tem primeru pripravljene probe z debelino sten od 5 do 50 mm. Mehanski rezultati posameznih prob ustrezajo osnovni strukturi, obliki grafita in; količini cementata. Na metelogràfskih posnetkih prob z debelino stene od 5 do 15 mm je osnovna struktura pretežno perlitna,. s prostim cemèntitom, le
Slika št. 1
Tabela 2
okoli nodul je nekoliko ferita. Temu primerna je tudi nižja zrušilna trdnost in plastičnost materiala. Meta-lografski posnetki prob z debelino stene 20 do 50 mm pa kažejo faritno-perlitno osnovno strukturo brez prostega cemenbita. Zrušilna trdnost teh je'neprimerno višja in presega 60kg/mm2, kar je za naše pogoje zadovoljivo. Zaradi pretežno feritne osnove 'je bil material zelo plastičen, saj je raztezek presegal 15 %.
Na metalografskih posnetkih (slike št. 2 do 7) je vidna struktura nodulame litine, izdelane z domačim grodljem. V tabeli štev. 2 so dane mehanske lastnosti za primerjavo.
Proba št.	Deb. sten mm	Natéz. trd. kg/mm2	Raztezek : 7 % ;	HB trdota
i	5	48,4	1,0	272
2	10	51,3	1,0	260
3	15	60,0	2,5	215
4	. 20	60,2	16,6	211
5	25	59,7	10,0	207
6	30	52,3	16,6	195
7	50	57,0	8,3	195
Slike št. 2—7
MATIJA ŽUMER dipl. inž. met.
O organizaciji proizvodnje valjev I
Med svojo prakso pri ameriški firmi Blaw-Knox Company, sem se razen svojega študija tehnologije izdelave litoželeznih in jeklenih valjev, zanimal tudi za organizacijo tovrstne proizvodnje. želel hi opozoriti, da gospodarjenje v kapitalističnih pogojih narekuje svojstveno obliko povezave prodajalec-kupec. Vendar pa je organizacija same operative za našo mlado livarno valjev, ki v primerjavi, z drugimi ameriškimi in evropskimi livarnami valjev nima take tradicije, lahko v marsičem poučna in posnemanja vredna, seveda v taki obliki, iki bo ustrezala našim pogojem.
Proizvodnja valjev ima nekaj, specifičnosti, ki so oblikovale posebne organizacijske oblike. Proizvodnja jekla je doživela in še doživlja izreden vzpon prav zaradi tega, kèr je bito postopke možno v precejšnji meri avtomatizirati, ker tam nastopa manj spremenljivk, ki jih moramo regulirati. Pri proizvodnji jekla, namreč
—	v prvi fazi, to jè v jeklarski peči ali konvertor-ju reguliramo le kemično sestavo jekla;
—	v dirugi fazi, to je pri valjanju, jeklo le preoblikujemo tako, da diobi ustrezno obliko.
Na ta način dobimo valjano jeklo, ki je šele polizdelek, ki ga nadalje preoblikujemo, termično obdelamo, korozijsko zaščitimo itd..
Tudi v livarski proizvodnji je razvoj privedel do serijskih postopkov in mehaniziranega dela.
Posebnost proizvodnje val jev '(tu mislim predvsem litoželezne) je v tem, da v eni sami operaciji pridemo od surovin do končnega izdelka. Pri tèm pa nastopa cel'niz spremenljivk oziroma faktorjev, .ki je od njih odvisna kvaliteta izdelka, pa jih doslej ni bilo mogoče kompleksno zajeti tako, da bi bilo mogoče postopek poenostaviti. O tem precej razmišljajo na Zahodu, kajti tam igra važno vlogo cena delovne sile, vendar za zdaj pri proizvodnji valjev ni na Vidiku kakšna bolj radikalna rešitev, V, novejšem času postaja interesantno predvsem taljenje v indukcijskih pečeh, ki zagotavljajo bolj zanesljivo metalurško delo, precizno legiranje in ustrezno pregrevanje taline.
Ne smemo prezreti-tudi dejstva, da večina livarn valjev izdeluje cel niz 'kvalitet, pd katerih vsaka zahteva drug tehnološki postopek. Asortiment valjev je -tudi dimenzijsko širok;-.: tako da delajo livarne., val jev tudi 50 kg težke kolute na eni in do 50 ton -težke podporne valje na drugi strani. Pri -takem asortimentu o kakšni serijski proizvodnji ne more bita govora, še posebno ne v evropskih pogojih (v ZDA se je sicer prav v zadnjem času Hyde Park Foundry & Machine Co, specializirala samo za proizvodnjo 'Valjev za valjanje širokih trakov na kontinuirnih progah in sova! ji, izdelek te tovarne, v letu 1963 v več Valjarnah dosegli rekordne rezultate; taka specializacija je za-zdaj možna le v pogojih, kakršni so v ZDA), širok asortiment zahteva -tekoče vsklajevanjo taljenja po kvalitetah in teži v talilnih agregatih, istočasno pa tudi izdelave form, priprave kokil itd. Razen tega pa je potrebno upoštevati še želje oziroma potrebe naročnikov in temu ustrezno' planirati proizvodnjo,
TaM pogoji dela narekujejo izrazito delitev dela v sahii operativi. Po eni strani to poveča storilnost, kajti v tem primeru se delavci, preddelavci ih mojstri zadržujejo na manjšem prostoru, po drugi pä pozitivno vpliva na kvaliteto, saj je število delovnih operacij, 'ki jih opravi posameznik tako manjše in vsakdo svoje delo bolje obvlada ter je bolj zanesljiv. Preddelavec ali mojster nadzoruje potek dela (medfazni kontrolor) registrira vse podatke (podatki za statistično kontrolo in evidenco) ter časovno razporeja izdelavo npr. forme (vključen je v obratno pripravo dela).
Pri obravnavi značilnosti -proizvodnje valjev moramo upoštevati še nekaj. Poizkusil bi namreč analizirati: kaj proizvodnja valjev v-bistvu predstavlja. Je
namreč neke vrste vzdrževanje valjam. Slično kot moramo nože, ki jih rabimo za struženje jekla, nabrusiti, da lahko z njimi ekonomično nadaljujemo struženje, moramo tudi valj, 'ki ga je. valjar na površini izrabil za nekaj milimetrov, livarji valjev spet obnoviti. Valjar je izkoristil de nekaj procentov teže valjev! V livarni valjev pa je treba valje le pretaliti, jih metalurško predelati in nadoknaditi obrabo, ki je nastala pri valjanju: Valjarju je valj -služil le kot orodje in naloga livarjev valjev je, da se ukvarjajo s tem orodjem. Tudi pri nas moramo, valjarju večkrat svetovati, kako naj s tem orodjem postopa, kadar pride v zadrego in je v takem primeru možno dvoje:
—	valj kvalitetno ni ustrezal
—	pogoji yàljanja -oziroma postopanje z valjem
, ni: ustrezno.-
Sevoda so valjarji tudi metalurgi, ki imajo svojo predstavo o kvaliteti valjev, toda njihova naloga je predvsem skrbeti za obratovanje s čim manj zastojev oziroma za čim večjo tonažo na progi ter, da so valjani izdelki v kvalitetnih'mejah. Takoj,, (ko pa valjarju odpove orodje — Välij pä jé jasno, da 'välj ; kvalitetno ni ustrezal pogojem -valjanja. .Valj, ki se zlomi ali odkruši, povzroči zastoj na valjarniški progi. To pa je vedno Jispóma točka -med valjarji in, livarji valjev. Kot v vzhodnih, so tudi v zahodnih -državah to problematiko fbšili tako, da morajb; proizvajalci: valjev skrbeti:, za to, da valji ustrezaj o . določenim pogojem valjanja, pa tudi svetovati valjarjem, kako naj z valji postopajo. To vključevanje livarn valjev v obratovanje valjam je na Zahodu organizacijsko morda drugačno kot na Vzhodu, vendar je vloga metalurgov, ki se ukvarj ajo s-, proizvodnjo valj ev, povsod ista. V primeru defekta valjev se valjar takoj obme na proizvajalca valjev z zahtevo, da ga oskrbi/ z valjem, ki b<3 boljiši, ali ki bo bolj ustrezal pogojem valjanja.
: V SZ. to problematiko rešujpjo . inštituti;'ki anga? žiraj.o valjarje in livarje valjev, razen tega pa tudi livarne same z raziskavami in študijem obratovanja prog . in s serijami- poskusnih valjev /skušajo najti boljše rešitve. Tudi v ZDA rešuje splošne -probleme, ki zadevajo kvaliteto valjev, institut R. M. I. (Roll Manufacturers Institute), ki za posamezne naloge angažira livarske- /in ,yaljamiške strokovnjake, pa ' -tudi univerze, po drugi plati pa se morajo livarne valjev same boriti v ostri konkurenci za Uveljavitev na tržišču, ker valjarje/zanima le proizvodnja s čim manj zastojev in to celo manj, kot pa cena valjev.
(Nadaljevanje)
Metalografski laboratorij ŽELEZARNA STORE
Varjenje sive in nodularne litine
UVOD
Pri varjenju sive in nodularne litine imamo metalurške pojave; ki se bistveno razlikujejo od. pojavov varjenja jekla. Osnovna razlika in težava pri varjenju litine je visoka vsebnost C, ki pri raztaljevanju lahko tvori karbide (oementit) ^ali pa grafit, če bi boleli' doseči, da'zvarni spoj in zvar ustrezata osnovnemu materialu, bi moral zvar imeti isto strukturo — z grafitom — kot jo ima osnovni material, To pa pri varjenju litine do sedaj ni bilo mogoče doseči ali pa le pri nekaterih redkih postopkih.
Grafitizacija litine zavisi od dveh glavnih vplivov;.
—	vpliv kemijske sestave
—	vpliv hitrosti ohlajanja.
Vpliv kemijske sestave na grafitizacijo jé znan, na sivo strjevanje pozitivno vplivajo: C, Si, Ni, Cu, negativno vplivajo: Mn, S, Mg. Če izrazimo vpliv posameznih elementov po realtivnih faktorjih, dobimo razpredelnico:
Kem. element	E rei. faktor /,. '	! Kem. element	. rei. faktor
c	+1	Cr	— 3
Si	uM 2 -	Mn	— 0,2
Ni	+1'	Mg	— 5
Debelina stene odlitka
Slika št. 1: Greiner-Klingensteinov diagram strukture sive litine
OPOMBA: vpliv C smo vzeli kot 1 (globina bele plasti se na primer na valjih poviša pri 0,5 % nižjem C za 15 mm, podobno vplivajo drugi omenjeni „elementi, pomnoženi seveda s faktorjem iz razpredelnice).
Vipliv hitrosti ohlajanja na sivo-belo strjevanje je indirektno prikazna na klasičnem diagramu: (sl. št. 1)
Na diagramu vidimo vpliv debeline stene in kemijske sestave na strjevanje litine. Področje I —belo strjena litina, področje II in III — sivo strjena litina, med področjem I in II je mehr ano strjena litina. Upoštevati moramo tudi, da velja omenjeni diagram za hlajenje v pesku.
Pri varjenju litine na grafitizacijo zvara ne moremo, veliko vplivati s pomočjo kemijske sestave. C se giblje pri osnovnem in dodajnem materialu od približno 2,8 % do približno 3,8 %, Si lahko zvišamo pri dodajnem materialu do 3,5 %, drugi elementi vplivajo v glavnem negativno in jih v večjih količinah pri varjenju nimamo. Hlajenje oziroma strjevanje raztaljene litine je pri varjenju zelo hitro in ga lahko primerjamo le s strjevanjem litine na fcokili. Zaradi malih količin raztaljene kovine je strjevanje pri varjenju še mnogo hitrejše.
že po grobi ocenitvi navedenih vplivov lahko presodimo, da bomo pri varjenju litine prešli v področje belega in meliranega strjevanja. Nodular-na litina bo zaradi vpliva Mg bolj nagnjena k belemu strjevanju kot navadna siva litina.
Bazen vpliva na belol-tsivo strjevanje moramo omeniti še vpliv legimih'. elementov na osnovno strukturo oziroma na strukturo primarnih kristalov. Pri navadni sestavi litine nastane pri varjenju perlit v osnovni strukturi dn v primarnih kristalih. Pri večji količini legimih elementov se značaj osnovne strukture spremeni. Velik vpliv ima Ni, saj dobilo že pri litini s
4 % Ni čisto martenzitno strukturo pri zelo počasnem ohlajanju (nekaj ur). Pri varjenju so razmere še veliko slabše zaradi hitrejšega ohlajevanja. Razen Ni vpliva na osnovno strukturo še Mn, vendar ga ne srečujemo v večjih količinah, medtem ko je Ni zelo važen element pri dodajanju materiala — elektrodah. Za litino pogosto uporabljamo elektrode na hazi Cu. Baker tvori z železom trdno raztopino in ne tvori karbidov Kg slične lastnosti ima tudi Ni.
Za boljše razumevanje procesov, ki nastanejo pri varjenju litine, bomo razdelili zvar na tri področja (slika št. 2).
Slika št. 2: Slika zvara in področij, ki so važna pri varjenju
OKOLICA ZVARA V OSNOVNEM MATERIALU
Osnovna struktura se zaradi visoke temperature v bližini zvara spremeni v avstenit, ki pri ohlajanju tvori strukture od martenzita do perlita. Okolica zvara je lahko škodljiva pri legiranem osnovnem materialu, ki se .lahko pri ohlajanju Zakali. Poseben pojav predstavlja okolica zvara pri feritni nodulami litini, kjer nastane krajši ali daljši pas perlitne strukture, ki se po nekaterih lastnostih bistveno razlikuje od ostalega materiala. S primemo termično obdelavo lahko okolico zvara popravimo v stanje, ki ga želimo.
Zvarni spoj je pri varjenju litine najbolj kritično mesto zvara. V večini primerov se tvori tanjša ali debelejša plast bele litine, ki je trda in krhka. Debelina te plasti zavisi:
—	Od načina varjenja. Pri avtogenem varjenju segrejemo osnovni material na iz varu nad 800" C in ga nataliimo. Pri tem nastane dolg zvarni spoj, ki ima navadno .mentano strukturo. Pri obločnem varjenju je debelina zvarnega .spoja odvisna od pregretja osnovnega materiala. Pri nizkih temperaturah je 'zvarni spoj zelo kratek in iz bele litine. Le v primeru, da predgrejemo osnovni material do rdečega, npr. na 900° C, 'je zvarni spoj pri elektroobločnem varjenju podoben zvamemu spoju avtogenega varjenja.
—	Od sestave dodajnega materiala (elektrod). Glavne vrste dodajnega materiala, pri varjenju litine so:
—	elektrode iz sive in nodularne litine i«.—. jeklene elektrode
—	elektrode na bazi Ni, oziroma .čisti Ni .
—	elektrode na bazi Cu.	♦
Siva in modularna litina tvorita na zvarnem spoju z o,snovnim materialom beli iali melirani .spojni, sloj. Pri elektroobločnem varjenju je zvami spoj bela litina in 'skoraj popolnoma enak materialu v zvaru. Beli zvarni spoj lahko s termično Obdelavo . popravimo ri- posebno pri nodularni litini.
Elektrode iz mehkega jekla povzročajo zvarni spoj, ki je sorazmerno širok in prehaja od bele litine (na strani osnovnega materiala) s eoa 3,5 % C čez belo litino z nižjimÌÌì G dio ijekla z vse nižjo vsebnostjo C. Takšna struktura nastane zaradi nataljeva-nja osnovnega materiala in mešanja z jeklom ter' dobimo na mestu zvarnega spoja prehod s padajočo vsebnostjo C. Veš C je vezan v eementit in takšno strukturo ne moremo popraviti s termično obdelavo.
Elektrode na bazi Ni povzročajo v zvarnem spoju legiranje z natal j enim osnovnim materialom. Pri ohla-
janju dobimo tanek sloj martenzitne (trde in krhke) strukture. Ta martenzitni sloj lahko s termično obdelavo popravimo. Včasih dobimo zaradi nataljevanja osnovnega materiala tanek zvarni spoj iz bele litine.
Elektrode na bazi Cu tvorijo le kratek zvarni spoj — škodljiv v,toliko, kolikor smo matalili osnovnega materiala. Cu deluje kot grafitizator in zvarne-mu spoju ne škoduje.
— Od tališča dodajnega materiala, če je tališče dodajnega materiala, višje od osnovnega materiala (npr. jeklene elektrode) se bo natalila večja količina osnovnega materiala in bo zvarni spoj debelejši. Pri sličnem ali enakem tališču bo zvami spoj odvisen od načina varjenja ali od predgrevanja osnovnega materiala. Najugodnčjfse ža zvarni spoj je nižje tališče dodajnega materiala ;:).(npr. Cu). Od pazljivosti pri varjenju je odvisna globina zvarnega spoja, ki lahko pri pravilnem varjenju z elektrodami na bazi Cu popolnoma izgine.
Zvar. Struktura samega zvara jž.aviisi predvsem od vrste dodajnega materiala (elektrod) in od pogojev (načina) varjenja.
Pri dódajnem materialu, ki je iz sive litine, bomo dobili pri obločnem varjenju melirano, pri avtogenem varjenju pa sivo strukturo. Pri nodularnih elektrodah dobimo pri obločnem, varjenju,belo in.pri avtogenem. varjenju melirano strukturo. Če varimo pri nodularni litini z navarki, vpliva nov navarek na gra-fitizačijo že strjenega zvarka (slika št. 3). Zvari z elektrodami iz sive in nodularne litine so na splošno nehomogeni.
Pri varjenju z elektrodami iz sive litine so zvari bolj sivi kot pri nodularni litini, vendar je razdelitev grafita vedno neugodna —• prevladuje dendritsko razporejeni grafit. Prosti eementit, ki je nastal pri varjenju z elektrodami iz sive litine ž naknadno termično obdelavo težko odpravimo.
Pri varjenju, z elektrodami iz nodularne litine je zvar močno moliran oziroma popolnoma bel,. vendar
Slika št. 3: Risba navarkov in metalografski posnetek grafitiziranega mavarka
je grafitizacija z naknadno termično obdelavo enostavna: 3—5 urno šarjenje na 920° C.
Zvar je pri varjenju ‘zi'jeklenimi.elektrodami mehak dn: se ne razlikuje od zvara navadnega varjenja jekla. Elektrode na bazi Ni in Cu tvorijo v zvairu mehko zlitino, iz katere je napravljena elektroda.
(Nadaljevanje)
Z. TRATNIK, dipl. inž. metalurgije
Nodularna litina — lastnosti in obdelava
OSNOVNA RAZDELITEV LITINE
STRUKTURE MODULARNE LITINE
Grafit. Pri modularni litini je grafit okrogle oblike, za razliko od sive litine, kjer je v obliki lističev in od temper, litine, kjer je v obliki zrnc.
Velikost nodulamega grafita ocenjujemo po primerjalnih tabelah:
Slika št. 2: Tabela za velikost nodularncga grafita
'S'
Uspelost nodulame litine, to je količino krogliča-stega oziroma lističastega grafita ocenjujemo po naslednjih tabelah (ŽŠ):

#♦
■m %
• i ■
k
wx\
• -
• 4 I
. *'.
.... * » , .
*	•	«k £' «k *
» "	*4 • •	*
i j* P ♦ „ ‘ •
* •	* § •§? ♦ j
#1 «*#

« te - ®
► • • • # •'

^ ' '$Srf •" ' "$ à
ui fj !	■ Y " v-
■ -1 &*# &
• #
LVn

pg
•' V:
M
^ * *'' W-	■ *
• ■ * čMk*i
• .•tl
Hi
•	# K..
« t
•* .♦
1i\&„ Kis
Silili
t
* j*‘
•t
i>_ • •
%
OSNOVNA STRUKTURA:
Osnovna struktura nodulame Litine je lahko sèstavljena iz naslednjih komponent: ferita ■ perdita cementita martenziità
popuščane strukture (trustit, sortodt, hainit)
Ferit je najmehkejša struktura nizke trdnosti in trdote, a visoke plastičnosti in žilavosti.
P er lit struktura s eoa 0,8% vezanega C. Ima sorazmerno visoko trdnost in trdoto in primerno nižjo plastičnost in žilavost. Med tema dvema strukturama ima lahko nodulama litina tudi feritno perlitno strukturo z različnim ifpt ferita. Značaj osnovne strukture, z ozirom na .perlit in ferit ocenjujemo po šestih primerjalnih tablicah:
Nodulama litina: pogosto vsebuje še večje ali manjše ' količine ~ p r o s t e g a cementita to je melirana (trda (in poltrda) nodulama litina, Količino bele strukture v nodulami litini ocenjujemo prav tako po posebnih primerjalnih tablicah;
1	2	3
4	IH	i : li Ü Ü , 6
Martenzit je.struktura visoke trdnosti in zelo visoke trdote, vendar nima žilavdsti in je krhka., Trustit in sorbit imata višjo trdnost, boljše plastične lastnosti in boljšo žilavost od martenzita. Nastaneta pri popuščanju martenzita.
B, a i nit ima višjo trdnost lod perdine , litine, vendar nižjo od martenzita. Nastane pri azotermič-nem kaljenju. Martenzit, trustit, sorbit . in bainit dobimo v strukturi is pomočjo termične obdelave ali v z legiranjem in ohajanjem. v formah.
Slika št. 7: Bainitna osnovna struktura s krogličastim grafitom
VPLIVI NA MEHANSKE LASTNOSTI NODULARNE
LITINE
Prvi in osnovni vpliv na mehansko lastnosti modularne litine ima oblika g r a f i t a. Lističasti grafit vpliva na potek napetosti' kot zareza, dočim ima krogličasti grafit mnogo ugodnejšo obliko in manjši vpliv.
Pri obdelavi litine z Mg se pojavi krogličasti' grafit skokovito, kar kaže tudi oster skok mehanskih lastnosti pri določeni količini Mg v litini.
Mnogo, manjši vpliv od oblike grafita kaže na mehanske lastnosti k o.l.i čin a g ra fita. Na sliki št. 10 je prikazan modul elastičnosti E v odvisnosti bd količine lističastega in okroglega grafita.
Slika št. 8: Potek napetostnih silnic pri različni obliki in razporeditvi zareze (grafita) '
Zaradi ugodne okrogle oblike grafita vpliva na mehanske lastnosti nodulame litine .bistveno tudi-osnovna struktura. Na naslednjih diagramih vidimo vpliv količine ferita, oz. peklita na räztezek' modularne litine; ■ '
Vpliv id e b e lin e ' š t ene ria mehanske lastnosti je pri nodularni litini majhen za razliko od sive litine, kjer velikost lističastega grafita v debelih stenah bistveno znižuje trdnost materiala. Na diagramu (slika št. 12) vidimo odstopanje trdnosti nodulame dri sive litine med sredino in. robom 150 mm debele stene.
Kljub temu imamo pri nodularni litini za različne stene standardizir ane različne debelino poskusnih odlitkov in trgalnih palic, katerih vrednosti natez-ne trdnosti morajo odgovarjati zahtevam standardov.1 Standardi pa ne upoštevajo razlik v mehanskih lastnostih zaradi različnih debelin ston odlitkov.
, Vpliv kemične sestave na strukturo in mehanske lastnosti: .
Si: vpliva na belosivo .strjevanje, na trdnost
osnovne strukture. Višji .% Si onemogoča izloče-.
. vanje cementite,, kar ugodno vpliva na mehanske lastnosti lite strukture. Si prav tako povzroča feritno osnovno strukturo, tako dobimo pri višjem % Si že brez termične obdeiave feritno strukturo (če odgovarja ostala kemična sestava), višji % Si pa olajšuje . termično obdelavo: razpad cementita in feritizaešjo. Z ozirom na sestavo osnovne strukture se odgovarjajoče spreminjajo tudi mehanske lastnosti. Si vpliva •na mehanske lastnosti ferita., do 4% se mehanske lastnosti izboljšajo (zviša so trdnost-pri sorazmerno dobrem raztezku) nad 4% pa so mehanske lastnosti ' poslabšajo in litina postane vse bolj krhka.
'Mn: zvišuje trdnost nodulame litine, vendar ga v količim nad 0,8% redkokdaj srečamo.
P: povzroča izločevanje fosfidnega evtektika. Zaradi te sestavine se močno poviša krhkost dn zmanjša odpornost litine proti 'Udarcem. Vpliv P na
Mo: vpliva podobno kot Ni na osnovno strukturo, pri strjevanju vpliva pozitivno na belo strjevanje. Navadno ga srečamo v kombinaciji z Ni.
Slika št. 10
žilavost, modularne litine; je prikazan nak diagramu št. 13 pri nodulami litini za valje.
Ni: zelo ugodno vpliva na mehanske lastnosti pri nižjih količinah. Osnovna struktura |§H1 perlitna postaja vedno finejša, nad 3% jo bainitna in pri 4 do 4,5% dobimo pri navadnem ohlajanju v formi oziroma na zraku že martenzit. Pri, večjih količinah povzroča Ni že avstenitsko strukturo. Značaj osnovne strukture vpliva direktno na mehanske lastnosti: na trdnost, raztezek, trdoto.
Vpliv Cr: krom povzroča belo strjevanje litine in prosti cementit v osnovni strukturi. Zato zvišuje trdoto nodularne litine. Cr stabdkzira perlit.
Slika št. 11: Vpliv količine ferita na raztezek nodularne litine
o
%
<ao
80
40
- --	2					
	n					
						
*»0
60 win.
ODB/UOèno&t OC> &R.EÌMNE.
4 - LAHBL. £,fUFlT 2- np&ul: c»EAFit
Slika št. 12 Diagram padca trdnosti litine (v %) proti sredini stene ulitka
Slika št. 13;
TERMIČNA OBDELAVA NODULARNE LITINE
Terminča obdelava nodularne litine se močno. razlikuje od termične obdelave jekla zaradi prisotnosti C v obliki grafita. Poleg tega ima litina, odbelana z Mg visoko sposobnost difuzije, C.
Na osnov: spremembe strukture razlikujemo,: tri vrste terrrii'čne. obdelave:
1.	grafitizacijsko žarjenje
2.	termična obelava s spremembo osnovne strukture
3.	žarjenje Jbrez spremembe strukture (odprava notranjih • napetosti).
1; Grafitizacijsko žarjenje. :
V nodularni litini imamo:
a) prosti oemeniti; ki/ga dobimo pri (strjevanju: litine ali pri varjenju in.
. b) vezani (perldtni) cementit, ki nastane pri ohlajanju na teoretični temperaturi 720° C, ko se diz trdne
raztopine avstendta tvorijo lamele cementita v osnovni masi ferita.
Žarjenje za razpad prostega cementita. Prosti cementit razpada na avstenit in grafit; čim višja je temperatura, tem hitreje poteka razpad. Na hitrost razpada vpliva kemična sestava:
Si olajša razpad cementita
Or, Mn zavirata ali popolnoma preprečita razpad cementita.
Za normalno kemično sestavo: n. pr. 2 do 3% Si, oca 0,4% Mn, pod 0,1% Cr, je zadovoljivo žarjenje na 900 — 950° C 2 do 5 ur. Pri spremembi kemične sestave se čas razpada skrajša ali podaljša.
F eritizačijsko žarjenje. Vezani (peritili) cementit razpada pod temperaturo 720° C, čim višja (čim bližja 720° C) je temperatura žarjenja, tem hitrejši je razpad, pod 600° C je razpad perlitnega cementita že neznaten. 'Nekateri elementi, kot n. pr. Si močno povečajo hitrost razpada, medtem ;ko Cr, Mn, Ni preprečujejo in tudi popolnoma preprečijo razpad cementita.. V tem primeru dobimo lahko z šarjenjem tudi zrnati perlit.
Pri normalni, kemični sestavi '(2jg§l| 3% Si,; pod 0,4% Mn) dobimo že pri ohlajanju v peščenih formah pod 50% perita v strukturi. Pri odlitkih ž nad 3% .Si dobimo več ali' manj čisto feritno osnovno strukturo.
Žarjenje na feriit — normalne kemične sestave -— poteka na temperaturi 680 šli- 720° C v času 3 ur.
KAL'ie	MA
2.	Termična obdelava s spremembo osnovne strukture.
že grafitizacijsko žarjenje, posebno feritizäcija, povzroči spremembo osnovne strukture, posebno spremembo osnovne strukture pa dosežemo z normalizacijo in kaljenjem.
Normalizacija (periitizacija). Ne smemo jo zamenjati z normalizacijo jekla, ki je .popolnoma nekaj drugega. Normalizacija nodulame litine je hitro ohlajanje (na zraku) odlitkov preko. temperature 600 pj . 720° C, torej skozi področje razpada perlitnega cementita. Avstenitizacdja odlitkov naj bo pri višjih temperaturah, da je raztapljanje C v avste-nitu uspešnejše in trdote - oziroma trdnost po’ nor-, realizaciji višja.
Odlitke žarimo 1 — 2 uri na 920 -ffl 950° C in jih nato ohlajamo na zraku.
Kaljenje. Kaljenje je sličen postopek kot pri jeklu "s periitno Strukturo. Razlikujemo dve vrsti kaljenja:
—	kaljenje na martenzit, ki mu sledi popuščanje
—	ko.termično kaljenje, s katerim dosežemo bainitno osnovno strukturo.
Kaljenje na martenzit poteka v olju (redkeje v vodi), izotermično kaljenje pa .v; solnih kopelih.
Za . kalj enj e zagrejemo odlitke na temperaturo 880 ■— 900° C v času do 1 ure in jih kalimo v hladnih sredstvih..
Kaljenje olajšajo predvsem elementi: Ni, in Md| Cr se veže v glavnem na karbide.
Vpliv Ni in Mo vidimo na diagramu št. 15. Ni; in Mo močno zvišujeta prekaljivost odlitkov in znižujeta kritično hitrost kaljenja.
Poseben značaj Mo vidimoliz diagramov kaljenja (slike št. 16).
- NÀ BAINIT
	Ni	Mo
A	256	. s
B	102	0.50
C	245	Ì ; v
D	099	‘ /• -
E	292	0.57
Slika št. 15: Krivulje kaljivosti po Jominy poskusu za litin'», legirano z Ni in Mo.
a)
-------a> eoe r *
Slika št. 16: S krivulje in TTT diagram a ) za nelegi-rano nodul. litino in b) za nodulamo litino, legirano
z Ni in Mo.
PADEC TRDOTE V ODVISNOST OD TEMPERATURE NAPUŠČANJA
TEMPERATURA NAPUŠČANJA V°C
Slika št. 17:
Prva klika a) prikazuje S-krivulj o kaljenja pri navadni kemični sestavi nodulame litine,
druga to) prikazuje TTT diagram nodulame litine, legirane z Ni in Mo. Mo povzroča bainitno osnovno strukturo.
Popuščamo pri temperaturah od 300 — 600" C, odvisno od trdote in trdnosti, ki jo želimo doseči. Nad 600" C ne smemo popuščati, ker nad to temperaturo, začne že grafitizacija. Na! diagramu , (slika št. 17) vidimo padec trdote v odvisnosti Od temperature popuščanja.
3.	Žarjenjc brèz spremembe strukture.
V to skupino Štejemo .»šarjenje za odpravljanje notranjih napetosti«. Odlitke žarimo do temperature 550° C, ker pri višjih temperaturah nastopa sprememba strukture (grafitizacija). Segrevanje in ohlajanje naj se giblje s hitrostjo cca 50c/h, zadrževanje na 550° C — 2 Uri z dodatkom 1 ure na vsakih 25 mm večje debeline sten odlitkov..
I Vsi postopki termične obdelave so reverzibilni, to pomeni, da. lahko iz ferita dobimo perldt in . obratno, iz martenžita ferit ' in obratno jgl s. primemo termično obdelavo. Izjema je razpad primarnega cementila; ki poteka le v eni smeri: če žehmo • iz
gratitizirano litme doihiti primami cementit, moramo litino raztaldti (kar se dogaja n. pr. pri varjenju).
Osnovne opisane postopke pa v tehnologiji termične obdelave navadno kombiniramo, na primer (glej sliko 1st. 18!):
A)	odpravljanje primarnega cementita in feriti-zacija nodularne litine
B)	odpravljanje primarnega cementita in kaljenje
C)	odpravljanje primarnega cementita in normalizacija.
Vsem opisanim kombinacijam lahko pridružimo na koncu še šarjenje za odpravo notranjih napetosti.
POVRŠINSKO KÄLJElNfJE
■S površinskim pregretjem nad 900° C in hitrim ohlajanjem z vodo ali oljem površinsko zakadimo na martenzit. Sredina odlitka ostane ista kakor pred kaljenjem, lahko je feritna, perlifera,, itd. Segreva-
nje površine je lahko plamensko- .(n. pr. z acetilen-, skim plamenom) ali induktivno (električno). Čas se-’ grevanja je kratek: do 1 min. pri plamenskem segrevanju in nekaj sekund pri indukcijskem kaljenju. Globina zakaljehega šlo j a, j e — 1 do 2 mm,, trdote cca 55 Rc. Cementacija nima pomena, saj je v litini prebitek C (grafit! ), ki se pri segrevanju raztaplja v avstemitu in omogoča kaljenje kljub feritni sredini odlitka. 'Zato moramo pri feritni nodularni, litini čas zadrževanja : na kadilni temperaturi malo podaljšati, da dobimo zaželene trdote.
KEMIJSKO-TERMIČNA OBDELAVA
Nodularno litino lahko uspešno nitriramo v amonijaku .(45% pri- 650?C) ali v solnih kopelih za nitriranje'. '
Pri ,3-umem nitriranju dobimo n. pr. 0,35 min debel nitriran sloj, ki daje trdote 450 —! 900 HB.
Kratek pregled postopkov termične obdelave:
šarjenje, ohlajanje, sprememba. Strukture, ' . Sprememba lastnosti
Caio
1. Odpravljanje prostega cementita
920 — 950° C 2 — 5 ur
razpad prostega cementita
izboljšanje meh. obdelave z rezanjem zviša se raztezek in žilavost
2.	Feritizacija
3.	Normalizacija
4.	Kaljenje
5.	Popuščanje
6.	Odpravljanje . notranje napetosti
680 — 720° C 3 ||1|5 (ur i ohi. v peči	razpad perlitnega cementila ferit'ižAcija	izboljšanje meh., obdelave z rezanjem, visoko se zviša raztezek in žilavost, /trdnost in trdota padeta "
900 — 050° C . 2 uri' ohi. na zraku	perlitizacija1	poslabšanje meh. obdelave z rezanjem žilavost in raztezek padeta, ■ zviša se trdnost ih trdota
880 ^ 900° C ' .2 Ufi ohi. v olju	dobimo martenzit ali bainit	poslabšanje meh, obdelave z rezanjem/ • žilavost in raztezek padeta; / visoko:še vziša trdota in trdnost
300 ^ 600° C ' 1 >— 2 uri, ohi. na zraku	dobimo tr ustit, šorbit	izboljšanje meh. obdelave z rezanjem, žilavost ih raztezek narasteta, trdnost in trdota padeta
‘ cca 550'C . 2 uri ohi. v peči	brez spremembe	brez bistvene spremembe
Novosti strokovne tehnične knjižnice
(Od 5. III. do 25. V 1964)
DRUCKER P. F.: Praksa rukovođenja.; 2. izd. »Privreda«, Zgb, 1961.
VISTRIČKA Z.: Sheme 'spajanja u elektrotehnici. Tehn. 'knjiga, Zgb. 1963.
SLOVENSKI ELEKTROTEHNIŠKI SLOVAR. Skupina 16. Zašč. releji, 1963.
SPLOŠNI TEHNIŠKI SLOVAR II. del. P—Ž, Ljubljana 1964.
JURANČIČ J.:, Srbohrvatsko-slovenski slovar, 1955. DZS L j ubij.
RISTIČ S. & SIMIČ Ž. & POPOVIČ V.: Enciklopedijski englesko srpskohrvafcski rečnik,. Beograd 1963.
UNAPREDJENJE PROIZVODNJE, Ekonom, tehn. centar. Zgb.
SINKOVIČ J. 1 LAVRIČ T.: Razvoj metoda identifikacije nemetalnih uključaka u jugoslu čelicima, ' Ljubljana 1963.
BIHREV J D.: STROJITELJSTVO ZAVODOV čemoj metaUurgiji, Moskva 1963.
ZAIKOV S. T., LEFŠIČ S. I.: Viplavka stali v kislo-rodnih konvertorah, Kiev 1963.
GELLER J. A.: Sovremenie splavi i ih termdčcskaja obrabotka, Moskva 1958.
MASLENIKOV F. I.: Laboratori]! j praktikum po me-fallovedeniju, Moskva 1963.
LAVORKO P. K.: Oksidnie pokritja metallov, Moskva 1963.
MASLENKOV A. M.: Teploobmen pri litje vdžima-njem, Moskva 1963.
GUROVIC A. K.: Ultrazvokovaja defektoskopija, Go-sudarstvenoe izd. Kiev 1963.
ZBORNIK radova JUREMA 1964. Mjerenje, regulacija i automaeija. Referati; Prva knjiga, Zgb, 1964;
CHALMERS B.: Physical metallurgy, USA. 1962.
KLJOČNEV N. L: Visokopročnij čugun s šarovidnim grafitom, Moskva 1963.
IVANOV V. S.: Vozvrat i rekristallizacija v metali ah pri bistrom nagreve, Moskva 1964.
NARODNOHOZJAJSTVENIE modelli, Moskva 1963.
FILIPOV S. I.: Eksperimentalni j e raboti po tèórii me-tallurgičasfcih proeessov, Moskva 1964.
LÀHTIN M.: Metallovedehije i termičeskaja obrabotka, Moskva 1964.
MAYNARD II. B.: Industrial engineering handbook, New York 1963.
POJARKOV A. M,: Proizvodstvo stali, Harkov 1962.
TEORIJA FEROMAGNETIZMA. Sbornik statei. pere-vod s anglickogo, Moskva 1963.
RAZVITIE NERAZRUŠČAJUŠČIII metodov kontro-■ lja, Moskva 1963.
KUROCKÌN P. D.: čUigun domennoj plavki kak litej-nij material, Moskva 1963.
RAZVITIJE ČERNOJ METALLURGIJI ukrajinskoj SSR, Kiev 1963,
JUS katalog jugosl. standarda 1964, Beograd 1964.
KURUKLIS G. L.: Elaktroliceskaja očistka stalnih ču-, gunih detalej, Moskva 1963.
TARABAN S. G;: Obrana truda pri pbšluživanji ga-zovih ustanovok, Moskva 1963.
HAEDER W.: Von Pfund und Zoll zu Kilogramm und Kilopond, Berlin 1963.
WUSTATOVSKI Z.: Grundlagen des Walzens, Leipzig 1963.
TAYLOR A,; X: :S Ray metallography, PittsburghT961.
SCHUMANN H.: Metallographie, Leipzig 1962.
SAMSONOV G. V.: Tverdie soedinenja tugoplavkih metallov, Moskva 1957.
THE PHYSICAL CHEMISTRY OF STEELMAKING, New York 1956.
KALIBRACIJA valjaka u profilnim valjaonicama, Beograd 1963.
SCHLESINGER G.: Prüfbuch für Wérkzeugmaschi-nen, 1962.,
EKSPLOATACIJA i oštrenje reznog alata u proizvodnji, Novi Sad 1964. I. del i II. del.,
Konstrukcija, tehnologija It proizvodnja zupčanika, Beograd 1961.
KRSTIĆ M.: Gromobranske instalacije, Beograd 1963.
TABLICE ZA METALCE, Beograd 1963.
IZRADA REZNOG ALATA IZ TVRDOG METALA j (specijalizacija : u NR Poljskoj 1961).
SCHWEISSGERECHTES KONSTRUIREN, Düsseldorf 1962.
ŠIROLA B. S.: Priručnik za armirani beton, Zagreb 1961.