AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 178 CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, JULY 30, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Eisenhower je ponudil Italiji načrt za takojšen mir stan zaveznikov v Afriki, znikom, in ne bodo poslani v Eiš — Ameriški general Nemčijo, bodo vrnjeni in posla- senhower, vrhovni poveljnik ni domov vsi italijanski ujetni- zemrniŠ1" se .ie glasilo Pet točk je navajal gen. Eisen-'•tV? 0 Poročilo na Italijane, hower kot pogoj za mir: čast •■ga dol)ite tak°j in to pod Nemci v Italiji ovirajo takoj-mmi pogoji, katerega vam šno premirje. P°nudila že naša vlada." Sovražnosti lahko takoj pre-na ^^iajoč, da je italijanski nehajo pod častnimi pogoji. I^eko 26 največjo za- Prvi pogoj za premirje je ta, Da Italijo in Združenimi da Italijani takoj prenehajo polje- '' ""^el Eisenhower da- magati nemški bojni sili. Agnes Hutter,, New York $1 in Mary Derčar, New York $1. Skupaj $181. Dalje so tukaj darovali: Ru-. dolph Kordič, 15112 Ridpath1 Ave. $15, po $5: Mrs. Helen Ku-i šar, 1936 Kenilworth Ave. Ber-' wyn, 111. in Joseph Knaus, 11355 Longelay Ave. Chicago, 111. Anton Miklaučič, 11006 Revere Ave. Cleveland $3, Uršula Kuc-! ler, 380 E. 165. St.' $1., kar znese $29, torej skupaj $210.00. 11 V Ameriški Domovini smo prejeli: od neimenovanega $5 in j Joe Strekal, 11210 Greenwich Ave. Je dal $2. Od zadnjega izkaza smo zopet poslali iz našega urada na banko $117.50. Ako seštejemo vse gornje zneske, dobimo $327.50. Ako to prištejemo k prejšnji bilanci na banki, ki je zhašala $4,817.03, dobimo vsoto $5,-144.53. Iskreno se zahvaljujemo vsem in toplo apeliramo še na druge naše rojake, da bi kaj pomagali, da bi bilo teh 10 tisočakov čim prej zbranih za naše trpeče brate v stari domovini. -o- Kupite radi jo! Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. naznanja, da ima še nekaj radijev za na mizo in nekaj kombinacij-skih, na katere se lahko igra I gramogonske plošče. ^ški minister naroča narodu v domovini, naj s Pomočjo Srbov in Slovencev uničijo sovraga «0p °n- — Hrvaški partizani g. Krnjevič. "V bodoče moramo S^vlik ' enega sv°jih Pred- ravnati tako, da bo naša naloga ki 2aht°V V Londonu poslanico, popolnoma dovršena v trenutku, to, ff^ njih, naj poskrbe ko bodo zavezniške čete prestola n-,.ne 'bo "nobenega Itali- pile prag Jugoslavije." ^mijj1' Nemca" na hrvaški Dolga dalmatinska obala Hr-Zave2 se bodo približa- vaške leži nasproti Italije on-^a k ' vojaške sile. stran Jadranskega morja — ši- oddaji an- roka pot na Balkan in v osrčje taj I(r . rfdija vzpodbuja Ju- Evrope. HC;*' Podpredsednik ju- Izjava pravi nadalje, da bo V,)e, vlade v izgnanstvu, narod Hrvaške, ki je trenutno 8'ožni erirVa^e bojevnike, naj v marijonetna kraljevina in poslu-ci Unj£j. ln°sti s Srbi in Sloven- šno orodje v rokah osišča, po "Wei SOVražnika- vojni dobil "svobodno hrvaško Je trenutek končnega domovino" v okvirju svobodne ^tifcn S fašističn° Italijo in Jugoslavije skupaj s Srbi in Slo-!("^ša^N^ničijo," je jzjavil venci. _ ^tiški dnevnik poroča o strahovitem postopanju Italijanov s Slovenci K6* V l. - ' j'^es • — New York Slovencev, ki so bili tam zaprti t.''jani *ma^a P°d naslovom: vso jesen in zimo 1942 do 1943. baje pokla. To so po večini žene in otroci. — in podnaslo- Taborišče se nahaja v močvir-h0tlCeittf tis°če mučenih v ni nižini kraj morja. Ujetniki •Stt^h taboriščih — so skoraj brez obleke in morajo °f°Pati - e'anek o italijanskem spati pod milim nebom na blatni, f %itJU,s Slovenci: vlažni zemlji. Sanitarnih insta- £ j v o^j, ..l radio je dejal vče- lacij ni nobenih . . . često se zgo-d^bj^J' katero je zabeležil di, da straže posilijo žene, ki so t4 ^isf ,fr°a(kasting sistem, zaprte v teh taboriščih. V teku >ac . !zvršujejo načrt, ka- treh mesecev je tam poginilo več HVS]0v' Je Popolna iztrebitev kot 3,000 oseb. l/* ljubi en8ke*a nar°da." V 70 koncentracijskih tabori. \ ^edj,'-!1^ Pokrajine je bi- ščih je zaprtih na sto tisoče mla-^liacij 35,000 Slovencev v dih Slovencev, ki umirajo, mu-J'^ed Povečini mladih lju- čeni db smrti." k.%15 7?rirni se nahaja velik -o—:— 7 Wuldih žena in otrok'" Zaroka d. ^n v , radio- Dr- in Mrs- A"thony Skur 20soSe ne Njegov dopust za 21 dni iz Kalifornije. naglov je: Pfc Edward J. Fink, Stanoval bo pri svoji ženi Mae 840th Guard Sqdn. Westover na 1364 E. 34. St. Field, Mass. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEO. Bdltor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays N A R O O N I N A : ___ Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0G Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c____ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.80 per year D. S. and Canada $3,60 for 6 month«. Cleveland by mail $4.00 for 6 month« U. s. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $350 tor 6 month«, $2.00 for S month* _Single copies, 3c__ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 178 Fri., July 30, 1943 Zedinjena Slovenija v federativni Jugoslaviji Dr. Miha Krek, .podpredsednik jugoslovanske vlade v Londonu, je imel nedavno -naslednji govor, ki je vzprico najnovejših dogodkov v Evropi še toliko bolj značilen in vreden, da ga ponatisnemo na tem, prominentnem mestu: "Zedinjena Slovenija v federativni Jugoslaviji! To je narodni in državni program Slovencev. Nismo ga iznašli šele tekom te vojne — nad sto let je star — ali v tej vojni smo ga izčistili, se zanj utrdili in zanj dali svoj težak krvni dar. "Zedinjena Slovenija," to geslo so napisali na svoje bojne prapore naši preporoditelji v revolucionarnem letu 1848. S programom "Zedinjene Slovenije" je ustanovil voditelj koroških Slovencev Gregor Einspieler svoj prvi slovenski politični list v Celovcu. "Zedinjena Slovenija" je ona čudovito lepa, zaželjena deva, o kateri je sanjal in pel naš goriški slavček Simon Gregorčič; Zedinjeni Sloveniji so svoje življenje posvetili naši prekmurski mučeniki — voditelji Ivanoszi in brata Klekla. "Zedinjena Slovenija" je odmevala po ljudskih taborih prejšnjega stoletja v vseh krajih slovenske zemlje. "Zedinjena Slovenija" je bila od svojih velikih sinov poveličevana in od sovražnikov najbolj plju-vana in zasovražena bojna tarča v dunajskem parlamentu in v vseh narodnostnih bojih pokojne in za večne čase pokopane Avstro-ogrske monarhije. Da bo polno življenje zaživela Zedinjena Slovenija, so ji svoja mlada življenja darovali Bidovec in njegovi somučeniki na Bazovici. Zedinjene Slovenije iskat je šel slovenski narod na križev pot sedanje strašne vojne. Nikdar pa ni ideal Zedinjene Slovenije nastopal sam zase. Kdorkoli bi čisti lepoti Zedinjene Slovenije podtikal kakršnokoli zahrbtno, sebično, separatistično misel, bi žalil ves idealizem Slovencev, ki se je nabral tekom desetletij pod geslom "Zedinjene Slovenije" v mozaik našega narodnega čuvstvovanja in stremljenja. "Zedinjena Slovenija" je bil vedno in vselej osnovni, začetni in temeljni kamen našega jugoslovanskega državnega programa. "Zedinjena Slovenija" je vedno vsebovala ljubezen do bratskih jugoslovanskih narodov Srbov in Hrvatov, ki so z nami po krvi in jeziku ena, nerazdeljiva jugoslovanska družina. Politična modrost in uvidevnost je poleg tega vedno narekovala, da smo vsi Jugoslovani navezani radi osnovnih potreb življenja na skupno državno zgradbo, ki naj poveže naše politične in gospodarske moči, da se bomo mogli uveljavljati v med-, narodni tekmi. Iz narave smo torej kot Slovenci rojeni, a bistven del naše slovenske narave je jugoslovansko prepričanje. Nihče ni lepše in popolnejše napovedal, kajko naj se po sedanjem mučeništvu v obnovljeni Jugoslaviji soglasno uresničita in izpopolnjujejta naravno narodno pravo in jugoslovanski državni ideal, kot sam nj. vel. kralj Peter II., ki je v ameriškem senatu poudaril: "Vidim in zamišljam bodočo kraljevino Jugoslavijo urejeno po vzorcu Združenih Držav Severne Amerike." Dragi Slovenci! Od Matije Majarja Ziljskega do Anton Slomška, od Vodnika do Prešerna do Levstika in Jegliča, od leta 1848 do tivolskih resolucij leta 1912, pa tje do majske deklaracije 1917 in odtlej do današnjega dne smo stremeli in hrepeneli za svobodnim soncem, ki smo mu dali ime "Zedinjena Slovenija v federativni Jugoslaviji." To sonce vidim vzhajati. Oblaki vojne zastirajo njegovo blago-dejnost. A na fc/ojnih zastavah združenih demokracij se prebija in žari tako lepo in veličastno, da bo oživel sleherni vtrip življenske, dejavne, borbene ljubezni našega krvavečega naroda za Jugoslavijo." V džungli Tam globoko v džungli, kjer raste drevje tako nagosto, da ne morejo prodreti skozi sončni žarki; kjer je mirijade ovijalk in grmičja z dolgimi bodečimi trni, da je človeku sko-ro nemogoče prodreti skozi; kjer so vlažna in močvirna tla pokrita s padlim in trohlenim drevjem, kjer vroč, zatohel zrak namaka uniforme vojakov, ki prodirajoč skozi džunglo ne vidijo niti 10 čevljev pred seboj, — to je bojna fronta ameriških vojakov in marinov, ki se počasi plazijo proti letalski bazi Mundi na Novi Georgiji. Prodirajoč proti cilju morajo hoditi v dolgi vrsti drug za drugim, da tako nudijo kolikor mogoče majhno tarčo sovražniku, ki se skriva v vrhovih dreves, privezan na deblo in s strojnico v roki. Največ, kar morejo napraviti ameriški vojaki po takem terenu so tri milje na dan. Ob treh popoldne se ustavijo in pripravijo prenočišče. V tleh izkopljejo jame in v vsaki sta po dva moža. Tam morajo ostati čez noč. Ležati morajo čisto mirno, da ne izdajo sovražniku svojih pozicij. Poleg sovražnika, ki preži nanje z dreves, izza grmovju, izza podrtih debel, se morajo vojaki otepati rojev mrčesa, kuščarjev, podgan in drugih džunglskih prebivalcev. To je samo majhna slika nepopisnega trpljenja, ki ga morajo prenašati naši fantje. Mi doma pa godrnjamo, če se nam miza v udobni jedilnici ne šibi od pečenih piščet. Zapisnik četrte seje eksekutive Slovenskega ameriškega narodnega sveta To je le eden izmed mnogih slučajev, ki dokazujejo, da močne struje neprenehoma rovarijo proti edinstvu južnih Slovanov, brez katerega je nemogoča pravična ureditev Balkana in bi bila vsled tega stabilizacija Evrope sploh izključena. Potreba sodelovanja Slovencev, Hrvatov in Srbov postaja s tem akutna in Čim prej bo dosežena, tem bolje bo ne le za nas, temveč za ves bodoči svet. Razdiralno delo, katero opravlja velesrbska propaganda pod plaščem patriotizma služi naravnost fašizmu, kar bi moralo biti jasno vsakomur, kdor ni pozabil,"da so nemški in italijanski fašisti po vkorakanju njihovih čet pred vsem razbili Jugoslavijo. Da se vrnem v New York. Z Adamičem sva imela sestanek z g. Snojem in drjem. čokom, ki so bili več ali manj formalnega pomena. Pri g. Snoju sem dobil zbirko zemljevidov Slovenije, sestavljenih v raznih časih in od raznih izdajateljev, med drugimi angleških, nemških in ameriških. Z ozirom na to, da priznavajo vsi Slovencem več ozemlja kot jim ga je bilo danega po zadnji vojni, so ti zemljevidi značilni in s primernim uvodom bi lahko zelo koristili našemu delu. Na tem mestu naj bo to le omenjeno, priporočljivo pa bo, da SANS razpravlja o tem bolj podrobno. Dobil sem tudi članek angleškega pisatelja A. E. Moodieja iz revije "Journal of Central European Affair," ki bi bil po mojem mnenju v eni ali drugi obliki poraben za nas. Tudi o tem bi bilo vredno, da SANS razpravlja. Dodekaneška liga mi je poslala brošuro "Sforza vs. Sforza," ki je izšla skoraj istočasno s čokovo knjižico o tržaškem vprašanju. Ker obravnava politiko skupnega nasprotnika, je za nas zelo zanimiva in bi se dala koristno porabiti v slovenskih listih. V času, ko sem bil v New Yorku, je bil v Washingtonu angleški ministrski predsednik Winston Churchill. Ker smo pisali gosp. Edenu, ko je bil tukaj, sem bil prepričan, da bi bilo še bolj potrebno, pisati Churchillu, ki je bil gost predsednika Roosevelta v Beli hiši. Storil sem to in posebno zahvalo moram izreči Adamičevi soprogi, ki je oskrbela prepis in kopije tega pisma. Vsebina tega spisa Vam je znana, ker je bila že objavljena v naših listih in upam, da se strinjate %, njo. Pozneje sem dobil iz Bele hiše sledeči odgovor: Dear Mr. Kristan, I have been asked by Mr. Churchill to thank you for your letter of May 16th on behalf of the Slovenian National Council. You may be sure that what you have written is receiving appropriate attention. Yours sincerely, Donald J. Hall. Ker je bil v dobi mojega poseta v New Yorku navzoč zastopnik državnega oddelka gosp. Poole, sva ga z gosp. Adamičem po-setila in vzel sem si svobodo, da mu razložim naše delo in naše cilje. Govoril sem jasno in povedal, kolikor je bilo v dobi približno ene ure mogoče. Gosp. Poole je kazal veliko zanimanje, ki se je očitovalo v raznih vprašanjih, na katera sem odgovarjal brez ovinkov. Imel sem vtis, da mu je bilo všeč in ko sva se z Adamičem poslovila, je izrazil željo, da bi ga zopet obiskal, češ da bi se imela še o marsičem pomeniti in da nikakor ne podcenjuje važnosti slovenskih*krajev. Videl sem polkovnika Burjo pred njegovim odhodom v Anglijo in Egipt in ga naprosil, naj pozdravi slovenske vojake v imenu SANSa. . Rad bi bil videl Rev. Zakrajška zaradi nekih informacij, katere je naš svet želel dobiti od njega. Toda njegovo zdravstveno stanje je bilo tako, da bi bil obisk nevaren zanj. Pač pa sem govoril z njegovim bratom Leonom Zakrajškom, ki je aktiven v new-yorskem gibanju in on mi je obljubil, da mu sporoči našo željo, čim bo kak dan njegovo stanje vsaj začasno boljše. Po mojem po-vratku sem dobil od njega pismo, v katerem pravi, da se "moj brat Kazimir ne spominja z gotovostjo besed, ki jih je rabil gosp. Welles. Pravi pa, da jih je nekam zabeležil že na dan avdijence. Teh beležk pa žal do danes še nisem mogel izslediti, če pa jih najdem v bližnji bodočnosti, se zopet oglasim v tej zadevi." Najbrže ni veliko upanja, da bi se to zgodilo. Sicer pa bi nam po tako dolgem času menda ne koristile veliko. Zdi se mi, da se je naša želja, da bi Slovenci dobili kakšno tolažilno vzpodbudo, izpolnilo na drug način. Gotovo vam je znano, da je prav pred kratkim clevelandski župan Lausche govoril Slovencem v domovini in če tudi ni izrecno imenoval SANSa, je jasno, da je govoril o nas in o našem delu, ko je omenil, da smo tukaj zedinjeni brez razlike strank in je imenoval naše ljudi. Značilno je, da je govoril po povratku iz Washingtona, kjer je bil sprejet od predsednika Roosevelta in v državnem oddelku, kar kaže, da so morale biti njegove besede diktirane po vtisih, katere je tam dobil. Svoj govor je zaključil z glasovitimi Lincolnovimi besedami o vladi naroda, kar tako soglaša z vsemi našimi tendencami, kakor da smo mu sami sestavili govor. Mislim, da bo zelo prav, če se mu SANS uradno zahvali za njegov nastop. Prav tako pa tudi mislim, da SANS lahko smatra ta govor za znamenje napredka na njegovi težki, a neizogibni poti. Seveda sem v New Yorku govoril še z mnogimi drugimi Srbi, Hrvati in Slovenci. Obiskal sem uredništvo Glasa naroda, kjer sem imel zanimiv in menda koristen razgovor z glavnim urednikom Hudetom in mnogo sva razpravljala z gospo Krasno, ki opravlja med newyorškimi Slovenci veliko delo. Omeniti moram tudi Jožeta Zavertnika, ki je že v Californiji veliko pomagal pri ustanavljanju nekaterih naših podružnic in je sedaj enako aktiven v New Yorku. Kratek govor sem imel tudi pri jugoslovanski prireditvi Common Councila, nekdanjega Flisa. Iz New Yorka sem odpotoval v Chicago, največ zaradi tega, ker je bil tam pričakovan češkoslovaški predsednik dr. Edvard Beneš. že ko sem prvič zvedel, da pride v Chicago, še pred nameravanim izletom v New York, sem pisal našemu uradu, da naj stopi v stik s čehoslovaškim narodnim svetom zaradi možnosti našega nastopa. V svojem uradu so Čehi z veseljem sprejeli našo idejo in so izrazili željo, da bi nekoliko Slovencev stopilo v sprejemni odbor in da bi jaz govoril na Benešovem shodu. Ko pa so dobili informacije od glavnih aranžerjev, so morali izpremeniti ves program, kajti pokazalo se je, da bo Beneš s sprejemi, z nastopi pred ameriškimi organizacijami itd. tako zaposlen, da mu bo fizično nemogoče, stopiti v stik z zastopniki katere koli druge organizacije. Z ozirom na to sem sestavil pozdravno pismo, v katerem sem kratko naglasil pomen našega dela, priložil pa sem pfepis pisem, katera smo pisali Edenu in Churchillu, da bo poučen o naših stremljenjih, kakor tudi čokovo brošuro. Izvrševal-ni tajnik čehoslovaškega narodnega sveta, g. Martinek, je bil tako nODICI Drage sestre! Ali ne mislite, ISvrlJI (ja bi bilo prav, da se spomni- — . mo naših vojakov, katerim ni Društvo SV. Resnjega Tele- usojeno se več vrniti domov, pa sa pri sv. Lovrencu njih staršev; ravno.tak0 je na~ ^ r , . ^ , sa dolžnost, da se se spomnimo Drage sestre! Tem potom vas na nag ameriški Rdeči ^ opozarjam in vabim na sejo ravno sm0 že darovale $25.00 in prihodnjo nedeljo, ki se kot gmo g tud- vojne obyezni. običajno vrsi vsako prvo nede- ce g injajmo se pa še za jo v mesecu Prav posebno pa naših t čih v stari dose prosim clamce, katere spa- movini) da bo gkoraj poka_ date v posmrtmnski oddelek, zal termometer v Ameriški Doda pridete m poravnate, kar je movini $lo ooom vasa dolžnost kot clamce tega Torej; enkrat yag progim> oddelka. Prav mnogo vas je, ki da ge rednQ udeležujete društ-niste se poravnale se za pred- yenih . pa tudi molitve pred zadnjo umrlo clamco. Najsvetejšim, da se tako ukre- Za vzgled naj vam bo zad- ne yge trebno in kaj korist. nja umrla članica pokojna se- ngga na ygaki gejL Da boste že stra Antoma Staudihar. Vse ste ipravljene za slučaj> da kaJ jo poznale, da m bila premoz- a na ya§a yrata in da na, a vendar je bila najbolj to-^ bo potem nepotrebnega po_ čna in vestna kar se tiče plače- vpraševanja> zakaj ste to in vanja društvenih prispevkov. Qno gklenile> ysem oddaljenim Vabljene ste pa tudi vse dru- članicam pa bi svetovala, da v ge članice, da gotovo pridete na j gyojem okraju zberejo ygak me_ sejo, kajti slišale boste poroči- gec ygaj pQ dye članid> da bi lo o izidu zadnje prireditve iSli češčenju NajSvetejše- (card party). Kakor veste je ga in k seji> kot na primer> iz bilo sklenjeno na seji meseca Corlet> Randallj Garfield Hts, junija, da se priredi "card par- Maple itd AH bi ne bilo ty" in da se daruje $100.00 v to lepQ? zavedajte se, da je sklad zveze slovenskih župnij, oltarno društy0 sv> Resnjega katere namen je zbrati $10,000, Tdega za yge žgne iz fare gy_ da se pomaga našim nesrečnim Lovrenca bratom v stari domovini. Vag se;tersko pozdravlja, Torej "card party" je nad Frances Prhne, tajnica, vse dobro uspel in je čistega preostanka precej čez sto dolarjev, zato pa je treba na prihodnji seji določiti, ali naj se še perostalo daruje v pomoč Sloveniji in bi se tudi pomenile, kaj bi se dalo še kaj drugega koristnega napraviti v ta namen. Z^lim se na tem mestu zahvaliti vsem, ki so nam v tem oziru i pomagali in posebno pa podjet- j ju Ameriške Domovine, ki so < nam napravili brezplačno I vstopnice za ta "card party." Dalje hvala našemu č. g. duhovnemu vodji, ki je vedno pripravljen pomagati pri dobri stvari; hvala neumorno delavni predsednici našega društva, Annie Gliha, kakor tudi vsem ostalim, katere so se zares potrudile pri prodaji vstopnic in te so: Veronika Škufca, Mary Zupan, Mary Hoge, Theresa Frank, Theresa Simončič (za Maple Hts.), blagajničarka' Anna Jakič in naša zapisnika-rica Polonca Kic, kateri sta jih prodale za sto dolarjev. Seveda pa najlepša hvala tudi vsem tistim, ki ste se udeležili prireditve in vsem tistim, ki se niste, pa ste vseeno kupili še po več vstopnic. To pa zapišem zato in se mi zdi, da je tudi moja dolžnost, ker mnogokrat slišim opazke na sličnih prireditvah, češ teh in onih nikoli ni zraven. Res je to, ker vsako pač ne veseli ali pa ne more priti zraven iz kakšnega drugega vzroka, ki pa vseeno veliko darujejo za vsako dobro in koristno stvar. Torej, Bog naj vam bo vsem obilen plačnik. Seveda je v prvi vrsti namen društva sv. Reš-njega Telesa, da se zbframo skupno vsaj enkrat na mesec pri obhajilni mizi in v molitvi in češčenju pred Najsvetejšim in da se spominjamo naših pokojnih sester kakor tudi vseh živih, posebno pa še bolnih sester, katerih precejšnje število imamo ravno sedaj. Društvo sv. Rešnjega Telesa skrbi tudi za oltarne potrebščine, kakor za hostije, cvetlice in drugo. S tem pa menda še ni rečeno, da bi ne smele storiti kaj dobrega tudi izven cerkve, ako nam je to le mogoče. S-aj Jezus sam pravi: moli in delaj, ne pa samo moli ali samo delaj. Ne, oboje nam je potrebno. Z&to se pa skažimo Bogu hvaležne za našo svobodo, zdravje in vse kar imamo, s tem, da bomo rade kaj storile v pomoč trpečim, ki si sami ne morejo pomagati. Zapomnimo si še to: kar storimo enemu potrebnemu, storimo Bogu in kar storimo za Boga, smo lahko prepričani, da nam bo všteto v dobro po siru'" pred sodnim stolom. Rojakom na zapadni strani Cleveland* naznanjam, da bo tam pobiral prostovoljne darove naš rojal Mr. Avgust Kristančič. Sa) tam ga vsi dobro poznate in ^ di spoštujete. Upam, da W Mr. Kristančič dosti priponi«; gel, da bo v bližnji bodočnost1 tisoč dolarjev pripomoglo ba' rometer pognati do vrha" $10,000. Prav prijazno pa ste pi'oS^ ni vsi, da kadar pridejo ^ ralci do vas v vašo hišo, b0^' te jim dobri. Ni prijetno hod1; ti od hiše do hiše pa še slišat kaj neprijetnega. Imej®1 usmiljenje do svojih trpecj" in nesrečnih rojakov, bratov'1 | sester, kateri niso po svoji W di nesrečni in velike pomoči P5, trebni. Za vsak najmanjši da[> katerega boste darovali nesr nim rojakom, vam bo Bog P,J vičen plačnik. Upamo, da -jih bo v kratkem priglasilo rom Amerike toliko, da £>° ta $10,000 kmalu doseže"1 Vsem pa ž naprej izražam lepšo zahvalo. J. Resnih prijazen, da mu je izročil to zbirko in g. Vojta Beneš mi je še posebej obljubil, da opozori svojega brata na naš dossier. Uspeh te akcije se je pokazal v pismu, katero sem prejel iz urada predsednika republike. (Dalje prihodnjič.) --o- -o- Pomoč rojakom v domovini Barometer v Ameriški Domovini gre prav počasi proti polovici zaznamovane črte. Ga bomo li pognali do vrha? Gotovo in kmalu, če bo le naša volja. Ta naša volja pa bo le, če bomo v resnici vsi sodelovali. Samo eden ne zmore, vsi pa gotovo. V nedeljo 18. julija je bila seja za faro sv. Lovrenca. Sklenjeno je bilo, da nas bodo obiskale ženske in poprosile za mal dar, katerega se bo potem poslalo na glavnega blagajnika Pomožne akcije slovenskih župnij. Sedaj pa nastane vprašanje, koliko nas je, da sočutvujemo z rojaki v stari domovini. Ali naj je en tisočak? Ako nas je en tisoč in če vsak prispeva po en dolar, pa bo gotovo en tisoč nabranega. Sedaj pa premislite, koliko bi en tisočak zalegel v stari domovini in nam posameznim pa se tukaj tudi ne bi sko-ro nič poznalo, če si pritrgamo en dolar, čeprav je tudi tukaj precej neznosna draginja. Zakaj vas prosimo podpore za nesrečne brate v stari domovini? Zato, ker je potreba velika, večja kakor si mi sploh misliti moremo. Da je bil pa denar, katerega smo že prej poslali, tudi resnično sprejet v ljubljanski škofiji, nam pa priča pismo ljubljanskega škofa Rožmana, v katerem se nam je zahvalil za poslano pomoč. Naš namen pri fari sv. Lovrenca je, da se v naši fari mora zbrati en tisočak za reveže v stari domovini. Nikar pa ne prispevajte za to, ker vas jaz prosim, ali zato ker se bojite zamere pri pobiralcih; prispevajte zato, ker je v resnici velika potreba, pomoči potrebni so sedaj in jo bodo tudi še po vojni. Vendar pa se mi zdi, da so najbolj pomoči potrebni sedaj. —-u-- V Reichu zadevajo nepo^ ne žene najtežje kaži11 Washington. — V nekem strijskem časopisu, katere^ ime mora iz varnostnih raZ, gov ostati prikrito, je bjj ^ javi jen članek, ki je PrlS roke Office of War Inf°rJ tionu, iz katerega je razvl ^ da bodo tujerodne ženske lavske moči v Nemčiji —* ^ njimi je na tisoče jugo^0 skih žena — ravno tako str kaznovane kakor moški d , ci, ako bodo skušale P1'6*0 svoj kontrakt. V brzojavki je rečeno, & do vsi, ki bodo krivi takih ^ stopkov, poslani nazaj ^jt je staro mesto, ali pa, če . j lo to nemogoče, prisilj6®1'^ prevzamejo "še bolj n8^, posle," vrhu tega pa bod° še "kaznovani." Članek f^ nadalje, da morajo dela^p čunati s tem," da bodo P ni "v delavske tabore," a še drugič poskusili, da se ne j o prisilnemu delu-^« Mož pride gledat stan°ajei ki je bilo ponudeno v ^ Gospodar mu reče pome"' ( "Ampak, da boste vede^ nas ne trpimo nobenega r j V hiši mora biti vedno ' imate kaj otrok?" "Nič." "Ali imate klavir a'1 h fon?". • "Ne." J "Ali igrate kak 8'laSb štruinent?" "Nobenega." vJ(0i' "Ali imate p*a, ni»c kako drugo žival?" m^ "Ne, nič kaj takega ^ ( Ampak nekaj pa Je> ^ skrbi in bi vas morda v ^ p ialo," pohlevno začne 11 jemnik. "Kaj pa takega?" vPJ" spodar.' / "Veste, kadar pišeI%f ZA VSAK SLUČAJ IN ZA VSAK ČAS Pa tudi za vsako razdaljo je naša ambulanca na razpolago vsem, ki se je hočejo poslužiti za bolniško in invalidno postrežbo. A. GRDINA in SINOVI 1053 East 62nd St. HEnderson Cleveland. Ohio Zlata krona Pravljica. Napisal Ivan Česnik No, hčerkica, to si še premi-ls' Boštjan si polomi kosti a Grmadi, ge poj de vasovat k "kleti kraljičini. Celo živi j e-iaj le ne boš žalovala za njim. 'tasoma se ti že stoži po mo- Oče, vi boste krivi, če umrje bote krivi, če bom nesrečno življenje. Boštjan nika-"»e sme na Grmado!" ekle je ihtelo, padale so Wed prsti na cveteče na-,]ne' dolgi kostanjevi lasje spolzeli z ram in pokrili dro-l °wazek. Lenčika, pojdi spat in ne Saj isfr °lze >d> & i i» ri<-t if-ra- da si razumna in uvi- , ne gre jemati bajtarja. ls»: Dolar jeva hči in pas-Kostjant" Ice' ljubezen ne pozna raz-bogatim in revnim." arafezii" pridna bodi in se h Urba an je odšel črez vrt 'vii v i ilo e»»hfidko tja 2avi1 v hišo, dekle je pa slo-d°lgo na oknu in plaka- v v jasno noc. Mesen • • , , .Je slJal, milijoni zve^d brleli na jasnem nebu, veter k* Pihliai livad gozdove, griče Dai/e; Sanjal je sv. Kozma Lov1J an na korenu, sanJ'al »ffkalif10' Sanjali 80 sv> Tri" ni nj ' sanjala je vsa nara- seje svetila v me- rble^rj Par°bki so bleste- i ■ e fcv ^menite drče in os- t* J vile [jd s ............. ji1 bil0 piSammi preprogami m^je, Pl'egrnjeno njih stano- J istl-LZ duhtečimi cvetkami 'm» O ^stalna voda je te- siaii 10» gore so stano-čuvale zakleto kra- ci- so se kopale in si 5ope„„, lase, pletle vence ■dat« P v zadnjem pi#.Vl^Pala zakleta kraljičino Kitty • je 0Ildi m tem" V8 Pod a?ki duh se je širil da-strn ^ivisej^e skal*. V stropu > Vefj^^.ata krona na srebr- t« ^uljey1'. Polna naj dratžjih pfj1 '^t jfi m demantov. Več-lfHju> kotahnila kraljičina v 'rešite]0 ^ težko hrepenela ko'tla goJU" In ž njo je vzdih-dfevi,' esla drobne veje h \ sProžila s slemena Vzdignila pomiš-- °dno glavo, močno tru-Z0pet zadremala. so še vedno peli vedno je bila pesem Nse^ J6 črez polja in J m a in - Je Urno stopal črez "H 1ravnike k staremu 0 7I1 ,a izve od njega po- t^rnf kraljičini in 0 %n0 . • da dobi nasvetov za .'V rievarno pot. \ jfiec velik0 Ve. Daleč po SojT1?-. Ako mi on ne V Vti^ ne ve živa du" farah. In (ne odne-Cme.tudi stalt živi je— 'H g02(}0 ^ih koč, do sniva-8! 0v- Slišala je Len- od moje bajte! Vseh sedem blagoslovov imam kakor župnik in te napodim. No, govori!" "Odprite, Ambrož! Jaz sem, pastir Boštjan." "A, ti si! Kaj pa prav za prav iščeš tako pozno okrog moje koče?" "Odprite! Vse vam povem na dolgo in široko." "Nič na dolgo in široko. Hitro zini, če se mudi! Če se pa ne mudi, pa pojdi k coprnicam na Klek, mene pa pusti v miru, da se naspim.-Ves dan sem imel letanja in opravka, da je bilo ioj," je godrnjal starec in odpiral vrata. "Vstopi torej in razloži hitro, kaj te teži!" "Ambrož, težko je povedati z eno besedo vse, kar imam na srcu. Zato morate potrpeti z menoj. Prišel bi k vam po dnevu, pa takrat nimam časa., ker moram pasti živino v gori." "Povej, kaj imaš!" "Ljubezen mi nagaja, Ambrož, ljubezen." "A, ljubezen! Če je pa tako bom prižgal ogenj, da si vsaj pogledava iz obraza v obraz." .Odkopal je pepel od žerjavice, naložil tresek in dračja ter zapihal. Kmalu je plapolal pohleven zubelj proti zakajenemu stropu. "Zdaj pa lezi na klop in mi pripoveduj, kot bi bil pri spovedi. Jaz se tudi vležem nazaj na postelj. Veš, starost me tare." \ Počasi se je skobacal na trdo, slamnato ležišče, se pregr-ni z debelo plahto in pogladil razkuštrano, sivo brado in 11a-mršil velike obrvi, "Tako, zdaj pa govori!" "Ambrož, glejte, da mi ne zaspite!" ga je še opozoril Boštjan in se zleknil na klop ob ognjišču, kjer je stala v kotu skladnica dračja. Na polici se je šopirilo par loncev, zastarela ponev, lesena škrbasta žlica in glinasta skledica. Ob Ambroževi postelji je stala velika omara za mazija in zdravila ter železna skrinja za denar. "Ne zaspim, bodi brez skrbi. Tvoja storija me zelo zanima. Kar začni!" Pastir je pripovedoval o Len-čiki, očetu Urbanu, njegovi obljubi, opoldanskih sanjah, vencu in šopku, vilah in zakleti kraljičini. Na dolgo in široko je dopovedoval in šele sredi govora je zapazil, da Ambrož glasno smrči. "Ambrož, ali slišite?" "Seveda slišim. Le pripoveduj dalje. Prav lepo znaš govoriti." "Ambrož, vi ste ves čas spali." "O ne, vse sem slišal. Le nadaljuj!" • "Kaj sem vam pravil?" "Kaj, kaj? O ljubezni! — Da si zaljubljen v Lenčiko in naj ti povem za kak pripomoček, Urili T Pri neljubem mo-i da se bo še ona zaljubila va-!> J* žalosti. Zlato kro- i te ... " N v» 6m> Urban, in tli (j- ** Za 1_______ tori*M<;u- da me ugonobe 1 na Oljski gor ■HlL*6 b°d« me ne ^Lwihtela~šehujšeC. s Pe?at(:,.ljubim Lenčiko, da niene, da bi Če kralji izginejo . . . Alfonz XIII. je moral vse plačati. — Prosta vožnja za neguša, toda spremstvo. . . . Poslednje uradno povelje Am-anullaha. * Nekaj računov nam pove marsikaj zanimivega o tem, koliko stane beg kakega vladarja. Ko je na primer Alfonz XIII. zvečer 12 aprila 1931 spoznal, da ni v Madridu nič več prostora zanj, je poklical po kabinetni seji načelnika postaje v Madridu k sebi. Izpraševal ga je, ali bi mbgel še to noč ali drugi dan dobiti posebni vlak do španske meje. Postajenačel-nik je moral seveda uradno molčati o tem razgovoru s. kraljem. Čez uro je imel sestavljen proračun za vlak do Francije ali Pariza in neki španski urad z ameriškim vodstvom je sestavil potrebne vozovnice. Tako je nastal posebni vlak z več vozovnicami, ker je bilo 17 oseb v spremstvu. Tako so kralju posebni vlak ceno zaračunali. Plačal je 20,000 frankov in le na francoski meji je še nekaj dodal za brzovlak. Teh 20,000 frankov je španski kralj lahko pogrešil, ker je vzel s seboj nekaj vagonov dragocene prtljage in je že prej poslal proti Pragi več tovornih vagonov svojega blaga. * Koliko je pa plačal neguš za svojo pot iz Abesinije? Proga od Addis Abebe do Somalijske obale je dolga 783 km. Posebni vlak je neguš sploh zmeraj imel na kolodvoru v Addis Abe-bi. Železniško upravo pa imajo ondi v rokah Italijani, Francozi in Angleži. Za vožnjo od Addis Abebe do Džibutije, brez vsakršne garancije za njegovo življenje, je moral neguš plačati 600 funtov šterlingov. Za avto, ki je bil tudi na vlaku, je plačal 40 funtov šterlingov prevoznine. Po poročilih iz Džibutija vemo, da se je neguš od tod do Hajfe peljal na angleškem državnem parniku in je -bil na njem kot gost. A samo on, za svoje spremstvo pa je moral plačati vse pristojbine za prevoz po Sueškem kanalu in za prehrano na ladji in tudi za karanteno v Palestini. Če bi bil moral neguš plačati vse, tudi zavarovalnino za one zaboje z zlatom, bi bil moral položiti do. Evrope najmanj 1,000 funtov šterlingpv. Spočetka se je bil neguš baje namenil, da se bo odpeljal z vred prepelje čez mejo. Onstran meje pa je kralj, ki ni bil izven meje nič več kralj, razrešil pilota njegove prisege. * Hudomušen dogodek pa se je zgodil po povratku kralja Jurija II. na Grško. Ko je bil svoj čas zapustil prestol in deželo, so ga bili s posebnim vlakom prepeljali do meje. Ko se je pa nedavno povrnil v Grčijo, je dobil njegov tajnik račun železniške družbe za posebni vlak iz leta 1924. Bilo je nekaj tisoč drahem, ki jih neki zagrizeni knjigovodja ni mogel svoj čas vknjižiti, ker so bili tedaj pozabili sprejeti vsoto . . . RAZNI LJUDJE Spisal Ksaver Meško. Pritrdil je povsem mirno in prostodušno. A jaz sem začel gledati nemirno in ne več posebno radostno umazano culico, še bolj umazani klobuk in zavo-ščeno mozaik-obleko. "Veste kaj, mož božji, lep dan je zunaj, poj diva malo na zrak; se pogovoriva zunaj nadalje." "Pa pojdiva v božjem imenu! Gosposki ljudje imate vedno premalo svežega zraka. Nam sicer ni mnogo za njega." Vstal je naglo in je pograbil culico in klobuk. "A pisanja shranite skrbno in jih pošljite brž ko mogoče papežu, cesarju ali škofu. Vseeno, komu. Le da.se ravnajo po njih, dokler je še čas. Morda bo kmalu prepozno, in žal bo vam vsem, da me niste poslušali. Ker predrugačiti se svet mora, to uvidite sami . . . A ono, kako je Bog ustvaril svet iz nič, in najmočnejše psalme in molitvice k temu mi napišete?" "Napišem. Saj še pridete kaj ?" . "Kmalu pridem spet, seveda . . . Pojdiva ..." 3. Socialist. Napol veselo, napol otožno se je smehljalo s sinjega neba jesensko solnce. Ne z vročimi, a prijazno in prijetno gorkimi žarki je poljubljalo molčeči vrhove resnih gorenjskih velikanov. Kakor boža ljubeča mlada mati z nežno roko zlate kodre bolne hčerke ljubljenke, se je poigravalo previdno in mehko po rumenčem listju ko- in toplo ljubeznijo in z vročim hrepenenjem. Ker resnično, draga kakor domovina mi je čudovita naša Gorenjska. A zavrniti moža nisem mogel, ko me je ogovoril prijazno: "Kam? Tudi k Mariji Pomagaj ?" "Seveda. Vi tudi?" "Tudi. Pa poj deva skupaj. Ali pridete od daleč?" "S Koroškega." "Bil sem že gori, v Beljaku eno leto." "Tam v bližini službujem jaz » Komaj sva prišla do gostilni-ce nad mostom, mi je hotel že dokazati svojo naklonjenost. "Ali ste kaj žejni?" "Prav nič!" "Pa vendar! Jaz sem. Malo se okrepčava." "A meni se zelo mudi. Vrnem se že s prihodnjim vlakom." "Ne mudi se tako hudo. Dve uri sta do tedaj." In res je naročil, a na srečo ne vina, ampak pokalico. "A meni je vroče." "Nič zato. Saj spet greva. Pijte!" Da bi ga ne užalil, sem res pil. (Dalje prihodnjič) -o- DELO DOBIJO ŽENSKE za ČIŠČENJE urade down-townu. Nočno delo. Dobra plača od ure. Zglasite se Hippodrome Bldg. 12. nadstropje. Operatorji strojev in tudi učenci za Drill Press Screw Machines Potter Johnston Low Swinglathe Arc Welders Punch Press operators Delavci Velika plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (179) Moški dobe delo v skladišču važno delo. Plača od ure in overtime nad 40 ur. Predznanje ni potrebno. Delo podnevi. Delo samo znotraj. Truscon Steel Co. 81st St. & Aetna Rd. (178) (179) zrakoplovom in bi se le njegova I stanjev, gabrov in bukev. Odpa-žena in njegovo zlato peljalo zidali so že prvi listi in so šume-vlakom. Tedaj bi bil pobegnil j li na poti, ko sva korakala s tako, kakor je nekoč pobegnil | spremljevalcem naglo proti Amanullah, ko' je 23. maja 1929 zapustil Afganistan. Tisto povelje, ki ga je dal nekemu dr. Brezjam. Pridružil se mi je neznanec na savskem mostu otoškem. Si- žavnemu pilotu v Kabulu, je bil :cer bi bil najrajši sam. Ker to-poslednji državni ukrep Ama- plo mi je bilo pri srcu in praz-nullaha. Zapovedal je bil, naj niško, kakor bi hodil po domo- pilot z vsemi zaboji zlata vini, ljubljeni v tujini z veliko Monarch Aluminum Mfg. Co. ki je zaposlena z važno produkcijo za vojno, sedaj lahko sprejme na delo večje število nedržavljanov kot livarje in livarske učence (Izučite se dobre obrti ob plači) Plača na uro, delo od kosa in overtime. Stalno delo. Prilika za izredno dober zaslužek za delavce, ki niso zdaj zaposleni v vojni industriji. Monarch Aluminum Mfg. Co. 93rd & Detroit (179) RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO. je odprla urad za posredovalnico na 6413 St. Clair Ave. v S. N. D. Potrebujemo takoj MOŠKE IN ŽENSKE ZA VOJNO INDUSTRIJO Zglasite se pri zastopniku od Reliance, Mr. G. W. Lynch med 8 zjutraj in opoldne (179) TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust, nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. (183) MOČNE MOŠKE < se sprejme i za skladišče Plača od ure. Jako dobri delovni pogoji. Državljanstvo ni potrebno, Eaton Mfg. Co. E. 65th St. & Central Ave. __(179) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI OGLASI Dobra kupčija 5 sob hiša na Or m is t on. $6,850. 6 sob bungalow na Miller. $7,200. Za 2 družini, 10 sob, Lake Lake Shore Blvd. in Neff Rd. $9,500. 8 sob blizu Babbitt. $9,000. Moderen 6 stanovanjski apartment blizu Lake Shore Blvd. Se zamenja za hišo za 1 ali 2 družini. 25 akrov farma, 5 sob hiša, hlev, 6 kokošnjakov, 8 akrov trte, 8 akrov finega gozda. $4,500. J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV-7540 zveč. KE-0288 Lepa prilika Proda se ali zamenja 43 in pol akra farma v Middlefield, O. Hiša 5 sob, 20 akrov gozda. Vprašajte pri Joseph Deželan 6032 Glass Ave. (179) Pivo v zabojih Standard in druge vrste. Odprto do 3:30. Zglasite se za dobro pivo pri Emery's 961 Addison Rd. (181) Ohijsko vino na galone. Fina kapljica. Odprto do 3:30. Zglasite se pri Emery's 961 Addison Rd. (181) Soba se odda Odda se čedno opremljena soba za 1 ali 2 dekleti na 1051 Addison Rd., suite 3. (179) Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. i'ala; zaradi alit^ti *k0 so mi. ^i^Sljeval Bošt- t k je sta. ^VyConV^' VSa °ka" Se7nJena na hribovit - Je dvigal K, i! *1*e „ : tala- prebudile _______ _ "Ambrož, vi ste spali; bolj Za besedo. O, vem, trdno ste spali kakor apostoli . ■1. eli> da me nirnnnbe ' na Oljski gori." Se1 Boštjan se je dvignil, stopil j k Ambroževi postelji ter sedel na železno skrinjo. "Ne morem si pomagati dru- j gače kot da sedem poleg vas in j pazim na vaše oči." "Prav imaš, Boštjan. Pripo- j vedujl" , In pripovedoval mu je znova vso zgodbo z veliko potrpežljivostjo, ker ga je moral zdaj-in zdaj opomniti, naj ne dremlje. "Svetujte mi, Ambrož! Velik dobrotnik ljudi ste, v bolezni in nadlogah jim pomagate." Ambrož se je malo dvignil na postelji, si pogladil brudo, \|> » strmo na-02 k o brv je sto. ki'6** 11 P°trkal na °kno. C°ž k ' U ni bilo iz koče; S ^.1: Boštjan je K, Sb udila da so se tresle se je koza v Kaj e>dii 6 tj n'ku. Končno nM , *udi Ambrož. CN.CKdo a«** ah i V kv se kdoi°^i so se mu razširile, obrvi in '^Jati, .J j®'' Govori, če trepalnice namršile. lCer »e pa poberil (Dalje prihodnjič.) Nad 32,000 oseb je zaposlenih v Pentagon poslopju, ki je največje poslopje uradov rui svetu in ki je bilo zgrajeno za vojni oddelek v Washing tonu. Slika may predstavlja del tega osobja v vrtni restavraciji, kjer postrežejo dnevno na 50,000 gostom. To je ena restavracija izmed desetih največjih restavracij nu svetu. 6 sob za 1 družino, blizu Grove-wood, $5,200. 8 sob za 1 družino, E. 99. St., blizu St. Clair, $5,500. 6 sob za 1 družino, blizu BratenahI, $6,300. 6 sob za 1 družino, bliža 152, St.. $4,800. Za 2 družini, 4 in 4, $5,600. Nova zidana, za 2 družini, 5 in 5 sob, $12,000. Za 4 družine, 4 sobe in kopalnica vsaka 4 furneze. velik lot in garaža, $7,500. Strainic Realty Co. 15607 Waterloo Rd. IV 6561; KE 4120 Sprejme ae zemljiškega agenta. __(July 28, 30) Plačamo v gotovini Plačamo najvišjo ceno za rabljene avte. Vse v gotovini, nič čekov. Pokličite EN 9712 od poldne naprej. (Fri. Mon. Wed. x) Hiša naprodaj Za 2 družini, 4 sobe spodaj, 4 zgorej, 2 f.urneza, 2 garaži, na Westropp Ave. blizu 140. ceste. Cena $6,950. Za eno družino 6 sob, lot 50x250, v lepi okolici blizu E. 185. ceste. Hiša v dobrem stanju. Cena $6,200. Za podrobnosti pokličite KEn-more 3662. John Rožanc 15216 Lucknow Ave. Hiša naprodaj Na Linwood Ave. med E. 71. St. in E. 79. St. Jako široka cesta. Hiša je v 3 nadstropja, ima 3 kopalnice, 3 garaže. Zelo iigo-den kup. Napravite mi ponudbo. J. P. Flynn 3250 Euclid Ave. HEnderson 1622 (183) in drugih mojih katoliških sedaj prišlo, toda skoraj prednikov — in črne maše za mogel verjeti, kakor ni m«i mojega sina naj se berejo v prej, ko so mu povedali, farni cerkvi." Henrik Hendel želi zakraWE Menih je počasi rekel: "Go- Dvignil je svojo dušo proti' spod, saj ste nam to cerkev vze- gu, ki je danes na priprl li in zaprli. Toda v Garstenu svoje deviške neveste naredi! je še ena, lahko ga pokopljemo toliko čudežev, in je ®o! tam." Silno so se Hendelnu dvigale prsi. Rekel je: "Menih, o tem bomo še govorili. Imam še opravti v uradu, počakaj tu, potem ti bom povedal, kje in kako naj se opravijo mrtvaška opravila za mojim sinom." S krepkim, težkim korakom je odkorakal. V globokem notranjem str-menju je slutil menih, kaj bo iiiiilllilllllllillllllllllllllllllllllllllllliillllllllllllllllllllllllllliliiiiilllllll PBEVEL DR. JOS. JERŠE MONCRIEF FURNEZI GORAK / i v ZRAK Oftl P°Pravite . SjvJ svoj MONCRlEf irW-J furnez vfrt z pristnim1 MONCRIEF deli Vprašajte MONCRIEF trgovca Radio za vašo hišo S Imamo še nekaj malih radijev za na mizo in kombinacij E radije, na katerih se lahko igra gramofonske plošče. 1 NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK, lastnik ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiaBiiiiaiiiiiiiiiiiiiatiiikitaiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiii*llU!^ Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno presl 6106 St. Clair Avenue RUDY BOŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih. zglasite se pri LEO LADIHA 1386 E. 55th St. HEnderson 7740 ki fi;a je Bok poklical k sebi 30. julija, 1941. Oj, spavaj, ranjki Ti pokojno, v gomili hladni mir Ti bodi; trpljenje, trude Tebi stoterno povrne mili naj Gospod z rajskim vencem nezvenljivim. Žalujoči ostali Cleveland, O., 30. julija 1943. JUNAKINJA IZ ŠTAJRA BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, In« 6016 St CUtr in. Telefon: ENdloott S1U MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila Ignac Slapnik, st CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue COOK FURNACE & SHEET METAL Dele In popravila t» vseh vrst furnezov Delamo nove In popravljamo stare ilet>ove. Res. Phone: Liberty 259« 536 East 152. ST._ Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (F?1- *) Posebno veliki za v MAGICOLOR kopalnico HAMPERS APC BARVA Galona 2 28x20x12 mere Z oljnato bazo; za vsakovrstno r» J Močno izdelani hamperji z pearloid ter se jo lahko umije in je traj*1^ vrhom; mera za veliko družino. Iz- enim pokritjem lahko prebarV* berite si vašo v beli ali drugi popu- stenski papir, tile, cement, les, P13 lami barvi. ter, itd. Izbera barv. THE MAY COMPANY . . . HIŠNE POTREBŠČINE . . . PETO NADSTROPJE ^^ BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti t&k, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. Trgovinske ure 10. zj. do 5.30 pop. THE MAY CO. Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke POLETNO BLAGO V zalogi so fina Rayon blaga za počitniško opravoj Poletja je le polovica pošlo—še vedno imate dovolj! časa narediti si in se veseliti oprave za tople dni—I iz te lepe zaloge Rayon blaga, ki je po posebni ceni? nalašč za varčne šivilje. Palmbreeze Rayon Prints Nova tkanina, rayon pisano blago, ki se ne ^fl m zgrbanči, ima velike in mahne vzorce z m raznim barvnim ozadjem. Priljubljeno blago za obleke za vsakršno nošo. jarda Print Rayon Shantung ftTj Lepi monotones, s vsakovrstnimi vzorci, na ^fl ■ svetlem in temnem ozadju . . . popularno J[ blago za mode, nalašč za obleke, ko greste na počitnice. jarda Bermuda in Miami Prints QfW Dve različni športni tkanini po Mallinsonu \M —znano ime pri blagu. Natisnjeno z veliki-mi in majhnimi figurami, živimi obrobi za živahno nošo, po posebni ceni. jarda Mallinson's Print Sheers QTj Rayon sheers—hladno, prijetno blago z na- ^fl m Usnjenimi vzorci na svetlem in temnem ■ ozadju. Perfektno blago za obleke in bluze za nošo pozno v poletju. jarda THE MAY CO/. . . BLAGO . . . ČETRTO NADSTROPJE Pred 13 leti obsojen na smrt in pozneje pomiloščen je bil ruski profesor Leonid K. Ramzin, fči ga vidimo na sliki in ki de sedaj prejel Stalinovo npgtxupo 15,000 rubljev za iznajdbo turbo-generatorja. svojem izpremenjenju, je prav bil vsem, rogal celo božji volji. | se srečale nad mrtvim, razmr-dajal menihu, našel je kralje- . . . Toda bledi mladenič, nad šenim truplom, jezno so se za-stvo božje, katoliški menih mu čigar groznim, mrtvaškim le- bliskale Hendelnove oči, in za je j« odprl. žiščem se je blagoslavljaje trenutek je zopet postal trinog, Zopet je zmagala nad njim raztezala roka rimskega duhov- ki je zarežal: Cerkev, ki jo je zaničeval in so- nika, on je bil, on je nagnil "Li nisem več gospodar nad vražil. Toda m in krv j o ' N j e- v divjem srdu pesti proti nebu, dvignil rog svoje moči in svoje gova matj počiva na Fidelber-nič več ni bruhal kletev iz po- hiše. Prisege in kletve, ki jih je gu v grobnici, ki sem jo dal na-rušenih prsi. nešteto izustil, proti Cerkvi, je praviti njej in sebi, in moj sin Toda ne zato, ker je zlomlje- pohodil z nogo, ki je še vedno naj ondj počiva. Hočem to." na njegova volja in njegova jeklo in železo, dasiravno je bi- Albert pa je odvrnil- "Go-Nepremično je obležalo na stena je svojemu sovražniku, ki moč/ ,Saj lahko ^ nanovo vsta- la mogočniku odvzeta moč. In gpod Hendel( tu ni kraj prepi_ ležišču dolgo raztegnjeno telo. ga je spravil v grob, zasmehlji- ne' kakor Je vstal Nabukodono- Hendel je rekel menihu: "Moj ra> y Garstenu." - vtaknil je Izpolnjena je bila človeška po- vo metal v obraz pepel, na ka- zor p° svojem padcu. Marveč otrok je mrtev, in jutri ga bom knjigQ y ugnjato torbo in se je stava, vsled katere je moral terem je umrl. Obešenci v Šta- zatJ0' ker je njegovo sovraštvo pustil pokopati na Fidelbergu odpravljal na pot> _ "kjer so umreti morilec. jerdorfu so dvigali svoje pesti zade^v Peklenskl korenini. poleg njegove matere. Ker je zbrani pooblaščenci, da volijo Sedaj je oče vzel v roke nje- in so tulili: Proklet bodi! Mno- Nlkdar ne b° b0(hl Hendel umrl v vaši veri, ga boste po- noyega optat> bom stvar nazna. govo glavo, po kateri so se vie- go menihov, ki so v beraštvu p0 potl;, mkdar' mkdar f kopali vi' in sicer po katoli" nil, naj odločijo oni, toda že kle škrlatastordeče lise liki kr- konec vzeli, je kričalo: Proklet ?e b° ukloml f0-"1 premagoval- škem obredu. Hočem, da se vse daneg lahko povem gospodll) da vava trnjeva krona, njegovte bodi! Štefana s cvetliškim ven- kl' Cerkv!' kakor use Je n]eg0.^ slovesno izvrši, ker je bil vse- bo to truplo moraIo biti poko. ustne so pritiskale vroče polju- cem na glavi se mu je molče Sin; mkdar ,ne bo, prestopi1 eno gospod, junak in Hendel- pano v katoliški zemlji." be na jasno mučeniško čelo, in približala in mu je kazala svo~ praga njene h>se' akoraVno Je nov sin' akoravno je umrl kot el se ves Med gmeh_ vroče kakor raztopljeno železo jo srčno rano. Kakor dim, ka- n^g0Va razpadla. * Zl™™' ^^ff'" , , , ■ Ijal: '"Misliš li, da se bom uklo- so lile njegove solze na sinove kor megla, ki se vlači nad po- !ahne" ~ Toda ta. b edl trpm' Albert Je rekel: Gospod> nil tvojim pooblaščencem? - prsi. nočnimi gozdi, se je nato pri- Clgar glava Je poclvala na "Je- nimam0 nobene ce'kve tukaJ- Nikdar " Ko ie nekdaj tako ponosni kazala Henrikova mati, mlada g0vlh prSlh' tega Je+ J6rkev Toda črne maše bomo lahko v In ZODet se ie ozrl v obraz Ko je neKaaj taKo Ponosni rpnnvp oh mrt' tr„ sprejela pod svojo streho, ko Garstenu brali zanj. Ampak, ln zopet se ,Je vozr, v. ,az mož klical pri bornem leziscu so ga vsi pahnili od sebe, ko ga g0sPod, to vam moram poveda- svo->ega Slna> Jn čutl1 ka^ mladega mrliča in v nedopo- plu svojega otroka, je dvignila obsoditi njeeov last- ti L L hiti noknnan na mu v teJ £renkl un govore te vedliivi žalosti držal v rokah svoje roke in je pred nebesi to- Je morai oDSoaiu njegov last ti, da ne sme biti pokopan na ... . , vedljivi zaiosti arzai v roKan j i m oče, odela je razgaljenega s Fidelbergu, tam je luteransko 1J"blJene. za vedn0 neme uStne' glavo svojega otroka, je poza- ^ff; J^svoČ^Vro svojim skl'ivR0Stlm plaščem in pokopališče, in zemlja ni bla- Akoravno ga je menihova mir- bil na meniha, na kelih, na ves ko ljubila, očeta svojega otro- mu SVOu^arobnimi be- Ulovljena " na neupogljivost nanovo vzpod- svet. V spomin mu je prihaja- ka, ker on ji je otroka pahnil v ^^ oalaJ|ij|ftvo smrt. NjegoVe in Hendelnove oči so bodla in razdražila, se je ven- la ona ura pred enoindvajseti- mUK0 in smrt. J . dar zbral in je krenil na pot, mi leti, ko je njegova nežna Pregajan od teh strahov je s ^enael 00 osral ±len_ ki jo je moral iti: vrgel je žr- ljubljenka trpela bolečine, nje- krivdo obteženi mož kakor bla- del> na prestolu svoje mow m tey svoje ska]nate volje y ogenj gova—sodnikova — mati pa je zen planil pokonci, strašno je v pozaoijenosti in niZKosti Ki ljubezni do mrtvega otroka. , .v, , . o-lpfial nknli «php in io Vrisal- bo sledila njegovemu sijaju, to-ponosno in veselo prišla k nje- gledal okoli sebe in je kncal. .J '5 sovraštva v "Menih, Hendelni imamo še mu, položila mu je v roke dete "Je-h mrtev, ne more biti! da hld^a njegovega sovrastva v dve grobnici in sicer v farni v . • ,y ■ • v . • • 7HravniVi Vip J , cerkvi. V teh počivajo naši ka- kla: Hvala Bogu, sin je. Dal Menih je mirno naprej molil mesa, duh od satanovega duha, ^ , x ■ tt j i mnlitvp 7ii mvfvp in vprin« Kr,ii ta naj umrje s sinom njegove luluuu t,iduetu' umni Bog, da postane pravi Hendel. molitve za mrtve m vedno bolj J „a mlaišim sinom ka Pred let°m 1520. in poznejši, On pa je šel k svoji trpinki in so se poteze smrti vglabljale v !J"bezm' naJmlaJsim sinom ka- poluteranili - Naj se • , • 1 • „ krvavi nhra7 rainika nknli ka toliske Cerkve. Svoje vere Hen- ki bu be poiuieramii. iNdj t>e jo je poljubil na roke in na us- krvavi obraz rajnika okoli ka- zaDustil toda svoie to tel°- moJe meso in m°J'a kri> tnp n knkn vplikp bolečine ie terega so ihteč še klečal stre - ael nel 00 zaPustn, toaa svoje , . _, ^ „ Al tne o kako velike bolečine je s besno sovraštvo proti Cerkvi pokoplje poleg Janeza Hendel trpela zanj Nato je poljubil Li- , , , , . ___ . . • j • «i . . polaga v krsto k svojemu mrt- svojega novorojenega sina. Tedaj se je zadnjikrat oju- \ In sedaj tukaj leži mrtev, na"l silni mož in je rekel: "Da- vemu J" Nj njegov sin, luč njegove hiše, za nes je umrla Hendelnova hiša ^^ d kak "r je Qn katerega je on, njegov oče, do kar preostane, je prah m pepel Sovražnik. Toda, je li ona zvezd zidal hišo, čigar ramena Potem se je obrnil proti ^ Babilon? Je_u QnaJ reg naj bi nekoč odeval plašč mo- menihu. V tem trenutku je sto- je treba uničm? _ či in slave, ki si ga je stkal. P^a v sobo jegova zena, z rob- Kak JnesJramnosti .. lah. Mrtev leži tu, potem ko je cem si je pokrivala oci, prosila ko danes ^ obPz? visel na križu nedopovedljivih Je m je klicala njegovo ime, to- _lemenite£ra srca fieurav , muk mesto očeta ki ie kriv da 011 se ni menil zanjo, marveč Plemenitega srca, čeprav je muK — mesto oceia, ki je kiiv . njegova sovražnica? Kai hu- smrti Zelerjeve, onih štirih in ^ hnpavo iz raztrganih prsi j(j storila ^^ Štefanine, da, vsi ti so bili žr- vprašal meniha: ^ . dni v Štajru? Odvrnila je ku- tve sovraštva in meča mogoč- Vl ^e t>: i pri njem v nje- od iz nežne dek]ice nega moža, naj plemenitejša žr- govi zadnji un, je-h . . . veliko napravila junakinjo; da]eč tev pa je ležala tu pred njim, • - t^jl. proč od ■ d. je y samot. bila je njegovo lastno meso in Memh je zaprl obredmk, iz kužnemu bolniku in je ob. wkaterega je molil, in mu je od- . v . ' . • o-nvnril • sojenega grešnika iz trnja, v Okoli mrliča, ki je .bled in v> katero ga je pahnil svet, pelja- tih ležal na krvavem suknu, so "Nl tožil o bolečinah " la y yrt nebeških radosti'. To je jele vstajati in se gibati blod- Hendel Je se vprašal, kaj je njegovemu sinu sinu ne nodbhe Stari ooat iz Gar- še govoril, se je-li pritožil nad 8t.onia n n^e^ovemu Slnu' vsinu ne podbbt. Stan opat iz Gai ^ ^^ obsodn njega, ki se je z vsem orožjem na smrt boril zoper nja. Je-li to pošast, 'Albert' je rekel: "Kaj še, re- jf"1; to Babi,lon; ,Ali pa s kel je, da je bila sodba pravič- CerkviJ0 ^ako kakor s Štefana. Sicer je še nekaj govoril n,0' kl J0 Je «e,ndel ™e"oval • j. + , i • . vlačugo, pa je bila svetnica? — pri izpovedi, toda kaj, tega m f ' y. ' . vam ne smem povedati. _ Ni- ,. Toda 86 jestal menih pn mr' kogar drugega ni tožil, kakor '^u ter je mirno in resno moli samega sebe" nad nJim' Tedaj se Je Hendel Hendel se'je nagnil na mla- da ga fka še Zadnxja dega mrliča, obup mu trga sr- ^rtev' njega/ očeta tega mrhca, :e, nikogar drugega, kakor sa- «« je sedaj Cerkev, ka-nega sebe 0 zr ev d°Prinesti bo skoraj Toda mrtev leži tu, in sedaj, [ako' tr.do- kakor J/ ločitev oče- Hendel, si zares ubog. ta od sina' duse od te,esa" Toda Nasršil je obrvi, krvaveča bo- m0ra blti:. N5 tlS^č pr,oti nje" iala, proti menihu, ki je s pali- mU ^njenih pesti niti cesar, •o udaril njegovega umirajoče- ! cfsar' mtl deset ,<;esarjeV' ra otroka, in še takrat je "iti. stotisoc mečev, niti pape- .zplamtelo v njem že onemoglo 1Z?.^enJe .bl Je b!lllm°" sovraštvo proti Rimu, trhlo in *h Izsllltl 12 njega' rogal bl se gospodovalno je vprašal: "Menih, si li mučil mojega )troka, ker je bil moj sin? Ako ii ga mučil in trpinčil pri izpovedi, naj te udari Bog, čeprav )i bil desetkrat pregnal kugo iz >tajra." Albert je odgovoril nirno in dostojno: "Gospod Hendel, kot duhov-liku mi je enak vsakdo, ki zah-eva od mene zakramente, naj-ibo knez, kmet, kužni mož, ali ia morilec. Kar je bilo potreb-o vašemu sinu, da si pridobi raljestvo božje, sem mu pre-krbel po svojih močeh, sicer isem tako finih šeg in navad, akor ste vi in je bil vaš sin, er sem kmetski sin z dežele, 3da za to ne gre, temveč za uhovno pomoč, in to je dobil," Zopet je v Hendelnovi divji uši zlezla vase in se je potuh- ila hidra s kačjimi glavami, [rtvi sin, ki je tako mirno, le-o in potrpežljivo ležal tu v