Nekdaj iu sedaj. Iz dnevnika nekega starega učitelja. Poslovenil Jože Jeroni. (Dalje.) Učitelj je dovolj zvedil pri teh Ijudph. Zamišljeno gre proti šoli, ktera pa že po vnanjem ni zaslužila tpga imena. IVotri stopivši vidi lamno čumnato, ktera je z neko vervijo razdeljena v dva dela. Na eni strani vervi je čevlarjeva miza z vsim potrebnim orodjeoi. Zraven pa je sedel mojster čevljar in šolmajster; bil je pa tudi ponočni varh, soseskini brič in svinjski čednik; navadno so ga imenovali čednikovega Jaka. Oslabel je že zavoljo starosti in opravil; glavo so niu pokrivali sim ter tje sivi lasi, in na nosu so tnu tičala vsa razdrobena očala. Urno je bodil z šiloin in vlekel drejto, da ga je bilo veselje gledati. Pri njpni na stolu je ležala kneftra in neke zeld raztergane bukve, da je vse hitro pri rokah imel. Na drugi strani vervi se je pa igrala vesela mladiua; eni so ceglali za kuofe, drugi so se metali in tergali, zopet drugi so se vlačili za raztergane bukve, in so jih popolnoma uničevali. Miz, klopi in stolov ni biio; če se je hotel kdo usesti, je uiogel na tla poeeniti. Mojster ne zapazi ptujca popred, da otroci nenavadno potihnejo; ves prestrašen spusti potem čevelj na tla, ter ogleduje ptujca od nog do glave. nProsim, ne bodite hudi, da vas motini", pravi novi učitelj, ,,prispl sem vas rešit od tega težkega dela, in vas lepo prosim, da bi mi kakor skušen učitelj kaj svetovali". Pri teh besedah poda učitelj mojstru roko; ta pa prime zopet za čevelj in začne godernjati: ,,Hm! saperlot! prepametna gosposka hoče ves svet prenarediti, pa to ne de nič; jaz sem mož, ki sem že kaj skusil, sem rokodelec in šolmajster; šolmajster brez rokodelstvamora tukaj poginiti, in če ne pleše, kakor kmetje zvižgajo, mu kmali pot pokažejo, in tudi vam se še more taka pripetiti". — ,,Ravno zato vas prosim, da bi mi prav svetovali in pomagali v šoli in doma", pristavi novi učitelj. nTo ni tako lahko", odgovori ošabni mojster, nkako jaz podučujeoi, vam čem pokazati; druge reči se bova pa že pozneje pogovorila". nPosIušajte, tepci"! zavpije z debelim glasom odgojitelj in mahne s kneftro po steni, da vsi otroci od straha glave vkup stisnejo, in še novi učitelj se more ene stopinje nazaj pomakniti, da ktere ne naleti: ,,Kaj pa imaš zopet tam, Miha? kaj je to za en papir? sim ž njim!* Ves boječ in zmiraj oči v kneftro operte se bliža učenec, in pravi: ,,Pismo je mojpga očeta, berite ga, in meni povejte, kaj jp pisano!" Ošabno odpre učitelj pismo in začne buhstabirati; njegov obraz se zrairaj bolj merzi in gleda čerke bližeje in daljeje in zavpije: ,,Teppc! zakaj mi nisi to že popred prinesel, da bi se bil zvečer naučil in ti sedaj povedal; hitro ga za ušesa zgrabi, mu da dve dobri zaušnici in mu pisrao v glavo verže; hitrejše kakor martinček smukne deček pod vervijo, in se skrije med množico. „ Joža kramarjev! pojdi sim, beri!" — wTa bere naj bolje", pravi šolmajsrer svojpmu nasledniku. Deček stopi na trinog in začne boječ iz bukev brati: ,,K-e-d-a-r je B-o-g s-vet" . .. HNaprpj, tumpec!" zarenči mojster. ,,Te besede ne morem zgovoriti", reče deček jokaje. wPokaži sim", pravi mojster; pa tudi ne more precej časa stuhtati; zmaja z glavo, in pravi: ,/Tega ti ni treba vediti", ter zapodi dečka med množico. ,,Tako jaz podučujem", pravi ošabni raojster, ,,in tako morete tudi vi delati; poskuste, prašajte, karhočete!" ,,Ce mi dovolite", pravi novi učilelj, ,,se hočem z otroci soznaniti. Povej mi, deček, kje je Bog?" ,,Povsod", odgovori inojster glasno. ,,AH jetudi v cerkvi ?" „Ja" — ,,Ali tudi na cesti ?" „Ja" — „Ali je Bog tudi v tej šoli?" Deček gleda okoli, inrečetiho: wTudi". ,,Ali je tudi v vaši hiši?" wNaka", odgovori deček. ,,Ceje Bog povsod, je tudi v vaši hiši". ,,Mi nimamo nič Boga", odgovori deček, in vsi se smejajo, mojsterpa si poln veselje roke dergne. ,,Sedaj pa mi bo kdo iz med vas vedil povedati kak prpgovor". — Dečki se pogledujejo, kakor da bi kaj takega ne bili še nikoli slišali, in se začnejo zopet na vse gerlo krohotati. ,,No, ali bo kaj, tepci", se mojster zopet oglasi. ,,Jaka, ti si zmiraj kaj vedil, ali boš govoril, presneti osel boš", — ga zagrabi za čop, in ga vzdigne na kviško; deček pa začne kričati: ,,Kdor se med otrobe meša, ga svinje požrd". Novi učitelj je zopet dovolj zvedil; se priporoči, in naznani, da hoče v sredo šolo prevzeti. (D«ije prih.)