Leto 1898.
133
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXVJ.IL Izdan in razposlan dne 24. maja 1898.
(
Vsebina: (Št, 77—86.) 77. Razglas, s katerim se objavlja, da se je viša trgovinska šola v Kraljičinem Gradcu vpisala v spisek uCilišC domaCe dežele, zenaCenih gledé na enoletno prostovoljsko službo vélikim gimnazijam in vélikim realkam. — 78. Razglas, s katerim se objavlja, da se je Češka viša trgovinska šola v Brnu vpisala v spisek uCilišC domaCe dežele, zenaCenih gledé na enoletno prostovoljsko službo vélikim gimnazijam in vélikim realkam. — 79. Razglas o podaljšbi roka za dogradbolokalne železnice iz Brandÿsa na L. v Nera-tovic.e. — 80. Prvi dodatek k izvršitvenemu predpisu k poglavju III. zakona z dne 25. oktobra 1890. 1. o neposrednih osebnih davkih. — 81. Ukaz, da se občina Ebenfurtli odkazuje okolišu okrajne sodnije v Dunajskem Novem mestu na Dolenjem Avstrijskem. — 82. Ukaz, da se občini Alt-Ruppersdorf in Ginzersdort' od-kazujcta okolišu okrajne sodnije v Poysdorfu na Dolenjem Avstrijskem. — 83. Razglas o izpremembi malega carinskega urada I. razreda v Braunaui na I. v véliki carinski urad II. razreda. — 84. Razglas o ustanovitvi podružnice vélikega carinskega urada oSwiçcimskega v Zabrzegu. — 85. Ukaz, s katerim se izdajejo predpisi, da se kolikor moči zabranijo zamene zdravil pri njih dispenzaciji in odpravi v lekamicali. — 80. Razglas o ustanovitvi okrajnega glavarstva v Pečenižynu na Gališkem.
ÎÏ.
Razglas ministrstva za deželno bran z dne 21. aprila 1898. 1.,
s katerim se objavlja, da se je viša trgovinska šola v Kraljičinem Gradcu vpisala v spisek učilišč domače dežele, zenačenih gledé na enoletno prostovoljsko službo vélikim gimnazijam in vélikim realkam.
Na podstavi §. 25. brambnega zakona se v porazoma z vdeleženimi ministrstvi pravico javnosti imajoča viša trgovinska šola v Kraljičinem Gradcu, obstoječa iz enega pripravljalnega razreda in treh letnikov, enači gledé na dokazovanje znanstvene sposobnosti za enoletno prostovoljsko službo vélikim gimnazijam in vélikim realkam.
S tem se dopolnjuje priloga II.a k §. 54. v vojnih predpisih I. delu, objavljenih z ukazom ministrstva za deželno bran z dne 15. aprila 1889,1. (drž. zak. št. 45).
Welsersheimb s. r.
Ï 8.
Razglas ministrstva za deželno bran z dne 21. aprila 1898.1.,
s katerim se objavlja, da se je češka viša trgovinska šola v Brnu vpisala v spisek učilišč domače dežele, zenačenih gledé na enoletno prostovoljsko službo vélikim gimnazijam in vélikim realkam.
Na podstavi §. 25. brambnega zakona se v po-razumu z vdeleženimi ministrstvi pravico javnosti imajoča češka viša trgovinska šola v Brnu, obstoječa iz enega pripravljalnega razreda in treh letnikov, enači gledé na dokazovanje znanstvene sposobnosti za enoletno prostovoljsko službo vélikim gimnazijam in vélikim realkam.
S tem se dopolnjuje priloga II. a k §. 64. v vojnih predpisih I. delu, objavljenih z ukazom ministrstva za deželno bran z dne 15. aprila 1889.1. (drž. zak. št. 45).
Welserslieiml) s. r.
(Sloveuisch.)
30
7Ö.
Razglas železni enega ministrstva z dne 2. maja 1898. 1.
o podaljšbi roka za dogradbo lokalne železnice iz Brandÿsa na L v Neratovice.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je v §. 2. dopustilnice z dne 11. januarja 1898. 1. (drž. zak. št. 13) ustanovljeni rok za dogradbo in začetek obratovanja lokalne železnice iz Branÿsa na L. v Neratovice podaljšal do 11. maja 1899. leta.
Wittek s. r.
§0.
Prvi dodatek
k izvršitvenemu predpisu k poglavju III. zakona z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih davkih.
(Razglašen z razpisom finančnega ministra z dne 4. maja 1898. 1. [zastran prihodnine od določenih, iz unanjih dežel dobivanih prejemkov, zlasti od obresti in dividend unanjih vrednostnih papirjev].)
V členu 1. je začetek prvega odstavka namesto kakor doslej z „1.“ oznaineniti z „I. 1.“.
Na koncu dosedanjega člena 1. je pristaviti to-le :
II. 1. Temeljno določilo §. 124., da so zavezani prihodnini (rentnini) samo tisti prejemki, katerih ni že zadela zemljarina, hišnina, pridobnina ab plačurina neposredno, velja tudi za prejemke, omenjene v §. 127., kateri se dobivajo iz unanjih dežel.
Pri tem je obremenjenost z unanjim davkom od donosa šteti za vzrok, da je v tukajšnji deželi izključena dolžnost prihodnine tedaj, kadar je smatrati la unanji davek od donosa po njegovem bistvu za enakega tukajšnji zemljarini, hišnini, pridobnini in plačarini.
2.	Potemtakem bo šteti donose iz unanjih nepremičnin praviloma za proste prihodnine, in na-daljne pozvedbe v spredaj oznamenjeno mer bodo potrebne samo izjemoma.
3.	Obresti od zasebnih terjavščin pak bo vselej šteti za zavezane prihodnini, razen kadar bi se iudi vidualno izkazala neposredna obdačenost teh
obresti s posebnim davkom od donosa in glav-ničnih imovin (primerjaj spodaj člen 6.).
4.	Glede unanjih vrednostnih papirjev se zavrača na dopolnilo k členu 6., II.
člen 6., II., št. 2 izpade v sedanji obliki in se mora glasiti tako-le:
2.	Za presojo dejanske obdačenosti v unanjih deželah je paziti na to-le :
a)	V kolikor zatrjuje davčni zavezanec, da je zadet z individualnim, njega se likajočim predpisom unanje prihodnine i. e. d. gledč prejemkov, izvirajočih iz unanjih dežel in zavezanih na sebi v tukajšnji deželi prihodnini, je seveda njemu prepustiti, da dokaže opravljeno obdačbo ravno teh prejemkov (na primer z unanjim plačilnim nalogom, z davčno pobotnico i. e.).
S §. 127. je popolnoma splošno izključeno, da bi bila privzetba unanjih prejemkov v kako tamkaj vpeljano osebno dohodnino vzrok za oprostilo od tukajšnje prihodnine.
Nasproti bo, če se iz unanjih dežel izvirajoči prejemki podvržejo tamkajšnji prihodnini, glavnični obrestnim, glavnični prihodnini, šteti to, dokler se ne ukaže nič drugega „za posebno neposredno obdačbo, vpeljano mimo osebne dohodnine prejemnikov“. Isto velja gledč italijanskega davka imposta sui redditi di ricchezza mobile.
Gledč imovinskih davkov, vpeljanih v več deželah, sosebno na Pruskem, se izda posebno ukazilo pozneje, in dokler se ne ukaže nič drugega, je puščati iz unanjih dežel izvirajoče, takemu imovinskemu davku podvržene prejemke začasno v nemar s pridržkom, da se morda privzamejo v obdačbo pozneje.
b)	Prašanje o oprostilu od tukajšnje prihodnine pak vtegne — ne glede na unanji davčni predpis, izdan davčnemu zavezancu individualno — nastati tudi iz tega vzroka, ker so dotični prejemki zadeti v unanji deželi po posebni neposredni obdačbi na drugačen način, na primer z odbitkom pri izplačilu ali z obdačbo delnične družbe same. Taka prašanja so neposredne praktične važnosti sosebno pri unanjih vrednostnih papirjih.
Finančno ministrstvo bo dajalo od časa do časa davčnim oblastvom na znanje, pri katerih unanjih vrednostnih papirjih so izkazane take, tukajšnjo dolžnost prihodnine izključujoče razmere in katera potrdila morajo gledč tega donašati davčni zavezanci.
V primerih, katerih odločba se ne pokaže iz teh naznanil finančnega ministrstva, je davčni zavezanec dolžan, popolnoma dokazati okolnosti, navedene za obrazložbo zatrjevane prostosti. Samo glede pravne narave unanjega davka, ki pride v poštev, ne bo nalagati dokaza davčnemu zavezancu, mariveč si je, če bi nastali kaki dvomi, izprositi odločilo finančnega ministrstva.
Isto se mora zgoditi, ako davčni zavezanec zatrjuje, da v naznanilih finančnega ministrstva obseženo ukazilo, bodi si ker se je med tem izpremenil v unanji državi zakon ali z ozirom na obstoječo vzajemnost ali iz drugih vzrokov, ne ustreza §. 127., oziroma §. 285. zakona z dne 25. oktobra 1896. L (drž. zak. št .220).
8. Obresti in dividende od unanjih podjeteb so sicer oproščene prihodnine, ako so te unanje podjetbe — dasi samo deloma — zavezane pri-dobnini po poglavju II.
Posebna ukuzila po zmislu §. 285. se pridržujejo.
V odslavku III., št. 1 člena 6. je v prvi vrsti po besedi „zgoraj“ vtekniti „(I. št. 3)“.
Kaizl s. r.
«1.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 11. maja 1898. L,
da se občina Ebenfurth odkazuje okolišu okrajne sodnije v Dunajskem Novem mestu na Dolenjem Avstrijskem.
Na podstavi zakona z dne 1 1. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 59) se izloča selska občina Ebenfurth iz okoliša okrajne sodnije v Ebreichsdorfu ter se odkazuje okolišu okrajne sodnije v Dunajskem Novem mestu.
Ta ukaz stopi v veljavnost s 1. dnem januarja 1899. leta.
Ruber s. r.
S3.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 14. maja 1898.1.,
da se občini Alt-Ruppersdorf in Ginzersdorf odka-zujeta okolišu okrajne sodnije v Poysdorfu na Dolenjem Avstrijskem.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 59) se izločata občini Alt-Ruppersdorf v sodnem okraju Laa in Ginzersdorf v sodnem okraju Zistersdorf iz okolišev imenovanih okrajnih sodnij ter se odkazujeta okrajni sodniji v Poysdorfu.
Ta ukaz stopi v veljavnost s 1. dnem januarja 1899. leta.
Ruber s. r.
8».
Razglas finančnega ministrstva z dne 16. maja 1898. 1.
o izpremembi malega carinskega urada I. razreda v Braunaui na I. v veliki carinski urad II. razreda.
Z oblastmi vélikega carinskega urada II. razreda opremljeni c. k. mali carinski urad v Braunaui na 1. se izpreminja v veliki carinski urad II. razreda.
Kaizl s. r.
8 4.
Razglas finančnega ministrstva z dne 16. maja 1898. 1.,
o ustanovitvi podružnice vélikega carinskega urada oswiçcimskega v Zabrzegu.
V Zabrzegu se je ustanovila z oblastmi malega carinskega urada II. razreda opremljena podružnica vélikega carinskega urada II. razreda v Oéwiçcimu.
Ona je že začela poslovati.
Kaizl s. r.
§5.
Ukaz ministrstva notranjih stvari z dne 18. maja 1898. 1.,
s katerim se izdajejo predpisi, da se kolikor moči zabranijo zamene zdravil pri njih dispenzaciji in odpravi v lekarnicah.
Da se kolikor moči zabranijo zamene zdravil pri njih dispenzaciji in odpravi v lekarnicah, izdaje ministrstvo za notranje stvari na podstavi mnenja višega zdravstvenega sveta nastopne odredbe:
1.	Za spravljanje močno delujočih, v razpre-glednici I. in II. avstrijskega lekarniškega pravilnika, izd. VII., navedenih zdravil, katera se hranijo v di-spenzacijskem prostoru (oficini) lekarnic, je nabaviti pri novi opravi lekarnic in pa pri obnovah in dodatnih nabavah stojalne posode z zamaškom iz stekla, vrezanim v obliki križa in brušenim (Franke’jeve oblike).
Ministrstvo notranjih stvari si pridržuje, določiti čas, do katerega morajo biti zapore z oznatne-njenim zamaškom za shrambe, o katerih je govor, vpeljane v vseh lekarnicah.
2.	Vse za spravljanje omenjenih močno delujočih zdravil določene stojalne posode je opremiti z oznamenilom (signaturo) v trajnem, neizbrisno pritrjenem ali vžganem pismu na sprednji strani posode. Tudi na omenjenih križnatih steklenih zamaških je namestiti oznamenilo in mimo tega naj-večo dozo dotične zdravilne reči (tabela III. avstrijskega lekarniškega pravilnika, izd. VIL).
To oznamenilo na stojalnih posodah in na steklenih zamaških zgoranje oblike je napraviti za zdravila, navedena v razpreglednici I., z belim pismom na črnem dnu, za zdravilne reči pak, navedene v razpreglednici II., z rdečim pismom na belem dnu.
Isto oznamenilo morajo dobiti tudi posode in shranke dotičnih zdravil v drugih shrambnih prostorih lekarnice (izbi za gradivo, kleti, podstrešju).
3.	Zgoraj ukazano oznamembo stojalnih posod in shranek je opraviti v vseh lekarnicah brez izjeme najpozneje do 31. dne decembra l. 1.
4.	Posestniki in samostojni voditelji lekarnic se opominjajo na predpise lekarniškega pra-
vilnika, izd. VIL, glede hrambe v razpreglednici L in II. navedenih zdravil s tem pristavkom, da so vsaki čas odgovorni za natančno in vestno izvrševanje in izpolnjevanje teh predpisov.
5.	Zgoraj omenjeni predpisi glede hrambe in oznambe veljajo po določilih §. 3. v oddelku Nor-mae et Regulae generales avstrijskega lekarniškega pravilnika, izd. VII., tudi za taka ne oficinalna zdravila, katera se po svojem učinku pitidružujejo zdravilom, navedenem v razpreglednici I. in II. avstrijskega lekarniškega pravilnika.
6.	Pri odpravi (ekspediciji) zdravil za una-njo rabo je opremiti dotične posode in shranke z etiketami iz rdečega papirja, pri dispenzaciji zdravil za notranjo rabo z etiketaihi iz belega papirja.
7.	Posestniki in samostojni voditelji lekarnic imajo dolžnost, strogo paziti na to, da dispenzu-joča oseba priloži takoj primerno etiketo receptu, ki ga je napraviti, s tem pa izbrani posodi ali shranki, in da se oznamenilo naredi precej potem, ko je zdravilo gotovo, ter namesti na dotični shranki, v katero se spravi.
8.	Sprednja določila se uporabljajo tudi na vse domače lekarnice.
9.	Praktičnim zdravnikom se v to, da se kolikor moči zabranijo zamene zdravil, priporoča, da naj, če jim je zapisati hkratu recepte za dispenzacijo zdravil za notranjo rabo in zdravil za unanjo rabo, katera bi vtegnila zavoljo dispenzacije v enakovrstnih shrankah biti povod zamenam, ne zapisujejo teh receptov na enem listu, ampak vselej posebej, pri čemer je navod za rabo (signaturo) dotičnega zdravila povedati vselej natančno, in pri tem se je izogibati oznamenila „po poročilu“.
Glede na kopičeno zapisovanje receptov za zdravilne in ordinacijske zavode, pri katerem se recepti ne vročajo posameznim bolnikom, ampak se zastran dispenzacije oddado v lekarnico v obliki tako zvanih zdravilnih izpiskov (ekstraktov), je po zmislu zgoranjih ukazil odrediti potrebno, da se z očitnim in razločnim oznamenilom namena zdravil za notranjo ali unanjo rabo na posodi kolikor moči zabranijo njih zamene.
10.	Ta ukaz zadobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Timu s. r.
S«.
Razglas ministrstva notranjih stvari z dne 18. maja 181)8. I.
o ustanovitvi okrajnega glavarstva v Peczeniiynu na Gališkem.
.'jtdoina izpreminjaje z ukazom državnega ministrstva z dne 23. januarja 1867.1. (drž. zak. št. 17) razglašeno in z ukazom ministrstva za notranje stvari' z dne 10. julija 1868. 1. (drž. zak. št. 102) v moči obdržano upravno razdelitev kra-
ljevine gališke in vladimerske z véliko vojvodino krakovsko, je račilo Njegovo c. in k. apostoljsko Veličanstvo z Najvišim sklepom z dne 13. junija 1897. 1. najmilostiveje odobriti ustanovitev okrajnega glavarstva z uradnim sedežem v Peczenižynu.
Uradni okraj okrajnega glavarstva peczenizyn-skega bo obsegal sodni okraj peczenižynski, kateri se odloči od sedanjega političnega okraja kolonijskega.
Okrajno glavarstvo v Peczenižynu mora začeti uradovanje s 15. dnem junija 1898. I.
Than s. r.
(ISlovenibch )
37


».