Lalški apostoli. Katoliška akcija, iki jo tako vztrajno in vneto propoveduje ter priporo.a sedanji papež Pij XI., je sodelovanje katoliških laikov (svetnjakov) z duhovniki pri razširjanju božjega ikraljestva na zemlji. To kraljestvo je dvojno: notranje in zunanje. Prvo je v naSih srcih ter obstoja v veri, ljubezni In ikrščanskih krepostih. Drugo pa je Kristusova Cerkev, fci ji je namen voditi ljudi in narode k pravemu večnemu cilju in tudi k pravi sreči na tem svetu- KatoliSka akcija je torej apostolstvo laikov. Kdor ho.e dandanes biti apostol, mora za to imeti sposobnost. Jreba je laike za to usposobiti. V ta namen s-o ustanovili ponekod posebne šoIe za katoliške laikc, zlasti za mladeni_e In mladenke, v ikaterih dobijo potrebno izobrazbo. Takšne šole so na Angleškem, kjer so katoličani v manjšini in fcjer se morajo boriti z uma svetlim mečem, da se uveljavijo. Ti svetli meči se pripravljajo in brusijo v posebnih te.ajih in šolah, ki jih obiskujejo mladeniči in mladenko raznih stanov. Poučujejo se v verskih resnicah in njihovi znanstveni obrambi, v zgodovini krščanstva in osobito katoliške Cerkve, v socialnih vprašanjih itd. Tako podkovani potem nastopajo ti laiški apostoli obojega spoIa v javnosti, po ulicah, cestah in zborovanjih, da pouihijejo nevedne, drami- jo speče, potrjujejo dobre, odbijajo slabe ter tako pripravljajo pot nebeškemu _.raljestvu in njegovemu božjemu Ustanovitelju. Slične tečaje za laiške apostole so sedaj ustanovili v Tokiju, glavnem mestu Japonske. Ustanovili so namreč triletni tečaj za ikatoližke vseučiliščnike, ki so določeni za bodoče voditelje Katoliške akcije na Japonskem. Tem mladeni.em dajejo pouk ikatoliški strokovnjaki v bogoslovnih, modroslovnih in svetopisemskih vprašanjih. Ker se na Japonskem širijo krivi modroslovni nauki iz Evrope, jih morajo ti katoliški študentje spoznati, da jih morejo v javnsti pobijati. Doslej je katolicizmu na Japonskem manjkalo izobraženih laikov. Z imenovanimi tečaji pa upajo v bodočnosti dobiti sposobne in v vsakem oziru izobražene laike, ki bodo dosti storili za razširjenje ikatolicizma zlasti med japonskim izobraženstvom. Katoliško delavstvo na Francoskem. Obvestili smo že večkrat čitatelje našega lista o napredku katoliških organizacij na Francoskem. Francoski katolicizem je že davno prekoračil prag cerkvenih hiš in zakristij ter je začel na vseh področjih prodirati v javno življenje. Njegovo geslo ni več beg iz sveta, marveč prodiranje v svet, da se svet pridobi za Kristusa in njegovo Cerkev. Sredstvo tega pridobivanja je organizacija- Društev je treba za vse stanove in za vse njihove potrebe: gmotne in duševne. Zato se taka društva: verska, prosvetna, vzgojna, stanovska, podporna, dobrodelna itd. ustanavljajo, odnosno izpopolnjujejo. Pretekli mesec je imeLa velevažna panoga katoliške organizacije, to je organizacija katoliških delavcev, v mestu Grenoblu svoj občni zbor. Navzočih je bilo preko 1000 odposlancev iz Franciie in njenih kolonij. Katoliška delavska organizacija šteje na Francoskem preko pol mi.ijona Clanov. Občni zbor je pokazal, da se voditelji organizacije z dosedanjimi uspehi ne zadovoljujejo ,temve. hočejo napredovati. Že doslej so udrli v ikomunisti.ne in socialistične trdnjave ter zavzeli že mnogotero postojanko. V bodo.nosti bodo svoje napore pomnožili. S posebno pohvalo je bilo na ob.nem zboru po udarjeno prizadevanje ikatoliške delavske mladine, ki vedno bolj širi svoje vrste in z njimi krog katoliške organizacije med francoskim delavstvom. Krst kitajskega študenta. V Fribuigu v Švici je zavod za kitajske vseučiliščnike, ki pridejo iz daljnje Kitajske študirat v Švico. V tem zavodu, ki ga je ustanovil katoliški duhovnik Josip Charriere, dobivajo stanovanje in hrano kitajski študentje, ne samo tisti, ki so katoliške vere, marve. tudi pogani. In veliko izmed tistih, iki so prišli v-ta zavod kot pogani, ga zapustijo kot katoličani. Spoznavanje katoliške vere in katoliškega življenja s pomočjo božje milosti nagne mnogoterega k temu, da zaprosi za sv. krst ter postane katoličan. Tako se je 1. 1931 dal lcrstiti mladi Ivan Marija Yian, v aprilu 1933 Iv. Pavel Kong, ki ga je ikrstil škof Besson, zadnjo nedeljo meseca junija 1933 pa Josip Marija Tsao. Zakrament sv. ikrsta mu je podelil njegov rojak domai.i ikitajski škof monsignor Chow. Ta je namreč v letošnjem svetem letu poromal v Rim.1 Na potu na Francosko, kjer je obiskal gi"ob kot blažene proglašene sestre Katarine Labourč, se je na prošnjo oglasil v Friburgu, da krsti svojega kitajskega' rojaika. Svečanost se je izvršila v prelepi Marijini cerkvi. Pred podeljenjem sv. krsta je imel škof Chow prisr.en na-; govor, v katerem je poudarjal posebno; ljubezen kitajskih ikatoličanov do Ma-. tere božje. Zato se tudi ta izredna ikr-i stitev vrši v Marijinem svetišču. Na po-' poldansikem sestanku je prvi govoril novokrščenec Tsao, ki je izrazil svoje veselje in svojo hvaležnost za veliko od Boga prejeto milost. Škof Chow pa je izrazil hvaležnost kitajsikih katoličanov ikatoliški Švici, iki toliko stori in toliko žrtvuje za katoliške misijone. Božja pot Slovencev k Mariji BistrU ški v Hrvatsko Zagorje in izlet v Zagrebi dne 9. in 10. septembra 1.1. Pri udeležbi 450 božjepotnikov bo 9. septembra t. 1. vozil posebni vlak iz Celja preko Zidanega mo»ta in Zapreši.a v Zlatar Bi-: strico, kamor pridemo ob Sestih zjutr^ Vozna cena je iz Celja tja in nazaj 60 D, šolarji plačajo le 30 Din. To romanje je za okraje Celje, Lsižko, Krško in Brežice in bo tudi vlak na teh postajah sprejemal romarje. Potrebni romarji bodo dobili v Bistrici brezplačno večerjo, v Zagrebu pa brezplačno kosilo. Z nami gre godba. Vse bo prvovrstno urejeno, brati, Hrvatje nas bodo v nedeljo dne 10. septembra slovesno sprejeli. Romanje ima namen, utrditi katoliško zavest in ljubezen med Hrvati in Slovenci. Zato se iz navedenih okrajev prijavite v velikem številu na: Treznostno društvo, Celje, poštni predal 106. V Lurd ne moremo — gremo v Rajbenbnrg! Veliko romanje Slovencev k Mariji Lurški v Rajhenburg, združeno z izletom v Zagreb, bo 7. in 8. septembra. Število romarjev vsak dan narašča, obeta se veličastna proslava lurškega/ jubileja. Voznina s posebnim vlakom in drugi stroški znašajo 70 Din. Podrobna pojasnila v romarsikem listu dobi vsakdo zastonj. Pišite dopisnico na naslov: Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljublja-' na, Dunajska cesta 17. ¦•#4: