614 Vida: Noč.
Nova razmotrivanja.
Spisala  Vida.
Li res razumni smo ljudje,
ali kineske smo pagode? —
(Le kimamo in kimamo,
a kdo veleva? Ha, ha, — mode!)
Nekdaj hodila je Modrost
v priprostom krilu po Slovenskem :
(oj vrla starka, vrni se,
pokaži spet se svetu — (ženskem) !
ouplet, kali?—A kakor jih pevajo tam okoli Dunaja, imajo
coupleti običajno (če se ne motim) po šest in šest stihov . . .
Nič ne de. Saj živimo v dobi secesije in radikalnih izprememb
sploh ! Tedaj couplet ! — No, poskusimo še mi, resni Slovenci
tudi s tem, uže radi mode! Tekst bi bil, a napev? Morda se ogreje
kdo, ki zna udariti ob strune . . . Potrkam naj sprva pri moških . . .
Vida : Nova razmotrivanja. ()ll>
Zares mi je na tem, da se razširijo v nas take-le zbodljivo-šaljiv^e
stvarice, posebno pa zgoraj ta-le ! — Morda se zapoje še to le zimo
tu in tam o priliki te in one veselice na deželi ?... In k refrainu
seveda pritegnejo vsi!
No v Ljubljani, saj veste, porečejo »nicht Salongemäß« ali kaj
tacega . . . Couplet je le couplet!
, Ali imenitno bi pa le bilo (kako sem hudomušna!), ako bi se
kdo osmelil ž njim baš tam, kjer je največ — mode : balončkov-
rokavčkov", našemljenih klobučkov, parfumovanih tesnih, diskretnih
in indiskretnih (dekoltiranih) jopic, pobeljenih noskov, pobarvanih
ličic in ustec in las . . .
Za Boga !.. .
Pa brez zamere, drage in ljubeznive Slovenke, (ki se itak že
»držite« na smeh!) in dovolite, da Vam naslikam svojo najnovejša
— utopijo !        .
. . . Na Dunaji so se splašili najtanji Židi z najdaljšimi nosovi
kar mahoma, povsem nepričakovano. Begajo sem in tja in majejo
črno kodraste, zvite glave in kličejo nebesa — na pomoč ... to pa,
kaj menite, radi česa ?
Gospice A. B. C. Č. — in gospa X., Y., Z., Ž. tam iz dežele
Kranjske so vrnile z lakonično opazko »retour« vse — modne liste !
Ta škoda, ta škoda! . . .
In tam, kjer je tiskana na črni plošči: »aux prix fix« — in
tam kjer stoji »zu festgesetzten Preisen« in pri modistkah — pov^sod
ista zmešnjava!
In širi se ta-le novica:
Slovenke so se kar nenadoma odrekle i nemški i parižki modi !
Po naših boudoirih pa največja zadrega in takale   črebljanje :
»Narodno nošo*) tedaj, a kakšno?«
»x\vba, peče, to ni pokrivalo praktičnega ig. stoletja!«
»Morda črnogorsko čepico?! — poskusimo!«
Malce koketno po strani morda; a najlepše: niti glave ne težil
»Pa mama ne bo marala čepice!«
Tableau !
»Veste kaj, omislimo si zanjo kaj druzega, morda tenčico špansko-
slikovito ovito okoli glave, ali prozoren shawl?«
»Pomenimo se še ; Prosenčeva in Juvančičeva, rečem Vam
imata okus, te dve vprašajmo!«
»Ah, ah, in krija, jopica, barva, kroj? — Ćreveljci?«
*) Tudi Xemke si že par let omišljujejo reformovano  nošo : jedine sedaj  še niso,,
ali če, nas prehité, zapovedovale nam bodo zopet le one. Pis.
616 Kristina ; Da lep si . . .
»Počasi, počasi! — Veste kaj, pomenimo se v »Slovenki«! —
Se nekaj: naša parola! — Ne zabite!« — —-----— —
In lepeg-a dne v ljubljanskem drevoredu je strmenja več neg-o o
potresni katastrofi......
Kdo naj veruje očem ? Tam pod kostanji šetajo vam punčike,
dame v pristno slovenski noši, in — slovensko znajo !
Zavre navdušenje . . . Pesniki se dvignejo na Pegaza in jim
pojejo slavo, i pisatelji so animirani, dijaki pot.encujejo ljubezen na-
depolnih src, soprogi objemajo svoje ženice in (čujte!) hvalijo njih
skromnost, štedljivost ... V hišo ne romajo več neskončni in v nebo-
(v denarnico) vpijoči računi šivilj in modistk . . T In učiteljice, tele-
grafistke, prodajalke, natakarice se divijo zdravi, praktični reformo-
vani noši in še bolj znatno izboljšanemu gmotnemu
st a nj u ! !
Dnevniki pa prinašajo sledečo notico: »Slovenski tovarnar B.
30 Iv., trgovec O, 20 K., klobučar S. 10  K.,   »zadovoljni  soprog«
6 K., rodoljubka 5 K......Za Ciril Metodovo družbo ob prelepem
vspehu parole: »Svoji k svojim«! — Živijo!«
Ploskajmo, ploskajmo — in krepko naj se glasi refrain coupleta :
¦ Vrnila se je spet Modrost...!«
Vsi tedaj.!