186 Avstrijska zmaga na morji ali bitka pri Visu
Vt& mnogo poprej, nego ee je zažela vojska 1866. Jetft z Italijo in naSim cesarstvom, govonlo in pisalo se je o tem, da Italijani nameravajo udariti n& Dalmacijo in si jo prisvojitt. Italijani so mialili, da je to lvhka stvar, in da jim bo sreča tudi zdaj tako mila, kakor jim je bila t lioji 'pri Solferinn 24. januarja 1859. leta. Muogo so si obetali od srojih vojnih ladij, s katprimi so se tako tohali, da je svet mislil, da t jeduem hipa bode italijansko brodovjo pokonfalo a-vstrijsko. Ali stiašno so se TOtnli! V boji pri Visu je wstrijako brodovjc tako elavno zmagalo. da ta zmaga ostane zapisana t zlatej kujigi avstrijske povestnice.   ItaUjani so bili narareS tso svojo pozornost obraili na

otok "Vis (italijaaski Lissa). Vis leži po daljsvi nekato v sredi jadransk^a morja, po širokosti pa ob dalmatiosbem obrežji. Ne dalefi od Visa ležf otofc Hvar in drugi piaajši otoci. Vis je posebno zararli tega zuainenit, ker ima največjo in najlepšo loko v jrulranskem morji: pmvijo, da bi v tej ISki lehko stalo vse avstrijsko in itatijanako brodoije. Za otok Vis so so poganjali užfi 1811. leta Angličani in Francozje, ali vse zamaa! NaSe brodovje jih je Se Tselej premagalo in zapodilo; a to se je zgodilo tudi ošabuim Italijanom 20. julija 1866. leta- Naši vrli bratje Dalmatinci, ki slovč po vsera svetu za naj-boljše pomorSčake, oteli so Tis sovražnikovim rokam iu potolkli lžkome Itali-jane, katerim so narediii uinogo skode, a sebi in avstrijskemti brodovju so pa pridobili veliko slavo.
lff
PoTcljnik avstrijskenm brodorju je bil Tegetthof (rodom Štsjerc), t italijanskemu neki P e r s a n o. Dni 19. julija proti pčludne je udaril sovražnii na dalmatinski otok V i s in je začel bombe metaii v mesto. Italijanl so imeli mnogo več ladij nego naši; imeli so prekc 30 vojnih ladij, mnogo parobrodof in zeleznib oUopnic (Panzerschiffc). Naše vojne ladije so se nemiidoraa po-d&le t tek od Fasane proti Visn. Razven parobrodor so vse naie ladije bile oklflpnice t. j. z debelimi železnimi plOOami okorane ladije. Na ladijah pt so častniki in vojaki uU komaj čakali. da se udarijo 8 sovražnikom. Vsi so bili polni zanpanja v svojega hrabrega in izku^enega poveljnika kontre-admirala Tegetthofa.
Druzega dnž proti 10. nri pred p61udne zagledajo naži sOTražnikovo bro-doTJe. Tikoma nad olokom jo Malo na boj pripravljeno. Bitka 8e je začela ob tri četrt na deset pred p61udne in je trajala do dveh po p61ndae. V Uj krravej bitki je naSe brodovje poškodOTalo Italijanom d»e najlepši okldpni laxlijt; 8, njihovo najveCjo vojno ladijo pod imenmn nKe d' Itatija" so naži tako prestrelili, da je v dveh mitmtah s 700 vojaki utonila v gtobočioi morja. Samo lesovje in kakjb 200 mornarjev je plavalo po morji ia vpilo oa pomofi in rešitev. Z naSe atrani jc bila zelii poSkodovana ladija ^Cesar", a kmaln je bila zopet toliko popravljeoa, da 3e je mogla dalje bojeTati.
Italijaai videč. da nemajo sreče, polegnejo hitro domi5v, da si ogledajo rane, ki so je dobili t krvavem boji z vrlimi Dalmatinei. Glcjtc otroci, to je bila zraaga na morji, s katero se avstrijsko pomorstvo po pravici ponašati more.
Da^ 21. julija po p61udne je bil v Visn pogrpl) onih hrabrih vojnkov, ki so za dom in cesarja smrt sfcorili. Ko so naš presTitli cesar Franjo Jos ip I. lanjskega leta bodili po Dalruaeiji, bvalili so povsod zvestobo in hrabrost vrlih DalmatinceT ter so z lastao roko položili prelep veaec na spominek v krvavem boji padSih ViiSanor.   Slava jim !                                                 Iv. Tomšič