Razne stvari. Domače. (Slaven bisernomaSnik.) Prevzvišeni škoi Jurij Strossraayer v Djakovu je t majhni okrožnici naznanil duhovščini in Ijudstvu svoje škofije, da dopolni dne 4. februvariia 83. leto svoje starosti, dne 16. februvarija pa 601etnico svojega mašnega stanu. Te biserne maše se veselimo tudi mi Slovenci, saj je vladika Strossmaver velik podpornik tudi naših narodnih teženj! Bog ga živi do skrajnih mej človeškega življenja! (Osemdeseti rojstni dan) je dne 30. januvarija slavil preč. g. stolni prošt in protonotar Ignacij Orožen v Mariboru in sicer duševno in telesno čil in zdrav. Preč. g. prošt ima velike zasluge za našo škofijo, posebno za njeno zgodovino, zato mu kličemo: Še na ranoga, srečna leta! (Spremembe pri sodniji). Pravosodni minister je gosp. sodnijskega adjunkta Alberta Kokol-a premestil iz Šoštanja v Maribor in imenoval g. avskultanta dr. Hermana Neubergerja sodnijskim adjunktom v Šoštanju. (N a č e 1 n i k o m) okrajnega zastopa na Vranskem je bil voljen pri zadnji plenarni seji g. V. Drča, veleposestnik na Gomilskem. Želiino, da bi gospodaril varčno in celemu okraju v korist. (Prošnjo za poldnevni pouk) na četirirazredni šoli v Makolah je izročjl v seji dne 31. jan. naš poslanec č. g. Mih. Lendovšek deželnemu zboru. Prošnja je podpisana od udov krajnega šolskega sveta, od predstojništev vseh šesterih v Makole všolanih občin ter še od blizu 200 drugih župljanov. Zanesljivo pričakujemo, da se deželni zbor, oziroma nja šolski odsek, sploSni želji naSega ljudstva ne bode ustavljal, raarveč krepko posredoval pri dotičnih šolskih oblastvih, da brž ko brž ugodijo soglasno izraženim zahtevam! (VitanjskeSteinauerjeveiužine), kjer je delalo okoli 30 kovačev kose, je vzel v najem jud dr. Miinzer. Vse dozdajSnje delavce je odpustil ter naselil svoje delavce. Židov dozdaj še niso imeli v Vitanju. (Gesta iz Solčave) v Luče v gorijji Savinjski dolini je bila zadnji četrtek srečno prodrta, velikanski sneženi plazovi so ves promet zavirali; — za žgance si že lahko soli pripeljenlo, piše nam prijatelj. (Dvojezičnipoštni uradni pečat) dovolilo je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo na prošnjo občine Petrovče tarnkajšnjemu poštnemu uradu, kateri je že začel rabiti novi pečat. (Daleč od doma.) Pred Božičem ie v nemški vshodni Afriki utnrl v 29. letu svoje dobe čast. o. Emanuel Drevenšek, rojak iz St. Lovrenea na Dravskem polju. V vshodno Afriko je šel iz Marianhilla v južni Afriki z enim duhovnikom-trapistom misijonarit. Pokojnik, ki je poprej par let bil kapucin, je svoje dni v »Slovencu« zanimivo popisal razmere v južni Afriki. Naj v daljni tuji zemlji v miru počiva! (Poštne zadeve.) Pošta v Radencih še vedno ima samonemški pečat »Bad Radein« in to samo enetnu Nemcu na ljubo. Tako se nam odondot- poroča. Kdo naj pre^teje vse pošte po slov. Štajarju, ki imajo samonemške pečate? Naši občinski zastopi, prosite vendar pri trgovinskem rainisterstvu za dvojezične pe6ate! Pokažite, da še stojite na slov. tleh in da ne hrepenite po pruski »pikelhaubU ! (»Slovenska kuharica«) ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala Magdalena Pleiweis. Ta dobro znana knjiga je izšla v četrti izdaji in ima 66 stranij več kakor poprej; vendar pa ji je cena poprejšnja: lepo vezana stane 1 fl. 80 kr., broširana 1 fl. 50 kr.; po pošti 10 kr. več, in se dobiva v Katoliški bukvarni v Ljubljani. (Iz Veržeja) se nam poroča, da bode neki tamošnji gostilničar priredi dne 13. ian. veselico požarnikov. Zvedeli smo pa iz za- nesljivega vira, da domače gasilno druStvo ni v nobeni zvezi z dotično veselico, na kar opozarjamo slov. gasilna druStva Ijutomerskega okraja. (Znana «nemška» korifeja), Wolf iz Št. Petra v Savinjski dolini je bil prišel agitovat za zadnjo ondotno občinsko volitev eelo v Št. Jurij ob Taboru, ker ondi biva neki bivši posestnik iz Št. Petra. Toda g. Wolf se je bil prvič zmotil in drugič vrezal, ker ni nič opravil. (Za častnega občana) }e letos januvarija meseca občina Bezovnica v črešnjicah imenovala g. Jožefa Krajnca. Bil je nekdaj njen skrben župan, 56 let pa v Crešnjicah organist, čez 40 let cerkveni ključar in župnikom v njihovih slabih razmerah dober pomočnik. (Pogled) je grad med Poličanami in Ločami. Za gradora so veliki ribniki. V teh je pred petdesetimi leti bil utonil tedanji grajščak g. Possek, letos pa bi bil skoraj nja unuk in še šest drugih oseb tam smrt storilo. Led se je bil namreč vdrl mladi gospodi, ki je po njem drsala in plesala. Na srečo so mladi gospodje znali dobro plavati, da so reSili sebe in svoje tovarišice. (Umrl) je včeraj zjutraj v Mariboru v 77. letu svoje dobe g. Jožef Rotraan, vpokojeni nadučitelj in posestnik hiše pred novo frančiškansko cerkvijo. Njegovo hišo je že bilo kupilo mesto in bo jo zdaj dalo podreti. Veliki dobrotnik frančiškanske cerkve naj pa v miru počiva! (V deželnem zboru) v Gradcu je predlagal g. dr. Dečko, naj se razširi volilna pravica v dež. zboru na vse občinske volilce. V mestni skupini naj volijo tudi vsi trgi in na Spod. Štajarju naj v tej skupini volijo po narodnosti. Število kmečkih poslancev pa se naj pomnoži. (Z a 1 o v c e.) Upravno sodišče na Dunaju je razsodilo v nekem slučaju, da se pravomočna zakupna pogodba glede lova ne more uničiti in da zakupnik ni dolžan kupiti si Iovski list, ako sam ne hodi na lov. (Na vseh srednjih šolah) neha prvo poletje v soboto, dne 12. februvarija, in bodo dijaki tedaj imeli počitnice dne 13., 14. in 15. febr. (S r e b r n o poroko) sta obhajala v Mariboru v ožjem krogu svoje družine včeraj g. Alojzij Rakovec, višji oficijal južne železnice, in njegova soproga Katarina, roj. Burger. (Dvoboj v Mariboru). Dvoboj je od sv. cerkve sila ostro in celo od države strogo prepovedan, ali brezverska gospoda se za to malo briga. V soboto zvečer sta se v kazini sprla dragonski nadporočnik pl. Wescher in medicinec Leon Atteneder, ki je kot prusak prepir začel in potem onemu dvoboj napovedal. Dvoboj je bil v ponedeljek popoldne. Nasprotnika sta drug na druzega ustrelila, in Atteneder je bil v pluča zadet; le par trenotkov — in zgrudil se je mrtev na tla. Včeraj so nesrečneža, ki se je bil v Gradcu že večkrat dvobojeval, pokopali. Pogreba se je udeležilo okoli 2000 l.udij, med njimi mestni očetje, učitelji, 500 graških dijakov, 600 socijalistov, kacih 50 žensk in precej malih in velikih radovednežev. Nemirov pa ni bilo. (I z M o z i r j a.) V gostilni g. Fajferja je pustil pritepeni socijalni demokrat več iztisov zloglasnega «Delavca» z namenom, da bi se ga tudi naročili. Kaj če ni goljuflvi mokrač v zvezi z brezimnim pismom na županstvo? Sovražnik že sili k nam skozi duri, a o potrebnem novem krščanskem društvu še ni duha ne sluha. Po toči bomo prepozno zvonili. Možje, edenajsta ura je že! (Občinski zastop Janžev vrhArlica) se je dne 31. jan. izrekel za Rokitanskega predlog, naj deželni zbor piše hranilnicam, da znižajo obrestno mero. Toda niti deželni, niti državni zbor v tem oziru ne moreta hranilnicam zapovedovati. Ko bi dež. zbor štajarski kaj tacega zapovedal in bi ga hranilnice ubogale, bi Ijudje kar svoj denar vzeli iz teh ter ga vložili v drugih de- želah. Poštna hranilnica sicer obrestuje samo po 3»/ot ali nihče pri njej na posodo ne dobi. Dež. hipotečna banka, katero je že lani v Gradcu predlagal katoliški poslanec Hagenhofer, bo nekoliko uplivala na znižanje obresti. Zakaj je torej Rokitansky stavil oni predlog? Da šunta kmete zoper katoliške poslance. Rokitansky je strasten neraški liberalec, in prav liberalci so krivi, da se lani nič ni dognalo za kmete v državnem zboru, ki je celo leto stal nad jeden milijon. (I z V e 1 i k e P i r e š i c e) pri Celju nam naznanja prijatelj našega lista, da je pri občinski volitvi, katera se je vršila dne 26. in 27. prosinca t. 1., zmagala katoliškoslovenska stranka. Živio ! Dpuštvene. (Dijaški kuhinji v Mariboru) so darovali: slavna posojilnica v Ljutomeru 20 gl., g. dr. M. Šmirmaul v Reichenburgu in vlč. g. dekan A. Šlander v Starem trgu, po 5 gld., č. g. provizor Fr. Gomilšek v Jarenini in g. Fr. Koser v Juršincih, po 2 gl., g. A. Božič v Radoslavcih 1 gl., in iz posojilničnega nabiralnika pri sv. Troiici v Slov. Gor. 1 gld. (Dijaški kuhinji na Ptuju) so darovali p. n. gospodje: Korošec Fr., prefekt v Mariboru, 5 gld.; Vanaus, Irgovec v Radgoni, 3 gld.; Mihalič Jož., kaplan v Hajdinu; Cerjak Fr., kaplan pri Sv. Marku, 3 gld.; Sorglechner Jož., župnik v Hajdinu, 3 gld.; Meško Jak., častni kanonik itd. pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., 5 gld.; Neimenovani 3 gld. 40 kr.; Božič Ant, župan v Radoslavcih po g. dr. Mihaliču 1 gld.; Koser Franc v Juršincih, 1 gld.; Eferl Matija, kaplan v Št. Rupertu, 1 gld.; Neimenovani 2 gld.; slov. okr. hranilnica v Slov. Bistrici 10 gld.; slov. posojilnica v Brežicah 5 gld.; slov. okr. posojilnica v Ljutomeru 5 gld., ter redne mesečne doneske za december in januvarij p. n. gg.: O. K. Belšak 2 gld., Bratuša 2 gld., dr. Brumen 2 gld., Cilenšek 2 gld., dr. Horvat 2 gld., Moravec 2 gld., Ožgan 2 gld., dr. Ploj 6 gld., Raisp 2 gld.. Sedlaček 1 gld. in Šalamon 2 gld. — Bog plati! (V Jarenini) ima kmečko bralno društvo prihodnjo nedeljo, dne 6. febr. redni občni zbor in veselico v prostorih gosp. K. Štefliča. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Poročilo o delovanju drušlva leta 1897. 3. Slavnostni govor. Vmes deklamaciie, petje in godba. 4. Gledališka igra: »V Ljubljano jo dajmo«. 5. Prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: I. sedež 30 kr., II. sedež 10 kr. (Bralno društvonaFrankolovem) priredi v nedeljo, dne 13. febr. po večernicah v prostorih gosp. Dominika Bezenšeka društveno veselico z govori, petjem mešanega zbora in gledališko igro. Govoril bo potovalni učitelj g. Ivan Belč o sadjarstvu in nasadih ameriških trt. Posebna vabila se ne razpošiljajo. (Narodna čitalnica na Ptuju) priredi v sredo dne 9. svečana v razširjenih prostorih »Narodnega doma« plesni venček, pri katerem bode svirala godba c. in kr. peSpolka kralj Belgijski, št. 27, iz Ljubljane. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 gld., obitelj 3 gld. (Katol. polit. društvo v Kon j i c a h) bo v nedeljo teden, dne 13. februvarija obhajalo 27. svojo obletnico. Pričakuje se k temu zboru obče priljubljeni potovalni učitelj g. Jelovšek iz Gradca, ki bo govoril o umnem kmetovanju. Povabljeni so poleg društvenikov tudi vsi prijatelji tega društva, posebno pa katol. delavci iz Konjic in okolice. (I z M a j š p e r g a.) Odbor «kmetijskega bralnega diuštva v Majšpergu* je vsprejel v svoji seji dne 30. januvarja 1.1. velikega in blagodušnega podpornika g. dr. Jurtela, odvetnika na Ptuju svojim častnim udom. Vrlemu pospeševatelju blagih namenov poslala se bode tudi diploma. (Veselica v Majšbergu.) Naše kmetijsko bralno društvo priredi v nedeljo, dne 13. februvarija ob 3. uri popoldne v velikih prostorih gostilničarja g. F. Vobner-ja veselico s petjem, godbo in gledališko igro: «Kje je meja?» Pel bode domači mešan in moški zbor, obstoječ iz kmečkih fantov in deklet. Nato prosta zabava. Vstopnina prosta. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejmejo. Ker se posebna vabila ne bodo pošiljala, zategavoljo vabi odbor tem potora najuljudneje k obilni udeležbi. (N a D o b r n i) priredi bralno društvo 6. svečana občni zbor z navadnim vsporedorn. Nato predavanje potovalnega učitelja gospoda Martina Jelovšeka. K obilni udeležbi vabi odbor. (S 1 o v. k a t o 1. p o 1 i t. d r u S t v o) na Slatini bode imelo dne 13. februvarja ob 3. popoldne v prostorih g. Franca Ogrizeka, pri Sv. Križu tik Slatine redni letni občni zbor, h kateremu so tudi vabijeni čč. gg. državni in deželni poslanci, da poročajo o njih delovanju v državnem in deželnem zboru. Po zborovanju sledi prosta zabava. (Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni) ima svoj občni zbor dne 6. februvarija popoldne ob 4. uri v gostilni «K angelju* z običajnim vsporedom. Nato prosta zabava s petjem, tamburanjem in gledališko igro «Skopuh». Iz dr>ugijh ki>ajev. (Sobo Jezusove zadnje večerje) hoče turški sultan podariti nemškemu cesarju, ko ga obišče. Ta soba je prešla leta 1433. v posest Saracenov. Ker se gi>vori in veruje, da je pod sobo zadnje večerje grob kralja Davida, je bil vstop kristjanom prepovedan. Stoletja so se kristjani zaman trudili z velikanskimi svotami pridobiti ta sveti kraj. (Velika nesreča na raorju.) Nedavno je odplul norveški parobrod »Navrt* v severno ledeno morje na morske kite. A zavozil je med velikanske ledene ploče, katenh se ni nikakor mogel osvoboditi. Kapitan z ženo in otroki se je jedva rešil na mali ladjici na Capper-Island. 30 mož pa ie ostalo na ledenih ploščah, ker se je ladija potopila. 14 jih je od mraza, strahu, gladu in napora umrlo, drugih 16 pa je rešila po dvanajstih dneh ladija, katera je tudi lovila kite. A od teh 16 so štirje zblazneli, drugi pa so od glada že strašno propali. (V i h a r) je razsajal v ponedeljek po Dunaju in raznih drugih krajih. Mnogo oseb se je ponesrečilo. V Crnem morju divja že več dnij silen vihar. Sedem ladij in 200 oseb se je ondi potopilo. (Hitra posta.) Slovenci se dostikrat pritožujejo, da listi s slovenskimi napisi romajo daleč okrog, predno pridejo — zakasnjeni — v pravi kraj in v prave roke. A te dni je dobila neka stara gospa pismo, ki je rabilo iz Ogerske v Galicijo eelih 34 let (od leta 1864 do 1898). (Srednje šole.) V preteklem šolskem letu je bilo v Avstnji realk: 60 nemških, 23 čeških, 5 poljskih, 3 laške, — l srbskohrvaška in — nobene slovenske. Gitnnazii Je bilo: 103 nemške, 44 fieških, 26 poljskih, 9 dvojezičnih, 4 laške, 4 srbsko-hrvaške, 2 rusinski in slovenske zopet — nobene. (G o s t a m e g I a) je pokrivala oni teden Trst. Godile so se radi tega mnoge nesreče. Ljudje so se le počasi premikali. da ne bi trčili drug ob drugfga. Mnogi parmki so obtičali v pesku ali skalovju. Parnik «Gianpaolo» z 300 delavci je zavozil na skalovje in obtičal, dokler ga ni reSil «Pluto».