Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 34855 Mm Iravišče V IV. ZX ITT IT T li_ VI na Kranjskem. Z^lnstracijami kopališča in okolice kamniške. V Ljubljani. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. S5 Kopališče in Jieippovo zdraviščG v Kamniku na Kranjskem. ilustracijami kopališča in okolice kamniške. V Ljubljani Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamber 1893. 1 'redgovor. J V jL . "H^fopni/, vrsticah je popisano kopališče v 1.^ . u ,Ia Kranjskem, katero se je občinstvu v po-■ j j : *liilder aus Kraiu I.»; vezana 2 gld. V Ljubljani 1892. |g. pl. KIeinmayr in Fed. Bamberg. 1* Splošne stvari. Kopališče in vodno zdravišče Kamnik na skem sta v krasni legi ob levem bregu bistri-,! ob vznožji 2660 metrov visokih kamniški)] (say- .n planin, katerih iztoki segajo do kopališča in 1 s prelepo jelovino fri aprekovino. Bližnje planin pihii planinski zrak, izvrstna cista planinska pripravna šetališča po gozilovji — vse to ima že ^ po sebi veliko zdravilno moč in blagodejno „ j. slabotne in nervozne goste. V kamniško mestiec (Železniška, poštna fu javna postaja) popelje te vlak z državnega kol ljubljanskega v l1/2 uri. Vlaki se prevažajo p0 tj. na dan. Od železniške postaje do vodnega z(j. '^1 je 10 minut hoda. PostrešČkov je najti na kol * ■ kdor se pa hoče voziti, naroči si voz ]tej,r< • j zdraviškem restavraterji. Prekoračivši mesto, ugledaš takoj z ]>Isff. mostu krasne planine, ki meje dolino proti sev todi popelje te brv v park in za nekaj ko t'* pred zdraviškim poslopjem, kjer si naročiš stan T - 5 — Kamnik (predmestje Šulna) e Starim gradom. 6 » Zgodovinske črtice. Park z vodnim zdraviSČcm, zdraviškim poslopj« in štirimi vilami je v ozemlji iuekin*fce ob*i« Pred 50 leti še so imela v Mekinah vsa oblastva okra kamniškega svoj sedež. V samostanu, najstarejšem, deželi, ki je prizidan mekinski cerkvi, bivale so nj daj Klarisarice. Ta samostan je jedini, katerega! brez tuje pomoči 1. 1287. ustanovila in odsihdob V/A\v, vala plemenita kranjska rodbina, gospodje (JallenberŽ« Mnoge redovnice so bile iz prvih kranjskih rod kakor pričajo imena: Hebenstreit, Babensberg, lvVv(. Ostermann, Gerlachstein, Paradeiser, Schart\;ni)0 Lamberg, Haller, Chron, Attems, Batthyanyi, Auo1Sp i. t. d. Prva opatica je bila ustanoviteljeva hči £| Gallenberška, poslednja Marija Mehtilda baronica G Okolu 1. 1380. sta se razprla konvent in m kamniško radi nekaterih posestev in pravic. I2^r razsojevalec, Herman grof Celjski, je prisodil me da sme uživati dotična posestva, da pa mora, poznavaje, da so last samostanska, vsako leto samostanu funt popra. Še dandanes slove brv iz Me v Kamnik nemški «Pfeffersteg». Samostan mekinski je razpustil cesar Jožef 1. 1782. ob jednem z mnogimi drugimi samostani Kranjskem. Skupno premoženje so cenili takrat 140.597 gld., letne dohodke pa na6773 gld. Mekin graščina je imela podložnikov v 80 vaseh. Iz jme tega samostana in v istem času razpušeenega samosta Dominikanaric v Velesovem se je ustanovila verska farna blagajnika, iz katere so se v prvi vrsti plačevale pokojnine izstopivših nun. Prebitek in po smrti dotič-nih nun ves dobodek moral bi se bil po nekem dvornem dekretu z dne 28. februvarija 1782. porabiti jedino le «v pospeševanje verskih namenov*. Na večkratno prošnjo kranjskih stanov je pa cesar Franc 1. z dekretom z dne 16. julija 1792. iz dohodkov teh dveh samostanov določil 36 mest za c. kr. ustanovo plemenitih gospic Vojvodine Kranjske. Takih mest, znašajočih po 210 gld. na leto, je sedaj 15. Pravico, do teh ustanov imajo gospice, katerih očetje so bili članovi kranjskega stanovništva ali pa vsaj viteškega rodu in one, katerih očetje imajo zaslug za deželo., oziroma, ki so si pridobili zasluge s tem, da so bili tekom 10 let službovali v deželi, na pr. kot cesarski svetniki ali štabni častniki in so ubogi ter imajo po več otrok. Predlaga dotične gospice deželni odbor, ustanove pa podeljuje presvetli cesar sam. — Dandanes je mekinska graščina — kjer se oddajajo sedaj tudi stanovanja 1— last barona Otona Apfaltrerna. Mekine. Tvornica za smodnik. 8 Kopelji in način zdravljenja. Poleg zdraviŠkega poslopja je zgrajeno elega kopališče. Kopeljne sobe so vrejcuc za fop|<> nir i ^ kropilne («douche») kopelji, odprto preddiuje je '?'lti lepo. Tik tega poslopja je veliko plavali^Če kabinami in vodno zdravišče z vsemi napra ^ Priessnitz-ove metode in JRiklijevimi parnimi poster^1' Hidropatija, združena z elektrotherapijo in masaž/^'' zvršuje strogo znanstveno in pod zdravnikovim ' ' 8(! stvom. Ker se milo planinsko podnebje yA\ ^7°^ kamniškega prav posebno prilega tudi bolnikon^* sopilih, preskrbljeno je tudi za njo, e Ostavila je zavod že začetkom mesca septemb^^'' polnoma zdrava in sposobna za vsako delo V dveh drugih malone jednakih slučajih ( letnem otroku in desetletni deklici) se je leto ^Ve~ avgusta dosegel izvrsten uspeh, o čemer nr'x • bolniki, ki so se takrat zdravili v tem zavod/0 Gosp. Ignacij K., gostilničar v Ljubljani pet let za kronično kostnico in roke in ' ^ Je bile hudo otekle. Vsako gibanje mu je S° 1,1 U silnih bolečin. Iskal je bil zdravja v raznih^'0^10 ali zaželjenega uspeha ni bilo; dne 21 toPu"cah je vstopil v kamniški zavod ter se i« j vSl,sta t. ] 11 — 14 dni po Kneippovi metodi. Dne 10. septembra je ostavil zavod popolnoma zdrav. Dvaindvajsetletna kmetska deklica Katarina Jeraj iz Vodic na Kranjskem je bila bolna na hrbtenici in vsled kroničnega vnetja popolnoma hroma. Prinesli sojo v zdravišče dne 1. avgusta letošnjega leta. Za 14 dni se ji je izdatno zboljšalo zdravje; za pet tednov je zamogla hoditi že sama in šivati na stroji. Gospa Konstantina Seh., uradnikova udova iz Pulja, trpela je za reumatično nervoznostjo v hrbtu in v nogah. Bila je poprej dlje Časa v Krapini in tudi v drugih kopeljih, ne da bi bila našla pomoči. Tresel jo je mraz tako hudo, da je celo v najhujši vročini ni ogrela nobena odeja. V Kamniku se je zdravila po Kneippovi metodi, polivanjem in kopeljimi tako dobro, da je v dobi od 3. avgusta do 1. septembra popolnoma ozdravela. Bolnica je bila že priletna. Regcneracijsko zdravljenje manjših bolezni je imelo večinoma najboljši uspeh, posebno tedaj, če se je ravnal bolnik po zdravnikovih predpisih tudi glede dijete- Kneippova zdravilna metoda spada sosebno v dva dela: 1.) sredstva v namen krepljenja, 2.) uporabljenje vode. Sredstva, ki krepijo telo, so: hoja bosimi nogami po rosi, po mokrem kamenji, po novo zapadlem snegu in hoja v vodi, dalje pomakanje ramen in nog v mrzlo vodo in polivanja kolen. Kako naj se upa* rahljajo ta sredstva, zavisno je od osobnosti in letnega rasa. Voda pa so uporablja za polivanja, umivanja, obvezavanja, za kopelji itd. in kot par in pijača. Gosp. župnik Kneipp priporoča, naj se uporablja kolikor mogoče mrzla voda, vender pa je pri upo- 12 — rahljanji te zdravilne metode in pri ordinaciji tv največjexprevidnosti, na kar opozarja g. Kneipp JB Tu nikakor ne gre ravnati samovoljno. IWbi„, ^ vidnosti je treba pri kroničnih boleznih, kajti bolniki navadno nimajo normalne telesne toplote Zategadelj' naj se vsi bolniki, kalen' si žele lj,,], zdravja, zdravijo po taki metodi le v dobro m-,,','^ zdraviščih. Gospod dr. Kleinsehrott, jeden najzn^ nitejših Kneipjiovih pristašev, primerja vodo z \ U' veznim mečem: « Veliko zdravilno moč. ima v s(>i,j V° se prav uporablja, nasprotno pa utegne tudi sil,l0 dovati, če se uporablja napačno.» Kdor se hoče zdr^J omenjenim načinom, dobi pri vstopu v zavod nlB nacijsko knjigo, obsegajoče navodila, po katerih, mu je ravnati. S( Ordinacyska soba zdravnikova je v vodnem visci samem. * B. Dijeta. Poglavitno pravilo je: raznovrstu priprosta hrana (mesnate in rastlinske jedi, sadje). \ 1 hodijo kratki. JKneippova hrana se od navadne razlikuje preveč, le da Kneipp posebno priporoča «krepko juho* (Kraftsuppe), katero uživajo b ?'J) v Worishofnu cesto tudi za jutra. Kava in čaj gt jeta; bolje ugaja mleko ali takozvana Knein Si sladna kava, kateri se smo izjemoma pridati a navadne kave. — Žganja se je strogo ogibati- ? vina se sme piti le včasih in vselej le malo, pag & *U poroča Kneipp zdravim ljudem in bolnikom medico^^ si je noče napravljati sam, dobi jo lahko v trg , * Veliko važnost pripisuje Kneipp kruhu j priporoča posebno kruh iz naravne moke (z 0+ Sl.Cer vred). Kaditi se ne sme preveč. r°oimi — 13 ~ C. Obleka. Pri uporabljanji vode se mora skrbeti, da je polt poprej kolikor mogoče topla. Obleka bodi torej gorka. V zdravilni dobi nosi naj se platneno mesto volnenega perila. Najbolj ugaja pristno domače platno. Kneippovo zdravišče je odprto od 1. maja do 15. oktobra. Bivališče. Zdraviško poslopje ima elegantno in veliko ple-Bišče in obddnico, okrašeno z mramornimi stebri, lepo krito vciJindo, kjer je prostora za najmanj 100 osob, dalje istotako nekrito verando ob cesti, senčnato teraso z lepimi kostanji, sobo za biljard, društveno sobo, razne postranske prostore, v pritličji kegljišče in več točilnic, v nadstropjih pa večja in manjša stanovanja za goste. Zdraviško poslopje. — 14 Prav blizu zdraviškega poslopja na velikem tr niku, odločenem za bosonoge, napravljeno je !()(), ftV* dolgo krito getališče (Wandelbahn). Ctr°v Iz zdraviškega poslopja prideš za nekoliko k0r t do vile « Neptun*. Vila stoji kraj mičnega ribi ' l V njej nahajajo tujci elegantna večja stanovanja *' verandami in balkoni, pa tudi posamezne sobe ?! Vila Neptun. Ravno tako nahajaš stanovanja v bližnjem «Mlinu* in v vili «Lujizi». Vila «LujW» ima 17 prostornih sob, lep balkon in 4 verande. Senčnata terasa pre(j vilo je kaj prijetna. Za daljnih sto korakov po cesti v Mekhie ugledal sredi novozasajenega smrečja vilo «Ivano» s 4 stano- vanj i in več posameznimi sobami. — Lega vseh teh poslopij je uprav čarobna, razgled na planine prekrasen, stanovanja elegantna in pripravna — s kratka, lepšega bivališča si ne moreš želeti. Hrana. V zdraviški restavraciji je dobiti izdatne, krepke in izvrstne hrane. Postrežba je jako dobra in cene so nizke. Abonement, ki za dan in osobo znaša 1 gld. 25 kr. av. v. ter se plačuje restavraterju na teden, obsega: Zajutrek: kava ali čaj s pecivom. Kosilo: juha, goveje meso z dvema prikuhama, pečenka s solato — ali: juha, goveja pečenka s prikuho, močnata jed, včasih ribe ali divjačina. — Večerja: mesnata jed s prikuho. Pijače po tarifi. Abonement na kosilo in večerjo po načinu table d'hote. Ako kdo priglasi, da drugi dan izostane pri obedu, odračuni se mu od abonementa 60 kr. Gostje, ki se zdravijo po Kneippovi metodi, dobivajo hrano v zdraviški restavraciji za nastopne cene: Hrana I. razreda (zajutrek, kosilo in večerja) za dan in osobo 1 gld. 36 kr. Hrana II. razreda (zajutrek, kosilo in večerja) za dan in osobo 70 kr. Abonement se plačuje restavraterju na teden. Jedilnik se sestavlja pod nadzorstvom zdravnikovim. kateri ga glede posameznih bolnikov popravlja, ne da bi se cene pre-minjale. k; Zabava. Godba: V zdraviSki dvorani imajo gostjo glasov^ v letni dobi se prirejajo Cesto vojaški koncerti. Biljard: V zdraviškem poslopji je posebna soba z biljardom. Bralnica: V hvalnici je mnogo dnevnikov in ilustro-vanih listov. Shodi so pogosti. Igre: Kegljišče v pritličji zdraviškega poslopja Plesi: V zdraviškem poslopji se prirejajo v letni dobi mnogokrat venčki. Narodne veselice se prirejajo mnogokrat v čita]. niči. Kamniška čitalnica uspeva jako lepo in napreduje leto za letom. Gledališke predstave, plesi, besedo in druge veselice se vrste v lepem vsporedu in pričajo o živahnem narodnem življenji kamniškem. — Besede, katere prireja kamniško pevsko društvo «Lira», 8o izborne. — V novejšem času pohajajo prijazno mestice skoro vsako nedeljo slovenska pevska in druga društva, i Ljudstvo je vsprejema vselej radostno in z velikim navdušenjem. Izleti: Skupni izleti se napravljajo čestokrat. Ribarstvo in lov: Lovci in prijatelji ribarstva zvršujejo ta šport lahko v vodah in gozdih zdraviških posestnikov. — 17 — Popis in cene stanovanj. Nadstropje Popis sob in dragih prostorov Na dan Na mesec Za sezijo f. kr. f. kr. f. kr. 1. nadstropje i) » Nadprithcje a) Zdraviško po-slopje. 2 sobi, št. 34. in 36., z 2 posteljama, južna | stran.......... 1 soba, št. 41., s prednjo j sobo, št. 40., 1 postelja,! 1 soba, št. 33., z 1 po-; steljo, vzhodna stran . 1 kabinet, št. 48., z 1 posteljo, vzhodna stran . 1 kabinet, št. 49., z 1 posteljo, vzhodnu stran . 1 soba, št. 44., z 2 kamrama, št. 45. in 46 , 2 postelji, severna l soba, št. 47., s kamro, št. 48, 2 postelji, severovzhodna stran. . . 1 soba, št. 42., s kamro, št. 43., 1 posteljo, za-b) Vila „Neptun". 1 stanovanje s 3 sobami, št. 13., 14. in 17. in verando, 4 posteljami, 1 1 70 50 40 40 10 90 70 27 20 12 9 9 30 25 20 65 50 30 20 20 75 65 50 250 — 2 18 * Nadstropje Nadpritličje 1. nadstropje : 1. nadstropje Nadpritličje Popis sob in drugih prostorov 1. nadstropje 1 soba, št. 18., z 1 posteljo, severovzhodna stran.......... 1 soba, št. 25., z 1 posteljo , severozapadnu stran.......... 2 sobi (stolp) z balkonom, zapadna in južna Stran c) „Mlln«. 1 stanovanje z 2 sobama, 4 posteljami, severna stran.......... 1 stanovanje z 2 sobama, 3 posteljami, vzhodna stran.......... 1 soba z 1 posteljo, vzhodna stran .... Za uporabo kuhinje in jedilne shrambe še posebej .......... Na dan f. kr Na mesce f. kr. d) Vila „L.ujiza". 2 sobi z verando, 3 posteljami, južnovzhodna stran.......... soba s teraso, 1 posteljo, zapadna stran . sobi z verando, 3 posteljami, severna stran sob z dvema verandama in 1 balkonom, 8 posteljami , severna, zapadna in južna stran . Za sezijo kr. 50 -j 125 80 50 100 70 25 25 380- — 19-- Nadstropje 1 »adstropje Popis sob in drugih prostorov Na dan f. Ikr. Za uporabljanje kuhinje in jedilne shrambe še posebej ...... 1 soba z 2 posteljama južna stran . . 1 soba z 2 posteljama zapadna stran .... 1 soba z 2 posteljama severna stran .... e) Vila ..Ivana". 1 stanovanje z 2 sobama, 4 posteljami, severo-zapadna stran..... 1 stanovanje z 2 sobama, 8 posteljami, severoza-padna in severna stran 1 soba z 1 posteljo, južna stran.......... 1 stanovanje z 2 sobama, št. 10. in 11., s 4 posteljami, severozapadna stran.......... 1 stanovanje z 2 sobama, št. 13. in 14., s 3 posteljami, severozapadna in severna stran . . • 1 soba z 1 posteljo, južna stran........ • Za uporabljanje kuhinje in jedilne shrambe še posebej......... Na mesec f. Ikr. Za sezijo TTkr. 30 110 100 30 135 115 45 30 20 *~ Vsaka postelja več stane 30 kr. na dan; sobn4 osvetljava zaračunja se po porabi. Kadar se najril stanovanje, plača se 25% are, ostanek se plačaj,,.-nastanjenji. Najemnino je plačati restavratčrju. (je najemna doba ni določila, mora so stanovanji; odpoved.^ 7 dni poprej. Podnajem je izključen. Gostje, ki hrane ne jemljejo v zdraviški restay raciji in nimajo lastne kuhinje, plačajo 80 % V(j^ nego znašajo naštete najemnine. Cene za kopelji v banjah in v plavališči. 1 kopolj v plavališei brez perila ..... 1 » » »s perilom ..... 1 » » banji 1. razreda z doucho . . , 1 > » > 2. » .... 1 » » » 3. * Abonement na 12 kopelji v plavališei brc/. perila............ Abonement na 12 kopelji v plavališei s perilom Abonement na 12 kopelji v banjah 1. razreda z doucho ........... Abonement na 12 kopelji v banjah 2. razreda »12 » > » 3. > f. — 3 — 20 — 60 — 50 —- 40 1 10 2 20 6 60 5 50 4 20 Cene v vodnem zdravišči. Za vodno zdravljenje, to je za vsa uporabljanja vode s perilom in postrežbo vred, plačati je pri kasi za dan in osobo 60 kr. Marke se oddajajo polivaleu oziroma polivalki. ~-. 21 * • « rdravišČi in si Tuji gosti, kateri ne stanujejo v* ^ jemljejo hrano drugodi, plačajo za voui za dan in osobo 80 kr. zdravniku sa- Zdravniški honorar je plačevati zdrav. memu. Honorar se ravna po kakovosti W lJ,Mlja> *A vodno zdravljenje Manj premožnim rt cene za voa 111 zdravnika primerno zuižavajo. Šetališča in izleti. 2000 '*StW Kanmik* KamniSko mestice (375 m.) Stoje e. ^ P^bivalcev in je .sedež c. kr. okrajnega glavarstva, biw" aJaega sodišča, dekanata, c. kr. poštnega in ništva ^ Ulac'a' c- vojaškega štaeijskega povelj-r'i^k(H 0rn^ca z;i smodnik) in okrajnega žandarme-8am ?a ',<)V,,|JM>štva; Kamnik ima lep frančiškanski 2dra\rfxl?' JJll,'8ko šolo i. t. d. — Po brvi prideš iz ;,, jgj parka preko bistriškega mostu takoj v mesto iii b,.U-V *^e^ke uliee». V drugi hiši na levijo poštni /Iian i/'°'':iv,d urad. na dvsni strani nekoliko naprej ataro-domač fr°'!tlJllil *Pn z'rtf' podkyi»t kjer dobiš pristna pri . VU'a- 2a nekoliko korakov si na glavnem trgu Vzistn<' zbornice, katera jo pogorela 1. 1805.; na «a J ,''.ns<.' Je vP°dobljen sv. Florijan. Pri drugi hiši rc]- j. S1" v,(nš pod oknji vzidane 4 plošče z gotskimi ' matere so bile ])oj)rej tudi v stari mestni zbornici, nekaj \$ ' V0C'uJak sredi mestnega trga so postavili pred ' t ko g| j(. rUesto napravilo vodovod. Preko- - 22 — račivšl mestni trg in ozke ulice nasproti .šoli prideš pred lepo frančiškansko cerkev. Samostan je bil ustanovljen 1. 1493. Se pred 15 leti so frančiškani obskr-bovali ves mestni šolski pouk, dandanes vzgajajo tu klerike za njihov red. Vračaje se po ozkih ulicah, prideš skozi predmestja «Graben» k c. kr. smodniški tvornici. Ozidje meri malone 4 kilometre. Opravo te tvorniCe vodi vojaštvo. Na vzhodni strani dere Bistrica in tu zapaziš 20 betono-vanih jezov, kateri regulujejo njen padec. Če se po isti poti vrneš, kreni pri Fišerjevi restavraciji na desno. Skozi ozke ulice greš mimo samostanskega vrta in potem pri tunelu preko železniškega tiru. Po precej strmi stezici prideš na Zale k cerkvi sv. Jožefa in pokopališču. Senčnati prostor pred pokopališčem je kaj prijazen, uprav čaroben pa je razgled po mestu,] v bistriško in nevljiško dolino in na kamniške planine. Vrni se v mesto po široki cesti mimo Smoletovega gradiča, od koder zaviješ na «Klanec*. Onkraj ceste se dviga skalovit grič, takozvani Mali grad (403 m). Po strmi stezici prideš za kakih 3 minut na vrh. Tudi todi imaš krasen razgled. Pod taboj vidiš prijazno mestiee, na severni strani kipeče planine, proti jugu in zapadu. pa se razprostira širna ravan tja do bele Ljubljane in I staroslavnega Kranja. Znamenite so tri kapelice, sezidane v 12. stoletji druga vrh druge. 23 — Mali pra \sti poti greš nizdoli in zavijoš. pri-šedši v glavno cesto, na levo \ Saten sjco lucdrnestjo. Na levi ugle-daš lopo farno cerkev kam- •latio v 7 * i fi"°«tiJrii • - sf"'«'f.Ji s prosto stoječim zvonikom. Krištofa prestopil pomerij in prideš ■uSko, v vas Zaprice. ZapriŠki grad, katerega vidiš Q| desni v mali višini, sezidal je Jurij Lamberški v 16. stoletji. Na južni strani poleg ceste proti Kranju zagledal kamniški kolodvor. Šetališče v Mekinskem gozdu. Preko mostifil tik vile «Lujize» prideš po lepi, senčnati cesti za nekoliko minut do Prasehnikerjevega dvorca, za katerem se pričenja Mekinski gozd. Pot v gozd je zaznamenovana, tako da je ni moči zgrešiti. Gozd je.izredno lep, mnoge. - 25 * smreke in jelke daleč presegajo visokost 40 metrov. Se gredi tega stoletja so dobivali tu Tržačani jadrenike za največje ladje. Pred 12. leti so napravili zdraviški posestniki mnoga lepa pota v gozdu. Xa naj prijetnejših mestih vabijo te klopiee k počitku. To šetališčeje prav posebno obljubljeno in gostje je pohajajo navadno vsak dan za več ur. Vrneš se iz gozda po drugi poti, namreč mimo stare in znamenite mekin-ske cerkve. Po- selmo zanimiv je v njej nagrobni kamen, ki kaže podobo ustanovitelja te cerkve, viteza CJallonborškoga. v naravni velikosti; zanimali te bodo tudi razni grbi in napisi iz 15. stoletja in druge stvari. Nagrobni kamen viteza (Jallcnberškega v mekinski cerkvi. 2(1 - Godič. Vas je oddaljena od zdravigča 3/4 Ur Mimo vil «Lujize» in «Ivane» greš malone do merskega gradu, od todi pa zavije pot ostro na levo ' na prosto polje Pred saboj vidiš v vsej krasoti kanj1 niške planine-, bolj na desni pa, kjer se izteka' proti Stajarski, ugledaš v precejšnji višini priju^ romarsko cerkev Sv, Primoža, katero so sezidali v 16. Stoletji celjski grofje. Cerkev je zidana v gotskem slogu in ima lepe fresco-slike in umetno izrezljane oltarje Nadaljna pot te vodi mimo zduške vasi in tristo letnega zduškega gradu, potem pa prideš skozi sad® drevesnico kmalu v vas Godič. (Gostilna Kronabet voglova: pivo, vino, mleko, kava — prijeten počitek v sadnem vrtu.) Izlet v Stahovico (Znamenje). Nadaljevajc pot po kateri si prišel v Godič, dospeš za 6 minut do Bistrice, kjer se steka pot v okrajno cesto iz Kamnika Od todi vidiš ob desnem bregu na skalnatem Stranjsko cerkev. Za 10 minut prideš v vas Stahovico (Prelesnikova gostilna z vrtom: vino, pivo v stekW nicah, kava in mrzla jedila.) Lega tega kraja v Vznojfj kamniških planin je prelepa in kaj romantična. rpu sem se iztekajo tri doline: Bistriški jarek, Črna jtJ Bistričiea. Izlet k bistriškemu izvoru. Od «Znamenja» ^0 izvora bistriškega je 21/2 ure hoda. Pot vodi veda ob levem bregu bistriškem, za vasjo stahoviško nanr i preko zelenih travnikov in potem čez skalnat reber vrh katerega stoji kapelica z lepim razgledom. p0^' vodi naprej mimo Konjske doline, oddalji se pote nekoliko od Bistrice ter se vije po precejšnji strmi 1 in potem prideš skozi bukovo gozdovje in čez zelen - 27-- trate mimo lesenih koč, kjer čistijo kamniški čedilni prašek Malo poprej, nego prideš do koč, kieni na desno po novi poti, ki te v dveh minutah popelje do lovske koče na «Kraljevem hribu ». Razgled od todi na Grintovec, na Brano in na Ojstrico je krasen. Vrnivsi se na staro pot, za malo časa dospeš mimo omenjenih lesenih koč do gozdarske koče, ki je last kamniško meščanske korporaeije. Postoj nekoliko in oglej si krasno okolico! — Daljna pot vodi večinoma po smrečji, le tu in tam svet ni poraščen. Kmalu prideš do mostu Čez Belo. Bela je deroč hudournik, ki se izteka v Bistrico. l)ivna je globelj, iz katere pridere hudournik z neču-veno silo, peneč se in razjedajoč navpično skalovje. Ob levem bregu Bele vodi steza na Ojstrico in Planjavo. Le malo oddaljen od mostu čez Belo je 40 metrov visok naravni most čez Bistrico. Pri kažipotu kreneš na levo in za nekaj minut ugledaš prekrasno naravno čudo — »Predaselj*. Velikanska skala, ki seje vrinila v navpično pečevje ob bregovih bistriških, je nekak naravni most, s katerega je pogled v globočino uprav čaroben. V dnu strašnega prepada besni stisneni planinski potok, razbija se ob skalnatih robovih in razpršeČ se v milijarde srebernih kapljic, divja v globino. Na desnem bregu tik mostu zapaziš stezico, ki te popelje nizdoli. V grozovitem padci prigrmi voda z višine 5 metrov v votlino, razleti se, treskajoč ob skalovje, s strahovitim bobnjenjem v beli prah — zdajci se pomiri nekoliko in v manjših kaskadab pada naprej skozi ožino. V to globelj so baje okolu leta 1830. pahnili vojaški beguni takozvano «knežjo ploščo*, to je kam-neno mizo z napisom: «Anno 1564. Die 24. Aprilis 28 Globelj «PredaseJj» v Bistrici. ---29--- I^arolus Archidux Austriae hic pransit*. Pri tej mizi hirali so se bili lovci po končanem lovu. Xa kakih 20 minut dospeš do izvora bistriškega. f*rekoračivši mostič stojiš pred ukrnico, katera zbira jOkoliea (584 m) je krasna. Vzbrdo se viša trata, na kateri sta pred 12 ](, tedanja lovska najemnika Prasehuiker in Koccl se zid l dično kočo za lovce in turiste. Pozneje sta jo prepj stila v last meščanski korporaciji kamniški. Kom sto korakov od todi vidiš jako lepo kočo, katero i sezidal sedanji lovski najemnik Bitelj. Od todi si v 4 urah na kamniškem sedlu (1879 rV s katerega se pride med Brano (2247 m) in Bal/ v Logarsko dolino na Štajarskem. Od izvora bistriške 1 vodijo pota tudi na Ojstrico in na Grintovee (2559 \ Izlet v Črno. Iz Znamenja proti vzhodu Vod| okrajna cesta v Črno. — Na levo se odcepi p0t x 1 Prapret k Sv. Primožu. —- Najprej prideš mimo kraiJ kjer kopljejo in čistijo kaolin. Od todi greš vzbrdo d i vrhu Črnivca (902 m, meji Kranjsko in Stajarsk V potep pa pada pot polagoma do Gornjega gradu rti koder vodi naprej skozi Savinjsko dolino. Iz Vftsj i ( f prideš za 21/2 ure hoda po lepi stezi na Kačje s V)6 (1031 m) in za daljnih 21/a ur preko Sv. Antona -° skozi luško dolino v LuČe. 111 Izlet v Bistričieo. Od Prelesnika pri «Znamo •• greš preko bistriškega mostu in potem dalje ob Bistričj* da prideš v dično ozko dolino; za r'/i ur dospeg d'' romarske cerkve Zakal (Sv. Florijana), sezidane S holmci. Jako lep je razgled na bližnjo planine (st ^ votivne slike v cerkvi). V Tujnice. Iz Grabna greš po tujniški občiafi• poti in si za 11/3 uro na Tujniškem vrhu (488 ' s cerkvijo, pokopališčem, farovžem in šolo. Pot je •, k' prijetna in večinoma senčnata. Razgled z vrha je krase ° Na severni strani vidiš kamniške planine na ' J*'. ljubljansko in kranjsko ravan, v zapadu pa tngliv^- — 31 *- *°\)p. \ vasi pod vrhom sta dve gostilni. V višje B6« točijo včasih dobrega vina. K «NograšČku» (Sehuttenbach). Zvečera ali vzjutra ■Jako prijeten ta mali izlet. Skozi ozke ulice nasproti jerjevi restavraciji mimo samostanskega vrta prideš Zale za kratke vzhoje na Kalvarijo. Za kapelo Po prijetni poti skozi gozd in za 8 minut si v Žalah nekaterih kmetskih kočah. — Druga, krajša pot fl)Q pri znamenji poleg samostanskega vrta na desno; senčnati poti greš vzbrdo in si za nekaj minut pred dvorcem «Na Kmetovem» in elegantno vilo eiezijin dom», sezidano sredi lepega vrta v holand-"*n slogu. Razgled po okolici je krasen. Obe vili sta J* družine Kecelnove v Kamniku. «Na Kmetovem* aJajo tujci lepa poletna stanovanja z vrtom in 0,n- Skozi dolinico greš dalje proti gozdu in kmalu deŠ v vas Žale in mimo gospodarskih poslopij in nih vrtov k «Nograščku». Razgled je krasen in •ak tujnigkemu. Če se hočeš vrniti po drugi poti, 111 v lep zapriški gozd, od koder prideš na prosto f* Zf*priško»-a gradu. Ob bistriškem bregu na Perovo. V vznožji Križke 1(! "kozi predmestje «Novi trg» in ob Bistrici vodi T n",Ilf> gradiča Gorenje Perovo do kapelice na levem l/11, (Pot v Rudnik in proti gradu Volčji potok zavije W (> na. levo) Pod to kapelico ali prekoračiš Bistrico ~ v Kamnik preko Spodnjega Perovega ali pa P dalje ob h-vem bregu bistriškem čez zelene travnike j ^"1'hskoga mostu in sedaj nazaj po stezi ob desnem ptfu, idi pa pf, oki-.ijni cesti iz Ljubljane. Nr Stari grud. Prekorači nevljiški most za zdra-111,1 šetnliščem in kreni na levo. Za nekaj korakov ~ 32 — Ugledal na desni kažipot. Po 36 serpentinah dospeg | vrli (600-4 m). Pot je jako prijetna in vodi ves (L skozi gosto jelovje. Napravili so jo pred 12. leti *drJ viški posestniki. Na posebno prijaznih mestih so J(J stavljene klopice. Stari grad so sezidali v 12. Btole j gosj.odje Gallenbcrški, isti, ki bo ustanovili tudi samoStF mekinski. Leta 1570. je ubila strela hčerko tedanjJ lastnika Akacija pl. Thurna, ta pa je ostavil gr^ ki je za tistega časa jel propadati. — Se pred dobd stoletjem se je brala maša vsako leto jedenkrat v grajs| kapelici, katere dandanes malone ni sledu. Ru^.,f z razvaline po ljubljanskem polji je krasen. (Od StaJ gradu dospeš za jedno uro na Vranjo peč, od ko3 imaš lep razgled po dolenjskem in notranjskem hribov* V gozdarski koči je dobiti svežega mleka in izvrsj^ studenčice. V Vrhpolje in v «Sotesko*. Ob vznožji Stare« gradu vodi cesta nekaj časa kraj desnega nevljiškeH bregii proti severu, potem zavije na desno. Za 10 mijfl si v Vrhpolji in za daljnih 8 minut prideš do vrJ poljskega mostu. Daljna pot se vije skozi sotesko Ji vznožji strmega hribovja («Tesnice»). Če ostaviš pred to sotesko vozno pot in greš J Nevljici, prideš preko skalovja v drugo sotesko »jj; gorami*, katera se za s/i ure izteka v tuhinjsko d0ijj pri vasi Buč. V Nevlje. Prekoračivši most za zdraviškini | J slopjem, greš po tuhinjski cesti do prosto stoječe gostil^] todi kreni na levo in za 15 minut prideš preko trn. nikov ob Nevljici v vas Nevlje. Ljudstvo pripoveduj da je do tu sem segalo nekdanje jezero med Kamnik« in Mekinami. Še dandanes je videti baje obročev, vzidani] 33 Na glavnem trgu v Mengšu. -h 34 v obrežje, na. katerih so se privezavale ladije. V .spojna to, da je odteklo jezero, ko se je bil nekdaj utr A oblak, zvonijo še dandanes v cerkvi vsako popold, ob 3. uri. — Vrneš se po občinski cesti mekinskj l desnem nevljiškem bregu. K «Pajkoveinu mlinu*. Če greš po poti m-zduškega gradiča, prideš v vas PodjclŠc; na desi . ° rebru zapaziš sedlo, oddaljeno kakih 300 korakov p i zavije v doYmicof na desni drži nekaj časa vzbrdo sL . bukovje, potem pa pada polagoma v lepo zeleno dol'a «Verje». Za 15 minut prideš ob Uševku do samoto« " mlina. Čisti planinski potoček izvira v \>\i/.iu\, \-/tl,^ se pa pri Nevljah v Nevljico. Mlin stoji v idilig,jy kotlu ob vznožji visokih gora. Za nekaj korakov od mh' ^ dospeš pred malo podzemeljsko takozvano «Jerman *f jamo». Vhod je tako ozek, da odrasli ljudje n JV°| v njo. V njej se nahajajo mali kapniki. J(J j Izleti po železnici. Lepi izleti SO; V Trzin se pelješ po železnici, potem <,.,.,.,-Pešati mimo Habaškegraščine skozi vas Loko \- 4\| (LevČeva gostilna: dobro pivo, pristna vina, mrz]. . gorka jedila.) Vrneš se po železnici iz postaje J » Mengeš. V Domžale po železnici. Oglej si slamniške tvori' Prijetno je, sprehajati se po bistriških lokah. pG , s 1Cfi' in proti Ihanu. (Gostilna VVenzelnova, restavr«1^ na pošti.)