LETO XLVI. — VOL. XLVI.
Ameriški častnik sme biti izvoljen v javni urad
Washington.—Ameriški častnik, naj bo od armade ali mornarice, sme biti izvoljen v javni urad, tako poroča senator | Vandenberg, ki urgira republi-dražje od 3 do 4 cen- kance> naj imenujejo generala fe bodo pa poskočile celo MacArthurja za predsedniškega kandidata.
Tozadevno sta se izjavila ar-madno in mornariško poveljstvo in zatrdila, da sme tak
m,, ........na £lavo n0ve" častnik ostati tekom kampanje
J rgovcem, drugič pa po- y y-aški službi ako >;e k _
* tUaclJ1 neka-l to> da 80 se nje osebno ne udeleži.
Ako bi bil pa tak častnik izvoljen, bi moral stopiti iz vo-i jaške službe, ali pa stopiti v i pokoj, če je dovolj star.
g Za racioniranje mlekaj Nemčijazahtevazdaj no-
ueian pri vojni živilski	1-1 i •	i
Raciji. Toda vpeljala ga! vo odškodnino od ^ne bo še za nekaj časa.j	Francije
ga bo pa vpeljala, ga bol London. — Nemčija, ki že tri 'krajih, kjer je akutno j leta molze Francijo, je prišla an3e mleka, da se ga za- j zdaj s zahtevo po novi odškodnina otroke in doječe mate- ni. Nemci zdaj zahtevajo ocl
.Francije odškodnino za škodo, napravljeno po zavezniških bombnikih nemškim napravam
gospodarskega
stališča
ihodnjih par mesecih bo cena nekaterim sad-t"1 drugim konzervam. Ja-»do «o
L
Centov pri 16 unč kanti.
* * *
& ne bo ločila racionira-in sirovega masla. Pr-
fe nakopati
-»M.V1J1 JlCKilJ LU,
prednostne točke mesu m | decembru na razpolago 5>000,000 funtov sirove-a več.
<i
^tav
va za obvezno vojaško j^p določa, da morajo do- v Franciji > uf«ni vojaki svoje prej-
, no nm
postava
dneh bodo zavezniki gotovo udarili na Nemčijo za njen totalni poraz
Predsednik Roosevelt je bil na Siciliji, kjer je odlikoval svoje častnike
m.
| Tnaza-i> ne pomeni dosti
LETNE SEJE
V sredo 15. decembra zvečer
t - vaiava ima namreč tu- .
ki določa, da dosluže-job 7:30 bo glavna letna seja podjetniku ni treba; društva Waterloo Grove št. 110 saj, ako so se razmere;\y. C. Po seji bo serviran prost i®sPrememle. Zato se pal prigrizek. Članice naj prinese-^'es bavi s problemom,! jo na sejo nevrnjene odrezke ; al dosluženim vojakom! radi glavne nagrade, ki bo na in pa brezposelno od-1 tej seji oddana.
! Društvo sv. Neže št. 139 C. _ * * *	j k. of Ohio ima v sredo' večer,
iSesPlošno ne pozna po-'15- decembra glavno letno sejo H fakt je, da ameriška! v stari šoli sv. Vida, začetek ob g-^šlje domov okrog 70,-' osmih. Navzočnost vseh članic tekov	'	' '
so jih dobili v bojuj
Se mu je mudilo domov, bi rekli
London. — Ko so ameriške zračne trdnjave metale bombe na nemško pristanišče Emden, je nek ameriški bombnik spustil 500 funtov težko bombo, ki se je pomotoma in komodno vsedla na drug bombnik spoday, katerega je vodil poročnik Edward Martin iz Greensboro, N. C. Bomba je obtičala na krilu. Pilot je srečno dospel domov v Anglijo z nevarnim pasažir-jem.
-o-
Država Ohio je dobila lansko leto pri žganju skoro 25 milijonov
S svojim monopolom za pro-; dajo žganja je napravila drža-, va Ohio lansko leto ogromen: dobiček, nič manj kot $24,909,-: 510.77. Ves ta denar je šel v dr. Knapp izjavlja, da je v j ravna po sledečih navodilih: državni stroškovni sklad in je Clevelandu ob tem času mnogo Izogiblje naj se kolikor mo-pomagal graditi surplus guver- slučajev prehlada, vendar pa nerju Brickerju, kateri se zdaj ;flu še ni zašla v mesto. Ako bo baje že bliža $100,000,000. j vreme ostalo mrzlo, se bo Država je imela (in še ima)!zdravstveno stanje izboljšalo,
Wshington. — Po konferenci v Kairu in Teheranu, je obiskal I predsednik Roosevelt Sicilijo, kjer je osebno izročil odlikovanje i generalu Clarku, poveljniku 5. ameriške armade v Italiji in petim drugim častnikom.
General Clark je dobil odlikovanje za izredno hrabrost pri izkrcanju 5. ameriške armade pri Salernu, ko je nemški protinapad 14. septembra grozil, da bo pahnil Amerikance z obrežja.
Predsednik je-izročil odlikovanja v Castelvetrano, v južno-zap'adnem delu Sicilije. Predsednik je hotel obiskati tudi bojišča v Italiji, toda tajni agentje, ki skrbe za njegovo varnost, so mu to prepovedali. (V takem slučaju predsednik nima svoje volje).
KAKO SE JE TREBA VAROVATI PRED FLU
Mestni zdravstveni direktor da, ali ga vsaj olajša, naj se
goče drenj a.
Naj dobi kolikor mogoče dosti spanja.
Jesti je treba redno, toda ne
izrecno pravico, da je kupova-jako bo pa enkrat mraz, potem j preveč.
vsak mesec. Nekaj'je potrebna, ■»ki - ! _
fc r^di drugih fizičnih! 'Jfi. Oni, ki, so spo-i H elo> ga dobe s posredo-1
C.dnesa urada za del0-'
':|'at mir v Evropi, jih j i, 'j1 domov Še več. Ti
Smrt v Girardu
V soboto zjutraj je umrl v Girardu, O. John Račič, stanujoč na 706 Laurence Ave. Zapušča ženo Jennie in sina Henrya,
la in prodajala žganje več kot 2,000,000 posameznikom, ki so registrirani za kupovanje žganja in več kot 4,000 gostilničarjem.
Toda od vsega tega ogrom-
pa zopet toplo, se. bo bolezen Pri kaši j an ju ali kihanju, za-razširila, če se ne hodo ljudje tisnite usta in nos. varovali.	' Oblecite se tako, kot zahteva
Drugod po deželi se dnevno vreme
množi število za flu zbolelih oseb. Tvo se vidi iz odsotnosti
nega dobička ni investirala,niti od dela in v šolah, j enega eenta_za novo zalogo. Ko
je vladni urad za vojno produkcijo ukazal distilerijam lanskega oktobra, da ne smejo več izdelovati žganja, je bila država Ohio skoro brez vsake kapljice.
Vse drugače je delala, na primer, država Michigan. Medtem, ko je država Ohio nosila dobiček na Brickerjev kup, ga je država Michigan investirala v novo zalogo žganja. Na 30. oktobra, 1942 je imela država
Da se človek obArje -prrihla- čite zdravnika.
Ako zbolite, pojdite takoj v posteljo. Ako domača zdravila ne pomagajo v par urah, pokli-
ZA PRAZNIKE BO DOVOU ŽGANJA, TRDIJO
Ta mesec bo v državi Ohio 2,287,000 in vedno novi se regi-registriranih 2,400,000 oseb za strirajo, pravi direktor.
žganje. Od teh jih bo najmanj 90 odstotkov, ki bodo zahtevali svoj delež za praznike, pravi državni direktor Don A. Fisher.!
Nadzornik za državne prodajalne v okraju Cuyahoga pravi, da bo za praznike dovolj žga-
| ki je pri vojakih. Pogreb je bil, Michigan v zalogi 379,920 zabo-
Sc S^ zaposlitev	desetih.
l(0 civilnih potrebščin.
jev žganja, država Ohio pa nič.
) *
t/-;
Na V0Jna tucli Z Japon-i, na> bo treba dobiti de-^ te
i{ tlče Poljedelskih stro-.^marji lahko pričaku-več na trgu v letu 2a vojno produkcijo 11 Jekla in vlada bo mno-" ta,fUla Program racioni-^ strojev.
nnu. * * * \JJa letal po tej vojni
r * r P
se-
Naši
vojaki
Na 31 oktobra je bilo regi-!1^' da bo vsak lahko dobil striranih za žganje 2,208,000 svojo mero. Prodajalne ga do-oseb, na 30. novembra pa že bivajo vsak dan novo zalogo.
SOPROGO JE PRODAL DRUGEMU ZA $25
Mrs. Mary Milavec, 1243 E. naslove sina in hčerke in sicer: 61. St. je prejela pismo od svo-! S 2/C Theodore John Kozely,
jega sina Louis Kovačiča, ki se
_____ ^ Y„J.„, nahaja nekje v Angliji. V pi-
, >ko velika, kot je bi-'smu se Louis lepo zahvaljuje!
> toda obsegala bo tiste produkci-
>4% tvmamo
t,a 0l'nice letal bodo po
• Pravi]
~ 000,000. Iz deželo.
- tekom sedanje
vor m
javile na leto kupčije
tu; uvi
0(1 tega
za $270,000,000
so imeli v
dva bilijona dolar-V prvih 10 meSG"
\ ea leta so imeli za

H
W!.°,8ladk°rja še vedno
,treh mesecih prihod-
ih bo sit.
n ^einn- To se Pravi' da
' W0n>ranjem tega važ-\ vn« bo prenehala ali je, ker bo poso-fuWl cl januarja do mar-
'koiiu68 sladk°r za zar
k°i' ga bo mogel do-
Co. 18 E Section C, U. S. Naval Training School, Ames, Iowa. Ph. M 3/C Thelma S. Kozely, društvu France Prešeren št. 17 j N. A. S. Dispensary Dental SDZ za poslane cigarete ter želi | Dept. Norfolk 11, Va. članstvu prav v«ele božičnej	fr8.%at?F. ,r„ibar,
K^^rSS^SEjTnS:! 2MM Nauman Ave.. Euclid, O.
sporočata nov naslov sina Ed-warda, ki se nahaja nekje v Angliji, in sicer: Edward M. Inti-har, 35527482, 624th Ord. Ammunition Co. APO 307 c/o Postmaster New York, N. Y. iii M n Pvt. James J. Hočevar, prej •stanujoč na 61. cesti in pozneje v Euclidu s svojo soprogo Kristino, pošilja najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Ako mu kdo želi pisati kako kartico je.tu njegov naslov: Pvt James J. Hočevar, 35501588 1209 Guard Sqdn. B. T. C. 10 Greensboro, N. C.
Chicago, 111. — Mrs. Mounti Micelli, stara 27 let, je prišla na sodni j o po razporoko, dol-žeč svojega moža, da jo je prodal nekoč drugemu moškemu za $25. Kupčija je bila napravljena, trdi ženska, v njenem stanovanju v njeni navzočnosti. Kupec je bil neki Patsy Alve-nito.
Njen mož je spravil denar, potem pa rekel: "Saj je vseeno
tem." Potem jo je mož zapustil in ona je 'nekaj časa" živela z Alvenitom.
Sodnik je nato vprašal njenega osem let starega sina, če je vse to res. Fantek je potrdil. Toda tudi zabarantana žena ne bo odšla kazni. Aretirali so jo, ker je pustila svoje otroke lačne in v nezakurjenem stanovanju. Tedaj je bilo, ko je povedala sodniku o tisti kup-
Bolgarija, ki pričakuje prvega navala invazije, se trese m narod zahteva mir. Vlada omahuje med nemškimi bajoneti in zavezniško grožnjo.
London, 13. dec. — Bolgarija se danes trese v svojih temeljih vzpričo pričakovanja zavezniške invazije na Balkan, zahteve naroda po miru in vzpričo nemških bajonetov, ki drže Bolgarijo v šahu.
"Prihodnjih 100 dni bo tako važnih v zgodovini sveta, kot je bilo važnih tistih 100 dni pred bitko pri Waterloo, kjer ie bil poražen Napoleon," je izjavil lord Strabolgi, zastopnik delavske stranke v angleškem parlamentu. Takrat ie zadela Napoleona usoda in zdaj bo zadela Hitlerja, ako bomo udarili pogumno in naglo."
Bolgarija, ki je bila nemška zaveznica in ki se je prva zrušila leta 1918, stopa danes o.čividno po isti poti. Nemčija to vidi in čuti, zato pošilja neprestano nove rezerve vojaštva v Bolgarijo.
Dočim se boji Nemčije in nemških bajonetov, pa bi istočasno rada obdržala svoje staro prijateljstvo z Rusijo. Bolgarija okleva med zavezniško propagando in nemškimi grožnjami. Pa še bolj se trese pred bodočni-mi zračnimi napadi zavezniških bombnikov.
"Bolgarija je kot nazijska sila doigrala svojo vlogo," pise London Times. "Toda njen konec je težko pričakovati prej, dokler ne bodo pričeli zavezniki s splošnim napadom na Balkan. Kljub temu je fakt, da je sedanji žalostni položaj v Bolgariji močno omajal moč Nemčije na Balkanu. Kakor hitro se Bolgarija zruši, bo zrušena tudi Hitlerjeva trdnjava na Balkanu."
Enako se treseta Romunija in Madžarska, ki napeto opazujeta bližan je ruske armade in premišljata, kako bi se umaknili iz vojne. V Budimpešti ima vlada neprestane seje, dočim madžarska mirovna stranka deli med narodom letake, naj se upre vojni zahtevi vlade.
Kljub temu, da nacije očivid-no skrbi položaj na Balkanu, pa pričakujejo glavnega udara od zapada. Zato je Hitler poslal feldmaršala Rommela na zapad
IZ BOJNE FRONTE
RUSIJA—Rusi poročajo že tretji dan o uspehih na fronti zapadno od Kijeva. Vse kaže, da je nemška ofenziva tukaj zlomljena. ITALIJA—Osma angleška armada je zadala nove udarce nemški liniji ob Jadranskem morju. Angleži so zavzeli višino, odkoder je razgled na obrežno mesto Ortona. ANGLIJA — Ameriške zračile trdnjav« so v pondeljek čez dan poletele 400 milj globoko v zapadno Nemčijo. Ame-rikanci so sklatili Nemcem 15 letal, sami so pa izgubili pet bombnikov. Katere kraje so napadli, še ni dano v javnost.
-o-
Novi uradniki
Društvo Glas elevelandskih delavcev št. 9 SDZ je izvolilo za leto 1944 sledeči odbor: Predsednik Frank Cesnik, podpredsednik Joe Repar, tajnik Rudy Oto-ničar ml., blagajničarka Helen Cesnik, zapisnikar John Petrič; nadzorni odbor: Frank Ahlin, Joe Nose, John Martinčič, vratar Anton Zadnik, zastavonoša Joe Kožel, zastopnik za konferenco SND John Brodnik, namestnik Frank Cesnik, za Klub društev SND Frank Cesnik, zastopnik za Sans št. 39 John Pe-pomožno akcijo JPO/SS
in ljudje ne bodo nič vedeli o čiji.
ko tudi vsem sorodnikom, prija teljem in znancem. V pismu izraža upanje, da se kmalu vidimo. Njegov naslov je: Pfc. Louis , V. Kovacic, 35043535 Btry A 321 st F. A. Bn. APO 472, c/o Postmaster New York, N. Y.
Odhodkov od svojih, x „ , v	. T„QTin
• k°t v istem času lan-1, Silvester Paul _Zupan, sinjvana
v°jne bonde!
Nekje iz Anglije se je oglasil
I Si
Zupana, urednika Glasila KSKJ. Piše, kako izvrstno in obilno kosilo so imeli ameriški fantje na Zahvalni dan. Edino, kar se mu ne dopade v Angliji je vreme. Omenja tudi, da je bil nedavno povišan v štabnega narednika. Njegov naslov je: Silvester Paul Zupan, 35310363, 1st Bn. Hq. Det. 513 Q. M. Trk. Rgt. APO 507, c/o Postmaster New York, N. Y.
M Ni Hi
Mr. in Mrs. Rudolf Kozel.], 687 E. 156. St. sporočata nove
hum
Petty Officer 1st Class, Johfr Skully, sin Mrs. Frances Skully iz 1036 E. 61. St. je prišel v ne deljo domov na dopust za 30 dni Bil je v službi preko morja. Pri jatelji ga lahko obiščejo na gor njem naslovu do 5. januarja.
Gospodinje bodo imele lažje po vojni
Des Moines. —V revi j i, "Boljši dom in vrt" pišejo, da že preiskušajo mehanični pomiva-ec posode, katerega cena bo nekako taka, kot je zdaj cena električnemu čistilcu. Takoj po vojni bo ta pomivalec prišel na trg.
-o--
Kanadski jroparji so
imeli lep plen Toronto, Kanada. — Iz Wind-sorja je vozil truk, poln'žganj a, v Toronto. Spotoma so oboroženi roparji napadli voznika in vzeli za 25,000 vrednosti žgane pijače.
no obal, kjer pregleduje utrdbe trič> za P zda i na Norveškem.	i št- 2 Frank Cesnik> Andy Cam"
Istočasno je pa general Ar-j Pa- zastopniki za sKupna dru-nold, poveljnik ameriške zračne štva fare sv. Vida: Joe Repar,
Ladjedelnice bodo v nedeljo zaprte
Washington. — Mornariška komisija je ukazala ladjedelnic cam, da od 1. januarja naprej ne bodo delale ob nedeljah. Ako se to tiče ladjedelilic, ki gradijo trgovske ladje ali tudi onih, ki gradijo bojne ladje, še ni znano. Lepa božična darila V Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. imajo bogato zalogo različnih, lepih in koristnih božičnih daril. Pridite in izberite, dokler je zaloga še velika.
Zglasi naj se Mary Nosse, ki se sedaj nahaja nekje v Madison, O., naj se zglasi radi važnih zadev pri Ma
sile izjavil, da bodo zavezniki bombardirali vsako nemško mesto, Angleži ponoči, Amerikanci podnevi. Vrhu tega je ameriška zračna sila zdaj pripravljena, da bo bombardirala Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko. Ameriški letalci so metali v Bolgarijo letake, v katerih so svarili, da bodo prišli še vse hujši napadi ,kot jih je doživela Sofija zadnji mesec, ako se ne umakne iz vojne. Bolgarska vlada, ki ji pomaga nemško vojaštvo komaj še kroti narod, ki je bil vedno naklonjen
Joe Kožel, Joe Sever in Bogovič. Društvo je ostalo še nadalje član narodne čitalnice.
živila za darila Urad za kontrolo cen naznanja, da se lahko da živila, ki so v racioniranju, revnim družinam za praznike, ne da bi se za to od njih zahtevalo kupone. To smejo pa delati samo dobrodelne organizacije in posamezniki, ne pa trgovci, ki take stvari prodajajo.
Nekoliko bo ogrelo
Vladni vremenski urad poro-Rusiji in ki zahteva ločitev "od! ča za Cleveland in okolico, da Nemčije. Med Rusijo in Bolga- se bo čez dan nekoliko ogrelo, rijo ne obstoji vojno stanje, če- toda zvečer bo pa zopet pritisnil mraz. Opolnoči je kazal
Izgubljeno in najdeno
Kdor je v soboto našel pred j ry Naglič na 61. cesti v Cleve-
Grdinovo prodajalno z železni-no, 6127 St. Clair Ave. očala v rujavem žoku, naj jih prinese v isto prodajalno. Kdor je pa v isti prodajalni izgubil nekaj denarja, naj pride ponj.
landu, kjer je prej živela. Lepa božična drevesca Kdor bi rad izredno lepa božična drevesa, naj se zglasi pri Juliji Shuster, 1086 E. 71. St. Lahko tudi pokličete: EX 3249.
prav sta vsaka na eni strani v tej vojni.
Madžarski radio je poročal, da so šli bolgarski ministri med narod, da poizvedo za njegovo mnenje. Prepotovali bodo deželo od enega konca do drugega.
-o-
Prva obletnica V četrtek ob 8:30 bo darovk-na v cerkvi sv. Jeronima maša za pokojno Helen R. Ponikvar v spomin 1. obletnice njene smrti.
toplomer 14 nad ničlo, proti jutru je pa padel na 8 stopinj. Seja demokratov Nocoj ob osmih bo seja Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu. Seja bo v navadnih prostorih na Recher Ave. . 17. obletnica V sredo ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Johna Zlatorepec v spomin 17. obletnice njegove! smrti.
!
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 14, 1943
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _Published dally axcept Sundays and Holidays____
NAROČNINA:	__
Za Ameriko In Kanado na leto «.60. Z* Cleveland po poiti, celo leto M-M Za Ameriko in Kanado, pol leta $3SO. Za Cleveland po poMi, pol let* »4.0C Za Ameriko ln Kanado. 6etrt leta $2.00. Za Cleveland po potti fietrt leta Za Cleveland ln Kuelld. po razn&ialolh: celo leto M.S0; pol let« $3.50,
Četrt leta $3X0
_Posamezna itevfflca, 3c______
SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada $$J0 p« year. Cleveland bv mill »7« per year 0. S. and Canada $3JO for $ month«. Cleveland toy mall $4.00 for $ month«
U. S. and Canada $3.00 for I month*. Cleveland tov mall $3.35 tor S month« Cleveland and Euclid by carrier $$50 per year. $330 for $ month«. $349 for $ month« Single copies. 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 293
Tue., Dec. 14, 1943
Zelo nevarna igra
Da se je Anglija odločila pomagati partizanom bolj kot Mihajlovičevim četnikom, ni nič čudnega. Saj je znano, da je angleška radijsko-oddajna korporacija odkrito za partizane. kar nam pojasnjuje slavospeve, ki prihajajo iz Londona za partizane. Anglija se zdaj očividno prijemlje za vsako bilko, ki jo more doseči. In če so partizani pri volji nositi glave pred nemške topove, je to Angležem prav.
Prav jim je bilo, zelo prav, ko so se Srbi uprli Hitlerju v znanem puču. Takrat je angleški premier Churchill izjavil: "Jugoslavija je našla svojo dušo!" Zdaj je kramarska Anglija pozabila na to srbsko dušo in je pripravljena dati orožje partizanom, ki prav tako pobijajo Nemce kot pobijajo srbske četnike. To je najbrže en način, kako se spravi s sveta jugoslovanske narode, da bo enkrat mir na Balkanu.
Ko se je Minajlovič uprl Nemcem in jirrt tudi po okupaciji delal preglavice, da je moral Hitler poslati v Jugoslavijo več divizij vojaštva, kot je pa mislil, da ga bo potreba, je s tem najmanj za tri tedne zakasnil invazijo v Rusijo in radi tega prišel prekasno pred Moskvo. Tako vsaj so trdili Angleži.
Ko je bil feldmaršal Rommel pri El Alameinu in se je pripravljal na pohod proti Aleksandriji, je čakal samo še na municijo od doma. Municijske vlake so razbili na potu proti Grčiji in morju Mihajlovičevi četniki in s tem onemogočili Rommelu ofenzivo proti Aleksandriji. Tudi to so poročali Angleži in peli slavo Mihajloviču. Takrat je bilo, ali nekaj kasneje, ko je general Eisenhower poslal iskrene čestitke generalu Draži Mihajloviču in njegovim četnikom za junaška dela.
Seveda, to je zdaj vse pozabljeno!
Zdaj je Anglija pripravljena priznati Tita kot večjo borbeno silo v Jugoslaviji, ne da bi se vprašala: kje je bil Tito s svojimi partizani takrat, ko ga je Jugoslavija najbolj potrebovala, ko so Nemci rušili Jugoslavijo. Kaj je storil Tito od vpada nemške druhali v Jugoslavijo pa do 21. junija, ko je Hitler napadel Rusijo? Takrat Titu in partizanom ni bilo nič za Jugoslavijo,.ni jim bilo za zaveznike. Seveda, zakaj pa ,če je pa reke!- Stalin, da vodijo zavezniki imperialistično vojno. Tito je mirno gledal, kako je nemška soldateska razbijala Jugoslavijo.
To, seveda, danes Angležem očividno ni nič mar!
Angleži so pripravljeni dati orožje partizanom, ki se bore proti vsakemu, ki je proti komunistom, pa naj bodo to Nemci ali njih lastni ljudje. Ne verjamemo, da bi srbski narod to pozabil in po našem mnenju igra Anglija zelo nevarno igro. Srbski narod, ali vsaj ogromna večina istega, ne bo nikdar klonil komunističnim partizanom, to je gotovo. Zato tudi ne bo pozabil, kdo je dal orožje v roke njih sovražnikom. Srbom so namreč partizani prav tako veliki sovražniki, kot so pa Nemci. Eden ali drugi pomeni zanje napadallca.
Angleži pozabljajo junaške čine, ki jih je doprinesel srbski narod v prvi svetovni vojni za zaveznike. Morda se imajo zavezniki iz prve svetovne vojne zahvaliti ravno Srbom, da so jim bila odprta vrata na Balkan, da so lahko udarili Nemcem za hrbet in,zlomili centralne sile.
Poleg tega je pa tudi dejstvo, da je ravno Anglija govo-ri'a Mihajlovičevim četnikom, naj varčujejo s svojimi močmi do časa, ko bodo stopile zavezniške armade na Balkan. Ubogali so jih, pa, kot je videti, niso storili prav. Orožja ni so dobili od zaveznikov nič, sami ga niso imeli, torej naj bi šli z golimi rokami proti nemškim tankom in topovom. Partizani so imeli orožje, ker so ga dobili iz Rusije, da so ž njim pripravljali teren za komunizem.
Ako so Angleži tako navdušeni za partizane, zakaj jim pa niso šli pomagat, ko so imeli partizani v oblasti domala vso dalmatinsko obal? Saj so bili Angleži prav blizu, samo ozko Jadransko morje je bilo vmes. Toda Angleži se niso zganili.
Ko je Italija napadla Albanijo in je bila na pohodu proti Grčiji, se Angleži tudi niso zganili, dasi bi bilo takrat treba dati Grkom samo nekaj zračne sile in pognali bi bili slabe Italijane z Albanije v morje. Anglija je poslala kakih 50,000 mož v Grčijo šele takrat, ko je bilo že prepozno, pa jih je tudi naglo zopet odpeljala, junaške Grke pa prepustila usodi.
Kol se sliši bo nova partizanska vlada zahtevala od zaveznikov, da ji dajo iz posojilnega sklada pomoč. Zavezniki bodo v veliki zadregi radi tega. Ako jim ugodijo, bodo priznali partizansko vlado kot uradno jugoslovansko vlado; ako ne bodo dali pomoči, bo rekel Tito, da igrajo zavezniki, predvsem Angleži, zvito vlogo: dati pomoč v orožju partizanom, na drugi strani pa priznavati vlado kralja Petra v Kairu. To se pravi prižigati svečo Bogu in hudiču in vse izgleda, da take sveče Angleži res prižigajo.
Ta položaj v Jugoslaviji je brezdvoma všeč Nemcem, ker jim ni treba pobijati sovražnika — pobil in zgrizel se bo sam, s pomočjo zaveznikov. Tako se vsaj vidi na prvi pogled. Seveda, nam se zdi taka igra nevarna, pa morda ni tako hudo, kot izgleda. Kakšno igro igrajo zavezniki na Balkanu, bomo šele videli, ko bodo prišle zavezniške armade na Balkan. Nja vsak način bi bilo potreba prej pomiriti in zbližati četnike in partizane, predno pride zavezniška voj-
ska na Balkan. Ako bo prišla v sredo civilne vojne v Jugoslaviji, ne bo to naši stvari prav nič koristilo.
Ubogi naši ljudje doma, ki imajo na sebi kar tri bojujoče sile: Nemce, četnike in partizane. Kamor potegnejo, ni prav in zamera je od te ali one strani. Poleg tega pa še vedno ne smemo pozabiti, da si Italija še vedno lasti naše Pri-morje. Ne smemo pozabiti, da zavezniki, predvsem Angleži, niso pustili napadati Italije, češ, snubimo jo, nikar je ne plašite proč! Zdaj je pa tudi rie smemo napadati, češ, naša zaveznica je! Kako izgleda torej za naše Primorje? In mi tukaj, mesto da bi posvetili vso pažnjo primorskemu vprašanju, se lasamo, kdo bo dobiJ politično nadmoč v Jugoslaviji — partizani ali kralj Peter, ko bo vendar po vojni narod sam odločil, kakšno vlado hoče.
Borba ameriških Slovencev, če hočejo res pomagati rojstni domovini, ne bi smela biti nič drugega kot boriti se pri merodajnih faktorjih, da pridejo VSI SLOVENCI POD ENO STREHO! 'Kdo bo potem gospodaril pod to streho, bodo že odločili ljudje doma sami in NE MI TUKAJ!
< ^ I	i	l HtM l lUltU H l i 111M1 i I
BESEDA IZ NARODA
Frank Svetetu v spomin te> smo nate ponosni vsi Preser-
r	ci, bolj kot še na tako velikega
Slovenca v Ameriki, ki hoče osvoboditi Jugoslavijo s tem, da nanjo pluje. Ti nisi. Ko je bila Solunska zmaga dobljena, si kot vojak-junak prihitel v Preserje, da tako počastiš kraj, kjer si bil rojen, nič te ni bilo sram zahvaliti se teti in tistim, ki so te od-gojili ter Preserju, iz katerega si izšel.
Ti si se boril in tvegal življenje PROSTOVOLJNO, zato kar danes drugi podirajo, podirajo to zakar niso, ko se je ustvarjalo, niti z mezincem mignili, ali pa le ljudi zavajali pa napravili s tem več škode kot koristi.
Tvoj pogreb je bil skromen in le malo jih je bilo za pogrebom. Umljivo. če bi umrl pa kak blu-fač, ki je imel tudi poleg tega tudi lepe denarce, to bi se pa vse trlo tam okrog. Eden se mi je pa zdel, da dobro razume, kaj si ti napravil, to je bil Monsignor Ponikvar, ki je prišel k tebi molit, ko si ležal na mrtvaškem odru, ter je opravil molitve tako kot prav veljavnemu pa na videz uglednemu pokojniku. Hvala Rt. Rev. Ponikvarju za tako res krščansko pa narodno zavednost.
Počivaj v miru dragi France in naj Ti bo lahka ameriška gruda vse do onega Velikega poslednjega dne, ko bo zadonela ona mogočna angelska tromba ter vse človeštvo poklicala pred sodbo. Tvoj sošolec,
Jože Grdina.
Frank Svete je umrl, tako sem čital novico v listu. Bog mu daj večni mir, sem dejal ob tej tragični novici svojega nekdanjega znanca in sošolca. Z a 1 a r j e v France iz Preserja; tako smo mu rekli podomače. Ni bil kaj prida let v Preserju, kjer je bil rojen; eno leto vem, da sva skupaj pohajala v ljudsko šolo v Preserju, kjer nas je "obrihta-val" tedajni učitelj Matajc, ki je imel to nalogo, da nam je utepal v glavo in nas učil tisto: "tenko gor, debelo dol, spodaj okroglo in spet tenko gor, na vrhu pa pika." Evo ti, to je bil prvi "i."
France ni imel nič kaj sreče v Preserju; umrla mu je mati, k'i je bila iz zelo ugledne Grče ve hiše v Goričci, oče Ivan Svete, p. d. Zalar, posetsnik iz vasi. Preserje, pa je bil takrat v Ameriki, ko je France pohajal v šolo. Sicer ni bil sam, bila sta z njim še njegova starejša sestra Ančka (zdaj Mrs. Eršte) pa brat Ivan, ki je tudi tukaj. Za nekaj časa so vzeli Franceta v šiško, a največ pa se je brigala,, zap je njihova teta Marija Mrlcun, očetova sestra, ki je skrbela zanje tako dolgo, dokler ni, zdaj pokojni John Sveti, vzel k sebi vseh treh v Ameriko, kjer se je v drugič oženil.
Pri očetu v Clevelandu je bilo Francetu vseka ko bolje kot v Preserju, imeli so dobroidočo go-sitlno, ki je lepo uspevala, da je bilo dovolj kruha za številno družino. Ko sem bil prvič in potem drugič v Ameriki, sva se večkrat srečala in se kaj pogovorila o Preserju. '
V prvi svetovni vojni je bil France vojak in sicer kot jugoslovanski prostovoljec, kjer se je boril na Solunski fronti, na tisti fronti, katere pritisk je povzročil, da sta se zrušile potem Av-stro-ogrska in Nemčija; tam se je France boril.
Nekako poleti sva se razgovar-jala o tem, pa mi med razgovorom kdo, da so bili na Solunski fronti, pravi: Jaz, pa Polde Pu-cel, sva bila na Solunski fronti, ti in pa ti so bili pa ali v Bizer-ti, ali kje že; ampak z nekim ponosom je poudarjal: jaz pa sem bil. Res je bil. On je bil eden izmed onih redkih ameriških Slovencev, ki so se udeležili tiste tako zgodovinske bitke.
Dragi France, ki počivaš cln-j nes na Kalvariji in si odšel za svojim očetom, ki je prišel pote prav v Preserje, ter te popeljal v Ameriko, ki si odšel za svojo drago materjo, ki že zdavnaj počiva v Preserju; pa ti pišem te vrstice v spomin, nele kot sošolcu, nele kot Presercu, pač ti jih pišem predvsem zato, ker ti si se res boril za Jugoslavijo, katero so takrat gradili z velikimi težavami, a zgradili so jo, in Ti France si bil eden izmed tistih, ki so jo gradili, Ti si jo gradil z puško v roki, neoziraje se na svoje mlado življenje in gradil si jo prostovoljno. France, to je bila velika velika žrtev. Ti si storil s tem več kot pa če bi pisal skladovnice knjig o Jugoslaviji pa trobil v svet njene slabosti.
France, na takega kot si bil, kot bojevnik iz Solunske fron-
Lokalni odbor št. 2 JPO-SS
Zadnje čase smo prejeli zelo lep dar iz daljne Minnesote in sicer od zavednih uradnikov v glavnem uradu Slovenske bratske zveze, ki so mesto božičnih daril prispevali v ta človekoljuben namen, v katerega zbira Jugoslovanski p|omožni odbof — Slovenska sekcija. Prispevali so lepo vsoto $60.00.
Prispevali so sledeče: Anton Zbašnik $12, Louis Champa $10, Frank Tomsich $8, Barbara Ma-tesha $6, Katherine Peshal $6, Elizabeth Sever $6. Anton Novak $6 in Ann Grahek $6.
V imenu lokalnega odbora št. 2 JPO-SS in predvsem pa v imenu naših trpečih onstran morja izrekam gori omenjenim rojakom in rojakinjam prav iskreno zahvalo s željo in upanjem, da bi dobili še kaj več po-snemalcev in da bi tudi drugi sledili njih vzgledu. Iskreno po. zdravljeni in hvala vam.
Joseph Okorn, blagajnik.
Podružnica št. 18 SŽZ
Vsem članicam naše podružnice najprej želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1944 8 željo, da bi v prihodnjem letu bolj pogosto zahajale na m> še podružnične seje.
Naša zadnja seja je bila še precej dobro obiskana, upam drage sestre, da ne boste pozabile priti na sejo nocoj .11. decembra. Saj Veste, da bomo na te,j seji volile odbor za prihodnje leto. Pridite in izvolite si odbor po svoji volji, da boste potem morda kaj bolj pridno zahajale
na seje. če bo vsaka povedala svoje mnenje in če bomo zložne, tedaj bo seja lahko kratka. Po seji pa bomo imele tudi nekaj domače zabave in pa izmenjavo božičnih darilc. Torej na svidenje nocoj na seji. Pozdrav,
Nettie Strukel, predsednica.
Prijazni obiski
Hubbard Rd. — Zopet se nam približuje božič, ka pa letos ne bo nič kaj preveč razveseljiv, ker je večina družin, ki imajo svojce, sinove, brate ali može na bojnem polju. Marsikateri izmed teh bojevnikov je že dal svoje mlado življenje za domovino, kar še vse bolj poveča že itak veliko žalost v družinah in katera ne bo pozabljena nikdar. Tolaži nas edino upanje in želje, da bi se že skoro končalo to nečloveško klanje v čast in pravično zmago zaveznikov, kateri pravijo, da so šli v boj za pravico in demokracijo vsega sveta. Upajmo, da po tej vojni ne bo tako kot je bilo po prvi svetovni voj- j ni, ko so napravili take pogoje, da so s tem pripravili drugo in še strašnejšo svetovno vojno. Saj že izgleda danes kot bi se hotel pokončati ves svet radi nekaj napuhnežev, ki so si hoteli podjarmiti miroljubne in pohlevne male narode.
Vojna je huda. Mnogo žalosti je že povzročila, a mnogi pa se bodo v tej vojni tudi okoristili in si pomagali na noge, ker sedaj jako dobro služijo. Seveda mnogo pa je tudi takih, katerih plače in zaslužek ni šel navzgor z draginjo, ali pa morda tudi celo ni bilo prilike za zaslužek. Zato pa ta draginja udari še toliko bolj tiste, ki malo ali pa celo nič ne zaslužimo. Se reče, saj jaz nič ne "kikam" in tudi če bi, bi mi nič ne pomagalo, zato je pa najboljši, da vzamem kar vse za dobro, p p če prav ni vse z ročicami posuto. Ker sem pa na vso moč potrpežljiv, bom pa tudi to že kako prenesel, saj sem veliko že in ta najhujše pa še pride.
Torej, kakor rečeno, bliža se nam božič in v tem času se dele tudi koledarčki, katere razdajajo naši vrli trgovci. Lani sem nekaj moledoval zanje, a vse skupaj ni nič pomagalo in noben elevelandski trgovec se me ni spomnil. Zato pa tudi letos ne bom nikogar nadlegoval, saj ga niti od društev, kamor spadam, ne dobim, ker se menda društvenem tajniku zdi škoda potrošit par centov za poštnino, čeprav plačujem redno svoj asesment in v največ slučajih celo za par mesecev naprej. Torej nimajo nobenega •'badra" z mano. Seveda, na sejo pa ne morem hodit, ker sem preveč oddaljen.
Čeprav pa je zima že tukaj, pa nas še vedno obiščejo prijazni rojaki iz Clevelanda. Ta dan sta se bila pripeljala po dolgem odklanju Mr. in Mrs. Robert iStrnen iz 72. ceste in nas obiskala predno nas sneg zakrije. To ;sta naša dobra prijatelja in pa sorodnika. Robert je že tako prištiman, da se od časa do časa prav rad pripelje ven na deželo, a da bi pa tukaj ostal kaj dlje kot pol ure, ali pa da bi se kaj zanimal za kakšno farmarstvo, aii pa da bi hotel sploh slišati o kakšni farmi, o tistega pa ne. Ko pride k nam je seveda, kot bi pfišel v kakšen park kot bi šel kam na zapadno stran mesta Clevelanda v "Zoo park," kjer je vse v cvetlicah in okrog v hlevih pa razna zverjad. Saj smo imeli letos v kurniku tudi doma zvalene fazane. Tako se Robert še malo zadrži, a da bi mu pa pričel pripovedovati o kakšnem delu, tistega pa ne posluša rad.
Veste, pa nlu tudi ne zamerim, če ima tako trmo v svoji glavi, saj prvič ni takemu delu vajen in drugič pa je bil rojen v mestu. Kako pa naj tudi ve,
kaj prav za prav je ta svet, saj mestni ljudje itak ne vidijo drugega kot tisto veliko zidov je in pa tovarne, berejo pa tudi samo tisto, kar jim uredniki napišejo in ti pa zopet ne vedo drugega, kar poberejo zopet iz drugih časopisov. V resnici pa sami nimajo kakšne posebne izkušnje ali prepričanja o tistem, kar pišejo. Iz tega razloga ni nobene zamere Robertu, če mu farmarstvo ne gre v glavo.
Rečem pa toliko, da razgo^ varjat se je pa prav prijetno z njim, ker on ni tak, da bi z glavo silil skozi zid in da bi trdil nekaj, o čemer ni prepričan, da je res tako, kakor misli. Res prijeten obisk je bil, ampak Sernenova sta mi ob tej priliki tudi povedala, da do spomladi ju pa ne bo v naše kraje. Hvala vama za prijazen obisk.
Nato pa sta se pripeljala še Ribičeva dva iz Trumbla, kjer imata lepo urejeno farmo, o kateri pa sem že prej enkrat popisal. Seveda s takimi, ki pa imajo izkušnje o farmar-stvu, s takimi se pa človek lahko kaj pogovori in vse kaj drugega kot pa z mestnim človekom. Med nami ni nobene politične govorice. Prav tako lepa hvala tudi Ribičevima za obisk in se kaj kmalu zopet oglasita in pa ne pozabita na tisto, kar sta obljubila.
Zopet eno novo tovarno bodo zgradili to stran Ashtabule in sicer za izdelavo železa. Kupili so namreč 55 akrov zemljišča, na katerem bodo zgradili tovarno, ki bo stala ali veljala $3,360,000 in pravijo, da bodo zaposlili krog 500 delavcev. Torej bo tudi ta tovarna v neposredni bližini Madisona in tako bodo imeli tudi naši ljudje iz te okolice priliko hoditi na delo v tovarno. Videti je, da bodo tudi naši kraji kmalu postali industrijski.
Končno pa želim vsem cenjenim čitateljem in posebno pa čitateljicam teh vrstic srečne in vesele božične praznike in vas pozdravljam,
Frank Leskovic
vonj. Gostom je preostala edina rešitev-beg. Urnihkracs«
jo popihali iz sobe. Med zmešnjavo se jih je rešilo samo deset nepoškodovanih, ostale pa opikale čebele. Nekateri so tako opikani, da so morali isk ti celo zdravniško pomoč.
U
Otok Martinique
Majhen.otok Martinique ima le četrt milijona prebivalcev Po večini se pfečajo s poljedelstvom. Izvažajo sladkorni trst, banane, kakao in rum. Prebivalstvo, ki ne more najti zaposlitve doma, se seli v druge kra je razen na Kubo, ki ima mnogo nižjo kulturo. Najpogosteje se izseljujejo v Porto Rico, San Dominigo, Ha\te, Trinidad ali pa v Francijo. Glavno mesto in najpomembnejše pristanišče je Port-de-France.
Port-de-France je krasno mesto z zelo milim podnebjem, ležeče ob morju, polno belih eno-nadstropnih hišic v širokih, s palmami zasejanih ulicah, z živahnimi, marljivimi, pisano oblečenimi ljudmi. Vse to je nekaj romantično lepega; kot da bi gledal v sanjah in ne v resnici, se ti včasih zazdi v tej lepoti. Mestece so že za Ludovi-ka XVI. imenovali "mali Pariz." To je v 20. stoletju po vsej pravici še bolj. Ima gledališče na zavidljivo visoki umetniški stopinji, knjižnice, šole, umetniške razstave, elegantne restavracije in velike trgovine. Največje zadovoljstvo domačega prebivalstva so narodni plesi—"Rumba" in "Beguine" prihajata od tam.
Svatje in čebele
V neki italijanski vasi blizu Kastel Franca so imeli svatov-ščino pri kmetu Gastonu Ambroziju. štirideset svatov je sedelo za dolgo in bogato obloženo mizo. Pa se niso dolgo veselili dobrot, ponujenih jim od gostita-ljev, kajti naenkrat je pribren-čal skozi okno cel roj čebel. Skoro gotovo jih je privabil sladek
.ibhihw«*"* pa ;
Ci
'Vam bom nekoliko naš lep vrt," nas je povab^ Leskovic. Jim, ki očividno ne» že posebne privlačnosti in do trave, je hotel pola«^ niti v drugo smer, vfabos življenja, pa je pndn* darja in ga vprašal narav brez ovinkov:	v .J
"Pa ima vaša lepa ^
klet?"	v .lopro-
"Seveda jo ima, pa se z«
storno," mu Leskovic.
rad
pojasni

kleti-

"Kaj pa imate vse v napeljuje previdno Jj«- {ur.
"O, razne stvari, i®1' kjer nez, tam stoji miza m » ^ pozimi lepo na gorkem i ru cimpram dopise za * ^ :

Domovino in razne drug imamo spravljene tam- a
"Imate tam tudi Jf yp]ani|va ven prostor za sode.
■i	djrekH
zdaj Jim na dan kar z
vprašnjem.	rOStor"
"Tudi za sode je P* ? Ta je zdaj tam kaj
'srn, je vs •;?a to ^
;i i
kuhi itČij 'tekle lo, Oc !»oti »jo v I
na )lič i se topol tud !se iMi je
°čala na
ji
"En par prazu-. , "Zdaj pa le pojd® ' po vrtu, sem že zvedd, ^ hotel," je žalostno zaKU -i
J- — •„ jlem
svoje poizvedovanje.	0
šepne Jim: "Daj, da * tukaj kmalu zmazali, krei da ne bomo dobili riic
nega.'	, , m og'ei"„
Pa smo si v kratk®^. ^ lepe Leskovčeve	P*
lepo urejenih gospoda
dopy. Hvalili, smodlePat. --
!f
M ■
Sc
S
vtin hiteli pripor"U*je
"Ust
S ]
6Poča
mfs ^ g
»žje Ho, eno
. S
:Sečne > r
t
/o m mtcu	i r
da se nam mudi nap - ^ bo grdo rečeno, aru oSl da bi bili prav gotovo
■iff *
■i'vse popoldne, ako o Jimovo napeljevanje
ha.
im1
dal bila
tis*
nice
"čakajte, vam bom i-iško Domovino, ki J pran' na že danes," je rek ^ hitel v avto po en ^^ika
i< "i. 'fuspf Pa ] f kil Ainf^oj
h
1 :
šega
Slovenskega
svoJ
ensi«;s"	g s
Ameriki. (Vsak ^.^ite) malhko hvali, torej^P ^ v
Jo 'na;
Pote,
H

M
111 KO Iiv»"> - ,. jg
/ "Tisto pa, tisto, ,,, potrdil gazda vsak dan komaj caK
bim."	-i" ^ ll3t «
France ^fjS^^ in jo izroči Mr. trai J - e
"Kako pa bo al* {»V0* ,» je vpijal iv^o
zanjo?
gospf
"PotrrceilteJOP^Ki
nes," pojasnjuje ^ ^ nekoč gotovo se bofctaKo bo kaj imel, ker
darski.	sredin
Mr. Leskovic ^ >»
svojih "ta pametn # .
signirano
žef r«
sebi- f-gjite

ta nimam » . trj c*-izmed vas poso(U ^ ^ bom vrnil ob prv	P
"Menda .1*- .'rja^ Jim, ki edino P11
"Pi
sodi denarja,
"Nate, tukaj ^	^
Mr.	;
ie bil zopet v	d	ti
ga kdo lahko ;j(lv;, nt,
dal Mr. šepicu r* tri c ^ k
ker potrebujem Tedaj pa	0
dva centa. D^"1 s	^
kovicu dva centa	( t
"Tukaj vam J»z	^ '
centa." . ,„	° p»j[ h
ft
(
tetr
so si
'anl<
d7 •> %
i< j,
d< 1)
ce
v01
'> a,
Ve^
'ia
s
V)
'se
H
lic


4 k: ko
Bi-
jma.	trdili	v-
Mr. Leskovic| ji**^
dva centa,
iih da ""Aifl^ o nikelj ^ ^
cetu da pa J111^; jšče ^ >f W;,
Domovino. Fran ;.
za drobižem m biža. f k ostal pa dva cen dop ,
"No, vidite ^ zumemo,"	t
zeru po led-


>ve
Ho
edi-ač so zrne-o de-pa so 3 bili iska-
'AMERTŠKA DOMOVINA, DECEMBER 14, 1943
(ako se je Tre= ttšnik vozil v Trst
nete
Spisal Janko Mlakar
»al s
sem torej košček stotimi«!1 ta ali pa, kakor hoče srnjakovega hrbta, ako-levse eno, stotnikov hr-Pa srnjakov. Razume l D® Vsak Pameten človek reči, samo Ivanka °Krat zaškripljejo vra-1; 'z nje stopi stotniko-a in jo mahne narav-iihinjo.
ei ie Minca to zapazila elfl0 v kuhinjskih vra-' da sem se še zbasal °maro, in že je printer.
miti'f J
skazal 1 il Mr. nehalo rož j obr-
stran jospo* lost in
tudi
l^1'0' M-ji Jlr. W|i<
klet>
i; *a
J0 je morala najprej v nos moja sablja, ki ?na mizi. Stotnikov hr-£ z vinom sem k sre-Seboj, na sabljo sem
je fur' ,l,W'er
aeriško
stvar'
TOol
noma pozabil. Kdo
Je i
^ misliti na vse, po-se mu tako mudi, ka-Weni takrat mudilo, v m'"4 Je najprej nataknila a'a> ki jih je imela na-113 dolgo palico, gle-i';tn nekaj časa sabljo PriplTd rekla:
je ta sablja?" °dvrne ji Minqa; !iem Jo na Starem trgu starinarju, da sekam !S°' ker mi gre s sekal-
' Mislite
plan' elctniifV
ar.' lov
ar
čil J111
eni
0m<>.
i
0M
3gl

kili
pn1
sta


nosljala je
gospa dalje, "da s Pe sekate, prosili bi
stotnika, da bi , Ker ste si jo pa _upili, vračunajte jo
>eno,
m k
e izdatke!'
#rt iloi* i*
res verjela, da je K v Sablja za meso se-^ko; čim bolj iz-j s° take gosposke [ 6m bolj so neumne. Je še Minci, da bodo
Pot dan dva
V

hotela nesreča, da
Uiliali • ila' in Jaz osel 'VIkJ oglasil v omari in
0g Pomagaj!"
.J0 ]e videli, kako jo
J^aj! Nekaj časa je j
kakor Abrahamo- \
najW
v cVOJ C s
3tite)"
"saj
lis

sK°v
fiSl ©vek'
»
3»
0
■in
liti
če'
9 • kd i J11 rite,
P9 k
H
ite-
^„
Ji '
'lJ;Jk
Sffl ,d t
p
itie
eP
t*
gosta - pn em se je pa obrnila
ča; roko s poličem drži na strani ob hlačnem robu, tisto z na pol oglodanim "stotnikovim hrbtom" pa ob čepici, kakor je predpisano za vojaški pozdrav.
Konec te žalostne zgodbe je bil pa ta, da je moral Bečkov Groga v luknjo, Muckova Minca pa v drugo službo.
Groga je takrat naredil obljubo, da ne bo nikomur več rekel-"Bog pomagaj"; Minca se je pa poslovila od njega brez solz in brez dvajsetice. Poprej ga je pa še prepričala, da tako neumnega "kalanerja" ni v celem polku kot je on.
"No, Groga," obrne se Ivanka potem na Bečka, "nisem li dobro končala vaše zgodbe?"
"Dobro," pritrdi ji ta. "Samo to bi morala še povedati, da sem prav za prav jaz pustil Muckovo Minco, ker v novi službi še sama ni imela kaj jesti. — Toda kje spaka si to zvedela? jaz ti gotovo nisem pravil. Saj sem danes šele prvikrat v svoje mživljenju to povedal."
"Prav lahko vam povem, »kje sem to slišala, toda dvomim, da bi me razumeli. To lepo dogod-bo mi je povedal svak brata vaše žene."
"Svak —• brata — vaše — žene," ponavlja počsai Gorga. "Kdo bi bil pa to? Brat moje Špelice nima nobenega svaka; vsaj jaz ga ne poznam."
"Poznate ga, poznate, pa še dobro; kakor samega sebe."
"Praviš, da ga poznam kakor samega sebe? Brat — svaka — moje — žene . . .".
"Ne," popravi mu Ivanka; "svak brata vaše žene."
"Ah kaj," raztogoti se Groga; "brat žene mojega svaka ali pa svak žene mojega brata, to je pri meni vse eno. Naj bo že kakor hočeš, samo povej mi, kdo je to!"
"Kaj še tega ne uganete, Groga? Glejte, to ni nihče drugi kot vi sami!"
"Kaj, jaz da sem svoje žene svaka brat," čudi se Groga; "tega ti pa že ne verjamem!"
"Zopet ste se zagovorili. 'Jaz
Šolsko kosilo
(Konec.)
Stanko je bil veselo iznena-den. Lačen je bil hudo in prileglo se mu bo toplo kosilo.
Odmolili so, pospravili svoje stvari in se oblekli v plašče ali suknjiče, kar je pač kdo imel. Stanko je bil tako zatopljen v spravljanje svojih stvari, da ni opazil, kaj se je ta čas godilo v razredu in neposredno okrog njega. Drugi sošolci so s prsti kazali na one, ki jih je učiteljica imenovala, in jih zasmehovali.
"Glej jih, ričetarje! Glej jih, ričetarje!" je šumelo po razredu.
Stanko je bil prvotno ves iz sebe, ni vedel, kaj naj vse to pomeni, ni razumel, kaj se godi. Ko pa je končno le moral opaziti, da kažejo tudi na njega, se je najprej močno začudil, potem pa ga je zmedlo.
"Ali boš šel na ričet, Stanko?" so ga dražili vsevprek.
Tedaj je bilo učiteljici vendar preveč razgrajanja v razredu, dasi je pouk že minil in jela jih je priganjati.
"Brž, brž, kdo vas bo čakal."
Seveda niti slutila ni, kaj so imeli otroci med seboj.
Postavili so se v vrsto in odšli v parih do vrat. Oni pa, ki jih je poprej poklicala učiteljica, so odšli, kamor je ukazala.
Stanku je bilo malo neprijetno, ko so kazali nanj in ga imenovali ričetarja. Navsezadnje pa si je mislil, govorite kar hočete, lačen sem in tudi ričet je prav dobra reč. Seveda tisti, ki so stanovali, blizu, ki niso nikoli
' s
vedeli, kaj se pravi biti lačen, tisti so se seveda lahko zmrdo-vali. Ko je stopil skozi označena vrata, je premagal že vse neprijetne misli, kolikor so jih povzročili sošolci.
Pogumno je sledil sošolcem v
kuhinjo.
Pogledal je v skodelico, ki jo je učenec pravkar nesel mimo njega in ugotovil: kisla repa in fižol, torej ni ričet.
Prišla je ženska, ki je Stanko ni poznal, in vsakemu po vrsti izročila pločevinasto skodelico Zdaj so se v vrsti pomikali proti loncem. Kuharica, ki je imela zavihane rokave in bel predpasnik, je delila otrokom kosilo. Z velikimi zajemalkami je zajela najprej repo in potem fižol, njena pomočnica pa je vsakemu stisnila še kos kruha v roke.
Ko je prišel na vrsto Stanko, mu je kuharica naložila repo tako nerodno, da je visela preko robov. To ie Stanka neprijetno zadelo, bilo mu je nenadoma tako mučno, da ga je njegov sošolec sunil s komolcem.
"Pojdi že naprej, saj vidiš, da ni prostora."
Odšel je v s^bo poleg kuhinje, kjer je ob dolgih mizah sedelo že precej otrok. Nenadoma ga je obšlo silno domotožje. Vsak izmed teh otrok je bil tako zelo samoten, vsak je hlastal, svoje kosilo, ni se oziral ne na desno ne na levo ,kakor da ga je sram.
utrujenosti, osamelosti in žalosti kapljale iz oči solze v pločevinasto skodelico. Hlastal je in goltal, kruh je vtaknil v žep, in ko je bil že na cesti, ki ga je vodila proti domu, so mu še vedno solze lile iz oči in požiral jih je vso pot prav do takrat, ko je odprl vrata v borno domovanje.
"Kaj pa je, Stanko? Kaj se je zgodilo ?"
Mati je vsa zaskrbljena gledala sina in mu pomagala sleči škornje.
"Ah, nič, mati, samo kosit ne bom šel v šoli nikoli več."
Nič ga ni razumela, kaj je pripovedoval. On ji pa ni ničesar več odvrnil, samo na klop se je zleknil in zmanjkalo ga je. Zaspal je in v spanju pozabil vse žalosti in vsa ponižanja. X.
hrano. Sklenili so bili, da bodo zaiprosili za povišanje pavšala, ker je meso na brezmesne dni pač težko dobiti. Če te mačke dobivajo svoje porcije mesa tudi danes, pa poročilo ne pove.
--o-
Ko je Amerika napovedala vojno leta 1917, so bili ameriški marini v popolni vojni pripravljenosti 22 dni kasneje, o-
Nastavljenci brez mesa
Ko so v začetku te vojne nastopili v Parizu brezmesni dnevi, so posebno prizadeli neko kategorijo državnih nastavi j en-cev, na katere se pri uredbi brezmesnih dni ni nihče spomnil. To so mačke, ki jih imajo po raznih ministrstvih.
Dolnžost teh je borba s pod-
Vsi so imeli občutek, da nekaj' ganami, ki uničujejo akte v
ni v redu, vsem je brnelo še v ušesih zasmehovanje součencev.
Stanko se je spomnil matere, ki je vedno z nasmehom postavila skledo na mizo. In če ni bilo v skledi bogvekaj imenitnega, je bil vendar njen nasmeh nadvse imeniten, in vsi, ki so sedeli za mizo, njegova brata, oče in mati, so čutili, da spadajo skupaj, da jih vežejo nerazdružne vezi, da so zvezani v sreči in nesreči. Tu pa so sedeli kakor sami izobčenci, nikogar ni bilo, ki bi se jim nasmehnil; ki bi vzbudil v njih občutek skupnosti, občutek domačnosti.
Stanko se je zdaj spomnil še "ričetarjev," in ko je požiral svoje kosilo, so mu od same
arhivih. Za mačke je bila v proračunih ministrstev določena posebna mesečna vsota za njih prehrano. Tako je bil za 12 mačk ministrstva notranjih del določenih kar 60 frankov, po-frankov. Na boljšem pa so bile mačke ministrstva financ: štiri so bile, pa je bilo zanje doloečnih kar 60 frankov, posebno protekcijo pa je uživala bela mačka Narodne knjižnice, ki je imela pravico sama do 60 frankov na mesec.
Nameščenci ministrstev, ki jim je bila poverjena skrb za prehrano mačk, so bili v veliki zadregi, ker trikrat na teden niso mogli postreči svojim varovancem s predpisano mesno
DELO DOBIJO
DELAVCI
Plača od ure VOJNO DELO
The Bishop & Babcock Mfg. Co.
4901 Hamilton
(294)
MALI OGLAS!
Lepo stanovanje
Odrasla in mirna družina dobi v najem 4 velike in prenovljene sobe z vsemi udobnostmi. Parna gorkota. Vprašajte na 1091 Addison Rd.
svaj brata vaše že-i ne." Takoj vas prepričam, da opo- j ste vi res to. — Kaj ne, vi ima-
, em ko je bila izpre-! sem rekla, ' Solnat steber." si hotel reči,
^ka.	j te ženo?"
j,0 Abrahamova, to j "Imam, Parkelnovo Špelico; i j^1'1 meni," togoti se kesam se pa vedno, da sem jo 1 se mešaš vedno vzel."
aJ pa človek pri-1 "Sedaj se ne gre zato, če se more. Sedaj .ne j kesate, ampak če jo imate. Vaša^ Špelica ima pa brata?"
"Ima, tistega Parkelnovega Jožo, ki je lansko leto padel1 pijan s kozolca in si zlomil no-' gospa se je! go," hiti ji Groga razlagati.,
Pl
ce
,1° Lotovi ali Abraha-
amPak o stotnikovi veš.
jL? Pridem enkrat do ,bikova
^nila v solnat ste-
se pa vsi začeli \ 0gtl še je pa jezil:
tov Pa smej ate? Saj i dj! ^ nič smešnega." to|j,' tolaži ga Ivanka, ^o ste dejali, da se
' H
ko
gospa izpremeni-

ste vi rekli "'Bog
d
%
"Kaj takega se tudi vam še lahko pripeti," pripomni Ivanka poredno.
"Kaj, meni da se lahko kaj takega pripeti," razsrdi se Groga zopet; '"kaj se mi lahko pripeti, vprašam te, kaj ? Ali da sem pijan, da padem s kozolca, ali da si zlomim nogo?
v
J ova
sem rekel, gospa izpreme-az že nisem nikdar
.C'reku
četudi niste
' ^ajtorže ste se za-
f
Hj^^'am, ko mi segaš
-- Sedaj pa ne po-pa 11 govori'
'2S -
. °Vp

res ne znam zasmeje se L čredno "bolje ne-
\SUŠajte!
k°va gospa zasliši
,Hov°mare' začne v&rt* Minco, koga ima _t> kričanje priva-A; llka v kuhinjo. Ko '^j. Kre, odpre urno se pokaže silno
1)1 zravnan kot sve-
Hiša naprodaj
V Collinwoodu je naprodaj hiša za 2 družini, 10 sob, 2 garaži. Nahaja se na 1260 E. 172. St., med Waterloo Rd. in Grovewood. Cena je $7,600. Ako kupite, se lahko takoj vselite v to hišo. Za podrobnosti se zglasite pri
Matt Petrovich 253 E. 151. St. KE 2641.	(294)
Dober kup
Naprodaj je električna hladilnica (Beverage cooler), sink (stainless) za baro in čash register. Vse v prvovrstnem stanju,
Oblak Furniture
6612 St. Clair Ave.
HE 2978
(Dec. 10, 14, 16.)
Da se vojaki privadijo preduo pridejo v resnični ogenj, zato so tudi primerno trenirani. Gornja slika nam kaže prizor iz vojaških vaj v North Carolini, kjer je izgledalo kot na pravem bojišču. Kljub temu, da so bile-to samo vaje, pa so jo fantje urnih nog ubirali preko polja.
"Vse troje," odreže se Ivanka ročno. "Toda pustiva to! Torej da i vi imate za ženo Parkelnovo Šplico, ta ima pa za brata Parkelnovega Jožo, zato ste vi svak tega brata vaše žene. Razumete li sedaj ?"
"Toliko, kakor poprej. Brat tega svaka moje žen«, počakaj, cla sam nekoliko premislim to sorodstvo!"
"Samo toliko pazite," pripomni mu dobrohotno Ivanka, "da ne"bodete preveč napenjali možganov, sicer vam slednjič še uidejo skozi usta, široka so zadosti."
Zadnje besede je rekla Ivanka bolj tiho. Toda Bečkov Groga se ni več menil zanjo. Legel
je na
klop in jel premišljevati.
Grogova povest in Ivankino pojasnjevanje nam je precej okrajšalo vožnjo do Gorice. (Dalje prihodnjič)
Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAP
1H131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Proda ali zamenja
Proda se ali zamenja hiša za 2 družini pri 140. St. ulični železnici blizu Eaton Axle. 5 sob zgorej je praznih in se lahko takoj vselite, 5 sob spodaj pa do-naša redno $62.50; 2 garaži; cena $5,900. Se vzame vaš lot v Euclidu na račun.
F. J. Turk 1112 E. 174. St.
IV 3153.
(294)
KUHARICA
za nočno delo od 6 zvečer do 1:30 zjutraj 6 noči na teden. Plača, hrana, uniforma in pre-voznina zastonj.
The Osborn Mfg. (o.
5401 Hamilton Ave.
(293)
Moške in ženske splošna tovarniška dela
se potrebuje za
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77V&C na uro
Ženske 62%c na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, *ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
(293)
Farma v najem
V najem se odda farma na Stevenson Rd., obsegajoča 80 akrov; hiša 8 sob, plinski vrelec. Za podrobnosti pokličite Anton Logar, 928 E. 222. St., Euclid, O. KEnmore 5550.
(293)
Pohištvo naprodaj
Proda se kompletno pohištvo za 3 sobe: kuhinjo, spalnico in sprejemno sobo. Obenem se do-jbi pravica najemnine v apart-jmentu. Naslov dobite v uradu j tega lista.	(294)
Čete J6. divizije iz Texasa in južne Oklahome so pristale v neimenovanem italijanskem mestu v južni Italiji in takoj ob pristanku so bile že pripravljene za nadaljni pohod na Berlin.
Pczor, gospodinje!
Naprodaj je nov kabinet sink, predvojni izdelek; rabljen Singer šivalni stroj, predelan za na električni pogon; malo rabljena kuhinjska peč na premog in drva. Vprašajte pri Oblak Furniture 6612 St. Clair Ave. HE 2978 (Dec. 10, 14, 16.)
Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu.
V mestu—
"50 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden.
Delni čas—
1588 Wayne Rd., Rocky River.
Tri ure na dan. 6 dni v tednu.
Plača $9.90 na teden.
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu.
se ne priglasite.
Employment Office oaprt
od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan,
razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu.
The Ohio Bell Telephone Co
700 prospect Ave., Soba 901
(296)
HOTEL STATLER
potrebuje moške za
OSKRBNIKA DELO V KUHINJI Potrebuje ženske za OPERATORICO STROJA ZA ' POMIVANJE POSODE POMOČ ZA PESTRY KUHARICO
Zglasite se zadej v hotelu, E. 12. St.
Personnel Office, soba 335 med 9 zjutraj in 6 zvečer
(294)
Kupujmo obrambne obveznic« in znamke!
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 14, 1943
^^ .iiifftiiie2iiiiiiii:MicaiiiiHiiiiiiC3ii:iiiii>ti:Eaitiiii!iiijic3iiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiL3iiitifiiiiiicaiiiiiiiiiitiCjiitiiiiiiiiisaiiiiiiiiiiiii:aiiiiiiiiiiiic^
—Zdaj menda že ve, vizija Kako se imenuje?
Lionel je ta stavek večkrat ponovil, da si ga tem bolje utis-ne v spomin. Potem je potegnil iz žepa steklenico whiskyja, iz-lil polovico tekočine na mizo telegrafista, mu ž njo pom a j al obraz, postavil na pol prazno steklenico na mizo in izginil. Deloval je tako naglo in odločno, da ta mala drama ni trajala več kot eno minuto,
se bliža koncu, je vzkliknil nestrpno Jaghir. Vaše Visočan-stvo naj ga izvoli izprašati!
—Kaj si videl? je zapovedujoče vprašal radža. Govori: kdo je sedanji posestnik de-manta?
Hripav, komaj razumljiv glas je začel prihajati iz stisnjenega grla Ali Maha, toda radža tega jecljanja ni mogel razumeti.
—Govori palisko narečje, je razložil Jaghir, hočem vam prevesti. Pravi, da so demant ukradli dinastiji Ming, da je potem prišel v roke gusarju in da ga sedaj imajo njegovi potomci. Zadnji izmed njih poseduje to skrivnost.
—Kje je? je vprašal Jaghir napotrpežljivo.
—V Londonu, je s težavo zaječi j al yoghi.
—Hočemo ime tega moža!
CLEVELAND ORCHESTRA
. ERICH LEINSDORF. dirigent SEVERANCE DVORANA: Četrtek, IG. decembra, 8:30 Sobota, 18. decembra, 8:30 DOROTHY MAYNOR. sopran V SEVERANCE HALL. CE 7300.
Yoghi več minut rti odgovoril. Bil je vsekakor na koncu svojih moči. Njegovo obličje .je kazalo bolesten izraz.
— Če ne odnehamo, lahko umrje, je pripomnil Ravana.
—Kaj zato! je sirovo odgovoril Jaghir. Naj nam pove ime!
—Naprej! Govori! je spet zapovedal radža.
Yoghijvo čelo je bilo čisto potno; bele sline so se mu prikazale v kotu ustnic.
—Terry . . . John Terry . . .
Padel je na cunjo, ves izčrpan, oči .je imel steklene kot mrtvec.
—Dejal je John Terry iz Londona, je vzkliknil Jaghir, ne da bi se naprej brigal za yoghija, ki je izvršil ta čudoviti poskus hipnotelepatije.
—Poročilo ni preveč točno, je dejal radža nezadovoljno, in sedaj je Ali Mah napol mrtev. Trajalo bo najmanj štirideset dni, da prenese nov poskus.
ga je dobil na predvečer svojega odhoda od Mr. Pycrafta, starega izvedenca za orijental-
je Budhin obraz. Demant je bil ukraden in legenda, ki je znana po vsem Daljnem Vztoku,
Med tem ko je Lionel mirno je začudil, kaj hoče
lepa P°tni*
ke pisave, ki je bil povedal trdi, da bo Azija rešena tujega
Lionel u, na kak način je mogoče dobiti dostop do podzemskega mesta.
Učeni starec, ki ga je bil Lionel kraljevsko plačal, si je štel v svojo dolžnost, da mu zadosti hitreje, kot mu je bil prvotno Lionel je bil zelo zadovoljen, | obljubil. Rabil je samo štiriin-da se mu je bila stvar tako I dvajset ur, da razreši skrivnost posrečila. Dovolj časa je imel, j listine, ki jo je bil Lionel iztr-da se je neopazen skril v temi. |gal Misteriji v posadi v Quicat-Naenkrat je videl prihajati iiu jn na kateri so bile narisa-Misterijo. Kot je bil pričako-jne rastline in živali okoli veli-val, je bila čula zvonec, se na-lkega demanta. glo oblekla in prihitela .	i —Dragi g. Brady! tako je
Ko je videla nesrečnega te-j stalo v pismu. Prevod besedila, legrafista, ki je bil pijan za-1 ki ste mi ga izročili, se glasi.
jarma po ženski, ki ta Budhin demant prinese nazaj v Indijo."
Brzojavka je izpopolnjevala to čudno listino. Lionel si je začel razlagati vso vrsto dogodkov, ki so se mu bili zdeli v začetku nemogoči ali nerazumljivi. Sedaj pa .je imel dokaz, da udruženje Mygalov ni bila navadna roparska tolpa, temveč svetovna zarota, strašen peklenski stroj, naperjen proti vsej civilizaciji. In Mysterija je bila menda eden najvažnejših poglavarjev.
Lionel je razmišljal dolgo
spaval v svojem skrivališču na dnu ladje, za katerega ni vedel nihče, je dala Misterija poklicati kapetana Bazila, ki se
od njega.
ca ob tej uri	, . .
-Kapetan, ga je ^ ^ ali jadramo v smeri vzhodne.-^ obrežja Južne Amerike.
pijan
spal pri svojem delu, se jej —"Pred približno štiri sto j čssa. Kar je dognal, mu nika-zjezila. .	j leti je kitajska cesarska rodbi-jkor ni vzelo poguma. Zaspal je
_ Klada pijana! je zamr-|na Ming imela v posesti ogro-j mirno, prepričan, da mu v Lon-
mrala. Na tega človeka res ne J men demant, brušen na takjdonu nebo težko, aretirati Mi-
način, da se v sredini prikazu
morem računati.
Sunila ga je vstran in prijela za papir ter čitala brzojav-; ko.
Lionel se je bil med tem vr-j nil v svoje skrivališče. Takoj j je napisal brzojavko, ki jo je! bil na tako spreten način ujel. ; Nato je sedel v naslonjač in j začel razmišljati.
—Rekel bi, si je mislil, da; mi je sreča postala mila. Ču-j dež je naravnost, cla me niso zasačili. Minuto pozneje bi sij bil stal z Misterijo nasproti. Tudi ni napačno, da so Myga-li poslali brzojavko v indijskem
sterijo in njene pomagace.
—Naj Vaše Visočanstvo do voli, da povem, je dejal Jaghir j je;ikU; ki sem" se ga priučili za navdušeno, da je poročilo zelojčaga svojega bivanja v indiji, točno. John Terry je bil pred j	r-w nnri a mm I Ar TTn A yv * ' »1 \ *
leti zelo znan kot eden prvih
. . . Čez sedem let res vse prav pride ... Če bi bili poslali telegram šifrirano, bi bila stvar | silno otežkočena . . . John Ter-ryja v Londonu prav tako dobro poznajo, kot Vanderbilta
V BLAG SPOMIN
FRVE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE
Frances Habjan
ki .i« zaspala večno spanje dne 14. decembra, 1943.
Eno leto je že poteklo, kar Tebe več med nami ni: in nismo Te še pozabili, počivaj v Krobu zdaj sladko.
* Žalujoči ostal:
JOHN HABJAN, soprog. Cleveland. O., 14. decembra. 1943.
trgovcev z dragulji v Londonu in Amsterdamu. Imenovali so ga kralja demantov. Nedavno pa je prenehal s svojim trgovanjem. Gotovo je on posestnik j "j." R0ckefellerja v Ameriki. 1 Budhinega demanta.	jDa bi ,e prišeI 0 pravem času i
—Če je taka, ne smemo iz-jin ga opozoril na nevarnost! | gubiti niti trenutka; takoj mo-j Lionel Brady je potegnil iz j ramo brzojaviti Misteriji. Kojsvoje listnice zmečkan, žaru-! zve, kje se nahaja dragulj, ji mene] papir Bilo je pismo> ki I ne bo težko, se ga polastiti: saj veste, kake čudeže dela, kadar se potrudi za kako stvar . . .
—Takoj izvršim povelje Vašega Visočanstva, je dejal Jaghir in se spoštljivo priklonil.
In hitel je v sobo, kjer se je nahajala radio-telegrafska po-j staja.
SEDMO POGLAVJE Pijani telegrafist.
"Morska lastovka" je imela1 vsa jadra in močan južen ve-, ter jo je gnal preko penečega) se valovja proti severu.
Na krovu je vse spalo, in Lionel Brady, ki je stopil iz svojega skrivališča, ni nikogar srečal. Na prednjem delu ladje je kimala straža, zavita v
y SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA IN DOBREGA SOPROGA IN OČETA
John Grebenca
ki je za vedno zatisnil svoje oči 14. decembra, 1942.
Mesec december ie zopet v deželi, zgodnje se zime raasiplje nam kras, mi pa ne moremo biti veseli, ker ie najtužnejši mesec za nas.
Žalujoči ostali: ROSE, soproga in OTROCI. Cleveland, O., 14. decembra, '43
Lionel je šel naravnost h kabini brezžičnega telegrafista. Že je hotel vstopiti, ko si je premislil in naglo šel nazaj v svoj zaboj. Čez trenutek se je vrnil z zavojem v roki.
Zadržujoč svoje dihanje se je splazil skozi priprta vrata v kabino. Bil je samo korak do uradnika, ki je prepisaval dospelo brzojavko na list papirja. Lionelu je kazal hrbet.
Par trenutkov je tako preteklo. Lionelu se je zdelo, da čuti, i kako bije srce možu, ki je bil poleg njega. Imel je utis, da mora ta uganiti njegovo prisotnost in se nenadoma obrniti. Trenutki so bili dragoceni, kajti tudi Misterija je morala slišati električni zvonec. Vsak trenutek je bila lahko tu.
Naenkrat je telegrafista zagrabila železna pest za vrat in ne da bi mogel poklicati na pomoč, je začutil nekaj ledeno mrzlega na obrazu. Potem je izgubil zavest in tako slonel ob svoji mizi.
Lionel mu je bil pritisnil na lice masko, napolnjeno s klo-roformom in hitro zgrabil za napisani brzojav.
S strastno radovednostjo je čital:
—Yoghi All Mas trdi, da se nahaja demant pri Johnu Ter-ryju v Londonu. Na delo!

(
NOVIC	|.. i vsega štela	
NOVEC	[..ki jih potrebujete	
NOVIC	|.. ki jih dobite ie sveže	
NOVIC	|.. popolnoma nepristranske	
NOVICI	E--ko	liker mogoče originalne
NOVICI	E-ki	so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo AMERIŠKA DOMOVINA
Povejte lo sosedu, ki še ni naročen nanjo
, ■ 'Knock-On1
Pol stotaka jih je že. — Leteča trdnjava vrgSKfi
Dropper" je napravila že petdeset poletov nad s ^ ozemlje in kot znak za 50. polet so ji naslikali w« veliko bombo. Slika je bila posneta nekje v AMPJj^
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVEKSKA
KATOLIŠKA JEDNOTA
Ksenija Kovačič, stara 18 let, je ena izmed 31 jugoslovanskih patriotov, ki so se bili pridružili zavezniškim četam v bojih proti Nemcem. Ksenija je bila ranjena v bojih za veko utrjeno nemško postojanko. Slika nam jo predstavila r neki, bolnišnici v Italiji.
Najstarejša slovenska podporna org3"123 v Ameriki . . . Posluje že 50. leto
Članstvo 38,200 Premoženje $5,000.
- 197 24 °/o Solventnost K. S- K. Jednote znaša
Ce hočeS ilobro sebi in svo.1im ilra*im. zavaruj sc Prl
iteni in nadsolventni podporni org:uiiaaeijl,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDN«ft ,
nftjboljil* ' ^
kjer se laliko zavaruješ smrtnine, razne bolezni in onemoglosti.
poškodbe. °Per*C
K.
clroke pa
S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od' pa lakoj po rojstvu in do l(i. leta pod svoje
18. d"
|et»'
K. S. K. JEDNOTA izdaja dobe «d $2.10.00 do SS.MHl.OO.
najmodernejše vrste eertltlW« *
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. J**jwCije. ali članica te mogočne In bogate katoliške podporne trudi se in pristopi takoj.
(Irot'"
Za pojasnila o zavarovanju in *u vse druge P1' se obrnite na uradnike in uradnice krajevn K. S. K. Jednote. ali pa
GLAVNI URAD t fll. (( 351-353 No. Chicago St.	Jo1
61»"
V0'
dolart1
Ne igrajte z vašimi a— m
le tU P
rabite SAMO pristne MONCRIEF de
Vprašajte vašega MONCRIEF trf ^ 0,
The HENRY FURNACE Co., - ^^.M ,
^IIIIUIIIIIIIIIIIIIIIItillllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII
I Lepa božična
Pri nas dobite lepo izbiro pripravnih in = žičnih daril. Pridite in si izberite, dokler je = ga. Plačate nekaj malega na račun in mi vam = brano do božiča.	»rtrTllRK
NORWOOD APPLIANCE & FURNAS
6104 St. Clair Avenue
JOHN SUSNIK, lastnik.
^uiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimiimiiiiiiiiimiiii
Za razmotrivanje na
Cas društvenih letnih sej je
p«.
\ja.a ui uovvciini icuiiu nej je punci. —	v^q
da se vsaj letnih sej udeleži, da vidi, kako dru ^ prih01 je, da razmotriva o važnih problemih društva
leto ter da izvoli dober društveni odbor.
letm
Na letni seji tudi sklenite, da bo dalo društvo ^ g^
v Ameriško Domovino. Tak oglas stane z« 0giasU 'j je $5.00 in je priobčen vsaj enkrat na mesec. V	Kp
na in naslovi društvenih odbrnikov, zlasti p» ^gtv0 najbolj važen urad pri društvu. V tem oglas« flati. priobči tudi čas in kraj sej, da se ve članstvo r ^ poi^. Društva se skozi vse leto poslužujejo AWe .^ifl ^ ne za oglaševanje sej, pobiranje asesmenta, P?1 ^ gega, kar zahtevajo navadno brezplačno. Nek® ^ tj9tiP vrnejo s tem, ako dajo tudi letni oglas v ta 1,9 rih $5.00.