Poštnina plačana v gotovini. Štev. 24.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Leto H.
DELAVSKA FRONTA
■■■m^iaririniTiriimriniirTO	  umni
XJr^<InlHt7voj^£aji^^ ska cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 5. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—.Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
V pravo smer!
O delavskem strokovnem gibanju se mnogo razpravlja. O njem govore delavci in nedelavci, prizadeti in neprizadeti. Ce je temu tako, je brez dvoma en razlog v tem, da pri nas krščansko strokovno gibanje še ni tako močno, da bi vzbujalo rešpekt in da bi vsakomur imponiralo ter ne bi bilo izpostavljeno stalni kritiki z vseh strani. Na drugi strani pa vsekakor dokazuje zanimanje za delavska in socialna vprašanja, kako važna so ta vprašanja in kako velike naloge čakajo delavski sloj. Kot se je v srednjem veku govorilo
o	kmetu, tako se danes govori o delavcu. Delavec je središče zanimanja, on je junak bodočnosti. Delavska ustvarjajoča sila bo zgradila in že gradi bodočnost.
Mnogo, ne dovolj poučenih prijateljev krščanskega delavstva, je pričakovalo in še pričakuje, da bo »Zveza združenih delavcev« neka svojevrstna organizacija krščanskega delavstva. Nekateri so ji hoteli dati značaj organizacije obrtniškega delavstva. Popolnoma zgrešeno! Obrtniško delavstvo je samo en del delavstva. Igra pa pri delavskem gibanju neko podrejeno vlogo radi posebnih razmer, v katerih živi. Glavne in najborbenejše delavske sile so pa drugje. One so v večjih in največjih podjetjih, v težki industriji. V teh obratih so zbrani najsilovitejši in najudarnejši delavski kadri. Zato nobena strokovna organizacija ne more mimo njih, temveč mora priti do njih, mora se med njimi zasidrati in obenem nanje opreti. Smer, ki ima v rokah delavstvo velikega obrata, obvladuje ves delavski revir.
»Zveza združenih delavcev« se je po svojem nastopu deklarirala kot krščanska strokovna organizacija. S tem je izjavila, da hoče hoditi po potih krščanskega strokovnega gibanja. Njena prizadevanja v tej smeri so vzbudila pri nekaterih bojazen, da hoče ZZD kopirati Jugoslovansko strokovno zvezo v njenem delu in značaju. Zopet zgrešeno! Pot krščanske strokovne organizacije je samo ena in samo ta je pravilna. Nihče pa ne more trditi, da se je treba učiti ciljev in potov krščanske strokovne organizacije ravno pri JSZ. Odkar je ta zajadrala na krščansko socialistična pota, se krščanski strokovničarji zgledujemo pri naših tovariših Nemcih, Francozih, Nizozemcih in Belgijcih. Pri študiju njihove zgodovine nam je postalo jasno, da je strokovna organizacija delavčevo zaščitno sredstvo in ne iznajdba marksizma, kot je zapisal pri nas krščansko-sociali-stični ideolog. Mi vemo, da so pričeli počasi^ marksistični agitatorji zanašati v splošne strokovne organizacije marksistični duh in da je zato tudi nastalo krščansko strokovno gibanje, ker se krščansko delavstvo ni hotelo zastrupiti z marksizmom. Mi se zavedamo, da so se postavili na čelo krščanskih strokovnih organizacij preprosti ročni delavci, ki so se krepko borili za boljše življenjske razmere in da so pri tem dosegli lepe uspehe. To pa samo zato, ker delavec sam najbolje čuti, kje ga čevelj žuli in se zato v organizaciji iskreno bori za delavske pravice in ne z Janusovim obrazom. Krščansko strokovno gibanje je bilo in je trezno vodeno, čeprav ga vodijo delavci iz tovarn. Oni odklanjajo razredni boj, so pa za boj za delavske pravice. So za mirno rešavanje spornih vprašanj, ne ustrašijo se pa tudi stavke, če so se izkazala vsa druga sredstva brezuspešna. Krščanski strokovničar noče fraz, on hoče delo. V tem oziru je nepodkupljiv.
In drugače tudi ne more biti! Ali naj mar delavstvo vedno samo prosi? Ali ni tudi ono soustvaritelj vseh zemeljskih dobrin? In če je tako, ima pravico tudi energično zahtevati, kar mu gre, če se podjetniški sloj drugače ne zmeni za njegove potrebe! V imenu socialne pravičnosti in otroštva božjega je energična borba krščanske strokovne organizacije popolnoma utemeljena in nujna obenem.
Zaščita delavskih pravic je krščanskim strokovničarjem v inozemstvu osnovno načelo. Zato je izdala belgijska strokovna zveza na stavkovnih podporah svojim članom v 12 letih preko 32 milijonov frankov, stavkovni fond evangeljskih delavcev v Nizozemski je pa štel leta 1933 preko 73 tisoč goldinarjev. Tako se dela v deželi žosizma in Nizozemski, katere delavstvo
K umoru slovenskega akademika Rudolfa Dolinarja sporoča banska uprava sledeče :
V	zvezi z demonstracijami ob priliki prihoda predsednika JNS Petra Živkoviča v Maribor, Konjice in Celje dne 8. junija, so istega dne ob 20 na državni cesti blizu Prihove pristaši JNS, okrog 15 po številu, iz zasede napadli dva avtobusa, katera sta vozila pristaše JRZ.
Napad se je izvršil z revolverji, noži, bokserji in kamenjem. Napadeni so se sicer napadalcev ubranili, vendar pa sta bila dva akademika lažje ranjena, ostali so dobili samo praske.
Po odbitem napadu so napadeni nadaljevali vožnjo, pogrešili pa so akademika-filozofa Rudolfa Dolinarja, rojenega dne 11. aprila 1915 v Lučinah, občina Trata, okraj Škofja Loka in tja pristojnega. Domnevali so, da so ga napadalci odvedli s seboj.
Naslednjega dne, dne 9. junija, okrog 10 je orožniška patrulja Dolinarja našla mrtvega pod državno cesto pri Prihovi, kakih 50 korakov oddaljeno od mesta napada.
Sodno raztelesenje filozofa R. Dolinarja ki je bilo izvršeno v mrtvašnici na Prihovi, je dognalo, da je dobil zabodljaj z nožem v hrbet. Nož je prodrl v pljuča pod desno lopatico med tretjo in četrto rebro v širini 2 cm in 4 cm na globoko. Smrt je nastopila radi izkrvavitve.
Ugotovljeno je, da je napad organiziral in se ga tudi dejansko udeležil Slavko Reja, urednik »Mariborskega Večernika Jutra«, mariborskega glasila JNS; med
napadalci sta bila tudi Primec, tajnik krajevne organizacije JNS v Hočah, Braj-kovič, pekovski pomočnik iz Maribora.
Preiskavo vodijo najintenzivneje. Do trenutka izdanja tega komunikeja je aretiran Slavko Reja. Za ostalimi so izdana zaporna povelja.
Iz pisarne kr. banske uprave v Ljubljani,
dne 9. junija 1937.
Do petka ob 9 dopoldne leži truplo nenadoma umrlega Rudolfa Dolinarja na mrtvaškem odru v Konjicah. V petek ob 9 dopoldne pa so g£ po liturgičnem blagoslovu odpeljali v Ljubljano, kamor je prispelo ob 11. Pred Akademskim domom so truplo sprejeli ob kratkem ko-memoracijskem obredu tovariši akademiki in ga položili na mrtvaški oder v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti. V soboto ob 9 dopoldne pa se bo razvil pogrebni sprevod izpred Akademskega doma po Miklošičevi cesti, skozi Dalmatinovo ulico, po Dunajski cesti in Šelenburgovi ulici na Kongresni trg pred univerzo, kjer se sprevod za nekaj minut ustavi. Tu se bodo tovariši akademiki po svojem zastopniku v kratkem govoru poslovili od rajnkega, nato pa sprevod krene po Wolfovi ulici v stolnico, kjer bo slovesna črna sv. maša. Po sv. maši bodo truplo naložili na avtofurgon, ki ga bo odpeljal na farno pokopališče v Lučinah nad Poljanami.
V	četrtek od 21 do 22 in v petek od 20 do 22 je bila v stolnici v Ljubljani molitvena ura za rajnkega.
„Dinamiferosu in „Delavsha politika
»Delavska politika« z dne 5. junija se strahovito razburja radi preiskave v Kamniku vsled razstrelitve evharističnega križa.
Govori o strahoviti krivici, ki so jo storili njihovim »sodrugom« in se čudi, kako morejo nje dolžiti za razstrelitev križa, »svetinje kamniškega vernega ljudstva«.
Ne vemo, od kdaj »Delavska politika« tako spoštujfe evharistične 'križe, nismo pa še pozabili, da so »sodrugi« pri nas in njihovi bratci v Rusiji, Mehiki in Španiji iste barve in istega mišljenja.
Morda mislijo, da so iz Španije prišli kakšni »dinamiteros« in storili ta zločin, kakor se to lahko imenuje. V svojem taboru jih gotovo ne bomo iskali, pač pa tam, kjer jih lahko pričakujemo. Ne verjamemo, da so tisti sodrugi iz tabora »Delavske politike« res vsi tako zavedni delavci, ker bi se sicer v gotovih slučajih drugače obnašali. Brat je pač brata vreden in to tudi oblasti vedo.
Ce pa se je ljudstvo radi aretacije nekaterih »sodrugov« zgražalo — in če se sploh je — je to samo znamenje še dobrih časov, ker v matjuški Rusiji in v rdeči Španiji ljudstvo še migniti ne sme, pa lahko peljejo najpoštenejšega človeka na morišče in ne samo k preiskavi.
Mnogi kar ne morejo dočakati »ljudskih sodišč« iz Španije, ki z obsojenci precej drugače postopajo kot naša.
To naj si zapomnijo rdeči bratci in naj najprej pomedejo pred svojim pragom.
»Delavski politiki« tudi svetujemo, naj se v bodoče malo boli zanima za slovenski delavski tisk, kakor pa za to, kaj je Stalin dobrega storil za proletarijat in kolikokrat je bil Franco premagan.
Ali misli morda druge slovenske delavske liste proglasiti za »buržujske«, ko v številki z dne 2. junija priobčuje članek, v katerem se trdi, da je »Delavska politika« edini slovenski delavski list v Jugoslaviji ?
Pomonikanle v rushem podeleltn.
Sovjetski voditelji skušajo zakriti bedo, ki je ponovno zavladala v nekaterih ruskih okrajih; toda o njej govore dejstva. Ne ve se še za njen obseg, more pa se' o njej sklepati po tem, ker se zopet deli kruh na obroke (kakor poročajo »Molot« in drugi provincialni listi). Če najdejo pri kom več kruha, kakor ga sme imeti po predpisih, se to kaznuje kot prestopek proti državi. (Po poročilih nemških kolonistov ob Volgi.) Kakor pripovedujejo potniki, ki so se vrnili iz Moskve, vozijo v provinco vsako noč kruh, ki ga je preskrbela država za stradajoče kmete. Ti plačujejo kruh zelo drago, toda nobeden ga ne sme kupiti več kot kilogram za osebo.
Na drugi strani poroča sovjetski provincialni tisk o številnih ropih in tatvinah, ki se dogajajo v provinci.
Radi pomanjkanja so kmetje porabili za prehrano tudi žito, ki je bilo namenjeno za setev. Da prepreči še večje zlo, je bila vlada primorana, preskrbeti kmetom semensko žito. »Izvestja« od 5. marca 1937 pišejo, da je pomoč nujno potrebna. Vlada je razdelila 13 milijonov pudov semena. V letu velikega pomanjkanja 1932 in 1933 je država prispevala samo pet milijonov pudov semena. Po tem se more soditi, v kakšnem položaju se nahajajo ruski kmetje. »Izvestja« tožijo dalje, da je pomoč radi slabe organizacije brezuspešna. Država je preskrbela znatno pomoč s semenom in kreditom, toda kaj delajo odgovorni činitelji na deželi? — Priprave za setev so letos še težje kot so bile v preteklem letu, ko je tudi bila slaba žetev ... Med odgovornimi voditelji vlada nered.
predstavlja v mednarodnem svetu krščanski strokovničar. Katoliška stvar ima od borbenosti krščanskih strokovničarjev samo korist. Tako vladajo v Belgiji katoličani, v Nizozemski pa so si priborili od 100 poslancev 42 pri zadnjih volitvah.
Strokovne organizacije so tamkaj najmočnejši steber katoliške demokracije, ob katero se komunizem in fašizem zaman zaganjata. Zato pa nam so in bodo tovariši s severa zgled, kako moramo delati tudi mi, slovenski krščanski strokovničarji.
Polomila 2ivhovi(eve lor-nefe po Slovenili.
JNS si krčevito prizadeva, da bi svojo stranko zopet obudila k življenju in da bi vlila novega poguma svojim maloštevilnim obupanim pristašem. Zaradi tega je priredilo vodstvo JNS s predsednikom Živkovičem na čelu nekakšno propagandno turnejo po vsej državi. Kakor kak cirkus, tako so potovali ti nekdanji veljaki, ki se jih je vse balo, dokler so še imeli oblast v svojih rokah, sedaj pa se jim je vse smejalo ter jih zasmehovalo. Povsod na svoji turneji po Šumadiji, po Dalmaciji in Bosni so doživljali polom za polomom. »Jutro« in ostalo JNSarsko časopisje je sicer pisalo, da so dosegali velikanske uspehe, toda kakšni so bili ti uspehi v resnici, smo videli šele v Sloveniji. Vodstvo JNS je prišlo v Slovenijo v soboto, svojo turnejo pa je zaključilo v torek. »Jutro« piše o velikanskih manifestacijah in uspehih, Slovenija pa je videla na lastne oči sedaj te uspehe. Bila je to velikanska polomija, kakor je pri nas ni doživel še noben politik. Pera Zivkovič, senatorji Banjanin, Zec, Popovič, Drago-vič, Kramer in Pucelj, torej najvišji predstavniki »čiste jugoslavenske misli«, so doživeli tak sprejem, kakor ga niso niti v sanjah pričakovali.
V soboto so prispeli v Ljubljano. Večtisočglava množica jih je sprejela na kolodvoru s silnimi demonstracijami, metala je vanje gnila jajca, da so jedva prišli do svojega hotela. Potem iih je morala policija v soboto in nedeljo čuvati, da so lahko priredili v kazinski dvorani skromno zborovanje, na katerem so v svojih govorih silovito napadali dr. Korošca, menda v zahvalo, da jih je s svojo policijo čuval, da jih razjarjena množica ni pognala iz Ljubljane. V nedeljo in ponedeljek se je potem Živkovič s svojim štabom vozil križem po Sloveniji, pa si ni upal nikjer več prirediti zborovanja, ker se je bal demonstracij. Le veljake JNS je obiskoval na njihovih domovih.
V torek popoldne je priredil drugo zborovanje v Mariboru. Doživel pa je tak polom kakor v Ljubljani. Demonstranti so mu pokazali, da tudi v Mariboru ni mesta zanj in za njegove ljudi. Iz Maribora je ušel v Celje, kjer je doživel zadnje razočaranje. Množice demonstrantov so ga oblegale v Celjskem domu, iz kate-rega je prišel le na ta način, da so poklicali rešilni avtomobil, v katerega so stlačili Živkoviča in njegove prijatelje ter jih pri stranskem vhodu odpeljali iz mesta v okolico, kjer so jih čakali avtomobili. Vodstvo JNS se je v torek po nezaslišani polomiji odpeljalo iz Slovenije.
Udeta nesramnost.
Prebivalstvo Švice je bilo razdraženo radi predrznosti mednarodnih organizacij, ki so se hotele vmešati v švicarske notranje zadeve.
Ko je veliki svet kantona Vod prepovedal vse manifestacije rdečih prijateljev španske republike, je bil objavljen protest, podpisan od prof. Langevina in Viktorja Bascha. Prvi je obče poznan boljševik, ki je član večine organizacij kominterne, kakor francoske zveze proti fašizmu in vojni, splošne mirovne zveze, raznih laičnih udruženj in borbenih brezbožnikov. K vsem tem lepim naslovom je dodal še: »predsednik mednarodnega odbora za pomoč španski republiki«.
Drugi podpisnik, Viktor Basch, je predsednik boljševiške »pravne zveze francoskih mož« in prav tako sodelavec v večini rdečih organizacij.
Ko je švicarsko vojaško sodišče obsodilo komunističnega pisatelja Hanza Miihl-steina na mesec dni ječe, je mednarodna zveza pisateljev čutila za potrebno, poslati na zvezni svet protest proti obsodbi. Med podpisniki tega protesta zopet najdemo Pavla Langevina in kompletno serijo francoskih boljševikov: Andre Malraux, Luis Aragon, Romain Rolland, Jean Casson, Le Corbusier itd.
Učinek teh inozemskih intervencij na švicarsko ljudstvo pa je bil nasproten onemu, kakor so si ga predstavljali rdeči gospodje. Mnenje večine ljudstva se je dvig-
nilo proti tem poskusom vmešavanja inozemstva v notranje zadeve, in to kljub
malemu spoštovanju, ki ga izkazuje tem avtorjem.
Konfice še ne da)o miru rdečim „voditeljem
Nekateri listi nekam čudno zavijajo pomen in vzroke stavke v Konjicah. Vsi ti imajo ZZD precej v želodcu. Zato hočejo omalovaževati uspehe ZZD in jih spremeniti v neuspehe. Med temi lističi je kakor navadno zopet »Delavska politika«, ki v članku z dne 5. junija »Kakšen je nauk stavke v Konjicah« naravnost umetniško meša pojme in pomen poročil »Slovenskega doma« o konjiški stavki.
Stavka v Konjicah ise ni vršila radi mezd ali kolektivne pogodbe, ker za slednjo niti ni bil pravi čas, ampak samo radi odpusta 138 delavcev, ki so bili včlanjeni v ZZD. Podjetje Laurich (Lavrič) jih je odpustilo radi tega, da bi že takoj od začetka strlo ZZD, katero je smatralo za nevarnega nasprotnika. Res je, da imajo delavci pravico do organizacije in da je to tudi uzakonjeno, res je pa tudi, da ni nobenega zakona, ki bi podjetniku branil, da odpusti organizirane delavce. Mora sicer organizacijo priznati, lahko pa jo onemogoči z odpustom njenih članov. Ker je to tudi storil, se je pričela stavka, ne radi pogodbe ali mezd, ampak samo radi odpusta. Pri pogajanjih ob koncu stavke je bilo sklenjeno, da podjetnik ne bo smel ničesar izvajati proti delavcem radi tega, ker so organizirani. Podjetnika, ki je dolgo vztrajal pri odpustu tistih 138 delavcev, je ZZD prisilila do tega, da bo zaposlil vse delavstvo, čeprav le izmenoma, tako da bosta delali naenkrat dve tretjini delavstva.
To je vsekakor boljše kakor pa odpust 138 delavcev. To je že en uspeh. Za kolektivno pogodbo pa tukaj niti šlo ni, pa že »Delavska politika« ugotavlja, da v tem oziru ni bilo uspeha. So pa že v teku priprave za pogajanja za kolektivno pogodbo, na kar je pristal tudi podjetnik. Radi psovk »windischer Hund« itd. pišejo, da je to že po zakonu prepovedano. To je res, ampak kateri delavec bo šel radi tega tožit podjetnika, če lahko takoj izračuna, kdaj se bo znašel na cesti. Zakon pa je mrtev, ako ni nikogar, ki bi se
ga poslužil. Tukaj mora priti organizacija, ki podjetnika prisili, da se drži zakona. Isto velja za poslovni red in bolniške dnine. Sicer pa, ako že ravno govore o zakonskih določbah, zakaj imajo potem ravno rdeči največ tožb radi nadur, katerih plačevanje je tudi z zakonom določeno? In ko tako kritizirajo uspehe ZZD, zakaj sami niso dosegli večjih, ko so tudi tam že sami imeli organizacijo!
»Delavski politiki« je napoti tudi stavkovni odbor* najbrž samo radi tega, ker ni bilo v njem nobenega »sodruga«. Ko piše o prispevkih za stavkujoče, pripominja: »Ali se ni vršila lani nekje neka stavka ali celo še večkrat, ko je bilo celo prepovedano nabirati prispevke za stavkujoče?« — Vsakdo, ki pozna ozadje teh stavk, ki jih misli »Delavska politika«, ve, da je bilo to potrebno in še zelo potrebno.
»Delavska politika« naj se praska tam, kjer jo srbi in naj ne vtika svojega noša tja, kjer se prav nič ne razume. Škoda je papirja in čitateljev, da jim meša glave s takimi neslanostmi. Sedaj, ko je vsa stvar tako rekoč že urejena, ko so pogajanja za kolektivno pogodbo pred vrati, že vstajajo različni demagogi in kritiki, ki jim prej za vso stvar ni bilo mar. »Delavska politika« in »Delavska pravica« se na debelo razpisujeta o konjiških dogodkih. »Delavska pravica« pravi n. pr. v nekem članku: »Dogodek v majhnem mestecu in še manjši industriji so napihnili v velik balon ...« Pomen teh besed vsakdo razume in bo konjiško delavstvo vsaj vedelo, kakšne prijatelje ima med belimi socialisti, ko odpust 138 delavcev smatrajo za malenkost in poročanje o tem napihovanje. Z nesramno predrznostjo hite sedaj ustanavljati svojo podružnico »plavi«, ki so prej na varnem gledali, kako se bo stvar iztekla. Mnenja smo, da se zavedno konjiško delavstvo ne bo pustilo speljati v »slovensko, nacionalno, delavsko« organizacijo, za katero se zavzema podjetnik Laurich.
«
Politične vesti.
Občinske volitve so bile minulo nedeljo v 17 slovenskih občinah. V vseh je zmagala lista JRZ. V mnogih nasprotniki niso mogli niti postaviti svoje liste, v drugih občinah, zlasti v Prekmurju, pa so se zvezali JNSarji in mačkovci v eno listo, pa so povsod žalostno pogoreli. Te volitve so pokazale, da prodira ideja JRZ vedno bolj med ljudi, nasprotnikov pa je vedno manj.
Združena opozicija je začela razvijati veliko aktivnost, ki pa je samo nekakšna španska stena, za katero bi rado vodstvo zakrilo vedno hujše notranje spore. Zadnje čase se je nasprotje med vodstvi bel-grajske in zagrebške opozicije zelo poglobilo, poleg tega pa so se začeli kregati med seboj tudi belgrajski voditelji sami.
Obisk nemškega zunanjega ministra. — Nemški zunanji minister von Neurath je prispel v ponedeljek v Belgrad na obisk. Pripeljal se je z letalom. Na zemunskem letališču ga je sprejel dr. Stojadinovič v spremstvu vojnega ministra generala Mariča. Neurath se je mudil v Belgradu do srede popoldne. Imel je več daljših konferenc z dr. Stojadinovičem. O teh razgovorih je bil izdan uradni komunike, ki pravi, da so se proučila vsa vprašanja, ki zanimajo Nemčijo in Jugoslavijo. Pri tem se je pokazalo enako pojmovanje političnega položaja ter tudi koristi miroljubnega sodelovanja obeh držav. Zunanji minister Neurath je potem še izjavil časnikarjem, da se bo sodelovanje med obema državama še poglobilo. Res da je mednarodni položaj zelo zapleten, vendar ni nobenih problemov med Nemčijo in Jugoslavijo. Sodelovanje med obema državama je največjega pomena za mednaroden položaj ter bo marsikaj pripomoglo k rešitvi tega vprašanja. To potovanje nemškega zunanjega ministra svetovno časopisje zelo komentira. Največ pišejo seveda nemški listi, ki polagajo v ta obisk ve-like nade.
Tudi Eden nas bo obiskal. Napoveduje se obisk angleškega zunanjega ministra v prestolicah Srednje Evrope in v Belgradu. Njegov obisk ima namen utrditi vpliv Anglije, ki je še vedno odločilnega pomena, kljub vsemu prizadevanju Nemčije in Italije.
Predsednik poljske republike na Romunskem. V ponedeljek je prispel v Bukarešto predsednik poljske republike Mošicki, kjer je bil sprejet z vsemi vladarskimi častmi. Mošicki je zaključil svoj obisk v sredo. Spremljal ga je poljski zunanji minister Beck. ta obisk je povzročil v sve-
tovnem časopisju obilo ugibanj, najbolj pa se zanimajo zanj Francozi. Dolžijo namreč Poljake, da bi ti radi izvabili Romunijo vstran od Male zveze s tem, da bi sklenili Poljska in Romunija posebno pogodbo o medsebojni pomoči v slučaju vojne. S tem bi bila stvarno onemogočena zavezniška pogodba med Čehoslovaško in sovjetsko Rusijo, ker potem ne bi nikoli dovolili Romunija in Poljska, da bi Rusija pošiljala preko njunega ozemlja Čeho-slovakom vojaško pomoč. Francozi pravijo, da se na romunske državnike sploh ni mogoče več zanašati, ker se enkrat obračajo na stran Male zveze, drugič zopet padajo v naročje Nemčije, potem pa se vračajo vsi skesani zopet nazaj k Fran ciji.
Pravice regenta Horthyja? Madjarski regent Horthy bi dobil rad razširjene vladarske pravice, kakor jih je imel poprej samo avstrijski cesar. Regent bi naj lahko razpustil parlament kadar bi hotel, lahko napovedal vojno, sklepal pogodbe, sploh imel bi rad vse vladarske pravice, tako da bi bil parlament samo še nekak njegov posvetovalni organ, čigar sklepi bi bili veljavni šele po njegovem podpisu.
Nemški vojni minister general Blom-berg se mudi že nad teden dni v Italiji. Sprejet je bil na najvišjih mestih ter si je v spremstvu Mussolinija in visokih vojaških osebnosti ogledal vsa važnejša italijanska vojaška središča. Njegov obisk potrjujejo vesti, da se vendar sklepa med Nemčijo in Italijo vojaška zveza, dasi vojaške oblasti obeh držav to ■ demantirajo.
Francoski social-komunisti za diktaturo. Blumovi vladi se že dolgo majejo tla pod nogami. Tega se zavedajo tudi socialisti in komunisti, prav tako pa se zavedajo, da bodo v slučaju odstopa Blurna izgubili vse šanse, da bi se še kedaj polastili oblasti v državi. Zaradi tega se na vse kriplje pripravljajo, da bi se nasilno polastili oblasti v slučaju Blumovega padca. To je izjavil javno tajnik Zveze marksističnih strokovnih organizacij prosluli Jouhaux. Njegove frzjave se je marksistično časopisje ustrašilo ter ga je pokaralo, češ, da je preveč povedal in da je prezgodaj odkril veliko tajnost.
Med Anglijo na eni, Italijo ter Nemčijo pa na drugi strani se še vedno vodijo pogajanja glede izvajanja pomorske kontrole nad špansko obalo. Nemci zahtevajo pravico, da lahko v slučaju kakega napada na njihove ladje sami iščejo zadoščenja, Angleži pa so se postavili na sta-
lišče, da ne sme posamezna država začeti z izvajanjem represalij, temveč se mora vsak incident poprej skupno preiskti.
£Fod kladivo!
Nepotrebno ogorčenje. »Delavska Pravica« se jezi, ker je prinesla »Delavska fronta« prestavljen članek P. J. Serarrensa, tajnika krščanske strokovne internacionale, ni pa obenem navedla, da je članek izšel v reviji internacionale. Po našem mnenju to ni nič tako hudega kot se to zdi »Delavski pravici«. Tako kot mi, delajo tudi drugi. Krščansko socialistična »Socialna revija«, ki izhaja v Šibeniku, je tudi' prinesla isti Serarrensov članek, ne da bi navedla, da je prestavljen iz mednarodne revije. In urednik S. R. je odvetnik, ki mnogo bolje pozna predpise v tem oziru kot mi, ki smo brez doktorske diplome. Pa se »D. p.« ni nič oglasila in ni prijela šibeniškega kršč. socialista za ušesa kot bi rada »D. F.«. Pa se mogoče ne ravna »Del. pravica« po latinskem pregovoru: Quod licet lovi, non licet bovi« ?
MoČ internacionale. »Delavska pravica« poroča, da so »Združeni« poslali kršč. strokovni internacionali Valantovo in Perni-škovo brošuro, da bi oblatili JSZ. Po istem poročilu sta obe brošuri že v prestavi, »da bo Serarrens lahko točno spoznal te za-plotkarje«. Res ne vemo, čemu to razburjenje in pripovedovanje, da »Združeni« ne bodo imeli uspeha pri internacionali. JSZ je članica internacionale. ZZD tudi pravi,
da je krščanska strokovna organizacija. Očividno je nastal razkol v krščanskem delavstvu. Ali ne bi bilo pričakovati, da bi se JSZ kot članica obrnila na internacionalo in jo zaprosila za poravnavo nastalega spora, da bi se dosegla enotnost strokovno organiziranega delavstva. In če so »Združeni« izdali neke brošure, v katerih očitajo JSZ grehe, potem bi morala biti zopet JSZ tista, ki bi poslala brošure na vpogled internacionali, da ona razsodi, če je vse tisto, kar je JSZ pisala, načelno res v redu ali ni. JSZ pa je šla preko brošur mirno svojo pot, sedaj pa očita njen list neko zaplotništvo zelenim, ki so se pokazali v tej zadevi gotovo bolj lojalne kot JSZ.
Strokovnost in stvarnost. »Del. pravica« je prinesla »kljub pomanjkanju prostora« seznam predavateljev na tečaju ZZD. Ironično pravi, da seznam govornikov dokazuje, da so morala biti predavanja strogo strokovna in stvarna. Slaba ironija! Današnji vodje in tajništvo JSZ naj raje pove, kdo jih je uvajal v delo strokovne organizacije, če nista bila to ravno Komlanec Anton in Cvikelj Avgust, oba govornika s tečaja ZZD. Kdo je vodil povojne boje naših papirničarjev, če ne tov. Kukoviča, ki je bil nekaj let tudi župan občine Devica Marija v Polju, izvoljen na listi »Delavske zveze«. Dalje kako to, da so včasih pošiljali kršč. socialisti na svoje prireditve govorit Langusa Jožeta, Valanta Milana in Baša Jožeta, če nič ne znajo in niso stvarni? Ali pa mogoče misli »Del. pravica«, da imajo strokovnost in stvarnost kršč. socialisti v zakupu in da vsakogar mine stvarnost, kdor je odšel iz JSZ? Ne bodite šolobarde, da se vam ne bo svet smejal!
Domače vesti.
Delavni g. župnik umrl. Na Cušperku je umrl g. Janez Jereb, svetnik in župnik v začasnem pokoju. Pokojni se je rodil leta 1873 v Ljubljani. Kot duhovnik je sezidal novo cerkev v Št. Vidu nad Cerknico in v Škocjanu pri Turjaku. Kot upokojenec se je naselil na Cušperku.
Misijonski teden v Grobljah. V nedeljo 13. junija otvoritev: ob 6 govor in sv. maša (kanonik dr. Tomaž Klinar), po maši otvoritev misijonske razstave pred Društvenim domom, ob 9 proslava 200 letnice kanonizacije sv. Vincencija Pavelske-ga (govori dr. A. Zdešar C. M.), ob pol 11 prvo predvajanje misijonskega filma, ob 15 misijonska molitvena ura, ob 16 skioptično predavanje »Slovenski misijonarji«, ob 19 misijonski film. — Ob delavnikih od 14. do 19. junija: misijonska razstava, misijonski film, skioptična predavanja. V soboto 19. junija ob 20.30 igra na prostem: »Naša apostola«. — V nedeljo 20. junija: misijonski kongres za vso Slovenijo: ob 9 sprejem gg. škofov, ob 10 sv. maša na prostem (mašuje nadškof dr. A. B. Jeglič, govori belgrajski nadškof dr. J. Ujčič), ob 11 slavnostno misijonsko zborovanje: Govorijo: minister dr. Miha Krek: Pomen misijonstva za človeštvo in državo; prof. J. Richter: Družba za širjenje vere in njena ustanoviteljica; prošt K. Čerin: Veliki škof Baraga nas kliče na misijonsko delo. Nato pismeni pozdravi naših misijonarjev in resolucije. Ob 14 bodo pete litanije z misijonsko posvetitvijo, nato kot zaključek igra na prostem »Naša apostola«.
Na Uršlji gori smrtno ponesrečil. Na zelo strmem severnem pobočju Uršlje gore se je zadnjo nedeljo sprožila skala izpod nog 22 letnemu Jožefu Pirtovšek, sinu pekovskega mojstra iz Dravograda, in ga je potegnila v globočino 400 m. Pirtovšek je obležal mrtev v prepadu, iz katerega je odnesla rešilna ekspedicija njegovo truplo v Kotlje ter v Guštajn, odkoder so ga prepeljali v nedeljo zvečer v Dravograd.
Dvojno prelitje krvi. V Zgornji Bistrici pri Slov. Bistrici se je podivjano vedel 29 letni dninar Ivan Fišinger. Ko mu je prišel nasproti kmečki sin Ivan Juhart, ga je surovina brez vsakega povoda zabodel naravnost v srce. Po uboju je sam sebi prizadjal več ran na vratu, si je preparal z nožem trebuh in so ga spravili v mariborsko bolnišnico.
Pogrebni avto ponesrečil. Pogrebni avtomobil iz Osijeka je peljal v Kamnik truplo Ivana Česen, ki je smrtno ponesrečil pri nabiranju cvetlic v močvirju. Na strmem hribu pri Slov. Bistrici je začel avto polzeti navzdol. Vozač je v strahu pred nesrečo zasukal volan proti travniku ob cesti. Pri zaokrenu je avto podrl brzojavni drog in se je zaril v travnik. Vozaču in spremljevalcu se ni pripetilo nič hudega, avto se je pa toliko pokvaril, da je moral oskrbeti prevoz mrliča drug mimo vozeči tovorni avtomobil.
Naknadna smrtna žrtev avtomobilske nesreče. Zadnjič smo poročali, da je nadela avto mariborskih izletnikov v Veleniku pri Slov. Bistrici nesreča. S hudimi poškodbami so prepeljali v mariborsko bolnišnico 29 letno zasebnico Greto Rie-gler iz Studencev pri Mariboru, ki je te dni umrla.
Smola dveh hrvaških tihotapcev. Med ljutomerskim glavnim kolodvorom in postajališčem je zaplenil orožnik Roku Lončar iz Maruševca na Hrvaškem in Mišku Kolar iz Varaždina 9 kg saharina, 50 vžigalnikov in osem paketov igralnih kart.
Jezdec in konj pod avto. V Oseku v Slov. goricah se je ustrašil konj, katerega je jezdil posestnik Lovrenc Vogrin iz Brengove, tovornega avtomobila Franca Semeniča, prevoznika živine iz Gornje Radgone. Avto je podrl konja z jezdecem vred. Konj je bil pri priči mrtev, hudo ranjenega Vogrina so oddali v mariborsko bolniš-nico.
Posestnica okradena. V Zg. Voličini pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je sunil neznan dolgo-prstnež posestnici Mariji Mlaker 1600 Din.
Ukradena kobila. V Zg. Porčiču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je bila ukradena posestniku Valentinu Brezniku 3000 Din vredna kobila. Tatvino so najbrž zagrešili cigani.
Ustreljen na državni meji. V vinogradih v Križevcih pri Dolini v Prekmurju je zadela v noči
obmejna straža na moža, ki je poskušal prekoračiti državno mejo po nedovoljeni poti. Pri pogledu na graničarje je neznanec pričel bežati in ga je smrtno zadel strel. Gre za 47 letnega Franca Racz iz Sarhide na Madjarskem, pri katerem so našli 120 pengo.
Odkrit zločin. Ne daleč od Sp. Bistrice pri Lendavi v Prekmurju so potegnili iz Mure truplo 30 do 35 let starega utopljenca. Ker je kazalo truplo znake zločina, so ga raztelesili in ugotovili, da je dobil neznanec s topim predmetom več udarcev po glavi in mu je bila prebita lobanja. Šele po umoru je vrgel zločinec truplo v Muro.
V prepiru z bratom hudo ranil mater. Brata,
33 letni Ivan Vanček in 30 letni Alojz lz Žabjeka
pri Poljčanah, sta se sprla, ker sta bila pijana in je očital mlajši starejšemu lenobo ter pijančevanje. Končno sta se brata spoprijela, mlajši je potegnil nož in v tem hipu je pristopila 701et-na mati, da bi sina umirila. Alojz je zadel mater z nožem v prsa, ji prizadjal hudo rano in ji je prerezal sapnik.
Vlom v trgovino. V Poljčanah je bilo vlomljeno v manufakturno trgovino Marije Vodenik. Še neodkriti storilci so pokradli raznega blaga za tri jurje.
Strela ubila cerkovnika. V št. Janžu pri Štorah je zvonil 8. junija popoldne proti nevihti
34 letni cerkovnik Ivan Žohar. Strela je udarila v stolp in je na mestu ubila Žoharja, ki zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
Avto smrtno povozil staro ženico. V Celju na Glavnem trgu je 9. junija zjutraj težak tovorni avto g. Podgornika iz Celja podrl 79 letno zasebnico Jero Vengust iz Celja, ženska je prišla pri padcu pod zadnje kolo, ki ji je zlomilo obe nogi in je med prevozom v bolnišnico izdihnila.
Smrtonosno trčenje. Inžener Avgust Schmi-dinger se je peljal v avtomobilu iz Laškega proti Celju. V Tremerju mu je privozil nasproti na kolesu Rudolf Vrečko, miner iz Pečovnika. V zadnjem hipu je hotel preko ceste, a ga je zadel blatnik od avtomobila v čelo in mu je preklal lobanjo. Vrečko je izdahnil med prevozom v celjsko bolnišnico.
Obsojen ubijalec. Pri šporerjevi krčmi v Št. Jurju ob južni železnici sta se v začetku maja spoprijela 37 letni delavec Franjo Matoševič iz okolice Travnika v Bosni in njegov sorojak Ivan Debeljak. Matoševič je udaril Debeljaka tako hudo s kolom po glavi, da mu je prebil lobanjo in je udarjeni podlegel poškodbi. Ubijalec je bil v Celju 4. junija obsojen na tri leta robije.
Smrtna žrtev bencinskih plinov. Zadnjič smo poročali, kako je eksplozija bencinskih plinov hudo opekla v Ljubljani na stanovanju v palači banovinske hranilnice učiteljico Albino Travno-vo. Opečeno so oddali v bolnišnico, kjer je po par dneh izdihnila v neznosnih bolečinah.
Dve žrtvi ljubosumnosti. Janez Klemenčič, 28 let stari posestnikov sin iz Uršnega sela pri Novem mestu, je iz ljubosumnosti prerezal vrat svoji izvoljenki Mariji Klobučar, 21 letni posestnikovi hčeri iz Uršnega sela. Po iz ljubosumnosti zagrešenem zločinu je zdivjal v gozd, kjer se je pognal v globok tolmun in utonil.
Izvoljenko obstrelil. 28 letni delavec Ladislav česen, stanujoč v Velesovem pri Kranju, in njegova izvoljenka Rafaela Kobal iz Branice pri štanijelu, sta se sestala v Ljubljani, česen je nagovarjal Kobalovo, naj ga hitro poroči. Rafaela pa je zahtevala od Česna, da si mora oskrbeti pred poroko kako službo. Ta zahteva je ženina toliko raztogotila, da je potegnil samokres in je pognal nevesti kroglo v trebuh, česna so takoj aretirali, ponoči pa se je v zaporu obesil.
Huda nesreča vsled splašenih konj. V Ljubljani na Karlovški cesti, na križišču ceste Za Gradom, se je pripetila 8. junija huda nesreča radi splašenega konja. Izza Grada se je pripeljala 35 letna posestnica Rozalija Požarškova z Ižanske ceste 336 na Hauptmanci ter otroka: desetletni Ivan in sedemletna Rozalija. Konj se je splašil v bližini Posavčeve hiše, voz se je prevrnil in trojica na vozu sedečih je dobila hude poškodbe na znotraj in na glavi.
šestletnega delavčevega sinčka ubil električni tok. šestletni sinko Pavlek Stafič iz Zapuž pri
Ljubljani je stopil na od droga odtrgano žico z visoko napetostjo in je obležal mrtev.
Smrt posledica neprevidnega ravnanja z orožjem. Janez Hartman, 351etni šolski upravitelj na Zaplani pri Vrhniki, je razkazoval znancu samokres. Orožje se je sprožilo, krogla je zadela Hartmana v trebuh in je podlegel poškodbi v ljubljanski bolnišnici.
Nesreča dveh delavcev. Na Javorniku je podiralo stavbeno podjetje Kren v tovarni peč. Zidovje je zasulo delavca Franca Kovača iz Slatne vasi ter delavca Antona Pristova iz Sp. Gorij. Prvemu je zlomilo nogo in ima poškodbe na glavi, drugi je bil hudo poškodovan na glavi in rokah. Oba ponesrečenca so prepeljali z rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico.
Sava zahtevala smrtno žrtev pri Krškem. Pri Krškem sta se peljala v čolnu preko narasle Save dva fantiča. Eden je veslal spredaj, Marijan Kaplan je zadaj držal krmilo. Močan val, ki se je zaletel ob krmilo, je vrgel v Savo Kaplana, ki je utonil.
Smrtna nesreča voznika. Zgodaj zjutraj v gosti megli je zadel tržaški brzovlak na prelazu pri Brezovici na dvovprežni voz, na katerem je brezskrbno zajutrkoval kruh 20 letni hlapec Jožef Ogrinc, ki je služil pri trgovcu Grebencu v Podpeči. Lokomotiva je zadela z 80 km brzino ob voz. Hlapca je pognalo z voza in je obležal mrtev s konjema vred.
Manija samomorov. V zadnjem času se je ža-libog razpasla po Slovenskem manija samomorov. Od zadnjič je sprejela kronika prostovoljne smrti naslednje žrtve obupa: Pred dvema mesecema je zginil z Vranjega vrha pri Velki ob severni meji delavec Matija Pirc, kojega truplo so sedaj potegnili iz Mure. — V Ljubljani v Koseskega ulici 34 so našli obešenega radi zadolženosti hišnega gospodarja Ivana Slavec. — V Celju se je ustrelil radi hude bolezni Koloman Weintraub, zlatar. — Na Golovcu pri Ljubljani so našli obešenega 48 letnega Benedikta Kraker, rodom iz Poljan pri Novem mestu, ki je imel v Ljubljani na Jegličevi cesti gostilno. V smrt ga je nagnal dolg, katerega ni mogel plačati. — V Rimskih Toplicah se je pred hotelom »Pošta« vrgel zadnjo soboto pod tovorni avto prevoznika Baldasina iz Celja Josip Spaur, gradbenik iz Zemuna, kateri se je mudil v toplicah na oddihu. Nesrečnež je izvršil samomor radi denarnih težkoč. — V Cretu pri Celju je vlak smrtno povozil 40 letno neznanko, ki se je vrgla na tir v noči. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Teharje.
K umoru akademika Rudolfa Dolinarja
Mariborska policija je prijela v zvezi z umorom akademika Dolinarja te-le: upravnika »Jutra« in »Večernika« v Mariboru Slavka Reja, ki je organiziral ves napad; dalje Srečka Krajnc, trgovca iz Pesnice, ki je dal tovorni avto na razpolago ter se je napada tudi sam udeležil; njegovega šoferja Alojza Pezdiček iz Pesnice, dr. Milana Gorišek, sina odvetnika iz Sv. Lenarta v Slov. goricah, ki je dal na razpolago osebni avto ter ga je sam šofiral; Siliča Ivana, upokojenega stražnika in sluga uprave »Jutra« in »Večernika«; Kodrič Franca, zasebnega uradnika brez posla iz Maribora, Bajgot Ivana, trgovca iz Sv. Lenarta v Slov. goricah, Bunc Jožefa, uslužbenca Nabavljalne zadruge v Mariboru. — Klug Hans, svak Srečka Krajnca, je pobegnil najbrže v Avstrijo.
Omenjene je prepeljala oblast 10. junija popoldne v Ljubljano, kjer se vrši nadaljnja preiskava.
Vestnik ZZD.
Stavbinski delavci Ljubljana. Spor na stavbi univerzitetne knjižnice. Do spora je prišlo med približno 150 delavci, ki delajo na poslopju vse-učiliške knjižnice, in med podjetjem Curk iz Ljubljane, pri katerem so zaposleni. Prejšnji teden so omenjeni delavci izmed sebe izvolili zaupnika, pa tega niso takoj sporočili podjetju. Obenem so delavci izglasovali angleško soboto na podlagi zadnje kolektivne pogodbe stavbincev. Podjetje, katero so o tem obvestili, je odgovorilo, da radi tega, ker ni bilo na to pripravljeno, delavcev ne more izplačati prej kakor navadno, namreč ob petih v soboto popoldne. Ta sklep je bil objavljen s posebnim naznanilom na stavbi. O tem sklepu je brez vprašanja šel obvestit Delavsko zbornico neki delavec. Že pol ure po objavi sklepa je bil podjetnik telefonično klican v Delavsko zbornico, kjer je izjavil isto kakor na naznanilu, namreč, da ne more prej izplačati delavcev. Omenjeni delavec je bil takoj odpuščen, ker je brez dovoljenja zapustil delo, obenem pa je bil odpuščen tudi delavec, ki je hotel v soboto na stavbi napraviti zmedo s tem, da je hotel, da bi delavci delali skozi do ene, ne pa, da bi prenehali od 12 do
1	in ob eni delo nadaljevali. S tem se je začel spor. V ponedeljek so sicer delavci prišli na delo, toda z delom niso začeli in so zahtevali, da podjetje sprejme nazaj odpuščena delavca. Tudi po posredovanju delavskih organizacij podjetnik Curk na to ni pristal, ampak je izjavil, da mora ščititi svojo lastno avtoriteto. V spor so posegli tudi zastopniki ZZD, ki so delavstvu pojasnili njegovo nepravilno postopanje po najnovejši uredbi o poravnavanju, nakar so ob 10 začeli z delom. — Opozarjamo naše delavstvo, da ob podob-
nih prilikah posluša le naše funkcionarje organizacije, ker le in samo organizirano in disciplinirano delavstvo lahko po svoji organizaciji pribori delavstvu zboljšanje položaja.
Usnjarji
Konjice. Podjetje Laurich ne drži besede. Po končani stavki v Konjicah je bil v Ljubljani 20. maja sklenjen sporazum, podpisan od obeh strani v navzočnosti državnih oblasti. Po tem sporazumu podjetje ne bi smelo proti delavcem, udeleženim pri stavki, izvajati nobenih posledic, najmanj pa bi jih smelo radi tega odpustiti. In vendar je podjetje prelomilo sporazum ter poslalo 38 delavcem odpovedna pisma, v katerih pravi, da so odpuščeni vsled udeležbe pri stavki in da naj pridejo po delavske knjižice. Kljub temu, da je brez posla še kakih 50 bivših Lauricho-vih delavcev, je podjetje sprejelo na delo dva nova delavca. To je druga prekršite v sporazuma, v katerem je bilo sklenjeno tudi to, da podjetje ne bo prej sprejemalo novih delavcev, dokler ne bodo zaposleni vsi delavci, ki so preje delali pri Laurichu. Izgleda, da je podjetje podpiralo ta dogovor samo radi tega, da je lahko dalje obratovalo. Položaj postaja vedno bolj zapleten, delavstvo pa tudi ne bo pustilo svojih tovarišev na cedilu. Na opozorilo ZZD je Delavska zbornica opomnila tovarnarja Lauricha in opozorila na slučaj bansko upravo. V tem že itak težkem položaju so začeli delati zmedo še nepovabljeni gostje, ki jih prej nikoli ni bilo na spregled, namreč NSZ. A nakana, tukaj ustanoviti podružnico, je radi zavednosti našega delavstva spodletela in si bodo že morali kaj boljšega poiskati kje drugje.
Kovinarji
Jesenice. Strokovna organizacija ZZD je imela v nedeljo 6. junija v veliki dvorani Krekovega prosvetnega doma članski sestanek, katerega se je udeležilo okrog 160 članov. Ako bi ne bilo delavstvo ta dan tako zaposleno, bi bil obisk seveda veliko večji, tako da bi presegel število 400. Tovariš predsednik Leskovec je otvoril sestanek, yse navzoče pozdravil z »Bog živi« ter prešel takoj na dnevni red. Prav na kratko je obrazložil glavne točke stavbin-ske kolektivne pogodbe, nakar je podal besedo tov. A. Lipovcu, ki je orisal v jedrnatih besedah rajzvoj organizacije od početka do danes. Ko je tov. Lipovec končal, je tov. predsednik podal besedo tov. Smersuju iz Ljubljane, ki nam je dal izčrpno poročilo o novi socialni zakonodaji, o starostnem zavarovanju, o minimalnih mezdah in kar smo najbolj želeli, obrazložitev uredbe o sanaciji bratovskih sklad-nic. Govornika so za njegova izvajanja navzoči nagradili z burnim aplavzom. Nato je tov. Gasser Albin k tretji točki dnevnega reda naslovil na zborovalce apel, kako se moramo boriti ramo ob rami, če hočemo doseči uspehe.
Jesenice. Strokovna organizacija delavcev ZZD vabi vse zavedne člane, da izvršijo svojo dolžnost in poravnajo članarino. Uradne ure so vsak dan od 8 do 12 in od 14 do 18 v pisarni v Krekovem domu.
Jesenice. Pristopite v ZZD! Prijatelji, stopite v našo organizacijo ZZD. Ne odlašajte, ne čakajte, da boste pristopili šele takrat, ko bo naša organizacija že najmočnejša na Jesenicah. Odločite se hitro, da s tem podprete našo edino pravo katoliško strokovno (organizacijo, da nam pomagate braniti interese katoliškega delavstva, da tako vzamemo našim nasprotnikom orožje iz rok. Ne pustite, da vas motijo nekateri s tem, češ da mi nismo strokovna organizacija. Kdor si upa to trditi, naj to dokaže. Naša organizacija je prava strokovna organizacija po načelih sv. Cerkve, ni pa politična organizacija, kakor trdijo nekateri bivši funkcionarji JSZ. Zato pozivamo še enkrat vse zavedne člane in prijatelje, da se organizirajte v Strokovni organizaciji ZZD na Jesenicah. Ne odlašajte!
Lesni delavci
Mislinje. Pred 50 leti je pri nas še cvetela montanistika. Naši predniki so bili rudarji in tudi še živeča starejša generacija is je do predzadnjega desetletja pridobivala pravice bratovske skladnice, katera je pa leta 1926 vsled odjave rudnika prenehala obstojati. Sedaj se ukvarjamo z izsekavanjem pohorskih gozdov in z rezanjem lesa na mislinjskih žagah. Pri tem pa premišljujemo, kako bi v bratovsko skladnico vplačan kapital rešili v prid prizadetih starejših delavcev. Že pred desetimi leti smo postavili odbor z nalogo, da reši to pereče vprašanje, pa ker ta odbor ni stvari pripeljal do zadovoljive rešitve, zato smo se odločili za drugo obliko. Ustanovili smo strokovno organizacijo v ZZD. V soboto 5. junija smo izvedli ustanovni občni zbor, katerega se je udeležil zastopnik centrale tov. Šešelj. Pri nas je predaval o strokovni organizaciji
in nam dal smernic za naše organizacijsko delo. Ob tej priliki je tudi proučil naš zapleteni slučaj, in sicer radi tega, da bo centrala vedela po svojih možnostih nas podpirati pri reševanju pridobitve pokojnin starejšim delavcem. Izvolili smo odbor, kateremu smo naložili težko nalogo reševanja podpore za naše stare dni. Zavedamo se, da odbor sam ne bo mogel ničesar napraviti, če bodo posamezniki iskali le osebne koristi, pa čeprav na škodo skupnosti, zato bomo morali tisti, ki to nalogo razumemo, z vso vnemo in z vztrajnostjo na delo, da bomo nepoučene prepričali, da je enoten načrt in složno sodelovanje edina naša rešitev. — Mislinj-čan.
Rimske Toplice. V nedeljo 6. junija smo imeli pri nas redni članski sestanek, ki se je vršil v šmarjeti pri Pušniku. Na sestanku je poročal tov. Prežel j Fr., predsednik centrale, o uredbi o minimalnih
plačah. Po izčrpnem predavan jv se je razvila živahna debata o vseh perečih vprašanjih in o intervencijah, ki jih bo morala organizacija, odnosno obratni zaupniki izvesti pri obratovodstvu tovarne. Sestanek je zaključil predsednik tov. Knez z željo, da bi še bolj korajžno šli vsi na delo za razširitev in utrditev organizacije v našem okraju.
Soteska. Dne 8. junija je bila pri tukajšnjem lesnem podjetju g. Jordana vložena kolektivna pogodba. Prepričani smo, da bo g. Jordan sprejel in osvojil naše predloge, ker so vsestransko dobro utemeljeni in upravičeni. O poteku pogajanj bomo poročali.
Splošne skupine
Ljubljana. Podružnica ZZD v Ljubljani bo imela 21. junija svoj redni občni zbor. Dnevni red bomo objavili v naslednji številki. Vse člane vabimo, da se občnega zbora udeleže v čim večjem številu. Odbor.
Kakšna le nova kolektivna pogodba stavbinskega
delavstva?
Po petmesečnih pogajanjih je bila dne 26. maja podpisana kolektivna pogodba stavbinskega delavstva, s katero se v smislu § 5 zakona o zaščiti delavcev ter § 209 obrtnega zakona urejajo delovne razmere stavbinskega delavstva v dravski banovini.
Po kolektivni pogodbi traja delovni čas deset ur dnevno, odnosno največ 60 ur tedensko. Angleška sobota se izvaja povsod, kjer to zahteva dve tretjini zaposlenega delavstva. V tem primeru pa je tedenski delovni čas 56 ur.
Za prekočasno delo v nočnem času se plačuje 100% pribitek na normalno plačo, dočim se za prekočasno dnevno delo plačuje zakoniti pribitek 50%. Ob nedeljah in praznikih delo počiva, v slučaju nuje pa se plača za nedeljsko delo 50% pribitek na normalno plačo.
Mezde, zaslužki in odtegljaji. Mezde se plačujejo na uro, po akordu ali pavšalu. Izplačujejo pa se v gotovini tedensko ali 14 dnevno. Zoper netočno izplačilo se mora delojemalec pritožiti takoj ob izplačilu, zoper obračun pa tekom dveh delovnih dni.
Pod čl. 4. kolektivne pogodbe so določeni mezdni razredi z ozirom na katere se določa višina mezd. Na pogajanjih se je večkrat poudarjala želja, da se v prvi mezdni razred uvrste tudi provincialna mesta, vendar argumenti, ki govore proti taki uvrstitvi, so zmagali. V prvi plačilni razred se uvrsti samo Ljubljana, dočim pridejo v drugi plačilni razred poleg Maribora še Celje, Bled, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Tržič. V tretji plačilni razred okraji z razvito industrijo. Četrti in peti plačilni razred ostali okraji.
V	prvem plačilnem razredu se gibljejo plače za zidarje in tesarje po treh letih od izučitve med 5.50 do 5.75 Din na uro, delavci 3.25 do 3.75 Din na uro. V drugem plačilnem razredu pa za delavce po treh letih od izučitve 5.25 do 5.75 Din na uro, delavci 3 do 3.50 Din na uro. V ostalih kategorijah padajo plače > za zidarje približno po 50 par navzdol, dočim za delavce po 25 par navzdol.
Plače, določene po plačilni lestvici, so minimalne in se podjetja obvezujejo, da bo imela v prvem plačilnem razredu najmanj polovico zidarjev z nad triletno prakso 5.75 Din na uro, najmanj tretjina zidarjev in tesarjev s pod triletno prakso 5 Din na uro in nadaljnja tretjina z mezdo 5.25 Din na uro. — V drugem plačilnem razredu pa se mora plačati približno tretjini zidarjev in tesarjev z nad triletno dobo višjo mezdo 5.50 Din ter drugi tretjini 5.75 Din, odnosno s pod triletno dobo 4.75 ter 5 Din na uro. V drugem plačilnem razredu se mora plačati delavcem za prvih 14 dni mezdo najmanj 3 Din, katera se nato avtomatično zviša na 3.25. Približno tretjina delavstva mora imeti plačo 3.50 Din na uro, v Mariboru z gradbenim okolišem pa mora imeti tri četrtine delavstva plačo 3.50 Din na uro.
Za ostale kategorije, kvalificirane delavce, železokrivce, odrarje, minerje, ri-carje in kamnoseke se bodo uredile mezde s posebnim sporazumom, ki bo tvoril sestavni del nove kolektivne pogodbe. Dotlej pa morajo imeti mezde, ki so višje od najvišje mezde delavcev v dotičnem mezdnem razredu, v katerega spadajo krajevno.
Akordi. Podjetja, ki izvršujejo gotova dela v akordu, morajo vršiti ta dela v lastni režiji. Akordne postavke se določijo skupno s podjetjem in akordno partijo. Delavcu, ki dela v akordu, se garantira najmanj temeljna mezda, ki se mu izplačuje redno na izplačilne dneve.
Delavski zaupniki se volijo v smislu čl. 1 navodil za volitve delavskih in na-meščenskih zaupnikov. Podjetjel zaupnikov brez tehtnih razlogov ne bo preme-
ščalo, ako se ne pregreše proti določilom zakona, ali pa, da pade število delavcev profesije, kateri zaupnik pripada, nad polovico.
Sprejemanje in odpuščanje delavcev sme
izvršiti samo podjetnik. Delavec se ne sme zaposliti preko osem dni brez delavske knjižice. Odpovedni rok je obojestransko 14 dnevni. Pri gradbenih delih se zaposluje prvenstveno delavce, ki so iz do-tičnega kraja in okolice.
Učenci morejo postati le oni, ki so dopolnili 14. leto starosti. Zaposliti se smejo le pri delu, ki služi njih strokovni izobrazbi.
Postopek pri pomanjkanju dela. Ce je
podjetje v zimskem času ali iz kakega drugega vzroka primorano skrajšati delo, je dolžno o tem obvestiti zaposlene delojemalce en dan preje. Upoštevati pa se morajo pri odpustu delavcev njih socialne prilike.
Bolezen in ostali zadržki pri delu. Ako
je delavec zadržan radi lastne bolezni ali nezgode od dela, mu pritiče mezda največ za en dan izven določb § 219 o. z. Glede ostalih zadržkov tolmači kolektivna pogodba, ki določa kot zadržek, pismeni poziv pred sodišče v zadevah, ki niso po lastni krivdi delavca pokrenjene, in ako se pozivu ne more odzvati v prostem času, nenadno hudo obolenje najbližjih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, lastna poroka, ako se dokazano ne more izvršiti na nedeljo ali na praznik — za en dan; porod v lastni družini, smrt v družini, ako je živel umrli z delavcem v skupnem gospodinjstvu — za največ dva dni; lastna selitev za en dan, če je bil nepretrgoma zaposlen pri dotičnem podjetju že šest mesecev, ambulato-rično zdravljenje.
V	smislu § 220 o. z. pripada delavstvu urna mezda za čakanje na delo, povzročeno po različnih ovirah, ki jih delavec sam ni zakrivil, kakor n. pr. popravilo strojev, čakanje na materijal itd.
Nova kolektivna pogodba določa še o zdravstvenih in higijenskih predpisih na stavbah, o delavskih kuhinjah, katere stroški obratovanja gredo v breme delojemalcev, podjetnik pa se obveže za brezplačno kurivo; določeno je tudi glede strokovnih organizacij in kazni.
Vsi spori, ki so nastali vsled kolektivne pogodbe se poverijo v posebnem razso-diščnem odboru, ki ima svoj sedež v Ljubljani in je kompetenten razsojati vse spore, nastale v gradbeni stroki, ki so nastali na ozemlju dravske banovine.
Kolektivna pogodba stavbenega delavstva je stopila v veljavo 4. junija ter je veljavna do 31. decembra 1937. Pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe skliče kr. banska uprava — inšpekcija dela. #
' Ravnokar podpisana kolektivna pogodba, pri kateri so sodelovale strokovne organizacije »Zveza združenih delavcev«, JSZ, NSZ, SGR, določa delovne razmere za vso Slovenijo. Želeti je pri tem, da se bo pogodba povsod izvajala, kar bo marsikomu pomenilo korak naprej k zboljšanju njegovih socialnih razmer.
Iftvapnah
3*0)1 n
llllliilliiiim
illllHIlNlllll i:illiHlll' I
Šoštanj. Posnemanja vredno. Tovarna usnja Frane Woschnagg in sinovi d. d. v Šoštanju je 6. junija priredila skupen izlet za svoje uslužbence in njih družine v Ljubljano. Izletnike je spremljalo tovarniško godbeno društvo »Zarja« in pa pevsko društvo »Šoštanj«. Izletniki, katerih je bilo skupno 614, so se vozili s posebnim, prav krasno ovenčanim vlakom v Ljubljano in nazaj. V Ljubljani je bil ob igranju godbe ter prepevanju pevskega društva izstop in potem prost razhod, da so uslužbenci tudi lahko zado-
stili svoji verski dolžnosti in prisostvovali sv. maši. Ob 10 je bilo zbirališče pred velesejmom in vstop na velesejem, kjer je godba »Zarja« priredila poldrugouren koncert. Po ogledu razstave je bil obed, popoldne ob štirih pa smo se zbrali na ljubljanskem Gradu, kjer je bil koncert godbe in pevskega zbora in smo bili vsi izletniki tudi pogoščeni. Ob šestih je bil odhod z godbo na čelu na kolodvor. Poudariti moramo dejstvo, da so bili lastniki in vodje podjetja vedno med nami delavci, že posebni vlak in vse ostalo, kar so nam nudili, posebno še navzočnost podjetnikov med nami, je vzbudila med izletniki nadvse razveseljivo razpoloženje in smo se zvečer veseli in zadovoljni vrnili v Šoštanj. Celokupni postopek je pač najbolj zmožen, da privede delodajalca in delojemalca k spoznanju, da sta oba vezana drug na drugega in spoznata one medsebojne tesne vezi, ki so edine v stanu, pripomoči ne samo k zboljšanju stanja delavstva, ampak tudi podjetja samega.
Smersu Rudolf:
Sanacija Bratovskih shladnic.
Dne 13. maja je izdala naša vlada uredbo o. osrednjem skladu bratovskih skladnic in o rezervnem skladu glavnih bratovskih skladnic. Ta uredba je za naše rudarsko delavstvo in name-ščenstvo velevažnega pomena. Naše bratovske skladnice, ki so se nahajale — lahko rečemo — že tik pred katastrofo, so rešene. Delavstvo in nameščenstvo — pa naj bo kateregakoli političnega nazora — mora biti današnji vladi za to uredbo, kakor tudi za že izdane uredbe o minimalnih plačah in kolektivnih pogodbah ter za uredbo o uvedbi zavarovanja za starost, onemoglost in smrt, iskreno hvaležno.
. Kriza
rudarskega pokojninskega zavarovanja
Rekli smo, da se je našemu rudarskemu pokojninskemu zavarovanju že bližala katastrofa. Najprej je vojna in povojna inflacija uničila skoraj vse rezerve rudarskega zavarovanja. V svrho revalorizacije starih rent je bila v Sloveniji uvedena posebna trošarina na premog, ki se producira v Sloveniji. Ta trošarina je prinesla toliko, da je bil oddelek pokojninske blagajne, ki je dajal pokojnine starim rentnikom, popolnoma uravnovešen. Zato pa je postajalo od leta do leta vedno bolj deficitno novo rudarsko zavarovanje, ki je bilo urejeno s 1. januarjem 1925 za vso državo enotno. To zavarovanje je bilo takoj spočetka postavljeno na popolnoma napačne temelje in je bila poznejša kriza neizbežna. In resnično se je zgodilo, da je postajala kriza v rudarskem pokojninskem zavarovanju vedno večja. Delale so se resolucije, sklicevale so se ankete,, da bi dale pobudo za rešitev te krize. Tem tež-kočam se je pridružila še obča gospodarska kriza, ko je začel padati konzum premoga in s tem tudi produkcija premoga in zaposlenost rudarjev, večalo pa se je število upokojencev in rent-nikov.
V takih razmerah so bratovske skladnice najprej izčrpale skoraj vsa lastna sredstva, zvišale so prispevke, znižale rente in so že načele svoje zadnje kapitalne rezerve.
Potreba po sanaciji
Zato je postajalo vprašanje sanacije naših bratovskih skladnic vedno bolj pereče. V letu 1935 smo dobili prvo uredbo o sanaciji bratovskih skladnic, s katero je bil osnovan osrednji fond za sanacijo glavnih bratovskih skladnic. Istočasno je bila ukinjena posebna trošarina na slovenski premog. V novi osrednji fond so prispevale vse bratovske skladnice v državi 10% svojih prispevkov. Poleg tega naj bi se stekala v ta fond trošarina na oni del po Donavi uvoženega premoga, ki se ne troši za državne urade ali v metalurške svrhe. Ta sanacija pa ni bila nobena sanacija, ker je že prej hudo ogrožena glavna bratovska skladnica v Ljubljani bila sedaj oškodovana za novih letnih dva in pol milijona Din. Katastrofa je torej bila že pred pragom.
Zato je prišlo do nove uredbe o osrednjem fondu za saniranje bratovskih skladnic, ki je izšla 12. junija 1936. Ta uredba odpravlja trošarino na rjavi premog, ki je naš glavni potrošni predmet. Trošarina na kameniti premog pa je znižana na 2 Din, oziroma 2.50 Din, samo koks ostane še nadalje obdavčen s 40 Din. Zato pa je obdavčen tudi doma produciran in po morju
uvožen kameniti premog. Oproščene pa so trošarine plinarne, državne prometne ustanove, železnice in ladje.
Obe sanaciji — brez uspeha
Naj navedem v tej zvezi mnenje tajnika delavske zbornice, ki je v brošuri »Tri sanacije pokojninskega zavarovanja rudarjev« napisal sledeče: Ako je bila prva sanacija (iz leta 1935) dokaz za popolno nerazumevanje in neuvaževa-nje važnih in kričečih socialnih potreb, je ta druga sanacija ponoven primer nerazumevanja teh potreb. Bogati rudniki bakra in svinca ostajajo še dalje prosti, četudi za dividende denar naravnost razsipavajo.
Takoj je bilo jasno, da obe sanaciji ne pomenita nobene prave sanacije in da tirata rudarsko pokojninsko zavarovanje neizprosno v prepad.
Tretja sanacija
Zato je sedanja vlada pred nekaj dnevi izdala tretjo sanacijsko odredbo, ki se pa bistveno loči od prvih dveh in prinaša resnično pomoč našim ogroženim bratovskim skladnicam.
Oglejmo si na kratko to novo uredbo.
Ustanovitev osrednjega sklada in rezervnih skladov
člen 1. pravi, da se s to uredbo ustanavljajo osrednji sklad bivših bratovskih skladnic ter rezervni skladi glavnih bratovskih skladnic. Namen sklada je brezpogojno zavarovanje pravic delavcev in nameščencev, ki jih pridobivajo na temelju tega zavarovanja pri bratovskih skladnicah. Osrednji sklad bratovskih skladnic je javnopravna ustanova z značajem pravne osebe in je pod nadzorstvom ministrstva za gozdove in rudnike. Rezervni skladi pa so lastnina in sestavni del premoženja posameznih glavnih bratov, skladnic.
V	sklad prispeva vsa država
Clen 2. govori o sredstvih sklada, in sicer pravi: V osrednji sklad bo treba plačati polovico odstotka od vrednosti prodanih ali pa v samem podjetju za predelavo uporabljenih rudarskih, oziroma topilniških proizvodov, ki jih plačajo vsa ona rudarska in topilniška podjetja, ki spadajo pod določbo rudarskega zakona. Teh doprinosov pa ne bodo plačevala podjetja, ki prodajajo ali pa v svoje svrhe uporabljajo marmor, cementni lapor, magnezit, gips, mlinske kamne in infu-zorno zemljo.
Dalje so sredstva osrednjega sklada rudarski socialni doprinosi, ki se plačujejo iz prometa antracita, premoga, koksa, in sicer različno z ozirom na kakovost. Vse to plačujejo podjetja v vsej državi.
Posebni prispevek za Slovenijo
Za Slovenijo pa veljajo še nekatera posebna določila. Slovenija plača namreč v osrednji sklad poleg omenjenih doprinosov še doprinos pol odstotka od vrednosti prodanih proizvodov, ki ga plačajo rudarska in topilniška podjetja v dravski banovini, kakor tudi ostala rudarska podjetja za premog, prodan na področju dravske banovine. Marsikdo utegne vprašati: zakaj pa plača Slovenija več, ali je to zopet novo krivično izžemanje Slovenije? Ali ni to zopet no/ znak centralizma, ki nam samo jemlje, pa nič ne daje?
Odgovor na ta vprašanje pa je tale: Ta doprinos služi za kritje dodatkov za pokojnino starim upokojencem, ki so bili upokojeni pred 1. januarjem 1925 na področju dravske banovine. Torej bo ta polodstotni doprinos prišel v dobro našim starim upokojencem. Kar bomo plačali več, bomo plačali za naše rudarje in njihove družine. Po drugih banovinah seveda ta potreba po posebnih sredstvih za staroupokojence ne obstoja in jim zato tega doprinosa ni treba plačati.
Dalje spada med sredstva tudi premoženje bivšega pokojninskega sklada s stanjem 1. junija 1935, ki se sedaj lahko uporabi v roku najmanj petih let za kritje dodatkov pokojnin starih upokojencev in obvez bivšjega pokojninskega pokrajinskega sklada, odvajajoč od vsakoletno uporabljenega zneska do 5% za izredne podpore starim upokojencem.
In končno spada med sredstva tega sklada še dopolnilni doprinos, ki ga bo odmeril glavni upravni odbor glavne bratovske skladnice v Ljubljani na premogokope v dravski banovini v sorazmerju vrednosti prodanega premoga, v kolikor bi sredstva iz polodstotnega doprinosa in premoženja bivšega pokrajinskega sklada ne zadostovala za kritje dodatkov pokojnin starih upokojencev v dravski banovini.
Druga določila
Nadalje so v uredbi določila o razdelitvi dohodkov v sklade, in sicer pravi člen 3., da dobi osrednji sklad bratovskih skladnic kot svoj del 50% od doprinosov, ki so se pobrali na temelju polodstotnega doprinosa v vsej državi, 50% teh doprinosov bodo pa zadržale glavne bratovske skladnice za svoj rezervni sklad.
člen 5. pravi, da bo z osrednjim skladom bratovskih skladni«; upravljal upravni odbor in so dalje nato navedena določila ,o sestavi in delokrogu tega upravnega odbora.
Pravica do podpore
Važna pa so še določila o pravicah do podpore, in sicer pravi člen 6., da imajo pravico na podporo iz osrednjega sklada bratovskih skladnic samo one bratovske skladnice, ki so izčrpale vse možnosti za ozdravljenje same sebe ter porabile docela svoj rezervni sklad, pa kljub temu niso uspele s svojimi dohodki pokriti izdatkov za pokojnine svojih zavarovancev.
Za primer velikih rudarskih- nesreč lahko minister za gozdove in rudnike podeli posebne podpore zavarovancem bratovskih skladnic iz premoženja osrednjega sklada.
Glavne bratovske skladnice pa smejo uporabljati svoj rezervni sklad samo tedaj, če so izčrpale za svoje ozdravljenje vse ukrepe, ki so predvideni v določilih bratovskih skladnic.
člen 9. govori nato o obveznostih pokojninsko-pokrajinskega sklada za Slovenijo z dne 19. februarja 1922, da namreč prevzame glavna bratovska skladnica v Ljubljani te obveznosti, a največ do zneskov, izplačanih v letu 1934 napram rentnikom pokojninskega zavoda za zasebne nameščence v Ljubljani, osrednjega urada za zavarovanje delavcev in humanitarnega fonda železničarjev v Zagrebu.
Kdo ima zasluge za sanacijo
To so torej glavna določila uredbe, s katero je vlada rešila naše bratovske skladnice. Vsak objektiven opazovalec, zlasti pa še vsak socialni delavec bo moral priznati, da je bil s to uredbo storjen ogromen korak na polju naše socialne zakonodaje in da je bila s tem zlasti dosežena zmaga nad kapitalizmom, ki se je tako silno razbohotil zlasti na jugu naše države in ni hotel ničesar žrtvovati za delavstvo. Ne smemo pa pozabiti, da je v ogromni meri zasluga ravno naših ministrov, da je bila ta uredba sprejeta in da so bile rešene pokojnine našim rudarskim upokojencem.
Demagogi ne bodo utihnili
Kolikor je v tej uredbi še trdot in morebitnih pomanjkljivosti, se bodo po izkušnjah v bodočih letih lahko še omilile in popravile. Seveda se bodo še vedno dobili razni hujskaški elementi, ki z nobeno stvarjo niso načelno zadovoljni, prav zato, ker nočejo dajati priznanja našim ljudskim voditeljem, ki se, odkar so na vladi, neprestano trudijo, da bi pomagali vsem delovnim stanovom. Toda zrelo in zavedno slovensko delavstvo ne bo nasedlo tem hujskačem, ampak bo priznalo stvarno delo in sodelovalo po vseh 3vojih močeh pri nadaljnji izgraditvi naše socialne zakonodaje.
Dopisi.
Soteska pri Novem mestu. Naše delavske razmere so se precej obrnile na boljše. Ne govori se več kot pred letom, da bo stala naša žaga, pač pa, kdo bo vse žagal. Upamo, da smo skrbi radi brezposelnosti vsaj za dalj časa rešeni. Tudi organizacija vrši uspešno delo. Ima nekaj agilnih članov v novem odboru, kateri so vlekli prej bolj v opozicijo. Drugega ravno nimamo posebnega. Omenimo še to, da je naša gasilska četa v procesiji sv, Rešnjega Telesa prvič nastopila v paradi. In dobro so se postavili naši fantje! Korajže ne smemo izgubiti; če ne moremo biti prvi, tudi zadnji nočemo biti.
Soteska pri Novem mestu, že v začetku tečaja ZZD sem sklenil, da bom kaj več pisal o tečaju v »Fronto«, a delal sem račun brez krčmarja, ker velika zaposlenost mi je vzela precej časa. Tako je za to sedaj že prepozno, ali vseeno par vrstic, ker dostikrat se s tov. Vovkom spominjava na dneve tečaja ter vseh tov. tečajnikov, katere prav lepo pozdravljava. V prvi vrsti našega sobnega starešino tov. Zabavnika, Lužarja, Vi-merja, Uranjeka, Zajca in vse tovariše iz sobe! Prav tako tudi vrle Jeseničane in tov. Riharja, ki je nalogo najbolje izvršil. Vsem iskreni Bog živi!
9SHfPe
Nogometno zanimivosti. Ker je državno prvenstvo končano, je nastopilo v našem nogometnem športu kratko zatišje. Kmalu se bodo duhovi zopet razgibali, pa ne v borbi ligaških klubov, temveč kandidatov za vstop v ligo. Pričnejo se namreč izločilne tekme posameznih podzveznih prvakov, ki naj določijo bodočega kandidata v državni ligi, ki bo nadomestil izpadlo osješko Slavijo. Slovenski nogometni šport bo v teh izločilnih tekmah zastopal mariborski železničar. — V nedeljo se je vršila v Belgradu meddržavna tekma med Jugoslavijo in Belgijo. Obe reprezentanci sta si bili enakovredni ter se je srečanje končalo neodločeno 1:1. — Tekme za srednjeevropski pokal so se že pričele. Prvič bo v tem tekmovanju zastopana letos tudi Jugoslavija, in sicer po svojem državnem prvaku Gradjanskem. Naš prvak bo imel takoj v začetku težko nalogo. Boriti se bo moral v nedeljo z italijanskim prvakom Genuo.
Teniške tekme za Davisov pokal so tudi letos prinesle našemu športu lepo zadoščenje. V pretečenem tednu so nastopili naši tekmovalci z reprezentanti Južne Afrike, ki so veljali za zelo nevarne nasprotnike. Našim je uspelo poraziti zastopnike Afrike s 4:1. Kvalificirali so se s to zmago za naslednjo tekmo s čehoslovaško, ki se bo pričela v petek v Pragi.
Motociklisti so se začeli tudi gibati. Zadnjo nedeljo so se vršile motorne dirke v Ljubljani na Hermesovem dirkališču. Startalo je pri dirkah 36 tekmovalcev iz Ljubljane, Maribora in Zagreba ter je prireditev prav lepo uspela. Najboljši vozač je bil mani naš tekmovalec Ludvik Starič, ki je zmagal skoraj v vseh kategorijah.
Lahka atletika. V nedeljo je priredila SK Planina v Ljubljani lahkoatletski miting za juni-orje, katerega so se udeležili poleg prireditelja še tekmovalci Ilirije, Gorenjca z Jesenic, Jugoslavije iz Celja in mariborskega Maratona. Doseženi so bili izvrstni rezultati, zlasti v teku na 100 m (11,8), v metu krogle (14.03 m), v skoku v višino (1.70 m), v metu kopja (46.25 m). Ti rezultati kažejo, da imamo že sedaj ob začetku sezone dobro streniran naraščaj. — Tudi v Mariboru so bile lahkoatletske tekme v prireditvi SK Železničarja, ki pa niso prinesle posebnih rezultatov.
Zimski športniki so napravili v nedeljo obračun o svojem dosedanjem delu. Vršil se je v Ljubljani občni zbor Zimskošportne zveze, ki je bil zelo dobro obiskan ter je vladalo zanj med smučarji veliko zanimanje. Občni zbor je prinesel nekaj zanimivih novosti. Predvsem bo sedaj službeni naziv zveze »Jugoslovanska zimskošportna zveza« in ne več »Jugoslovenski zimskošportni savez«, ki se bo rabil samo še v dopisovanju s hrvaškimi in srbskimi klubi. Sprejet je bil tudi nov kazenski pravilnik, ki se bo začasno v novem poslovnem letu preskusil. Tudi pravilnik za novoustanovljen mladinski odsek je bil sprejet. Obširna je bila debata o sporazumu s Sokolom ter se je slednjič končala s tem, da je zveza odbila predlog Sokola in ostane razmerje pri starem. Tudi o Planici se je razvila dolgotrajna razprava ter bo to vprašanje reševal poseben odbor. Občni zbor je reševal tudi znani jahorinski spor, katerega je rešil s splošno amnestijo. Končno so sledile volitve ter se končale s sledečim rezultatom: predsednik dr. Ciril Pavlin (dosedaj dr. Drago Marušič), podpredsedniki dr. Pirc, dr. Pandakovič, dr. Jantolek; glavni tajnik Kunstelj, pom. tajnik prof. Kozak; blagajnik Prešern, gospodar ing. Korenini; odborniki: dr. Berce, dr. Vrtačnik, dr. Souvan, Badjura, dr. Švigelj, Mikuletič, Drofenik, ing. Badovinac, Na-gy, Kermavner. Tehnični odbor: Predalič, nam. Bernik. Mladinski odsek:	Parma,	nam. Cvar.
Propagandno-statistični odsek: mr. ph. Piccoli, nam. dr. Kiauta. Zdravstveni odsek: dr. Prodan, nam. dr. Brecelj. Zbor smuških učiteljev: Pelan, nam. černič. Vojaška delegacija: polkovnik Mar-kulj, major Metikoš, kapetan Pišlar. Nadzorni odbor: Golubovič, dr. Kuhelj,/Drago Korenini. Razsodišče: dr. Franc Pavlin, dr. Pretnar, dr. Potočnik, nam. dr. Peršin.
Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in jih je treba plačati naprej.
Rene Bazin
29
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Pokan.
Prva hiša, kjer je vstopil, je bila hiša Gilberta Klokeja. Delavec je dobil pri žetvi sončarico. Vrnil se je domov. Bil je še slab in je ležal na postelji. Ko so vrata zaškripala in se odprla, da je planila v sobo svetloba, se je dvignil in skočil na tla; bilo ga je sram; hitro si je zapenjal ovratnik pri srajci ter si natikal cokle.
— To pa je naš župnik! je rekel. Oprostite, nisem pričakoval vašega obiska, nisem mislil na vas.
— Nerodno mi je, da vas motim, Gilbert. Toda imam vzrok, da sem prišel...
— Gotovo, gospod župnik. Vašega prednika nisem nikdar videl tu, razen takrat, ko je prišel po telo moje uboge žene, da ga je pokopal. Sedite vendar!
— Hvala.
— Kozarec vina? Ste mogoče žejni? Rad vam ga dam. Toda jaz ga danes ne morem piti.
— Ne; prihajam radi zelo resne stvari. Pregledal bom vso svojo faro in začenjam v Volčjem dolu. Gilbert Kloke, vi veste, da nas država ne plačuje?
— Bral sem o tem v časopisih.
  Prihajam vas torej prosit in vse farane: Hočete nekaj darovati za duhovnike, zame in za druge, ali pa hočete zapustiti vero? Prosti ste. Odgovorite mi po vesti.
Duhovnik je trepetaje povedal te besede, ki se
jih je naučil in ki jih bo povedal vsakemu družinskemu gospodarju. Zdelo se mu je, da ima pred seboj vse polje zamišljeno in zaprto. Prosil je. Vas, Utrujena od vročine, je molčala. Božja žabica je pela, skrita pod vinskim sodčkom. Gilbert, v srajci in hlačah, s sklonjeno glavo, je tehtal besede, ki jih je pravkar slišal, kakor da bi šlo za sveženj skorij, katerih težo mora poznati. Izgledal je kakor v dneh velikih razprav, njegov razsodni obraz, viseča brada, napol priprte obrvi in stisnjene trepalnice. Kakšni spomini so šli čez njegov spomin? Kakšni razlogi so odločali? Vse bo ostalo tajno. Niti besede ni rekel, niti najmanjše teh, na katere je mislil. Vzravnal se je in njegov vedno pameten obraz je ostal resen.
— Gospod župnik, ni mi preveč za vero, toda da bi je ne bilo, to mi pa tudi ne ugaja. Pokopan hočem biti v blagoslovljeni zemlji, kakor moji pokojni.
Duhovnik, ki je mislil reči hvala, se ni zavedel, bil je zmeden, kar na glas je že molil tiho začeto molitev: Sancta Maria, mater Dei... Delavec na to ni pazil. Obrnil se je, brskal je po žepu in izvlekel staro usnjeno denarnico, nato je dal svoj dar v župnikovo roko:
— Nisem več bogat... Ne morem veliko dati, čeprav bi rad. Moja uboga Marija, v nedeljo bo razprodaja ...
Duhovnik je, ves bled, vzel med prste novec za dva franka in naredil po zraku znamenje križa.
— Benedicat vos! (Blagoslovi vas!) je rekel. Hvala, Gilbert. Bog vas ne bo zapustil.
— Da, saj ga rabim, je odgovoril mož.
Mogoče bi rekel več, toda župnik je odšel. Šel
je preko gozdne ceste, vstopil je pri Ravu ju V nizko sobo, kjer je družina peterih otrok, oče in mati,
nehavala jesti. Skleda, polna kislega mleka in kruh — to je bilo pred njimi. Ravu je vstal, namršil obrvi in kakor Gilbert gledal duhovnika. Toda med njima so bila vsa gozdna branja, ki jih je delavec imel. Župnik je začel plaho ponavljati svojo prošnjo.
— Ne, gospod! ga je prekinil Ravu; je vse zaman! Veste, da nisem vaše stranke.
— Tudi jaz nisem nobene, razen božje, je rekel duhovnik.
— Dovolj! Kar rečem, rečem! Ne dam za duhovniško kapo...
Župnik je drugič dvignil roko nad prestrašenimi otroki:
— Benedicat vos!
Pozdravljaje je odšel. Ravu je šel za njim. Bil je razburjen, morda na dnu srca tudi ganjen. Črni, nakodrani brki so se zganili na njegovem licu.
— Kadar ne boste več imeli kruha, je rekel za odhajajočim duhovnikom, vas ne bom odbil. Kar odklanjam, je stvar sama in ne vi.
Duhovnik je pokimal z glavo, ne da bi se obrnil, med tem ko je Ravu gonil v sobo mater in otroke, ki so prišli na prag.
— Smešno za farja, da je tu župnik, je rekel smehljaje. Tukaj mislimo svojo vero.
Duhovnik je nadaljeval svojo bero. Vstopil je v hišo pri Klokejevi sosedi in debela mati Justa je vprašala:
— Vam lahko dam brez moževe vednosti? Ni ga doma.
— Ne, treba je, da mu- rečete, da bo tudi on deležen zasluge.
— Torej ne morem.
— Zbogom, mati Justa!
(Dalje sledi)'
Izdajatelj in odgovorni urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).