JE, 21. JUNIJ 1973 — ŠTEVILKA 23 — LETO XXVII — CENA 1 DIN CLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC O REFORMI ZNG Jutri dopoldne ob 8. uri se bodo v spodnji stranski dvorani narodnega doma v Celju sestali dlani sveta osmih občin za celjsko območje. Pogovorili se bodo o programu dela za IT. polletje in razpravljali o predlogu reorganiza- cije Zavoda za napredek gospodarstva, ki naj bo v prihodnje bolj institucija znanstveno-aplikativnega delovanja. Z reorganizacijo naj bi celjsko območje dobilo znanstveno-raziskovalno institu- cijo za regionalno in podjetniško eko- nomiko, večjo koncentracijo znanstve- no-raziskovalnega kadra, ustrezno ur- banistično služ^K) in veliko projektant- sko organizacijo za visoke in nizke gradnje. Zaradi teh novih nalog bd v okviru ZNG okrepili oddelek za projektiranje in urbanizem in oddelek za ekonomiko in elektronsko obdelavo podatkov, ki bi imel dve obračunski enoti — elek- tronsko obdelavo podatkov in regio- nalno ter podjetniško ekonomiko. No- va organizacija med drugim predvideva pvezovanje računalniških kapacitet na celjskem območju. S predvideno pre- osnovo bi ZNG dokončno oblikoval tak koncept dela, za kakršnega je zainte- resirano gospodarstvo celjskega ob- močja. NE KOM- PLICIRATI Osnutek zvezne ustave je v javni razpravi. Prejšnji te- Idi je v celjski občini Zdravko Krvina na povabilo krajev- i; organizacije SZDL Otok g ivoril o temeljnih smereh zve- jie ustave, pa o terv., čemu bo iaia poudarek republiška istom. Med drugim je v uvodni razpravi tudi 7iavrgel mi- ti da moramo izpeljati vsebino ustavnih sprememb kar njmanj komplicirano. To izpeljavo in nekompliciranost mora dati že javna Kprava. fiesda ustavni jezik ni lahek in primora k razmiš- nnju. Tudi zasnov in perspektiv prihodnjega razvoja naše Hžbe ni mogoče vsakomur dajati do zadnjih tančic. Neka- 0 pa vendarle vsi dobro vemo, za kaj gre. Da hočemo v se/l družbenih sredinah zagotoviti odločilni vpliv delovnega imeka. V združenem delu, v združevanju dela in sredstev, samoupravnih interesnih skupnostih, v krajevni skupnosti, t rečemo, da naj bo delovni človek — proizvajalec in občan ■nosilec celotnega družbenega življenja, to pomeni, da mora- 10 z novimi ustavnimi spremembami ustvarjati kakovostne Hike samoupravnega dogovarjanja in odločanja. Vsepovsod posebej tam, kjer je bil dohodek delavcu odtujen in na fgovo delitev ni imel aobenega vpliva. Tudi spoznanje, da se oblast decentralizira, da bo okrep- im vloga republik, občin in krajevnih skupnosti, pomeni rfifco šanso. Politika, radi rečemo, ne sme biti samo v rokah Micnih politikov. Ko pa gradimo, snujemo odločitve v kva- nt skupnosti in »hodirro« & predlogi navzgor, nemalokrat PKomo osamljenost terenskih aktivistov. In preveliko brez- rznost dela občanov za življenje v kraju. Lažje je seveda litizirati kot ustvarjati. Toda uspehov ne bo, tudi po spre- mu ustavnih sprememb ne, če ne bo vsak med nami izme- 1 svoj prostor na odru ".amoupravne dejavnosti, če ne bo hilnih pozicij prešel v sredino, v krajevni skupnosti. V zeljni organizaciji združenega dela. V občini. V samoupra- ^unteresni skupnosti V vseh okoljih. V javni razpravi ne smemo ustave le pojasnjevati. Kako '''■o se bomj odločili za to pot, bomo že kompliciran. Uč'^- ^^omo in s tujkami bomo že kar v prvem obdobju odvrnili ^^mova razmišljanja cd namena nove ustave. Bodimo živ- ^Uki. Konkretni. Prak'''čni. Saj je prav. da poudarjamo ^olucionarnost ustavnih sprememb. Toda besede, ustava, ^^^godovina politične misli in družbenega razvoja potrjuje, ^spreminja realnih razmerij. Mi pa smo že velilcokrat rekli, f^iočemo ta svet spremeniti. Ga narediti boljšega. Ustava, ' našo ustava, nam lahko pomaga. Veliko odgovornost bcao prevzeli organizatorij javne raz, '"^'e o ustavi. Razlagalci ustavnih sprememb. Na eni strani 2a pravočasno in skrbno razpravo o obeh osnutkih — ^^J^e in republiške ustave Na drugi strani pa gre še naj- ''j 2a to, da bomo nekomplicimno razgrnili rdečo nit usta- '."^ jo povezali z našim življenjem, z našo dejavno vlogo ^ Uresničevanju ustavnih sprememb. Kajti ta dejavna vlo- ■ 'fl konkretni pristop uresničevanja ustave pomeni kako- ^tno spreminjanje našega življenja. J. VOLFAND MARJAN PODBREZNIK ]e bil prejšnji teden, točneje v četrtek, 14. junija na dan referenduma v Kli- mi na volišču ravno dvesto devetinšestdeseti volivec. Že ob pol osmi uri zjutraj je v Klimi volilo več kot polovica članov tega delovnega kolektiva, ki je z izredno dobrim izidom volitev pripomoglo k uspešnemu izidu referenduma o združitvi Kovinotehne, Klime, Libele in Ferralita v Organizacijo združenega dela proizvodne in trgovske smeri. Foto: DRAGO MEDVED Praznik laške občine 5iHKi: V ZIDANEM MOSTU v soboto se bo v Zidanem mostu začelo letošnje praz- novanje praznika laške ob- čine. Kot smo že poročali, se je za čast, kje naj bi le- tos praznovali, potegovalo več krajevnih skupnosti, med njimi tudj Zidani most. No, v Zidanem mostu sicer ne bo osrednje proslave občin- skega praznika, bo pa prva v okviru praznovanj. Praznik začenjajo gasilci. V soboto popoldne bodo bli- zu železniške postaje izvedli mokro vajo. Po končani vaji bo gasilskemu društvu iz- ročen nov avtomobil. To dru- štvo doslej ni imelo prevoz- nega sredstva, pa so nema- lokrat na rokah nosili mo- torno brizgalno, kadar jih ni katero od drugih društev po- bralo na »avtostop«. Tako v soboto. Naslednji dan, v nedeljo, bo popoldne ob 17. uri velika svečanost, pomembna predvsem za ob- čane iz širja in zaselkov na pobočju Kopitnika. Pri od- cepu v Zidanem mostu bo izročena prometu na novo zgrajena krajevna cesta, ki povezuje Širje z dolino. Cesta je bila zgrajena s pro- stovoljnim delom, s prispev- ki občariov in pomočjo ob- činske skupščine in ŽTP Ljubljana. Nova cesta ni sa- mo pomembna za občane širja in drugih zaselkov na pobočju Kopitnika, saj uteg- ne kaj kmalu postati tudi turistična cesta. Zlasti če bo uspela namera, da bi obno- vili graščino v.- širju, ki je v zadnjih letih že močno propadla. Občani bodo v širjem po otvoritvi pripravili tudi pro- sto zabavo, da bodo prvi go- stje, ki bodo s svojimi ko- njički prihrumeli v njihovo vas, imelj lep spomin na težko pričakovan dogodek. J. K. Z urednikove mize Danes na zadnji strani ne boste našli zapisa o gorah in gornikih. Ne zato. ker jih ne bi bilo več ali ker morda niso bili dovolj zani- mivi. Saj smo prepričani, da ste jih radi brali. Toda odločili smo se. da bomo nekatere gornike in njihova doživetja kasneje predstavili na drugih straneh. Berni Strmčnik pa si bo malo oddahnil, saj je v pisanje gornikov res vložil mnogo truda. Namesto gornikov bo odslej na zadnji strani mondena stran ali po naše — Poglejmo naokrog. Okrnjeno straii zanimivosti izpred domačih in tujih pragov. Pripravljal jo bo Jure Krašovec. Obljubil je, da bo vredno poskrbel za dober štimung. če ne bo, ga bomo po- kritizirali. Vabim vas, da nam sporočite kako zanimivost. Dogodek, ki zasluži objavo. Na 8. strani, kjer smo pisali o šolah, bomo odslej dali prostor intervjujem, srečanjem, reportažnim zapisom. Pišite. VAS UREDNIK 2. stran —NOVI TEDNIK St. 23~21.iuniMo^^ Delavski turizem Povsod, kamorkoli greš, ve- dno naletiš na kakšnega znan- ca. Tako je tiidi na morju, ko preživljaš svoje dopustniške dni, te nenadoma nekdo po- treplja po rami in reče: »Zdravo!« Kar čudno pa bi bilo, če bi te letos takole potrepljal S-entjurčan. Zakaj? Po grobi oceni bo letos ko- ristilo svoj dopust na morju ali planinah le deset do pet- najst odstotkov zaposlenih šentjurčanov. Skratka, to bo- do tisti, ki bodo resnično imeli dopust. Pa ne da si ga ostali ne bi želeli, da ne bi imeli radi plavih valov Jadra- na ali zelenja naših planin. Sicer tudi delovne organi- zacije Šentjurja vedno bolj skrbijo za organiziran oddih, vendar so kapacitete še ved- no izredno majhne. Tako ima lesna industrija Bohor manj- ši počitniški naselji v Biogra- du na moru in v Medveji, Alpos pa letos prvič v naje- mu nekaj ležišč. Tu pa sta še Tovarna lahke obutve TO- LO in KK Šentjur. No, upanje pa je, da bo že čez dobro leto bolje. Občin- ska skupščina Šentjur je namreč iniciator ideje za or- ganizacijo skupnega letova- nja oziroma postavitev počit- niškega naselja za ljudi Šent- jurja. Predlagali so že pred- sednikom delavskih svetov in predsednikom osnovnih sin- dikalnih organizacij, da bi se najpozneje letos dogovori- li o tem skupnem naselju. S tem bi omogočili ugodno in cenejše letovanje tudi tistim, ki niso zaposleni v večjih de- lovnih organizacijah in tako nimajo možnosti takšnega le- tovanja. Seveda bo za to po- trebno nekaj sredstev, za ka- tera j>a upajo v Šentjurju, da jih bodo lahko zagotovili. Tako morje ne bi bilo več samo dolgoletna sanja in upanje mnogih Šentjurčanov, ki vsako jutro krenejo iz svo- jih oddaljenih naselij v služ- bo, popoldne pa kosijo, suši- jo, kopljejo in tudi gradijo. Torej, drugo leto. Pa letos? Ogromna večina bo ostala doma. Pri domačih opravilih, ta bodo zadržala največ lju- di. Drugi bodo ix)sp€^eno de- lali na gradnji novih hišic, ob sobotah in nedeljah pa se bodo odpravili na obiske so- rodnikom, znancem. Mnogi bodo v teh dneh delali še več kot na delovnem mestu. Za te dopust ne bo tisto, čemur je namenjen. Vrnili se bodo v službo morda še bolj utru- jeni kot so odšli. Zanimivo je, da bodo mno- gi izkoristili svoj dopust v ča- su, ko je v naših gozdovih največ borovnic in to prav zaradi borovnic. V šentjur- skih domačijah je denar ved- no potreben, nikdar ga ni do- volj. Tako bodo mnogi izko- ristili proste dni za nabira- nje borovnic. Dobro plačilo je privlačno. In otroci? Ne dolgo tega so imeli urejeno naselje pri Ro- vinju, vendar so jih premah — Tpač turistično niso zani- mivi in premalo zapravijo — in tako so Sentjurčani ure- dili novo naselje za svoje otroke pri Izoli. Tudi tu so jih potisnili stran od morja — 600 metrov v hrib — ven- dar so veseli, da imajo vsaj to. Seveda pa strah, kdaj jih bodo pr^nali še od tu, ni povsem neopravičen. Regresi za dopust, od 400 do 600 dinarjev, ki so jih šentjurske delovne organiza- cije izplačale zaposlenim so bili dobrodošli, vendar ... O tem mi je pripovedoval v plav, delovni kombinezon oblečen možakar, ki se vozi v službo s kolesom. Ni hotel biti imenovan, češ, tako ne mislim samo jaz, ampak tudi mnc^i drugi. »Čigav je naš Jadran? Vi- dite«, pravi, »naš«. Tako smo ga vedno imenovali Kako naj grem na morje? Z regresom?. Odlično je, da smo ga dobili, vendar ob tolikšni plači in dveh otrocih resnično ne mo- rem in ne morem privarčeva- ti še toliko, da bi lahko re- kel starejšemu fantu: Letos gremo pa na morje. Ah je res, da postajajo naše obale vse bolj privilegij ljudi z do- brim standardom, tujcev in tistih, ki imajo srečo, da de- lajo v trdno stoječih, velikih delovnih organizacijah, kate- re imajo urejeno letovanje. Cene se dvigajo, kakšne bodo šele na morju. Povejte mi re- cept, kako si naj privoščim morje.« Nisem mu ga mogel. Rogaška Slatina Vsekakor pomembna ugoto- vitev sekretarja medobčin- skega komiteja ZK Janeza Zahrastnika, ki jo je izrekel na nedavnem celodnevnem seminarju sekretarjev organi- zacij ZK večjih organizacij združenega dela v Rogaški Slatini, ko je navzočim podal uvodno besedo. Seminarja se je udeležilo okoh petdeset predstavnikov večjih podjetij v celjski regiji; kot gost pa je prišel tudi France Popit. Sekretar medobčinskega komiteja ZK Janez Zahrast- nik je v uvodu poudaril, da misli, da je ZK na našem območju uspelo obdržati kon- tinuiteto dela ZK po pismu tovariša Tita in po 29. seji CK ZKS. »To pa ne pomeni, da je 29. seja le dogodek, ki je pu- stil za sabo pisani dokument, pač pa naj bo v vsaki naši sredini takšna 29. seja. To ne sme biti fraza, to naj bo metoda za delo,« je dejal v nadaljevanju svojega uvodne- ga govora. Janez Zahrastnik je ugoto- vil, da je treba vnesti vzdušje pisma in 29. seje v vse aktive, v najmanjšo družbeno poli- tično skupnost. Pri tem je opozoril na občutne razlike v posameznih občinah, ko govorimo o delu komimistov. Zlasti velik problem pri delu ZK je pomanjkanje kadrov. »Bolj kot kdaj prej je treba poznati razmerja sil v sre- dinah, v katerih živimo in delujemo,« je rekel, preden je spregovoril še o uvajanju ustavnih dopolnil na našem območju, o silah, ki naspro- tujejo tem tendencam, ter o težavah, ki se še pojavljajo v zvezi z uveljavljanjem sprememb. Za mnenje o seminarju in o razmerah v p>osameznih podjetjih smo vprašali nekaj tovarišev, prisotnih na semi- narju. Alojz Recko je sekretar osnovne organizacije ZK v kmetijskem kombinatu Šen- tjur in misli, da je seminar koristna in poučna oblika medsebojnega izmenjavanja mnenj. »Vsekakor se mi zdi, da je bila najbolj zanimiva razprava okoli ustavnih do- polnil, njih uvajanja in pro- blematika, povezana z njimi. Seveda me je tudi zanimalo, kako daleč so s temi stvarmi drugje, še večkrat bi se mo- rali dobiti na takšnem ni- voju. To je osnovno izhodi- šče današnjega seminarja.« Enakega mnenja je bil tudi Rudi Jugovar, sekretar osnov- ne organizacije ZK v Ste- klarni Boris Kidrič: »Moje mnenje je, da je bilo že v besedah Janeza Zahrastnika dovolj koristnih smernic za dobro in kvalitetno nadaljnje delo, zato mislim, da bi takš- no obliko medsebojnega kon- taktiranja morali obdržati. Prav gotovo bomo prevzeli določene oblike uvajanja ustavnih dopolnil, ki se nam bodo zdela koristna in naj- bolj utemeljena. Soočenje mnenj je bilo vedno dobro- došlo.« Polde Slapnik iz Cinkarne je govoril o nekaterih prak- tičnih vidikih delovanja ko- munistov in povedal, da nje- govemu kolektivu določene oblike dela organizacijsko ne ustrezajo. Prevelike temeljne organizacije združenega dela niso našle skupnega jezika, ker je prišla do izraza ano- nimnost pHDsameznih članov ZK, močno se je občutila tudi pasivnost. Z drugimi bese- dami: premajhna kohezivnost. »Menim pa,« je dejal Polde Slapnik, »da je naš kolektiv kljub vsemu zelo enoten, kar se je pokazalo v krizi, ki jo je Cinkarna preživljala.« Adolf Lipnik, sekretar združene organizacije trgovi- ne Celje, je ocenil njihovo delovanje pri uveljavljanju ustavnih dopolnil kot popoln zlom vseh nasprotnih sil, mo- čno pa je kritiziral preveliko rast administracije. »Dobro se povezujemo z industrijo, kar so nam neka- teri zamerili. Sedaj imamo krepke oblike samoupravnega povezovanja, ki jih bomo še razširili, ker se nam to zdi pametno .V začetku smo na- leteli na močan odpor.« Predstavnik Rudnika Vele- nje, Iv9.n Drev, je na se- minarju, povedal pa je tudi nam, grajal počasno reše- vanje njihovih problemov, ki so se nakopičili zadnje čase in o katerih je slovenska javnost bila večkrat obvešče- na. Govoril je tudi o uvelja- vljanju ustavnih dopolnil in povedal, da te stvari gredo pri njih precej hitro in brez večjih zastojev. »Ce me kaj moti, potem me razni čudni odnosi pri našem uvozu. Cemu na primer uva- žati paradižnik in podobno. Takšne pojave naši delavci čedalje bolj napadajo in prav zaradi tega bomo morali mi- sliti tudi na takšne anoma- lije. Kar se tiče nas. Rudnika, bomo morali omejiti vse vr- ste investicij v razumne meje. Vprašanja in problemi, po- vezani z njimi, so bila torej zelo zanimiva in so razkrila niz težav pa tudi dobrih stra- ni delovanja komunistov v I>osameznih podjetjih. Na koncu seminarja je sprego- voril France Popit. Seminar v Rogaški Slatini bo brez dvoma koristen na- potek za nadaljnje delo se- kretarjev v osnovnih organi- zacijah združenega dela. -ek- Zdaj streha in potem? Celjska občinska skum/, na je na zadnji seji skle^^ da sodeluje pri izgradnji he nad umetnim drsali^(.' v celjskem Mestnem p^^^^ V obrazložitvi je med dru^ zapisano, da je drsališče^ živelo že sedem aktivnih ^ skih sezon in da so njem zvrstile številne festacije. Vendar pa je t} drsalno ploskev kot trib^^ že načel zob časa. Zato ! prizadevni člani izvršiiji^^ odbora HDK Celje začeli pobudo, da bi drsališče Ji krili. Izgradnja strehe predvidoma stala okrog ^ i starih milijonov. Po prein^ čunu bodo v finančnem jj' kritju sodelovali poleg fl^jj! občinski sindikalni svet z (j^^ goročnim kreditom (50 nijiji Jonov), Ljubljanska bankam krediti (90 milijonov)^ isBa«. lec s kreditom (24 mili^\ nov) in občinska skup&i^\ z dotacijo (50 milijonov), oji činska skupščina je tudi sprt 1 jela obveznost, »da prevzinu' obveznost plačila anuitet o i najetega kredita v skupnu ■ znesku din 900.000 za sanacii umetnega drsališča v primer da HDK Celje zaradi objeil tivnih vzrokov ne bi bilo spo | sobno vračati omenjenih aru \ itet«. Potemtakem kaže, da bo ! programu izgradnje rekn cijskih centrov najprej un ničena investicija v strehi nad drsališčem. Ker gre j i konkretno in zelo izčrtano,fi\ sno nalogo, je to prav. Pn i je, da bo Celje po nekaj h tih besed in obljub le dobi vsaj streho nad drsališča Rekli bi tudi lahko, da sojlt šamo s sistemom, kdor pn pride... Ali bolje vrabec roki itd ... Vendar pa je pri tem trei povedati, da se s tem kr predviden in dogovorjen p oritetni vrstni red izgradni rekreacijskih objektov. V« že dve leti je bil v sred& pozornosti vseh razmišljanp načrtov Golovec, sejem oziroma prireditveni prosior> namenjeni v prvi fazi prri vsem gospodarstvu in d športu, kulturi ter drugim. V tem času se je utrnil W realna možnost še načrt T( harje in smo ga, čeprav * nedeljeno, vsi pozdravili Tak ambiciozni progrU izgradnje rekreacijskih srei^ zasluži pohvalo. A tudi usW zni družbeni dogovor o ni uresničitvi, še posebej' to, ker celo srednjeročni» črt razvoja Celja daje f mesto sejemskim prostoru na Golovcu. To pa porntf da bi moral kompetentni občinske skupščine ali f^' občinska skupščina spT^f odločitev o integraciji fl"' rov in začrtani gradnji ' kreacijskih objektov. ^ drobljenost sil nikoli ne * risti. če je sedaj »padla«' ločitev za streho, to še ^ obvezuje, da bo letos ali i pomlad 1974 res začel Golovec! J Če se to ne bo zgodilo, ^ do imeli prav tisti, ki govorijo o različnih intet^ in o drugačnih možnostih I uresničitvi interesov. P^^u tveni prostor pa Celje P^i buje. Zato mora dobiti ustanovljeni odbor za P^. vitev centra na Golovcu , podporo. Vseh zainteresif"^ zlasti pa gospodarstva, v ski občini. I ZAKAJTAKOl NALAŠČ POZABLJENI Večer, II. junija: Uspe- lo srečanje na Zorkovi kmetiji »V soboto dopoldne se je na kmetiji Zorkovih bratov na Kozjanskem zbralo okoli 70 mladincev iz šentjurske, šmarske in celjske občine, predstav- niki krajevnih skupnosti Vinskega vrha in Loke pri 2usmu, družbenopoli- tičnih organizacij iz Šmar- ja in Šentjurja, delovnih organizacij, ki so pomaga- le pri opremi Zorkove kmetije, ter novinarji Ve- čera, Kmečkega glasa in DRUGIH ČASOPISNIH HIŠ ... Med temi DRUGIMI ČASOPISNIMI HIŠAMI je bil tudi novinar Nove- ga tednika. In ker se ve, da je prav NT pred leti začel akcijo za Zorkove fante, bi bil kolega pri Večeru vendarle lahko omenil pobudnika te hu- mane akcije. Ne pa, da ga strpa v druge časopisne hiše. No, zaradi tega pač, ker tudi vrstni red nekaj pove. Tako nalašč pozab- ljanje seveda ne more krepiti dobrega sodelova- nja med kolegi. A najbrž je bil to nehoteni spodrs- ljaj ... Radeče Zdravstvena postaja v Ra- dečah, zgrajena pred dvema letoma, je bila že ob otvorit- vi »nedonošenček«. Premaj- hna je bila že od začetka zato, ker je bila zgrajena po načrtih izpred let, ko po- trebe v tem območju še niso bile tolikšne. V novi zdrav- stveni pKJstaji je premalo čakalnic, premalo ambulant- nih ordinacij, ni prostora za EKG in prepotreben rentgen- ski aparat. Ob vseh teh ne- všečnostih je zgovorna tudi ta. da morajo zdrave matere z zdravimi malčki ob rednih pregledih dojenčkov deliti prostor z bolnimi, prehlaje- nimi občani. Da bi stiska ne povečevala svojega obsega in ker pro- blem sam od sebe ne more biti rešen, se je zadeve ne- davno tega lotil širši poli- tični aktiv radeškega obmo- čja. Najprej so ugotovili, da je problem zdravstvene postaje res pereče in družbeno po- membno vprašanje. Ugotovili so. da bi prizidek kakšnih 222 kvadratnih metrov (vklju- čno s hišnikovim stanova- njem) za precej let prema- galo tesnobo. Za tak prizideik bi potrebovali okoli 800.000 ND. 150.000 ND je priprav- ljena prispevati skupnost so- cialnega zavarovanja, okoli 200.000 ND pa bi namensko za stanovanje mogli dobiti iz stanovanjskega sklada. Osta- ne torej še okoli 450.000, pravzaprav zmanjka. Politični aktiv je nedavno na svoji seji sklenil začeti politično akcijo, s katero naj bi v letošnjem in prihodnjem letu zagotovili manjkajočih 45 starih milijonov. Uresničitev načrta bi bila mogoča, če bi VSi zaposleni v območju ra- deškega okoliša bivajoči ob- čani prispevali štiri enodnev- ne zaslužke, dva v letošnjem, dva v prihodnjem letu. Širši politični aktiv, ki po- vezuje vse politično samoup- ravno in društveno življenje v svojem območju, je izdelal program političnih nalog, konkretnih zadolžitev, ter- minski plan in seveda tudi nosilce teh nalog. V bistvu gre za množično, samouprav- no odločitev, to, da se bo- do občani v svojih delovnih sredinah odločali, kot so se odločali tudi o uvedbi samo- prispevka za šolo. ODBORNIKI VPRAŠUJEJO Na zadnji skupni seji čla- nov obeh zborov skupščine občine Celje je odbornik Franc Petauer zastavil tudi tole vprašanje: »Zanima me. kako je z iz- polnitvijo obljub ob integra- ciji hotela Evrope z Emono. Od tedaj je preteklo že pre- cej časa in rezultate bi mo- rali že videti. Zato vprašu- jem, ali je integracija dosegla svoj namen in ali ni bila samo varovanje . . . Toda, kaj bi govoril, saj najbrž veste, kaj mislim.« Isti odbornik pa je še vpra- šal, če je prav, da med dru- gim prodajajo sladoled pred slaščičarno Na-na na pločni- ku v Stanetovi ulici. Ta pre- del je namreč prometno iz- redno živahen, zlasti med dvanajsto in petnajsto uro. Veliko gnečo na pločniku, ki Je lahko za marsikoga nevar- na, pa povečuje še ta zuna- nja »prodajalna« sladoleda. Ali ne bi bilo dovolj, če bi sladoled prodajali kar v sla- ščičarni? ^J3^— 21. junij 1973 NOVI TEDNIK — 3. stran ŠLANDROVE NAGRADE cpOMENIK SLAVKU ŠLANDRU PRED NOVO ŠOLO NA OTOKU — DOMICIL mORU CELJSKIH IN SAVINJSKIH AKTIVISTOV OF — SKUPŠČINA SPREJE- lA PREDLOGE ŠESTE SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV pggtro in aktualno, to bi ^0 nied drugim pripisali ^bini 54. skupne seje čla- - obeh zborov skupščine 0iie Celje, v petek 15.ju- ilja, ki je bila hkrati zadnja ijjoVna seja skupščine pred jriamentamimi pKDčitnicami. Odborniki so sprejeli pred- li posebne komisije o pode- ijri letošnjih Šlandrovih na- Med 25. kandidati sta |j komisija in skupščina od- jjili za pet nagrad, eno jjlektivno in štiri posamične, kolektivno nagrado v znesku 0 din bo prejela služba za jansfuzijo krvi pri celjski X)lnišnici, posamične v višini lOOOdin pa Milena Vršnik- Stiftarjeva, direktorica eko- flflskega šolskega centra v ;elju, Tugomer Voga, direk- or železarne v štorah, Stane iirca, šef tehnične kontrole , Libeli ter Alojz Potočnik [Cinkarne. Sicer pa je ime narodnega leroja Slavka šlandra prišlo t enkrat na vrsto v skup- inski razpravi, šlo je nam-' ež za razpravo o predvideni postavitvi njegovega spome- nika pred Narodnim domom. Zdaj je ta pobuda dobila drugo pot. V teku so namreč priprave, da naj bi njegov spKDmenik postavili pred novo osnovno šolo na Otoku. Po- vezava NOB z mladim rodom je več kot na mestu in po- stavitev spomenika narodne- ga heroja sredi novega vrveža mladih ljudi veličastna oddol- žitev revoluciji in boju za osvoboditev. Odborniki so potrdili pred- log občinske konference SZDL o podelitvi domicila aktivistom OF za celjsko in savinjsko okrožje. Domicilno listino bodo aktivistom izro- čili na proslavi praznika celj- ske občine. Pomembno mesto v delu občinske skupščine so dobili predlogi nedavne šeste seje občinske konference Zveze komunistov, ki je analitično in kritično ocenila ne samo stanje gospodarstva v občini, marveč tudi njegove vidike. Tokrat je razprava tekla o tistih priporočilih konference Zveze komimistov, ki se na- našajo na delo občinske skup- ščine. Odborniki so sprejeli te pobude, saj pomenijo va- važen prispevek v skupnem obravnavanju gospodarskih vprašanj. Zato so se strinjali s pobudo, da naj. občinska skupščina sklene z organi- zacijami združenega dela družbeni dogovor o izvajanju temeljnih nalog o gospodar- stvu. Prav tako so se stri- njali, da bo skupščina mo- rala v kratkem analizirati uresničevanje srednjeročnega programa razvoja občine. Po- membno nalogo je sprejel oddelek za gospodarstvo, ki bo poslej, vsaj v nekaterih primerih, spremljal in oce- njeval neustrezno gospodar- jenje v delovnih organizaci- jah. Nadaljnja priporočila se nanašajo na delo gospodar- skih zbornic in poslovnih združenj, na obstoj in raz- voj višjega šolstva v Celju, na delo in bodoči vlogo za- voda za napredek gospodar- stva, ki naj ob podpori skup- ščine razvije v večji meri znanstveno raziskovalno delo in spremlja uspešnost poslo- vanja v organizacijah zdru- ženega dela. Sicer pa so se odborniki strinjali tudi z besedami na- mestnika sekretarja komiteja občinske konference ZK To- neta Zimska, da kljub uspe- hom, ki jih je doseglo in dosega celjsko gospodarstvo, ni časa za samozadovoljstvo. Nalog je odprtih še dovolj. In ne samo to, odborniki so podprli misel, da bo treba ne samo zapisati priporočila, marveč tudi spremljati nji- hovo uresničevanje. Odborniki so se srečali tudi z mnogimi predlogi sve- ta za družbeni plan in finan- ce ter sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in sta- novanjske zadeve. V tej zvezi kaže posebej opozoriti na odlok o določitvi stanovanj- skega standarda in na odlo- čitev o povišanju stanarin s prvim julijem letos za 12,15 odstotka. Gre za povi- šanje stanarin v vrednosti odpravljene razUke v stanari- ni, ki je bila subvencionirana. M. BOŽIČ Gospodarstvo POSOJILA, POROŠTVA Člani izvršilnega odbora ce- ljske podružnice Ljubljanske l»nike so na svoji osmi red- i seji, v ponedeljek, 18. t.m. prejeli nekaj jKjmembnih ttepov, ki se nanašajo na odobritev novih investicijskih kreditov, zatem kreditov za tejna obratna sredstva pa jtadi poroštev. Lep delež pri fem je odpadel na tovarno pomembna pa so tudi Pfisojila za Kozjansko območ- ij- Posojila so odobrili pred- J^Ki iz združenih sredstev wljanske banke pa tudi iz ^editnih sredstev celjske po- l^fužnice LB. Nekaj posojil je '"^ iz kreditnih sredstev za- varovalnice Sava. Tako je steklarna »B. Ki- drič« v Rog. Slatini ' dobila 19,407.000 din posojila za re- konstrukcijo obrata v Rog. Slatini ter za izgradnjo obra- ta v Kozjem. Zdravilišče v Rog. Slatini je dobilo 48,232.000 din za Izgradnjo ho- tela A kategorije. Splošno gradbeno pKxijetje v Rog. Sla- tini je poleg drugega dobilo posojilo v znesku 7,070.000 din za izgradnjo kamnoloma in separacije. Elegant Celje je dobil posojilo v znesku 4,130.000 din za izgradnjo ob- rata za proizvodnjo športne konfekcije v Šentjurju. Pod- jetje Donat iz Rog. Slatine je dobilo 3,992.000 din posojila za izgradnjo delavnice s kot- larno in za povečanje vozne- ga parka. Tovarna lahke obut- ve v Šentjurju je do- bila 2,173.000 din investicij- skega posojila za izgradnjo novih proizvodnih prostorov. Stanovanjski zadrugi Dom v Celju so odobrili 100.000 din za nabavo gradbene mehani- zacije, komunalnemu In sta- novanjskemu podjetju v Sev- nici pa 400.000 din za rekon- strukcijo vodovoda v Sevnici. Pol^ jamstva v višini 10,000.000 din so tovarni EMO odobrih še 38,970.000 din po- sojila za rekonstrukcijo in modernizacijo podjetja. Gre za posojilo v okviru sanacije podjetja. In končno je celj- sko Tapetništvo dobilo p>oso- jilo v znesku 2,530.000 din za izgradnjo proizvodne hale ter kovinska galanterija Bizeljsko 1,123.700 din za sanacijo pod- jetja- V večini primerov je izvr- šilni odbor celjske podružni- ce Ljubljanske banke odobril tem kolektivom še jamstva ter kredite za trajna obratna sredstva. Končno so sprejeli pred- log, da naj bo skupen znesek kratkoročnih kreditov za ob- ratna sredstva (iz poslovnih sredstev banke), ki se spre- minjajo v dolgoročne kredite 127,200.000 din. Tako določeno kvoto pa so razdelili v raz- merju 70:30 med proizvodne in trgovinske organizacije. MB Se en Celjan v IS Na predlog inžemrja Andreja Marinca, predsednika ^'ovenskega Izvršnega sveta, je izvršni odbor repub- 'iške konference socialistične zveze v Ljubljani sprejel Predlog nekaterih sprememb v sestavi Izvršnega sveta, ^vone Dragan bo prevzel funkcijo podpredsednika Iz- ^nega sveta za področje gospodarstva, za novega ^lajia slovenskega Izvršnega sveta pa je predlagan tudi Anton Fazarinc. Dr. Anton Fazarinc je bil doslej 'traktor Zdravstvenega doma v Celju. V Izvršnem ^etu bo prevzel mesto sekretarja za zdravstvo in ^^ialno varstvo. POLZELA ZAKLJUČEK LETNIKA V nedeljo je bil v šoli Vere Šlandrove na Polzeli nastop gojencev glasbene šole. Tam- kajšnjo delavsko prosvetno društvo Svoboda že drugo le- to organizira v sodelovanju z glasbeno šolo Rista Savina iz 2alca glasbeni i>ouk na Pol- zeli. Nastop učencev je bil zelo uspešen in prava škoda bi bila, če bi talentirani otro- ci ne imeli možnosti do glas- bene izobrazbe. V programu so sodelovali tudi gojenci viš- jih letnikov in harmonikar- skl orkester glasbene šole Ri- sta Savina iz Žalca. V prihodnjem šolskem le- tu pričakujejo, da bo pK>stal na Polzeli redni oddelek Glasbene šole Žalec, saj bo po končani adaptaciji kultixf- nega doma imeli vse pogoje za delo. T. TAVČAR ŠENTJUR NADALJNJE NALOGE Danes bo imelo v Šentjurju sejo predsedstvo občinske konference ZM. Pogovorili se bodo o nalogah, ki jih čakajo v prihodnosti- V kratkem bo- do formirali aktiv mladih ko- munistov v občini,' pri čemer se bodo povezali z občinsko konferenco ZK, ki naj bi so- delovala pri dogovarjanju, kakšna bo funkcija tega akti- va. Na dnevnem redu bodo imeli tudi razgovor o poli- tični šoli, ki jo organizira v avgustu RK ZMS in o praz- novanju 30. obletnice kočev- skega zbora. Izbrali bodo kandidate, ki se bodo šole in proslave v Bazi 20 udeležiU. Dogovorili se bodo o izletu po Jugoslaviji, ki ga bo OK ZM organizirala na relaciji Šentjur, Zagreb, Beograd, Sa- rajevo, Jajce, Plitvice, Zagreb v mesecu avgustu. ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA o BAZENU PRI NOVI ŠOLI Nedvomno je vaš pred- log o bazenu pri novi šoli, ki jo gradijo na Otoku, zanimiv za vse Otočane, predvsem pa najmlajše, torej tiste, ki bodo to šo- lo obiskovali. Izvršni od- bor krajevne' organizacije SZDL je o tem razprav- ljal septembra 1972 in z ustreznim dokumentom obvestil SOB Celje o sta- lišču, da naj se ob šoli vsekakor zgradi tudi ba- zen. Ta predlog so pod- prli tudi mnogi strokov- njaki s področja zdrav- stvene in fizične kulturne vzgoje mladega rodu, ka- kor tudi pedagogi. Pred- log je ostal brez odmeva. Namesto pismenega odbo- ra je bilo slišati posame- zne odmeve, da ima pre- dnost Golovec. Torej ni sredstev za vse. To razu- me tudi vsak naš občan, saj tudi doma, pa tudi pri dveh plačah ne more- mo vsega, kar bi radi, ni- ti ne vsega, kar bi rabih. Toda zastavlja se vpra- šanje, zakaj torej ne Go- lovec in zakaj ne Mlinar- jev Janez. O obeh projek- tih je bilo že veliko re- čenega, vendar na obeh lokacijah še vedpo raste trava, če pa sodimo po naših dosedanjih uspehih, kar zadeva formiranje enotnih stališč, pa vlada celo prepričanje, da bomo še velikokrat to travo ko- sili, predno bodo načrti uresničeni. Na drugi strani pa se postavlja vprašanje, ali je bazen na Otoku (po- krit) resnično problem Otočanov ali je to pro- blem Celja. Normativi go- vorijo o 25.000 prebivalcih, da je tak objekt rentabi- len. K temu je treba do- dati še stroške vzdrževa- nja, ki so stalni strošek. Svet KS o tem še ni raz- pravljal, vsekakor pa bo- mo to vprašanje postavili na dnevni red. Pozvali bomo občane, naj pove- do svoje misli o bazenu. Vsekakor naj o tem sami odločijo, saj bi šlo iz- ključno za denar iz nji- hovih žepov. Osebno sem mnenja, da je stvar (ba- zen namreč) več kot po- trebna, istočasno samo ču- tim, da smo v zadnjih treh letih nekoliko preveč začeli kazati na plačilno kuverto naših občanov. Saj ni mogoče niti ploč- nika niti dela ulice več urediti, da ne bi zahteva- li samoprispevka, da ne govorimo o prispevkih, ki se kar sami, tako poti- hem, vrinejo na plačilne liste delavcev. Na drugi del vprašanja, ki se nanaša na telovad- nice in ustanovitev TVD Partizan na Otoku, bi pa nekoliko lažje odgovoril. Zadeva je enostavnejša, saj imamo telovadnice in posamezniki, ki bodo na- šli svoje zadovoljstvo v telovadbi klasične oblike, bodo prav gotovo imeli dovolj možnosti. Vendar pa moramo več pozorno- sti nameniti masovne j ši obliki rekreacije, kjer bo sodelovalo mlado in sta- rejše. Menim, da je treba dati več poudarka rekre- aciji v okviru KS in hiš- nih svetov. Občani si že- lijo drugih oblik razvedri- la, kjer bi obdržali ali nabirali fizično kondlcijo. Usmerjanje občanov na trim stezo, kotalkanje in druge družabne igre bi bilo verjetno učinkovitej- še. Seveda bi morali lo- čiti oblike rekreacije gle- de na starost in interes. S tem se bomo Kičeli ukvarjati v jeseni pri KS in na SZDL Otok. Prepričani smo, da bo- mo naleteli na navduše- nje pri občanih in da bo- do mnogi radi sodelovali. Kaj menite o tem, ker mislim, da je to bolj splošna, bolj prilagojena in bolj Interesantna obli- ka rekreacije za našega današnjega delovnega člo- veka, ki je že itak v to- varni in doma utesnjen med zidove. TONE ROZMAN, predsednik SKS Otok JUBILEJ BAKTERIOLOŠKEGA LABORATORIJA — v petek dopolde je bila v Zavodu za zdravstveno var- stvo v Celju slovesnost, ki so se je udeležili številni gostje, med njimi dr. Jakob Rebernik, ki ga je pred- sednik Tito odlikoval za njegovo dolgoletno delo na področju bakteriologije. Dr. Jakob Rebernik je bil pred petdesetimi leti ustanovitelj bakteriološkega laborato- rija v Celju, k! ga danes z uspehom vodi dr. Franc Planinšek. Odlikovanje predsednika republike je dok- torju Jakobu Reberniku izročil podpredsednik celjske občinske skupščine prof. Jože Marolt. Na slovesnosti so spregovorili o delu in pomenu bakteriološkega labo- ratorija še dr. Jože Cakš, predsednik sveta za zdrav- stvo, in dr. Franc Planinšek. Foto: Drago Medved 4. stran — NOVI TEDNIK St. 23-~21.junii^3^ IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV ŠENTJURSKI ALPOS IN LAKIRNICA — Alpos je v zadnjih letih izredno povečal fizični obseg pro- izvodnje in z vsem tem, kar mu sledi. Trenutno zaključuje prvo fazo inve- sticij, in sicer izgradnjo lakirnice s kompletno strojno opremo. Dosedaj so m»rali izdelke preva- žati v druge delovne or- ganizacije , kar je vseka- kor povečalo strošek iz- delave končnih produk- tov. Tako si Alpos ne bo zmanjšal samo stroškOod- jetju »prejeli pred dnevi. — Referendum, v četr- tek, 14. junija, o ustano- no trgovske organizacije vitvl sestavljene proizvod- združenega dela, je uspel. CIani Kovinotehne, Klime in Libele ter Ferralita iz 2alca so se odločili za skupno pot, za združitev svojih hotenj, znanja in sredstev. Glasovanja o medseboj- ni pKJvezavi se je v Kovi- notehni udeležilo 85 odst. članov kolektiva, v Libeli 84 odst., v Klimi 80 odst. ter v Feralitu 91 odst. Od udeležencev glasovanja se je za združitev izreklo: v Kovinotehni 62,9 odst., v Libeli 85,8, v Klimi 80,4 ter v Ferralitu 87,9 odst. C>d skupnega števila zapo- slenih pa se je za novo obliko medsebojnega dela izreklo: v Kovinotehni 53,7 odst., v Libeli 72,5, v Klimi 63,8 ter v Ferralitu 79,9 odst. članov kolekti- va. PTT-brneči TELEFONI! Edvard Šepec, direktor podjetja aa PTT promet Ce- lje, zatrjuje, da bodo z majh- no tehnično operacijo odpra- vili napake, kot pravijo na pošti, pri »preiskanju v zve- zi«. Pri dohodnih klicih, od zunaj torej, prihaja do pre- kinitev zaradi napak v glav- nih poštnih telefonskih cen- tralah. Sobesednika se slabo sliši in p>o ponovnem' klicu lahko brez težav govorite z nekom v Ljubljani ali drugem oddaljenem mestu. Če k temu dodamo podatek, da so bile v četrtek prekinjene vse zveze z Ljubljano zaradi neprevid- nosti pri prekopavanju zem- lje, potem vidimo, da pošt- nim delavcem ne 2imanjka problemov. A tudi načrtov ne. Čeprav ni toliko sredstev na voljo, kot je telefonskih številk in čeprav je za telefone, ta mo- derni pogovorni pripomoček, cela množica interesentov. Ne samo zaradi mode. Letos bodo mnoga stanova- nja, ustanove in javne prosto- re polepšali telefoni. Celje je letos že dobilo 400 novih šte- vilk. Možnosti je še več, to- da ni denarja za zveze — za kable. Vendar kaže, da bodo Lava, Dolgo polje. Zgornja Hudinja, Aljažev hrib in Po- lule v prihodnjih mesecih že dobili priključke. Lavi bodo na pjošti namenili 60 številk, Ostrožnemu pa 40- Razveselji- vo je, da tudi proti novi os- novni šoli na Otoku že vleče- jo kabel. Ko bo Celje preple- teno s telefonskim omrežjem, bo lahko zabmelo kar 5800 številk. Na PTT pa bodo letos zago- tovili boljše telefonske zveze tudi drugim krajem na celj- skem območju. Ce bo vse po sreči, bo Ponikva dobila do šentjurskega občinskega praz- nika avtomatsko centralo in 40 številk. V načrtu avtoma- tizacije ima važno mesto Šmartno ob Paki. Dobilo bo avtomatsko centralo in 100 priključkov. Gornji grad bo bogatejši letos za 100 številk, Ljubno tudi za 100, Solčava za 40, Mozirje za 200 in Vransko za 60. Modemiz3cijo telefon- skega omrežja bodo poštni delavci omogočili tudi z no- vim zračnim kablom Celje— —Mozirje. Ta švedski sistem »zračne zveze« bo dal 120 no- vih možnih zvez. V prvih me- secih prihodnjega leta bo več telefonskih priključkov na vo- ljo v I^kem, Konjicah in Žalcu. Za Velenje je predvideno, da dobi 400 številk letos in 400 prihodnje leto. Med Ce- ljem in Velenjem pa bo že v kratkem vsaj telefonska zveza boljša. PTT bo postavilo 24 novih medkrajevnih zvez. Šentjur je dobil 5 zvez, med Velenjem in Šoštanjem pa jih je že 5. Na pošti obljubljajo, da bodo do leta 1975 avtoma- tizirali celotno telefonsko omrežje — vključno s Koz- janskim. Vsako leto pa bo za regijo na voljo približno 1000 novih šte\'ilk. Torej — ne skrbite. Če se- daj vaša prošnja že dalj ča- sa leži na pošti, boste števil- ko kmalu dobili, čeprav na pošti pravijo, da bodo dali prednost tistim krajem, ki so sedaj najbolj odrezani od te- lefonskih zvez- Ker pa je se- daj največji krivec za prepo- časno nameščanje številk po- manjkanje kabelskih zvez, ni odveč predlog, da bi v pri- spevek za uporabo mestnega zemljišča vključili tudi ure- ditev telefonskega omrežja. V tem primeru bi telefoni iii- treje postali hišni prijatelji mnogim družinam na celj- skem območju. Za tako uredi- tev bi se morali zavzeti pred- vsem tam, kjer rastejo nova naselja. Navadno so sredstva za telefonsko omrežje na vo- ljo šele p>otem, ko stanovalci v novih domovih p>ogrešajo telefone. Pa bi le morali spo- znati potrebo, da v vsak dom, če sta možnost in želja, pravočasno sodi tudi telefpn. Saj živimo v »stoletju komu- nikacija«, -d VIKTOR SORČAN je do- ma iz Celja, na pošti pa je že osem let v službi kot kartist. Največ ima opraviti s priporočenimi pismi, vrednostnimi pismi in vrednostnimi paketi. »Z delom sem zadovo- ljen, zelo zanimivo je. Le ko bi se ljudje bolj drža- li pravila, da morajo pi- sati poštne številke. Ob praznikih, posebno ob no- vem letu, bi morali bolj pravočasno oddajati pošto kot pa delajo to zdaj. Po- tem se pri nas naberejo celi kupi pošte in naše normalno delo je močno ogroženo, čeprav skušamo biti tudi v takšnih trenut- kih hitri in ©kspeditivni, natančni, da se pošta ne izgubi. Naše pravilo je, da se poštna pošiljka ne sme nikoli izgubiti. De- lovni čas pa imam razli- čen. Včasih šest ur, vča- sih osem, ko je nočna, pa deset. Rad imam svoje de- lo, čeprav je odgovorno!« ZLATARNA Za 52 odstotkov več? Celjska Zlatarna dosega v prvih petih mesecih te- ga leta zelo dobre poslov- ne rezultate. Lani so pri- stali na 38 starih milijar- dah realizacije. Za letos so si zadali večji plan — 50 milijard realizacije. V petih mesecih so realizira- li 18 starih milijard in dinamika uspešnosti kaže na ugodne možnosti za re- alizacijo visokega plana. V podjetju, ki ga sestavlja pet TOZD, so letos za 52 % povečali proizvodnjo ob precej manjši rasti za- poslenih. Te rezultate jim je dala pi^edvsem boljša organizacija dela. Tudi v izvozu gre na bolje. Lani so za tujino predelali 40 kg zlata, letos pa že do junija kar 100 kg. Največ izvozijo v zahodne države, v ZDA, čedalje močnejši kupec pa postaja Švica. Zlatarna načrtno skrbi za prodajno mrežo in so le- tos odprli dve novi trgo- vini v Skopju in Osijeku, še ta mesec pa bodo nji- hove proizvode prodajali v lastni prodajalni v Ba- nja Luki. Kot zanimivost naj za- pišemo, da v Zlatarni vsak mesec zmontirajo 2000 stenskih ur. V sodelova- nju z nemško firmo Jung- haus je domače tržišče na ta način dobro preskrblje- no z res ličnimi stenskimi urami. V Zlatarni se mal- ce bojijo stalnega nara- ščanja cen zlata na sve- tovnem trgu. Vendar išče- jo-notranje rezerve in bo- do pri morebitni podra- žitvi povečah ceno proiz- vodov le za toliko, kolikor se bo povečala cena ma- teriala. Razmišljajo o ši- ritvi tovarne, v proizvod- nji pa prehajajo od nakita v predelavo vseh plemeni- tih metalov. Ti podatki znova govore, da Zlatarna dobro stopa po poteh sta- bilizacije. In tudi njihovi načrti so zelo zanimivi. Rečica OBRAT UKINJEN Konjiška tovarna Konus se je odločila, da ukine obrat v Rečici v mozirski občini. Najprej so razmišljali o nuj- ni preusmeritvi obrata v skla- du z dolgoročnim programom razvoja Konusa. V tem raz- vojrtem programu v Konusu predvidevajo zmanjšanje in- dustrijske proizvodnje zaradi izrednega porasta cen kož na svetovnem trgu. Rečiški obrat je ta gospodarska nihanja ze- lo občutil. Lani je naredil 200 starih milijonov izgube, v prvih štirih mesecih tega pa 182 milijonov. Za preusmeri- tev obrata bi Konus potrebo- val okrog 600 starih milijo- nov. Toda modernizacija bi zmanjšala število zaposlenih od prejšnjih 72 na največ 35 delavcev- Poleg vsega tega, je povedal Franc Ban, predsed- nik komisije za sanacijo obra- ta v Rečici, so delali delavci v slabih pogojih. Konus pa bi moral na zahtevo inšpekcije za delo zgraditi še čistilne na- prave. Vse to je Konus na- vedlo k razmišljanju o uki- nitvi rečiškega obrata. O tej nameri je bil kolektiv obve- ščen že lani. Seveda pa je ma- tično podjetje iskalo tako re- šitev, ki ne bi bila na škodo 70-članskemu kolektivu. Nih- če ne sme ostati brez dela — to je bila glavna misel pri iskanju rešitev po ukinitvi Obrata. Prvi razgovori s predstav- niki mozirske občine so po- nudili možnost skupne nalož- be Konusa in nazarskega Gli- na. V novem obratu Glina bi se lahko zaposlili vsi delavci iz rečiškega obrata. Ko je ta možnost padla v vodo, so se sešli predstavniki Konusa in Elkroja. V Konusu so s so- delovanjem Elkroja zelo za- dovoljni. Do 1. decembra bo sad skupne naložbe Elkroja in Konusa nov konfekcijski obrat v Elkroju. Konus bo nabavil celotno opremo v vrednosti okrog 150 milijonov in jo bo brezplačno prenesel Elkroju. Na ta način bodo vsi nekdanji Konusovi delavci v Rečici dobili zaposlitev, El- kroj p>a bo moderniziral del podjetja. Skupno sodelovanje dveh podjetij na območju bo zagotovilo delavcem službo v mnogo boljših ix>gojih dela. V Konusu so se odločili, da bodo v tem času omogočili delo vsem delavcem rečiške- ga obrata. Nekateri naj bi se vozili v Tovarno usnja Šo- štanj, drugi bodo šli na do- pust ali v delovno razmerje v kombinat Konus. Ce Konus v tem času komu med delav- ci ne bo zagotovil zaposlitve, bo dobil -do 1. decembra red- ni osebni dohodek. Nihče to- rej ne bo prikrajšan. Konus je celo preskrbel prevoz de- lavcev za začasno delo v Šo- štanj ski tovarni. čeprav so bila različna mnenja o tem, koliko je Ko- nus dolžan nameniti za tev položaja po ukinitvi ^ škega obrata, je vendar tr priznati, da sredstva ^ majhna. Ob sodelovanju jj krojem je Konus dokazal j volj pripravljenosti in ske solidarnosti. Vsakdo I brž ni zadovoljen. Toda I stvo je, da bo 1. decenu nov konfekcijski obrat vi kroju lahko sprejel vse Koi sove delavce iz rečišis, obrata. Start laškega'TIMA KOT PTIC FENIKS Leto dni po tistem, ko so za prvo halo, zgrajeno iz last- nih-skladov, začeli spreminja- ti njive in travnike v gradbi- šče, se v Rečici pri Laškem belijo ogromne polkrožne strehe novega proizvodnega objekta — tovarne izolacij- skega materiala ali na krat- ko — TIM Laško. Izgradnja nove tovarne ni le svojstven primer hitre gradbene operative, kat«ri je bila za petami montaža pro- izvodnih sredstev, na njih pa takoj začeta poskusna proiz- vodnja. Tovarna TIM je tudi primer solidarnosti, hitre in učinkovite pomoči po kata- strofi, ki je kolektiv doletela v začetku aprila letos. Takrat je zaradi nepazljivosti požar upepeljil dve od štirih tovar- niških hal. Takrat so le naj- bolj širokogrudni optimisti mogli misliti in verjeti, da bo kljub katastrofi mogoče to- varno odpreti za občinski praznik — točno trideset let po tistem, ko so borci II. grupe odredov napadli okupa- torjevo rudniško stražo ter F>oškodovali nekatere rudni- ške naprave do te mere, da dolgo ni bil rudnik sposoben proizvajati. • Do občinskega praznika je le še dobrih deset dni. V Re- čici pa ne le, da spet stojijo vse štiri hale, da bodo v na- slednjih dneh v njih namešča- li opremo — tudi okolje v ni- čemer ne kaže sledov nedav- ne katastrofe. Okolica tovar- ne je asfaltirana. Končujejo tudi vhodno stavbo z vratar- nico, do praznika pa bo as- faltirana tudi glavna cesta. Le kakšnemu nenadnemu zapletu bi se mogli zahvaliti, če do otvoritve ne bi bile v pog« vse proizvodne linije vključno s črno, ki jo m« rajo v stari, če tako imen^ mo lani dograjeno halo. V novi tovarni je zaposl« že nad 100 nekdanjih ruai jev in delavcev iz zunar., obratov. Medtem je m* povečal proizvodnjo . kamnolom, z novimi nap'^ mi so povečali tudi prio^' vanje kaolina — gline za ^ ramično industrijo. Tudi niška proizvodnja še ni ' mrla in planirajo, da bodo tos dali na trg okoli pO"^ co tiste proizvodnje, ki la značilna v najboljših 1* rudniške proizvodnje. Naprezanje kolektiva, ^'^ treh temeljnih organi«^ združenega dela je rodilo dove. Razen nekaj redkili! sameznikov, godmjačev, s' kršnimi je pač vsak kole^ »obdarjen«, ves kolektiv ^ za novo tovarno. Tudi t spevek, ko so delali dve P sti soboti za stabilizacijo ? jetja, je pripomogel, da ^ varna kot bajeslovni ^ ^ dviga iz svojega pepela. J ' Barborič I predsednik Na četrti konferenci ^^'^ sindikatov Slovenije predsednika republiškega^ ta zveze sindikatov Janeza Barboriča, inženi''^^ štorske železarne. Janez ^ borič je bil aktiven ^ skem sindikalnem živU^ in je nova dolžnost poi^^^; no priznanje njegoveti^^,^ sedanjemu političnemu ^23 —21. junij 1973 NOVI TEDNIK — 5. stran ^0 loških pionirjev RES NEPOŠTENO! 5 junija leta 1973 je bil na ^arici na Pohorju zbor pvenskih pionirjev. Tudi na- pionirska organizacija je jjrala 20 pionirjev, kot smo dogovorili na sestanku lijinske pionirske komisije v jdV. Konjicah. iComisija je želela za pre- ^ pionirjev — udeležencev I občine Slov. Konjice najeti ^ šolski avtobus (vozil naj j še zreški šolski avtobus), jjvočasno smo jih obvestili, J imajo tega rezerviranega ^oi naših 8. razredov za jjjljučni šolski izlet, ki ga t morejo prestaviti, ker so J rezervirali hrano in preno- jjče v Kopru in Selcah. V sredo, 6. junija, nas je ijesenetil telefonski poziv iz ječ. Tajnica osn. šole Zreče je v imenu predsednice Ibčinske pionirske komisije jov. Konjice Nančke Rav- njak obvestila, da zaradi te- ga, ker ne damo šolskega av- tobusa, in imajo sedaj samo enega, kajti drugega nismo mogli dobiti, pionirji naše šole ne gredo na Zbor slo- venskih pionirjev na Osanka- rico. Izvedeli smo še, da od- padejo samo pionirji naše šole. Naši pionirji so bdld že iz- brani in pripravljeni za ude- ležbo na tem zboru, zato nam ni preostalo drugega, kot da je šola na svoje stro- ške priskrbela 2 kombija, s katerima smo naše pionirje odpeljali na zbor na Osanka- rico. Kot je bilo že prej do- govorjeno, so bili vsi pionir- ji na zboru formirani v bri- gade in čete, le naši so bUi na zboru brez oznak zbora in osamljeni na repu brigade. Lahko si mislite, kako so se počutili. PO in učiteljski kolektiv naše šole se sprašujeta: — So pionirji krivi, če šo« la ni mogla dati na razpolago svojega avtobusa? — Je bilo ravnanje občin- ske pionirske komisije (ali morda samo njene predsed- nice?) v skladu z našimi ve- ljavnimi in tako poveličani- mi vzgojno-izobraževalnimi smotri? — Laliko loški pionirji še naprej pričakujemo, da bo- mo še večkrat odrinjeni? Učitelji naše šole mislimo, da je potrebno biti zlasti pri obravnavanju otrok skrajno pravičen in pošten. Kako naj vzgajamo dobre in poštene državljane, če sa- mi nismo taki? FILIP BEŠKOVNIK SLAVKO OLUP |V petek, 8. junija je v ||Wrju celjskega gledališča Istovala dijaška gledališka i^ina, ki deluje v ok/iru pjD dr. Franjo Gmek na pi gimnaziji v Mariboru, tabicije te mlade skupine i skrite v njihovi želji, da Lpostavila fundament za. )če eksperimentalno gle- dišče v Mariboru. Na nji- m delo smo postali po- »rni že na letošnji Naši be- ledi v Velenju, kjer je prišla feipdna v finale s predstavi- kijo London-Kermaunerjeve- [i Priznanja in Prevert-Hola- r^e Božanske melodrame. Celju smo tokrat gledali liihovo avdioviziielno lep- Nco v času in prostoru pJRIGALOVO- KNJIGO. Za pnovo so služile pesmi Žar- " Goloba in Tomaža Šala- fBia. Glavna oseba je Ba- ^1, pol človek pol bog, fitje na meji svetlobe in sence. Poosebljata ga dve osebi: Barigal minus in Ba- rigai plus '(igrali sta, ga di- jakinji Jasna Brodarič in Darja štandekar, igrali s simpatično privrženostjo mo- dernemu gledališču, z zbra- no koncentracijo). Tj osebi sta nosilki celotnega doga- janja, poosebljata večna nas- protja, atavizem, brutalnost, ljubezen in nasilje, ki sočas- no bivajo v človeku. Ritmič- na akcija na odru je sprem- ljana z akustičnimi in vizu- alnimi e^iementi. Eksperiment, ki se ga je skupina lotila, nedvomno ka- že težnjo, da bi postal p>er- manentna usmeritev te sku- pine, kar se kaže v radikal- ni prekinitvi vsega tradici- onalnp^^a in konve^^i^ionalnega v predstavljanju pesniške be- sede, in še dlje: potrjuje gle- dališče Craiga in Artauda v zanikovanju gole reproduk- cije,veže se na totalno izraz- nost, na totalno zlitje vseh gledaliških sredstev. Taka je bila celo uvodna beseda, ne- kakšen manifest skupine, sklicevanje na Artauda, na teater krutosti (na elimini- ranje vseh zunanjih igral- skih panog, vrnitev k ma- gičnemu gledališču, k stro- gi, ekonomični uporabi kret- nje, v simbolni povezavi z idejo) imanentno vključena v ta happening, v ta dogo- dek. Mladi amaterski skupini la- hko damo samo polno pri- znanje, ne samo z aplavzom, ki ga hvaležno odklanjajo, »saj Se nasilju ne ploska«. Barigalova knjiga je igra o nasilju, mikro ooomin v ma- kro kosmosu ravnodušnosti. Ta skromni zapis o njiho- vem gfostovanju v Celju naj bi bil del spodbude za njiho- vo nadaljnje iskanje. J. 2. JOŽE ZAGORIČNIK Ko se je pisalo leto 1929 je pritekal na svet Jože ZMgoričnik. Celjan, ioma iz Skalne kleti, kjer stanuje še danes. Ko je končal gimnazijo v Celju, Se je odpravil na študij višje upravne politič- ne šole v Zemunu in leta 1950 diplomiral. Od takrat je bil ves čas v državni upravi, od tega sedem let kot kriminalist. Pozneje je bil predvsem organiza- tor na nekdanjem okraju in pozneje v občini. Da- nes je v službi žalske ob- činske skupščine kot na- čelnik za organizacijo davčne politike v občini. Srečanje z njim pa je bilo prav nenavadno. Ne v hiši občinske skupščine ali celo v pisarni davčne uprave, ampak na gleda- liškem odru. Najprej v Prizrenu, kjer je požel vsa priznanja za kreacijo Ku- renta, nazadnje pa v vlogi kmeta Drejca v Remčevi Delavnici oblakov. Prese- netljiv z igro, ki vzbuja dvome o amaterizmu. O takšnem, kakršnega smo največkrat vajeni. O ti- stem ljubiteljskem nasto- panju na odrskih deskah, ki pritegnejo mlade in sta- re, da zaživijo na njih. Jože s svojo igro vzbuja dvom o tem ljubiteljstvu. Vse kaj več je v njegovem nastopu, kjer je čutiti zre- lostni pristop do dela. tr- dega dela, ki pripelje do uspeha. Daleč je že leto 1948, ko je prvikrat nastopil pod režiserskim vodstvom po- kojnega Jožeta Tomaziča v Golijevi Sneguljčici kot razbojnik Frice. AJctivno delo v mladini in pozneje v Zvezi komunistov mu je bilo še premalo, še kot aktiven atlet celjskega Kladivarja (tek na sred- nje proge) se ni mogel lo- čiti od odra in se je v poznejših letih dokončno odločil za življenje pod žarometi. Takrat je to bilo iz že- lje pokazati se ljudem v dvorani. Toda to je že daleč. Danes v vlogi Ku- renta in Drejca se je ta želja spremenila v govori- co, v izpovedovanje, v kreiranje likov, ki so del naše narodnostne in so- cialne zgodovine pa tudi boja za obstanek. Delo z mladimi v ansamblu mu vzbuja občutek ustvarjal- nosti pa tudi vpliva na mlade, ki marsikdaj pre- hitro skušajo vreči puško v koruzo. Vzpodbudna, to- variška in iskrpna beseda sta Jožptovo glavno orož- je, da pripravi mlajše in manj izkušene igralce do prepričanja o vrednosti njihovega skupnega dela. To pa je največ, kar lah- ko naredi poleg svojega lastnega igralskega in kre- ativnega deleža na deskah amaterskega odra. Izkuš- nje skozi leta so oblikova- le osebnost Jožeta Zago- ričnika. Razmišljajoč duh, ki skuša priti slehernim stvarem v življenju do dna. Ta zagrizen poskus, volja in obračun s samim seboj pa pride najbolj do izraza ravno na odru. ko se merita dva svetova. Osebno življenje s proble- mi vsakdanjosti in dialek- tike, s problemi igralske kreacije. V tem svetu je Jože preživel še enkrat in zagotovo tudi za vedno. Zato je srečanje z njim dragoceno in nekaj spre- govorjenih besed razkrije človeka, ki hoče dialog o življenju in njegovem smi- slu. DRAGO MEDVED Katere SO uspešnice? Katere knjige in katere avtorje največ kupujejo naši občani? AK radi po- slušamo domačo zabavno glasbo? To sta vprašanji, na kateri bo odgovorila taile anketa. V prvi knjigami, Mla- dinski knjigi, je prijazna prodajalka povedala, kaj v tem času največ proda- jo. Naštela je nekaj naj- bolj iskanih avtorjev, to so: Heinrich Boli — Sku- pinska slika z gospo, Tho- mas Hardy — Daleč od ponorelega sveta, Svetina — Stena. Povedali so tu- di, da čakajo na izdajo slovenskega leksikona, ki ga bo izdala Cankarjeva založba. V prodaja imajo tudi plošče z otroškima pesmicami in pravljicami, ki pa se zelo slabo pro- dajajo, saj jih kupujejo predvsem šole in varstve- ne ustanove. V Državni zal'»žbi se že pripravljajo na jesensko obdobje, na novo šolsko leto. Povedali so, da je promet v zadnjem času padel. Tudi tu so našteli le tuja dela: Mario Puco — Boter, Hailey — Leta- lišče, Susann — DoUna lutk' in Rene Guillot — Bela griva. Prodajo tudi precej mladiinskih knjig. Da bi anketa bila bolj pestra, smo pred Držav- no založbo ustavili Ivana Omerza iz Petrovč tn ga vprašali, kakšne knjige najraje kupuje? Povedal je, da rad bere knjige z zgodovinsko osnovo, pose- ga pa tudi po knjigaJi s strokovnih področij. Drugi cilj naše ankete je bila prodaja plošč. Ze- leh smo izvedeti, kako gredo v promet plošče slovenskih avtorjev. V vseh štirih celjskih pro- dajalnah plošč so poveda- li, da mladina kupuje predvsem tuje plošče, od domačih avtorjev gre do- bro v prodajo velika plo- šča s Slovenske pooevke. V Tehnomercatorjevi pro- dajalni Radio prodajo po- 1^ Slovenske popevke tu- di precej Pestnerjevih plošč in plošč New Svving Ouarteta. Povprašali smo Francija Pura. kaj najra- je posluša: »Rad f>os1u- šam tuje ansamble. Od domačih F>evcev pa Janka Ropreta in Ota Pes.tner- ja.« je povedal. Mogočna Raduha, vabljiva ia lepa z vseh strani... NOV! VODNIK KAMNIŠKE IN SAVINJSKE ALPE Razveseljiva novica o izidu novega, že dlje časa težko pričakovanega planinskega vodnika »Kamniške in Savinj- ske alpe«, je v planinskih krogih naletela na ugoden od- mev. V smelo zastavljenem programu Planinske zveze Slo- venije je nova edicija iz vrste tistih, ki naj bi naš gorski svet približale čim večjemu številu ljudi. Vodnik pa je posvečen tud 80-letnici Planinske zveze Slovenije. Skrbno zbrano in temeljito obdelano gradivo je pod spretnim peresom pax>f. Petra Reka, geografa iz Velenja, dobilo uporabno obliko za vsakogar, ki želi ob sproščeni hoji v gore spoznati njihovo pravo vrednost in vsebino. Vodnik ima najprej kratko razlago o težavah pri izbi- ranju nekaterih krajevnih imen. Sledijo poglavja o pokra- jinskih značilnostih. Podanih je tudi nekaj praktičnih na- svetov planincem pri izbiri opreme in pri gibanju v gorah ter navodilo za up>orabo vodnika. Pogorje je obdelano zelo pregledno in sistematsko. Avtor nas popeije od zahoda proti vzhodu, nas seznani z dostopi do gora po dolinah in na koncu predlaga še nekaj najbolj zanimivih izletov. Vse poti so zelo natančno opisane, pred nami zaživijo tudi že nekatere p>ozabljene stezice. Enkratna so srečanja z visokogorskimi živalmi, povsod okrog pa se bohoti ču- dovita alpska flora. Med lekst so spretno vpletene številne bajke, ki počasi izginjajo v pozabi Marsikatera zgodba nam razjasni na- stanek krajevnega imena, ki ga upK)rabljajo domačini. Tako z zanimanjem spremljamo vse, kar nam bliža po- krajino, njene prebivalce tn njihov način življenja. Za motorizirane turiste so zanimivi opisi gozdnih cest. Njihova mreža je vsak dan bolj gosta in marsikateri pre- del je postal po njihovi zaslugi bližji. Marko Gabrovšek BAZEN V HOTELU I*riprave na graditev novega hotela v Rogaški Slatini so v polnem teku in ni daleč dan, ko bodo vgradili temelj- ni kamen za objekt, ki ga Rogaška Slatina kot naše naj- večje zdravilišče teako pričakuje. Ne gre samo za izpo- FK>lnitev kapacitet in za pridobitev sodobnejših, modernih, marveč prav tako za to, da bodo z novim objektom zago- tavljali celoletno sezono. Novi hoted bo A kategorije, imed bo okoU 200 postelj ter pokriti kopalni baz^. LE KORAK NAPREJ Delavski svet zdravilišča Dobrna je imenoval komisijo za sestavo programa za graditev novega zdraviiško gostin- skega objekta. Koi vse kaže bo do konca leta pripravljen idejni načrt, ki bo tudi osnova za iskanje bančnih in dru- gih kreditov. Torej, vendarle nekaj več kot samo ugotavljanje, da jim je tak objekt nujno potreben. OBLJUBA DELA DOLG Pred kratkim so se pod vodstvom predsednika Jožeta Deberška sestali člani upravnega odbora celjske turistične zveze in sprejeli delovni načrt za naslednje obdobje. Pod- ročna turistična organizacija se bo v tem času še posebej zavzemala za vsklajevanje m usmerjanje turističnih inve- sticij, vrh tega pa tudi za pripravo programov in koordi- nacijo celotne dejavnosti. Ko pa so obravnavah finančm položaj zveze, so ugo- tovili da še precejšnje število članov odlaša s podpisom dogovora o delu in financiranju celjske turistične zveze. Po vsem tem lahko dodamo, da priporočilo sveta osmih občin glede financiranja zveze še ni naletelo povsod na polno razumevanje. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 21. junij^,^ lA VEC UČITELJEV Družbene dejavnosti že dalj časa opozarjajo na po- manjkanje ustreznih kadrov. To pomanjkanje, pogojeno z znatno nižjim osebnim dohodkom, kakor jih imajo kolege v gospodarstvu, nastaja tako zaradi nerealizi- ranih razpisov kot tudi odhodov na druga delovna me- sta. Na takšno stanje že dalj časa opozarjajo v pravo- sodju, občinski upravi. Podobna situacija je tudi v šol- stvu. V celjski regiji je razpisanih 208 prostih delovnih mest, od tega samo v Celju preko 150. Medtem ko so obeti, da se delovna mesta izpopolnijo v predmetnem pouku osnovnih šol, pot je situacija mnogo bolj pesimi- stična pri učiteljih za razredni pouk in srednje šole. Odziv na razpise je vedno slabši, struktura učiteljev navkljub zakonskim določilom postaja vedno bolj ne- ugodna. V lanskem letu je npr. od 16 novih učiteljev imel ustrezno izobrazbo le eden. V sprejetih družbenih dokumentih je bilo poudarj3no^ da je potrebno posvetiti kadrovanju prosvetnih delav- cev največjo pozornost. V to nas silijo zahteve po ustrezni družbeni in strokovni vsebini pouka v šolah. V to nas sili tudi omenjeni deficit kadrov. Zato so občinske skupščine in izobraževalne skupnosti že sedaj posvetile kadrovskemu vprašanju prosvetnih delavcev veliko pozornost. Izobraževalna skupnost v Celju tako štipendira že preko 60 študentov pedagoške smeri. Ozko grlo pa predstavljajo pedagoške šole. Za celotno Štajersko bosta v letošnjem letu npr. zaključila študij matematike dva profesorja. Tudi Pedagoški šolski cen- ter v Celju je v podobni situaciji. Letos lahko vpiše le 90 učencev v pedagoško gimnazijo in 30 učencev v vzgo- jiteljsko šolo. Interes in potrebe pa so znatno višje. Že sedaj bi potrebovali za razredni pouk 30 do 40 uči- teljev, do leta 1975 pa okrog 90 vzgojiteljic. Akcija usmerjanja učencev v pedagoške poklice je dala dobre rezultate. 226 učencev se želi vpisati v pedagoški šolski center, skupno pa je izrazilo interes po nadaljevanju šolanja za vzgojo in izobraževanje 265 učencev. Takšna situacija zahteva sistematično in usklajeno kadrovanje v regiji. Zato so se na skupnem posvetu predstavnikov občin- skih skupščin, izobraževalnih skupnosti, zavodov za zaposlovanje in pedagoške šole odločili, da bodo z inte- resenti imeli osebne razgovore. Najboljšim kandidatom bodo dali štipendije. Imeli pa bodo tudi prednost pri vpisu v šolo in v dijaške domove, če bo interes višji od sedanjih zmogljivosti, bo šola poskusila omogočiti vpis še za dodatni razred. Takšen dogovor predstavlja prvi korak k izboru najboljših kadrov za delo pri vzga- janju mlade generacije, pa tudi začetek sistematičnega dela pri realizaciji zahtev po ustrezni kadrovski politiki. Mitja Pipan SPOPAD Z ZLOM Akcijski program boja proti alkoholizmu v Sloveniji, ki ga je pripravil republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, je sprejet. Predlog akcijskega programa ugotavlja, da ne bo potrebnih uspehov brez materialne, kadrovske in vzgoj- ne pomoči. Potrebna bodo večja sredstva za vzgojo in propagando, še posebej pa za materialni položaj, kad- rov ter strokovnih institucij. Skratka, nujni so gospo- darski in družbeni ukrepi, ki so v vsaki družbi toliko učinkoviti, kolikršna je zavzetost za to, za boj proti zlu, ki je v naši državi iz dneva v dan večje. Tudi dobro premišljena davčna politika lahko moč- no zajezi pot alkoholu med ljudi. Iz povečanega repu- bliškega prometnega davka naj bi ustanovili celo sklad, iz katerega bi financirali splošne ukrepe za prepreče- vanje alkoholizma. Tudi uporaba alkoholnih pijač je lahko različna. S pravilno distribucijsko mrežo bi lahko omejili pitje zlasti uvoženih žganih pijač, na vinograd- ništvo pa vplivati tako, da se bo usmerilo v večje pri- dobivanje namiznega sadja in pristnih vin. Največji up za zajezitev alkoholizma pri nas pa pro. gram polaga vzgoji in izobraževanju, čim več mladine seznaniti s pogubnimi posledicami alkohola, za vse otroke pa, ki rastejo v razmerah alkoholizirane družine, pa poskrbeti za prostor v vzgojno varstvenih ustanovah. Med zelo nujne ukrepe šteje akcijski program za boj proti alkoholizmu izboljšane delovne pogoje za delovanje bolnišnic in dispanzerske psihiatrične službe. Pospešiti bo treba ustanovitev centra za zdravljenje in rehabilitacijo alkoholikov ter začeti s pripravami za zaščitni dom za varstvo hudih alkoholikov. Manjše oddelke za zdravljenje alkoholikov naj bi imela sleherna psihiatrična bolnišnica, uvedle pa naj bi se iudi dnevne bolnice itd. Zelo drago nas stane invalidsko upokojevanje'zaradi alkoholizma, pa tudi v drugih diagnozah se pogosto najde kot posredni vzrok bolezni alkohol. Te analize še niso narejene, bodo pa pokazale zastrašujoče rezultate, ki že danes pripeljejo do prepričanja, da je izvor nešte- tim boleznim alkohol. V bodoče naj ne bi bil upokojen noben bolnik-alkoholik, dokler ni bil intenzivno zdrav- ljen po metodah kompleksne socialno psihične obrav- nave. Izkušnje so pokazale, da ne bomo čez noč odpravili večino problemov v zvezi z alkoholiki in alkoholizmom. Se vedno jih tudi premalo obravnavamo kot bolnike, ki terjajo našo posebno skrb, skrb tudi splošne zdrav- stvene službe. Kot smo že omenili, čez noč alkoholizma ne bomo odpravili, celo z dobro zastavljenim akcijskim progra- mom ne. Ker pa akcijski program vodi v družbeni dogovor zd^ organiziran in celovit spopad z alkoholiz- mom, je to podlaga za akcije po občinah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Akcija naj bi bila skupna, zajela pa bo vse dejavnike od strokovnih služb, do splošne politike, gospodarstva, vzgoje in izo- braževanja, socialnega varstva ter kaznovalne politike. Socialistična zveza pa naj bi bila tista, ki bi akcijski program boja proti alkoholizmu, vodila. Zdenka Stopar Padriče in Šoštanj Preko 30 učencev osnovne šole Karla Destovnika-Kaju- ha iz Gropade in več kot 120 članov prosvetnega društva Slovan iz Padrič pri Trstu je nedavno gostovalo v Šošta- nju, Kajuiiovem rojstnem kraju. Ob zaključku šolskega leta so lani, 25. jimija, v kra- ških vasicah, Padričah in Gro- padi pri Trstu, imeli zares veliko slavje. Pred slovensko osnovno šolo so odkrili dopr- sni kip partizanskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika-Kajuha, po kate- rem so poimenovali tudi šo- lo- Verjetno je to edini spo- menik našemu partizanskemu pesniku v zamejstvu. Zanimi- vo je, da je vaški odbor OF že takoj po razpadu Italije, leta 1943, posredoval pri viš- jih narodno osvobodilnih ob- lasteh, da bi se v kraju vista- novila slovenska šola. In res se je kmalu začel pouk v nad 60 let starem, a še vedno do- bro ohranjenem šolskem po- slopju, ki stoji ob cesti med Padričami in Gropado. Glav- ni pobudniki za ustanovitev te šole so bili: znani sloven- ski pesnik Ciril Zlobec in do- mačini Stojan Prešel, Danilo Gruntar in Evgen Kale. Kajuhov kip je izdelal ljub- ljanski kipar Marjan Keršič, svečanega odkritja in poime- novanja šole pa so se poleg vaščanov udeležili številni predstavniki družbeno poli- tičnega življenja zamejskih Slovencev, kakor tudi iz ma- tične domovine. Lepi sloves- nosti je prisostvoval tudi ju- goslovanski konzularni pred- stavnik in delegaciji obeh šo- štanjskih osnovnih šol. Zaved- ni vaščani Padrič in Gropade so sami zbrali sredstva za spomenik (ki je iz brona in kraškega marmorja), ob ka- terem so izvedU tudi izredno usi>el Kajuhov recital. Tega je pripravil stalni član tržaške- ga slovenskega gledališča Jož- ko Lukeš. O Kajuhu kot bor- cu in pesniku pa je med šte- vilnimi govorniki spregovoril še znani padriški prosvetar in kmetovalec Evgen Kale, ki je že leta 1970 dal pobudo za po- imenovanje šole p>o Kajuhu, nakar so morali dve leti ča- kati dovoljenje iz Rima. Le- tega pa so dobili po posredo- vanju šolskega skrbnika dr. Fidenzija iz Trsta, ki je, ka- kor sem zvedel na tem lepem slavju, zelo naklonjen sloven- skim šolnikom in primor- skim Slovencem, s katerimi je bil med vojno skupaj in- terniran na Rabu. Ob priliki tega slavja so Šo- štanj ski učitelji navezali sti- ke tudi s predstavniki pro- svetnega društva Slovan iz Padrič, ki slavi letos že 75 let- nico svojega obstoja. 2e jese- ni lanskega leta je prosvet- no društvo Svoboda iz Šošta- nja s svojim mladinskim zbo- rom in šaleškim oktetom go- stovalo v Padričah, pred šo- lo v Gropadi, pri spomeniku predvojnim žrtvam v Bazovi- ci in na Opčinah, kjer so ime- li koncert v nabito polni dvo- rani. Poleg domačinov so se tega koncerta udeležili pred- stavniki zamejskih prosvet- nih društev, zastopnik sloven- ske prosvetne zveze iz Trsta in slovenski poslanec v rim- skem parlamentu, priljubljen domačin Albin škerk. Na tem slavnostnem koncertu so šo- štanjčani dobili v dar tri sU- ke gropajske šole s Kajuho- vim spomenikom. Predsednik šoštanjske Svobodeyk Maks Podlesnik, pa je domačinom izročil Kajuhovo spominsko plaketo v bronu. Pri tem sre- čanju je predstavnica Kaju- hove osnovne šole iz Šošta- nja, Neža Mlakar, izročila učencem Kajuhove šole v Gropadi Ebor slovenskih knjig, ki naj bi jih le-ti pre- brali in ob povratnem sreča- nju v Šoštanju prejeli Kaju- hove bralne značke. Povratno srečanje je bilo v nedeljo, 10. junija, ko je pri- spelo v Šoštanj preko 30 učencev gropajske šole v spremstvu učiteljic Preslove, Kraljeve in Cukove. Hkrati z učenci je prišlo nad 120 čla- nov prosvetnega društva Slo- van pod vodstvom predsedni- ka Rafaela Grgiča. Dopoldne je bil sprejem pred Kajuhovo rojstno hišo, kjer jih je pri- čakalo številno občinstvo in predstavniki družbeno poli- tičnega in kulturnega življe- nja mesta Šoštanj. Nato so gostje pred Kajuhov spome- nik položili krasen venec in i27vedli Kajiihov recital, nakar je bil za goste koncert šo- štanjske godbe na pihala in na vrtu hotela Kajuh nastop folklorne skupine iz Velenja. Zatem so si gostje ogledjij Kajuhovo spominsko sobo, kjer so učenci gropajske š» le prejeli Kajuhove braLie značke. Ob 17. uri so v Napotniko vi galeriji v navzočnosti av torja odprli razstavo grafii akademskega slikarja Klavdj. ja Palčiča iz Trsta, ki je hkra ti tudi predsednik slovensitt prosvetne zveze v Trstu. P( svečani otvoritvi razstave jt mešani pevski zbor prosv« nega društva Slovan, pod voč- stvom dirigenta Svetka Grgi ča pripravil šoštanjčanom le; koncert. Poleg slavnostnih go vorov sta predsednika obei društev izmenjala .spominslc darili, nakar sta se za gosto ljub je zahvalila predsedBik prosvetnega društva Slovan Rafael Grgič in predsednil slovenske prosvetne zveze, akad. slikar Klavdij Palčič. Po koncertu so se gostje i avli šole Biba Ročk zadržali z dornačini v prijetnem razgo voru, nakar so se na Trgi svobode poslovili s pesniijou željo za ponovno srečanje ii trajne stike prijaznih Krapev' cev in Šoštanjčanov, ki jih j« zbližača Kajuhova pesem. V.t V počastitev 400 letnice kmečkih uporov je dramska skupina Svobode iz Polzele naštudirala dr. Bratka Krefta »Veliko puntarijo« v režiji Jaka Jeršiča. S predstavo naj bi prosla- vili obletnico v občinskem merilu, toda pozneje je do- bila značaj največje uprizo- ritve v celjski regiji, verjet- no pa tudi v Sloveniji vsaj glede na število nastopajočih. Premiero. ki je bila v petek v parku pod Šenekom, si je ogledal tudi avtor teksta dr. Bratko Kreft. V soboto in nedeljo sita bili še dve po- novitvi. Vse tri predstave si je ogledalo več kot 2000 tisoč gledalcev, ki so bili nad uprizoritvijo navdušeni. Vsad- do mora vedeti, da je igral- ska skupina, ki šteje preko 100 članov delala v težkih po- gojih, saj je biLo čas vsaj zelo težko uskladiti. Večina igralcev dela v dveh izmenah in so iz različnih krajev. Zato je jasno, da so tak uspeh lahko dosegli le z vestnostjo in požrtvovalnostjo. Veliko je doprinesel tudi režiser Jaka Jeršič, ki mu nikdar ne zmanjka volje. Da je bila igra lahko učinkovita, je bi- lo potrebno izdelati primer- no sceno. Osnutek zanjo je napravil Saša Kump iz Kra- nja, ki je znal odlično vkom- ponirati vse scenske elemen- te v idilično okolje parka. Vse razumevanje so pokaza- le tudi delovne organizacije iz Polzele, V veliko pomoč je bilo tudi SLG iz Celja, ki je posodilo kostume za vse nastopajoče in pomagalo s številnimi strokovnima nasve- ti. Dramska skupina dobiva številna vabila in prošnje za gostovanje, vendar vsem za- radi številnega ansam»bl3 nekaterih prčmajhnih 1*^^ gledališč ne bo mogla čl- . )l Prvič bodo gostovali ^ naslednjo soboto v 1^^'' gledališču v Grižah. V ospredju na desni strani akademik dr. Bratko Kreft, avtor »Velike puntarije«. Foto: Tone Tavč*', ^^j3 —21. junij 1973 stran 7 Barok, impresionizem pelavska univerza in Kul- jijtia skupnost v Šmarju pri sta pripravili v pivni- j Zdravilišča Rogaške Slati- )j edinstveno razstavo likov- jib del, ki jih je posodila Na- (odna galerija iz Ljubljane, prikazujejo pa obdobje slo- ^ega likovnega ustvarja- nja od baroka do impresio- 0t)&' Otvoritev razstave je Ijila tudi združena z literar- 0[ večerom akademika Jo- ^ Vidmarja. Njegova dela io-brali dijaki šmarske obči- pa tudi sam je spregovo- ril številnim gostom - o svo- delu in o srečanjih z Ivanom Cankarjem, Otonom lupančičem in rojakom Ro- laške Slatine, Borisom Kidri- Iffli. številni obiskovalci so )tvoritveni večer z gosti,- med aterimi je bila tudi ravnate- eljica Narodne galerije dr. Snica Cevc, spremenili v lep tultumi dogodek. Toda tokrat se ustavimo ob »mi razstavi. Srečujemo se I deli, ki največ pomenijo v azvoju slovenske likovne metnosti. Zaradi specifično- sti časov, skozi katere so se razvijala vse do danes. Na- rodni galeriji pa tudi organi- zatorjem gre zahvala, ker je z razumevanjem odstopila za določen čas dela slovenskih likovnikov. Ta dela pred šte- vilnimi obiskovalci zdravili- šča povsem protokolarno predstavijo naš razvoj likov- ne umetnosti. Vsebinska sprememba je za Rogaško Slatino očitna. Naenkrat so se na panojih znašla dela, ki ne bodo v zamenjavo za šilin- ge, lire in zahodnonemške marke romala preko meja na- še domovine. Gre za del naše kulturne dediščine, ki na naj- bolj zgovoren način dokazuje in potrjuje našo duhovno vzporednico z razvito zahod- no Evropo prejšnjih stoletij. Od slikarstva v baroku, ki je v temelju pripeljalo naše li- kovne imnetnike iz narodnost- ne anonimnosti do individu- alnega uveljavljanja preko ro- mantike (Pemhart, Karinger, Langus, Goldenstein), bratov šubicev in drugih, pa vse do impresionizma Jame, Steme- na, Groharja in Jakopiča, smo v Rogaški Slatini dobili sko- raj celovito podobo temeljev razvoja tudi današnje, sodob- ne, razvijajoče se in že uve- ljavljene sodobne slovenske likovne ustvarjalnosti. Omeniti je treba samo še to, da bi takšne razstave v ta- ko kvalitetnem razstavnem prostoru še želeli videti. To- da ne samo v Rogaški Slati- ni, kjer je takšna razstava ponovno omogočena samo do- ločenemu krogu obiskoval- cev. Kazalo bi z njo kreniti v še manjše, turistično manj znane centre naše ožje domo- vine, ki pa zato niso nič manj naši. Gre lahko torej za naj- bolj neposredno obliko zdru- ževanja ali zbliževanja med takoimenovano galerijsko in med širšim krogom ljudi. To pa je seveda odvisno od posameznih organizatorjev v posameznih krajih, kajti sa- mo dobra volja Narodne ga- lerije, da da dela na posodo, je premalo. D. M. Nova Stara grofija Mnogo je Celjanov pa tudi okoliških obiskovalcev Pokra- jinskega muzeja, ki so si že- leli ogledati prvo nadstropje stare grofije. Toda vrata so bila dalj časa zaprta zaradi obnovitvenih del prostorov, kot večjih restavratorskih in kon.servatorskih del ekspona- tov, ki zdaj domujejo v pre- novljenih prostorih- Dolgo- trajno študijsko delo, neka- teri finančni problemi in problemi strokovnih sodelav- cev so bili vzrok za takšen dolgotrajen proces obnove. Toda brez tega ne gre. Zdaj je v prvem nadstrop- ju stare grofije prenovljena soba, v kateri je znameniti celjski strop, levo od nje pa soba celjskih grofov, ki pa ni v popolnosti opremljena, saj ji manjkajo še vitrine, v ka- tere bodo spravili dragocenej- še manjše predmete, da bodo tako tudi zaščiteni pred tat- vino. Naslednje tri sobe nam razkrivajo pogled na opremo, oziroma pohištvo renesanse, zgodnjega baroka in pa sobo celjskega baročnega kiparja Ferdinanda Galla. Ostali pro- stori, levo od osrednje sobe s celjskim stropom, pa še ča- kajo obnove. V njih se nam bodo razkrili številni ekspo- nati — od baroka pa vse do konca prejšnjega stoletja. Predvsem kultura stanova- nja, najrazličnejši kosi pohi- štva in seveda številni manj- ši predmeti, ki tudi na zgo- voren način pričajo o svoji dobi. Obisk v zadnjih dneh je potrdil, kako težko so obisko- valci čakali na otvoritev ome- njenih prostorov, ki jim omo- gočajo spoznavati posamezna obdobja naše zgodovine. Se- daj je razstavljenih nekaj nad sto eksponatov, vendar je sa- mo dvajset takšnih, ki so bili razstavljeni že prej, vsi ostali pa so zdaj prvič razstavljeni. Če odštejemo te, ostane v de- pojih še okoli 8000 manjših eksponatov, čeprav mednje sodi tudi 3000 listov stare grafike. DRAGO MEDVED Del ene izmed ebnovljenih sob v prvem nadstropju Stare grofije. Kulturne diagonale: Laško (2) Jurkloster, Picasso in svinčnik i v prejšnjem mesecu je Muzejska zbirka v Laškem pripravila izredno zanimivo razstavo otro- ^\\\ likovnih del pod naslovom »Mladi likovni ustvarjalci«. Razstavljali so grafike, risbe in pla- stike. Razstava je bila sestavljena z dveh delov, ''ideli smo likovne stvaritve učencev šestih šol (liaško. Planina pri Sevnici, Radeče, Jurkloster, Jinfiske 'toplice in Slivnica pri Šentjurju], ki so Ih učenci naredili v slikarski koloniji v Jurklo- ^[•"li. Drugi del razstave pa so sestavljala dela "čencev osnovne šole »Primož Trubar« in Poseb- "6 šole iz Laškega. ^Jikarska kolonija v Jur- "■štru. Bil je lep majski "I' ko so se zjutraj odpe- ^'V pozabljeni, a slikovi- Jurkloster. Osemnajst ^cev šestih šol iz različ- krajev. Ogledali so sd in izbrali motive, ki ' jih prenesli s svinčni- Ogljem in tušem na bel papir. Predali so se ^Inoma svobodnemu us- *itoju. Ni jih utesnjeva- '^akdanja šolska zgradba, .'^P so pozabih na ustalje- ■ftornie risanja. Starodavne ■^ine nekdanjega kartuzi- r^ega samostana so se j!^il€ z razvejanim in ob- gričevjem v neposred- 4^1ižini kraja. Arhitektura Preteklosti in sedanji ^''^tek sta v mladih opa- ?lcih vzbudili naj različ- ic asociacije. Celo toliko, naredili občuten od- •^d strogega realistične- ^''ojmovanja podob pokra- jj in so sami pridajali J »jaz« k likovnim de- | ' i^a katera so danes ze- v-^oriosni. ! JJf^A BEZGOVŠEK, 7. b ^ Osnovne šole »Primož I) iz Laškega, doma iz »Naiprei smo si op^le- ^faj, šli smo vsi sku- paj, vseh osemnajst. Potem smo si izbrali mesto za ri- sanje, tovariši učitelji pa so nam svetovali. Sama sem si izbrala cerkev zraven sa- mostana, motiv mi je bil ze- lo všeč. Risala sem s svin- čnikom. Zakaj? Rada delam s svinčnikom, čeprav se z ogljem da ravno tako dobro delati, samo bolj se uma- žem. Pa tudi bolj vajena sem svinčnika. V Jurkloštru smo bili en dan. Od jutra do popoldneva, pjotem so nas peljali domov. Tam so nas izredno lepo sprejeli, tudi hrano so nam dali, da smo se zares dobro počutili in neovirano delali. Mishm, da mi je risba uspela, veliko pa mi je pomenilo to, da smo bili skupaj iz različnih šol m smo se pogovarjali, tudi med samim delom. Zanima me tudi zgodovina slikarstva, precej knjig sem že prebra- la Najbolj všeč mi je Pi- casso, zato ker izbira dobre motive. Tudi jaz bi tako de- lala.« MARJAN SALOBIR, 7. b razred, doma iz Marijagrad- ca: »Letos nisem bil v ko- loniji. Rad pa rišem in mi to precp' oomeni. Najraje ri- šem naravo in živali. Ljudi ne toliko, ker jih vsak dan vidim na ulici. 2ival pa red- kokdaj vidim, sploh kakšno gozdno ali divjo. Potem jo želim narisati. Rišem jih re- alistično, kot jih vidim. Ta- ko jih tudi dojamem, čeprav včasih sam kaj spremenim in po svoje narišem. Vedno se ne da tako narediti, kot človek vidi s svojim očesom. Najraje rišem s svinčnikom, z barvami pa ne delam rad. Ne vem, zakaj. Morda nisem tako dober z njimi. Najbolj sta m,i všeč Picasso in Leo- nardo da Vinci. Katera sli-' ka? Od da Vincija mi je naj- bolj všeč Zadnja večerja. Za- kaj? Zato, ker jo je nari- sal v posebni perspektivi. Ta slika mi je odprla pogled na neko posebno možnost sli- kanja. Tudi barve so mi všeč. Sploh pa cenim stare mojstre. Tudi zaradi tega, ker so bili največkrat malo znani in so bili samouki. Tu- di barve so si sami izdelova- li tn veliko truda so vložili v nastanek slike. Od sloven- sih slikarjev mi je najbolj všeč Jakac, njegovi portreti in pokrajina. Zelo pa mi je všeč tudi Hinko Smrekar, posebno njegove karikature (smrt). 2elim si, da bi pri- hodnje leto sodeloval v ko- loniji.« J02ICA KRAJNC, 8. a ra- zred, doma iz Lašk^a: »Le- tos sem bila v slikarski ko- loniji. Zelo sem bila vesela, ko sem resnično lahko svo- bodno risala. Pri takšnem delu zelo pride do izraza tista teorija, ki se jo nauči- mo v šoU, potem pa jo sku- šamo uporabljati takole v naravi, ko delamo povsem neodvisno od nekaterih us- taljenih okoliščin (šola, ri- salnica, tabla). Tam sem se spoznala s številnimi so- vrstniki, marsikaj smo se med seboj pogovorili o ri- sanju. Delala sem s tušem, ker z njim rada »senčim«, dobim globino slike. Zbrala sem si kapelico, okoli kate- re je bilo polno trave-, in ze- lenja. Tako sem risala staro arhitekturo (ki je zelo hva- ležna za tehniko z tušem) pa tudi neposredne dele na- rave (trava, zelenje, okolica sploh). Barve je pa treba mešati, bolj moraš poznati to delo, če hočeš, da kaj usi>e. Letos bom končala osemletko in grem na eko- nomsko šolo. Tam ni risa- nja, pa bom delala doma v svoje zadovoljstvo. Na eko- nomsko grem pa zaradi tega, ker bi rada prišla čimprej v službo, če je razlika med matematiko tn risanjem? V bistvu nobene. Pri obeh predmetih mora nekaj »sku- paj štimati!« JOŽE MAJCEN, likovni pedagog na osnovni šoli »Pri- mož Trubar« v Laškem: »S slikarsko kolonijo v Jurkloš- tru smo začeli lani, tako da je bila letos že drugič. Po- budnik zanjo je bil akadem- ski slikar Goce Kalajdžiski, k; sam poučuje likovni pouk na Planini pri Sevnici. Ob splošni podpori občinske Zveze društva prijateljev mladine, krajevne skupnosti v Jurkloštru, smo lahko pri- pravili to kolonijo. Namen te kolonije pa je v tem, da že malce pozabljen kraj, kot je Jurkloster otroci še bolje spoznajo in ga preko svo- jih likovnih del predstavijo širši javnosti. To nam je us- pelo na razstavi v Muzejski zbirki v Laškem. Najboljši so prejeli tudi nagrade, sicer pa je bil izbor dobrih likov, nikov že prej narejen. Otro- ci so s tem veliko pridobili, največ pa s praktične strani slikanja v naravi. Drugi del razstave v Mu- zejski zbirki smo namenili tudi otrokom Posebne šole v Laškem, namenjena pa je bila predvsem aktivu likov- nih pedagogov južne celjske regije. Z deli (grafike, plasti- ke, risbe) smo hoteli razbiti tisto ustaljeno mnenje med ljudmi o manjvrednosti dela otrok Posebne šole. Ravno na likovnem področju so ot- roci Posebne šole zelo aktiv- ni, dobri in mestoma celo prekašajo svoje vrstnike v drugih šolah. 2e občutek, da razstavljajo z njimi v istem prostoru in v istem času, velja več, kot si mislimo.« DRAGO MEDVED fože Majcen Nada Bezgovšek Marjan Saloblr Jožica Kranjc 8. stran — NOVI TEDNIK St. 23-^21.iun.Mo^ Vrtiljak dogodkov ŠENTJUR Planinska postojanka Danes popoldne se bo v Šentjurju vršil razgovor o jrianinski postojanki na Resevnl med predstavnilii Planinsliega društva. Zveze borcev in Slsupščine občine. Ta razgovor ima namen, da se po več kot 10 letili dokončno zaključi gradnja partizanskega doma na Re- aevni. .jlia Kmalu vodovod? Sklad za negospodarske investicije pri skupščini občine Šentjur je na svoji seji konec preteklega tedna sprejel zaključni račun za gradnjo vrtca, ki znaša 2,950.000 din. Asfaltiranje ceste do vrtca so preložili na drugo leto, sredstva pa bodo porabili za pola-itje obveznosti, ki so še ostale. 110.000 din bodo namenili za nabavo opreme za jasli, ki naj bi jih odprli septembra. S tem bi vrtec T celoti rlužil svojemu namenu. Sklad se bo zavzemal, da bodo čimprej podpisali družbeni spo- razum o gradnji nujno potrebnega vodovoda in nove šole v Šen- tjurju. "V zvezi s tem so na seji ponovno obravnavali priprave na začetek gradnje vodovoda in ugotovili, da zaplet okoli konstrukcije financiranja zaradi manjših zneskov, ki nimajo pokritja, ne bi sme) biti ovira pri začetku gradbenih del. SlUad vztraja, da z ome- njeno gradnjo prično že konec tega meseca, pri tem pa Je zado- voljen z vsestransldm razumevanjem predstavnikov celjske občine in bank ter upa, da bosta enako prizadevanje pokazali tudi Vodna skupnost Nivo Celje in Plinama-vodovod Celje. Glede na pomanjkanje pitne vode morajo Sentjurčani na vsak način čim prej dobiti nov vodovod, zato upajo, da bo do gradnje vodovoda Skofja vas—^Šentjur res prišlo v omenjenem roku. CELJE! Nova imenovanja Na predlog lčinske konference ZKS Celje o gospodarstvu, stanovanjska problematika, uvajanje delav- ske kontrole. Javna razprava o novi ustavi, uresničevanje ustavnih dopolnil in idejnoiiolitično usposabljanje. Seminar organizira ko- mite občinske konference ZKS Celje. PODČETRTEK Samoupravni sporazum Pred nedavnim je bil v osnovni šoli Podčetrtek podpisan samo- opravni spora/^um med šolo v Podčetrtku in Pedagoško akademijo iz Maribora Pedagoška akademija bo po določilih sporazuma po- šiljala svoje slušatelje v Podčetrtek, šola v Podčetrtku pa bo po- skrbela, da bo čimveč njihovih učencev odšlo v pedagoški poklic, tcencem bodo priskrbljene štipendije, za nemoteno kontinuiteto dela pa bo poskrbela pedagoška gimnazija iz Celja. Sporazum med Pedagoško akademijo iz Maribora in osnovno šolo Podčetrtek je doslej edini takšen sporazum v Sloveniji. "iBrt Da ne bi bilo oni dan brezuspešnega ta- vanja in iskanja za materami okoli Loč pri Poljčanah, bi bili prikrajšani za srečanje z deklico svetlih oči, krhke postavice in prijaz- nega odprtega nasmeha, ki je privlačeval. Pri- krajšani za srečanje z učenko četrtega razre- da V Ločah — Anko Vajdičevo. PasJa je, pa ne kravico, le pujska, ki se ni in ni hotel ovekovečiti na sliki. Da pase pujska, ko ne hodi v šolo, je njen prispevek k družinskemu proračunu. Tistega dne je bogastvo sonca razprlo svojo pahljačo in jo ponudilo ljudem. Anka pa nas je popeljala v grajske zidove, obdane s senco življenja in nas seznanila s svojim očetom — Brankom Vajdičem. o svojem očetu je Anka mala povedati veliko. Vse najboljše in najlepše, kot; znajo le otroci, ki ljubijo svoje starše. O hišicah, ki jih izdeluje ryen očka, pa je pripovedovala tako, kot da je največji umet- nik. Njene oči so bile polne p>onosa, govorile so o tem, da cenijo njegova prizadevanja za izboljša- nje življenjskega standar- da njihove družine. NaSli smo Branka Vaj- diča pri delu. Povzpeli smo se po stopnicah v prvo nadstropje in med arkadanii poiskali njego- vo stanovanje. V nekda- nja grajski sobani je se- del na skromni zofi in rezljal ter sestavljal hiši- co po načrtu. Kcmmjda je spregovoril. 2olč zad- njih let mu je ustavljal besede, da so nerade pri- hajale iz ust. Ko je uvl- del, da razumemo njego- vo stisko in nismo prišli zato, da bi senzacionalno pisali o njej, ampak iz živ^a zanimanja po nje- govih izdelkih, je le spre- govoril. Najprej o svojem delu, veliko kasneje, ko se mu je pridružila še njegova žena Katica, pa še o svojem zavoženem življenju. Medtem je pred našimi rokami nastajala hišica, izdelana iz lesa, izrezljana v neštetih variantah in nared za prodajo. Bran- ko Vajdič se je moral nekaj umisliti, pa je za- čel s takim delom, ka ga je zanogel in ga lahko opravlja v kuhinji, sedeč na zofi ali bližnjem stolč- ku. Hišice rezlja in pro- daja na trgu v Zagrebu. To sicer naijvečkrat oprav- lja njegova žena Katica, medtem, ko možu rojijo že druge hišice po glavi. Hišico — svetilko proda za 10.000 starih dinarjev, pa ga pri vsaki že mate- rial stane preko 2.000 di- narjev. Za vsako porabi 14 dni dela in šele potem je pripravljena za trg. 2ena Katica je prav pred nekaj dnevi pwed našim obiskom prodala štiri in z izkupičkom otrokom kupila čevlje. Samo dva para, čeprav bi čevlje rabilo vseh pe- tero šoloobveznih otrok. RED V POMANJKANJU Gospodinja Katica, svet- lolasa Hrvatica srednjih let, je varčna in skrbna partnerica svojemu možu. Z njegovo iK>kojndno 80.000 dinarjev mora preživeti sedemčlansko družino. Ker si je pred kratkim kupila nov štedilnik in pohištvo, to zelo obremenjuje nji- hov družinski proračim. Pred nami je v hipu ek>- tegnila črto pod mesečne stroške in izračunala, da ji je za preživljanje osta- lo le 25.000 dinarjev. Pri- šli so ji že odklopit elek- triko, ker ni redno pla- čevala tokovine. Ker hodi vseh pet otrok v šolo, jih je treba obleči in obu- ti, to pa zmore le tako, da se zadolži, dokler njen mož spet ne Izdela nekaj svetilk in jih potem ona odnese na zagrebški trg. Katičini in Brankovi otrooi zvedavo gledajo v nas. Oblečeni so skrom- no, a čisto. Nikjer ne naj- demo sledu po revščini, umazaniji, ki čestokrat spremlja takšno bomo življenje. V Vajdičevi hi- ši vlada red in želja po lepšem življenju, ki ga uresničujejo s pomočjo rezljanih Brankovih hišic, ki nastajajo v njegovih prečutih noči. Za otroke, za otroke, poje žaga, ko rezlja... ISKAL JE DOMOVINO V SLOVENIJI, NASELJE NI Kot uslužbenec notra. nje uprave v Zagrebu, ijj ga je leta 1948 upokojila je Branko Vajdič do vg! like poplave leta 1964 žl- vel v Zagrebu. Cez noč je ostal brez imetja in stro- škov za novo stanovanje ni zmogel. Podal se v Slovenijo, pristal je v Ločah, kjer si je v graj. skiih sobanah uredil živ. Ijenje. Vajdič je hudo bo- lan. Mučd ga astma, peša mu srce, dvakrat je bil operiran že na želodcu. Iz izsušenega obraza zre^ jo v nas njegove žalost- ne, življenja naveličane oči. Le sem in tja se v njih pobliska, grenkoba p>eLLna prihaja iz njego- vih izsušenih pljuč. V svo- jem hotenju p>o lepšem življenju svojih otrok ne pozna usmiljenja in mar- sikatera pikra na njego- vo okolico prihaja iz za- tegnjenih ust. Zna pa po- hvaliti šolnike, za katere pravi, da med njegovimi otroci ne delajo razlik. Ob pomoči Rdečega križa se nasmehneta oba zakon- ca.' Prosila sta samo en- krat, pa še takrat nista bila s stvarmi zadovolj- na. Zdaj ne prosita ndč več. GLEDAJO ME KOT DA SEM BANDIT Kot Hrvat se Branko Vajdič v novem okolj^u ni 2snašel. Zašel je v težave in ni dobil pomoči. Res obstajajo razlike med lju- dmi, če ne govore sikup nega jezika? Otroci so na dvorišču sprejemali očit- ke in besedico Hrvat so razumeli kot psovko. Maj je že nekoliko bolje, s svojim življenjem je dru- žina Vajdičeva dokazala, da spada med nje, če- prav ne govore skupnega jezika. Otroci znajo lepo slovensko, to jdm je v ve- Uko zadoščenje in pomi- ritev. Otroci so tudi prvi našli pogovorni jezik in premostiiM prepad med njihovo družino in Slo- venci, Ločand. Le Branko Vajdič se čuti še odrinjenega, če zaide enkrat na mesec v gostilno na dva decd. Ta- krat pravi, da se počuti kot bandit, ki ni ničesar zagrešili. Le to. da je Hr- vat. žena Katica je zaman pred leti iskala službo. Poprijela bd za vsako de- lo, pa so ji odgovorili, da imajo prednost Slo- venke. Tako je v obeh zakon- cih zrastel občutek odri- njenosti v tem čudovitem koncu slovenske zemlje. Prišla sta odprtih rok, na- šla pa sta zaprta vrata pri bratskem narodu. Napisali smo zgodbo o ljudeh, pošteni družini Vajdičevi Iz Loč, ki se prebija iz dneva v dan tako kot ve in zna. Po- slušali smo jih in sose- dov tam okoM nismo spraševali. Naj je v zgod- bi še toliko pristranosti in subjektivnega- pripove- dovanja, ostaja zgodba svoji bolečini neprilagaja- nja v novem okolju vred- na zapisa in kaže še na neraziskane pojave v naši družbi. Na srečo, so red- ki, govore pa o ubitih sa- njah nekdaj tvornih U"' di, ki so bih potisnjeni na rob nekega življenja- Branko Vajdič jih ures- ničuje v hišicah iz sanj- ZDENKA STOPAR Za zidovi loškega gradu živi sedemčlanska Vajdičeva družina — 21 .junij 1973 NOVI TEDNIK — 9. stran [Njihovo življenje je materinstvo ŠTIRIINDVAJSET LET - TRINAJSTERICA justma Senica, po do- jjiače Bečekova mama, naj bi bila doma v Debru pri Laškem. Kakšno Debro? Sredi pobočja Malica je ugnezdena njihova doma- čija, v nekdanji Mulenci, od koder bi lahko, tako se Človeku zdi, s kamenjem olcepal Laščane. K Bečekovim je prišla z dvajsetimi leti, ko je šla zamož z Jakobom Se- nico. Mama Justina je bi- la doma v Maliču. Ni se mogla spomniti, koliko ot- rok je bilo doma. Menda 15, je re&la. Ko ji je bilo deset let, jim je p>ogorela hiša, leto pozneje pa so črne koze v 14 dneh po- brale njenih pet bratov in sester. »čudno je to, da smo drugi ostali, saj pravijo, da so črne koze hudo na- lezljive. Zase vem, da sem spala s sestro, ki je umr- la, pa mi ni ,bilo nič.« - V spomine na otroštvo vpleta Justina tudi šolska leta. I>ve, tri leta je hodila v šolo, potem pa nič več. Daleč je bilo. Po tistem, ko so pogoreli, nd bilo za obutev in obleko, v kateri bi se spodobilo hoditi v šolo. Jakob Senica si je na domačijo pripeljal pridno gospodinjo. Pridno tn ro- dno. Pri enaindvajsetih je imela prvega, Jakca, ki pa je umrl, še ne leto star. Prvi trije so bih kar vsa- ko leto: Jakec, Ivan in Konrad. Za njimi so se približno vsako drugo le- to zvrstili Mihec, Dorica, Majda, Anica, Angelca, Mi- lica, Polde, pa Peter in Danica. Tudi Anica in Pol- dek sta umrla kot otroka. Zadnjo, Danico, je povila pri 45 letih starosti. Hudo je bilo, vse dokler niso otroci odrasli. Pose- stvo ni veliko, komaj 7 hektarjev z gozdom vred. Oče Jakob je po vojni šel na šiht med knape, ker zemlja ni dala zadosti. Vendar pa je bilo najhuje med vojno. V hiši je bilo sedem otrok. Mož Jakob je šel v partizane nekam na Dolenjsko, v hišo pa so hodih domači partiza- ni, kot da so doma. Ker so bili otroci še majhni in bi ne znali molčati, je Justina Senica zadržala hostarje kje na skritem, dokler otroci niso legli. 2e zaradi moža jo je bi- lo strah, posebej pa zara- di otrok. Imeli so srečo. Ni prišlo do nesreče. Mož se je vrnil, domačija je ostala, otroci tudi, razen Anice, ki je naglo zbolela in umrla. Kako je danes? Odkar je šel prvi od hiše, se je samo enkrat zgodilo, da so bili vsi skupaj. Dva sinova sta v Nemči- ji, ostali pa spodaj v Reči- ci in v Laškem. Dve de- kleti sta doma. Angela, ki je prevzela posestvo in se omožila, ter najmlajša Danica, ki ji je 18 let. Radi pridejo domov. In razumejo se med seboj. Kot otroci so se seveda stepli, da so kar cunje fr- čale. Mama Justina je ve- sela, da so vsi pošteni in pridni, da so preskrbljeni. Domov radi pridejo, kajti tu v Mulenci je vedno le- po. Pol laške občine leži pred očmi kot na dlani. Pa še cesta je narejena, da se lahko pripeljejo, da pridejo ponjo, če mora v dolino. No, včasih pa jo mahne tudi peš. Saj noge so še dobre, le sapa jo daje. »V teh hribih je sama martra. Koš na hrbtu, ot- rok p>od srcem, pa po teh bregovih od zore do noči. Se mora poznati. Danes so mladi bolj pametna. Deset otrok imam živih. Vsi so že odrasli, pa sem zad- njič štela vnuke. Samo devet jih je.« Pa ni tega povedala z obžalovanjem. Dostikrat je bila mati, pa ve, kako je to. Roditi, to je še naj- manj ... J. Krašovec KAJ SO KMETJE PRIDOBILI? . Pravijo, da je čas, ki je bil določen za uresničitev zako- na o združevanju kmetov, po- tekel, pa se v zadrugi ni spre- menilo nič. Tako zatrjujejo nekateri kmetje in sprašuje- jo, aH za njihovo zadrugo ne velja novi zakon. Vprašati bi se še morali, ali poznajo ta zakon. Posamezne kmetijske orga- nizacije so uresničevale — ah še uresničujejo z zamudo — določila novega zakona o združevanju kmetov zelo raz- lično. Nekatere razhke dovo- ljuje že zakon tako, da pre- pušča odločitev kmetom in delovnim kolektivom. Za še večje razlike pa so poskr- bela tista zadružna vodstva, ki jim zakon ni-po volji. Ta- ko se je res lahko zgodilo, da nekateri kmetje ne opazijo nobene spremembe na bolje, čeprav jim v zadrugi zatrju- jejo, da so p>oslovanje in sa- moupravljanje uskladiU z no- vim zakonom. Zakon o združevanju kme- tov določa, o čem naj bi od- ločali kmetje. Kako je to od- ločanje lahko izkrivljeno, pa se je že p>okazalo. Nekatere kmete — sicer manjše števi- lo — je uspelo prepričati, da drugače ne more biti, kot so predvideli strokovnjaki na up- ravi zadruge. Drugi kmetje, ki so menili, da po takih raz- lagah ure.sničevanje zakona ne bo prineslo nobenih spre- memb, pa niso prihajali na sestanke. O novi organizaciji je odločila manjšina kmetov, ki se je pustila prepričati. Ta- ko je res lahko ostalo v glav- nem vse po starem, čeprav so v zadrugi naredili nekaj organizacijskih popravkov predvsem s spremembo nazi- vov. Kmete so poskušali za- dovoljiti tako, da bi v prihod- nje delili dohodek. O gospo- darjenju tn ustvarjanju do- hodka pa naj bi odločali še naprej tisti, ki so doslej. To je namreč veliko pomembnej- še kot le deliti dohodek, ki ga morda sploh ne bo. Za- to prav tu kmete najbolj od- rivajo. Tako je v tistih kmetijskih zadrugah, kjer nI opaziti več- jih sprememb. V nekaterih pa se je veliko spremenilo. V sicer ne veliki občini' Ljuto- mer sta dve kmetijski zadru- gi in obe sta ločili lastno proizvodnjo od kmečke tako, da sta ustanovili temeljno or- ganizacijo združenega dela, kmetje pa imajo svojo te- meljno zadružno enoto. Ta enota ima skoraj enake pravi- ce kot zadruga. Upravljali pa jo bodo kmetje-zadružniki in le tisti delavci, ki so zap>osle- ni v njej, torej za pomoč kme- tom. V eni občini imajo kme- tje torej dve temeljni zadru- žni enoti, čeprav drugod ne premorejo niti ene. Nekatere kmetijske zadru- ge so prepričevale kmete, da bi bila taka organizacija pre- draga zaradi ločenega obraču- navanja in evidence. Kakšno pa bo samoupravljanje kme- tov, če tega ne bodo imeli? Kmetje to že vedo, zato niso zadovoljni. Uresničevanje zakona o združevanju pa je lahko bolj odvisno od kmetov kot de- lovnega kolektiva zadruge. Kjer jim niso hoteU priznati zakonitih pravic, bi si jih mo- rali izbojevati, škoda, da so se nekateri kmetje, ki niso bUi zadovoljni z zadrugo, iz- ločili iz tega boja, ko so se organizirali v kmečkem društ- vu. Ti bi lahko bili najbolj podjetni pri oblikovanju no- vih kmečkih organizacij. Tu- di sedanjo dejavnost kmeč- kih društev bi lahko vključili v zadruge, seveda tako, da bi ohranili svoje sedanje pra- vice v društvu. Podjetni kmetje bi si lahko vzeli pravice, ki jih določa zakon, če jih niso dobih od sedanje zadruge. Kjer so bi- li tako odločni — nekje so zagrozili, da si ustanovijo no- vo zadrugo — sta zadružno vodstvo in kolektiv morala upoštevati njihove želje in zahteve. Zato so take razlike med kmetijskimi organizaci- jami pri uresničevanju zako- na. J02E PETEK OH, TI PROMETNI ZNAKI! že nekaj časa veljajo v prometu po celjskih uli- cah novi predpisi. No, to ni nič posebnega, boste rekli. Seveda ni, pa vendar je zanimivo to, koliko sla- be in dobre volje so že povzročili. Na križišču Vo- dnikove in Gledališke uli- ce imate vsak dan pri- ložnost videti pravi »cir- kus«. Na vseh pločnikih stojijo »firbci«, ki z raz- ličnimi komentarji sprem- ljajo avtomobilski promet. Gostejši je, več jih je. člo- vek ne ve, ali bi se sme- jal njihovim pripombam alt pa bi bil nejevoljen za- radi nepotrebne gneče, ki jo povzročajo. In kaj je vzrok tem pripombam in gneči, boste vprašali? To je čisto navaden prometni znak, ki prepoveduje iz smeri križišča Cankarje- ve, Stanetove in Vodniko- ve ulice zavijanje v levo. v Gledališko ulico. Gledalci nestrpno priča- kujejo, kdaj se bo na vo- galu prikazal spet kakšen kratkovidni šofer. O, pa se prikaže ... ni jih malo! To je seveda v veliko zadovoljstvo publike. Ta kriči: »'Lej ga, 'lej ga, tale ga bo spet »pefiksu«, na levo »žmiga«, plaču bo, plaču!« Drugi poroča: »Ga že 'majo!« Tretji stoji na vogalu, klati z rokami po zraku, kot bi se otepal čebel in vpije na nevestne voznike: »Ne sem! Naprej, naprej! Sem ne smete!« Vozniki ga začudeno ogle- dujejo skozi steklo avto- mobilov in skomigajo z rameni. Nekateri se le pravočasno spomnijo, kaj bi jim rad povedal in na njegovo veliko olajšanje odpeljejo naravnost, drugi pa morajo svojo »neum- nost« plačati z globo. Torej šoferji, poglejte včasih med klepetom s sopotniki tudi na kakšen prometni znak. Zagotav- ljam vam, da se boste ta- ko izognili ne le globam in posmehu, ampak tudi prometnim nesrečam. -tka NASI ZNANCI PIŠE: TONE VRABL STANKO LORGER 'Posebno doživetje je za ^6 osebno predstavljal prvi na olimpijskih igrah v NraZi^i. Zakaj? Zaradi ve- ^ oddaljenosti in velikih rošfcou so države udeležen- i^er poslale resnično m- ^ najboljše športnike. Tako L Je zbrala druščina tistih, v tistem času v športu ^vetu največ pomenili.« J^dnko se je lahko veselil da je bil izbran v držav- . Reprezentanco, ki nas je y^'^Pala na olimpijskih ig- še bolj pa se je lahko tega. da se mu ie lo?-'? ut;rsiiii med šest naj- J^ših zaprekašev v teku na f rnetrov ovire na svetu! . /inaZu so nastopili trije ^^ri^ani (zmagal je Dawis) 1^ ^^ije iz Evrope: Nemec u.^R je bil četrti, Lorger J in Stojarov (Sovjetska šesti. »Nikoli ne bom pozabil sve- čanega razpoloženja na star- tu, kjer sem stal z jugoslo- vanskim grbom na prsih in ko je napovedovalec v treh jezi- kih povedal vseh šest fina- listov v teku na 110 m ovire. Starter je rekel »na mesta« in začel se je moj prvi final- ni tek na olimpijskih igrah.. Dosegel sem drugo najboljšo uvrstitev jugoslovanskih tek- movalcev na takratnih olim- pijskih igrah. Bil sem peti, Mihalič pa je v maratonu osvojil drugo mesto in srebr- no medaljo.« Kako so se teh uspehov ve- selili naši zdomci? »Vsak dan so nas čakali pred olimpijsko vasjo z avto- mobili. Prav prepirali so se, kdo bo koga lahko odpeljal domov. Vsak večer smo bili pri drugi družini in moram povedati, da je verjetno bil jugoslovanski prostor v olim- pijski vasi vsak večer naj- bolj prazen. Vračali smo se šele okoli polnoči.« Ste bili nad kakšnim spre- jemom posebej navdušeni? »Nikoli ne bom pozabil obi- ska na domu Celjana Stanka Kodreta. Bil je poročen z Egipčanko in sta imela dve hčerki, stari 11 in 9 let. Kljub temu, da nikoli nista videli domovine in Celja sta odlično govorili slovensko, celo s pra- vim celjskim naglasom. Doma so se pogovarjali takole: z očetom slovensko, z mamo arabsko, v šoli pa angleško. To me je toliko bolj ganilo, če pomislim na tiste naše lju- di, ki odidejo na delo v tuji- no in ko se po kratkem času vrnejo, že pačijo naš jezik, njihovi otroci pa skoraj ne znajo slovenskega jezika.* Vračali so se po isti poti, kot so potovali na olimpijske igre. V vseh Jugoslovanih je bila samo ena želja, da bi bili čimprej doma. »Dva meseca smo bili od doma. V tisti pustinji, kjer so nam blažili domotožje naši zdomci, smo šele spoznali, kaj je dom. Prepričan sem, da mora človek veliko poto- vati, veliko videti in veliko spoznati, šele potem zna ce- niti tisto, kar ima doma. Ko smo leteli z letalom čez Ita- lijo v Nemčijo, kjer smo v MUnchnu pristali, smo pre- leteli tudi Slovenijo. Ne vem, kaj bi takrat dal, da bi leta- lo takoj pristalo. Iz Miinchna smo se odpeljali v domovino z vlakom in priznati moram, da smo na Jesenicah imeli solze v očeh od veselja, da smo doma.« Kakšen sprejem pa ste do- živeli v Celju? »Ko sem se srečeval s pri- jatelji in znanci sem čutil, da so mojega uspeha veseli.« Pot iz Avstralije domov je bila verjetno tudi drugače za- nimiva? »Tri dni smo bili v Bang- koku, da bi si dobro ogledali eno tipinčih azijskih mest. Prvo, kar je bilo, ko smo se peljali z letališča v mesto z avtobusom, je bilo to, da smo kljub tropski vročini zaprli vsa okna. Zunaj je namreč obupno smrdelo. To milijon- sko mesto ima samo delno urejeno kanalizacijo in vse se nabira ob cestah. Tam se raz- kraja in v vročini strašno smrdi. Za Bangkog je zna- čilno, da je na eni strani ve- lika revščina, na drugi pa bo. gastvo in razkoštvo. Ne mo- rem razumeti. kako lahko dežela, kjer imajo fantastič- ne kulturne spomenike velike vrednosti, živi v takšni bedi. V hotelih so nam stregli na- takarji, ki so znali po trt jezike. Bili so to lepi hoteli, modemi, pravi evropski duh je vel iz njih. Malo dalj od njih pa revščina. Se danes se spomnim stavka, ki sem ga izrekel v Bangkoku: .Peljite nas vsaj do Istanbula, potem pa gremo peš domov, samo da smo v Evropi. Kdor tega ne doživi, tega tudi ne razu- me.« Potovanja so lepa in drago- cena. Tako, kot pravi Stanko, potrebna. Potrebna zato, da znamo potem ceniti tisto, kar imamo doma. Tega pa se ma. lokdo tako krepko zaveda, kot se Stanko. Zaradi vsega tega, kljub le- pim vtisom in doživetjem, kljub lepemu uspehu na olimpijskih igrah in simpa- tičnim srečanjem z zdomci, je bilo praznovanje Novega leta doma toliko toplejše. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 23— 21. junij OTROCI NAJ POZDRAVLJAJO Slovenci so bili saiani kot prijazni ljudje, sedaj pa niso več. 2e kot ot- roci so nekdaj lep>o poz- dravljali, sedaj pa 80 od- stotkov šolskih otrok nič ne pozdravlja. Kar se Ja- nezek nauči, to Janezek zna. Starši in učitelji bi morali strogo nastopiti pri otrocih, da morajo poz- dravljati vse starejše ose- be. Tedaj bodo prijazni tudi, ko bodo odrasli. Franc Zupan, Rogaška Slatina KRITIKA IN VPRAŠANJE .Prosim javite v Ljub- ljano, da bodo dali na vsako pošiljko p>oštno šte- vilko, da Novi tednik ne bo romal po svetu. Res je tudi, da je rubrika Z urednikove mize preleplje- z "naslovno nalepko. Naj nalepko stavijo na čelo lista Novi tednik. Zanimalo bi me, če se ■ more dobiti knjiga Januša; Gk>lca Trojno gorje. Kako^ pa je z romanom Bele tulpike Ferda Godine? Ko bo konec v Novem tedni- ku, bi rad kupil knjigo. še eno vprašanje — ali imate na zalogi Stoletno pratiko. Če je mogoče- ml jo pošljite. Josip Jagrič, Zagreb Odgovor: Vaš dokaz smo poslali v adremo v Ljub- ljano. Trojno gorje naj- brž ni objavljeno v knji- gi. Bele tulpike pa se do- bijo v knjigarni. Pratiko vam bomo poslali. POHOD OB DNEVU MLADOSTI Prišla je p>omlad in z njo tudi mesec maj. Maj je mesec mladosti. Tega meseca praznuje tovariš Tito svoj rojstni dan. 25. maj je obenem tudi dan vseh mladih. Letos smo se v mesecu mladosti ude- ležili tradicionalnega po- hoda iz Griž na Jegriše in od tod na šmohor. Dne 20. maja se je vsa mla- dina iz žalske občine zbrala zjutraj v Grižah. Prišli so tudi vojaki iz celjske vojašnice." Pred spomenikom - NOB je bila kr\tka komemoracija. So- delovali so predvsem učenci OŠ Griže in mla- dinke iz Griž. Tu nas je pozdravil prvoborec Pe- ter šprajc, predsednik PD Zabukovica. PoložiU smo venec. Vojaki pa so iz- strelili salvo. Od tam smo krenih proti Zabukovici. Malo zunaj Zabukovice stoji spomenik in tu so mladinci pK)ložili venec. Od tam pa smo krenili proti Jegrišam. Hodili smo še slabi 2 uri in prišli na Jegriše. Tu se je leta 1943 zgodila tragedi- ja. Edini preživeli parti- zan Johan in domača hčer, ki se je vrnila iz tabori- šča, sta nam pripovedova- la to žalostno zgodbo. Tu- di tu smo položili venec. Vojaki so stali ob straneh kot častna straža. Iz Jegriš smo odšli na- zaj proti Smohorju. Mimo- grede smo se še ustavili ob spomeniku NOB, kjer je padel partizan. Tudi tu smo FMDložili venec. Potem pa smo kmalu prišli na šmohor. Tu nas je že čakal pasulj, ki smo ga takoj pojedli, kajti bili smo lačni, čez kako uro pa smo imeli gojenci pla- ninske šole orientacijo v naravi. Naučili smo se, kako se je treba orienti- rati. Potem ko smo pri- šli nazaj na šmohor, so vojaki igrali nogomet s taborniki. Zaplesali smo še kolo in zapeli partizan- ske pesmi. Tako nam je popoldan kmalu minil in že smo se morali odpra- viti domov. Vsi utrujeni smo prišli na svoje domove in se brž odpravili spat. To je bil res pravi dan mladosti in takih si še želimo, predvsem mi, mla- di. Lilij ana Ležovnik, 7. a OS Nade Cilenšek, Griže JUBILEJ ZBORNIKA »PO JUGOSLAVIJI« Te dni je bilo v Smol- niku na Pohorju že de- seto srečanje uredniškega odbora Zbornika Po Ju- goslaviji, ki deluje v ok- viru turističnega društva Lovrenc na Pohorju. V teku desetih let so izdali lepo število turi- stičnih vodnikov — tudi v tujih jezikih — in dru- gih edicijah z zanimivo turistično tematiko. V teh svojih izdajah odkriva in propagira naravne lepote in druge znamenitosti na- še domovine. Sprejeti so bili razni sklepi. Zanimiv je tudi predlog glavnega uredni- ka Franja Novaka, da se pri turističnem društvo ustanovi poseben sklad za razvoj turizma na lovren škem Pohorju, pri kate- rem bi sodelovali krajevni činitelji. Za uvod prispe- va uredniški odbor v ta sklad milijon starih di- narjev. Na svečanosti so počasti- li življenjski jubilej inž. Josipa Teržana, ki slavi TOletnico življenja, in inž. Friderika Degna, ki že 40 let dela v turizmu in planinstvu. Oba jubilanta sta se s svojim prizadev- nim delom uveljavila ta- ko v naši državi kakor po svetu. K lepemu jubileju Zbor- nika tudi naše čestitke! M. G. PRI TITOVI SESTRIČNI Ker naju novinarstvo veseli, sva sprejela nalo- go: obiskati Titovo se- strično Ano in od nje iz- vedeti kar največ o na- šem maršalu. O njem je mnogo zna- nega. Vemo, da je 15-letni Joža v Sisku kelnaril. V kantini, kjer so ga vzeli v uk, je samo garal brez upanja, da bo obrt zares spoznal. Svoje razočara- nje opisuje takole: »Tu se nisem ničesar naučil. Bil sem hlapec za vsa opra- vila in delal sem noč in dan. Po dnevnem delu sem moral pozno v noč postavljati keglje in biti na nogah, dokler ni od.šel zadnji gost.« Bistri Joža se s takim stanjem ni mogel sprija- zniti in se je kmalu zna- šel v ključavničarski de- lavnici mojstra Nikole Karasija. Tu se je učil ključavničarstva in meha- nike. »Pozimi smo vajen- ci spali na veliki mizi v delavnici, p>oleti pa na se- nu v bližnjem hlevu. De- lali smo po dvanajst ur na dan, od jutra do ve- čera z majhnimi premori za malico,« se spominja Tito svoje mladosti. »Zju- traj smo dobivali kakega pol litra bele kave in ze- mljo za tri krajcerje. Dan na dan smo jedli zelje, dokler se nam ni zagabi- lo. Nismo ga mogli več jesti, pa smo ga zlivali v kot na dvorišču,« pripo- veduje Josip Broz. In njegova sestrična Ana — doma blizu Pod- srede, ob potoku Bistrici, v lepi prijazni hiški — naju je lepo sprejela. Ka- ko tudi ne bi, saj sva vendar mlada, nadebudna člana novinarskega krož- ka šole Kozje. Zaupala sva ji, zakaj sva jo obi- skala. Mladostna starka je zgovorno pričela: »O na- šem Joži bi rada kaj zve- dela?« No, prav! Rodil se je 7. maja 1892. S tem menda nisem povedala nič novega. Za nekatere pa bo vendarle novica. 25. maj smo začeli kasneje praznovati kot dan Tito- vega rojstva. To je dan mladosti, ki ga praznuje- mo na Titovo željo.« »Ko je pasel živino, se igral v gozdu, je večkrat na pašniku dočakal zoro ob konjih, ki jih je va- roval. Iz tistih časov se Joža marsičesa spominja,« je pripomnila sestrična in nadaljevala: »Tito je sta- noval pri stricu onkraj Bistrice. Poslali so ga po »cuker«. Takrat je imel »cuker« obliko »kanonske kugle« in smo ga morali sekati za uporabo. Joža je s takim kosom tekel čez Bistrico k meni, pa mu je padel v vodo. Ta- koj se je stopil Bil je žalosten, saj smo ostali jaz, on in stari brez »cu- kra«. Veste, takrat je bilo za take reči hudo,« je pripomnila najina gostite- ljica in se prijazno na- smehnila. Po kratkem pre- misleku je zopet pričela: »Bila je neka poroka. Imeli smo navado, da nevestin venec opolnoči snamejo in ga odnesejo v spalnico — -štiblc. Jože je to opazil in skrivaj odne- sel venec ter ga pribil na »kokošinjek«. Zjutraj so venec zaman iskali. Vsa- kega so vprašali, le nje- ga ne. Končno so se le spomnili nanj. Brž je po- kazal na kokošinjek in jo odkuril,« je svojo pripo- vedko končala najina pri- jazna gostiteljica Ana. Ob slovesu naju je pe- ljala v muzej o Titu, ki je odprt v stari hiši. De- jala je, da naju je bila zelo vesela in naju še va- bi na razgovor, saj je tamkaj pod Skopečnim prav samotno. Srečko Bizjak in Tonček Kramer, novinarski krožek šole Kozje O ŠENTJURSKIH HULIGANIH Ni si mogoče predstav- ljati kaj takega — in či- sto gotovo je, da organi javne varnosti v Šentjurju nikakor ne bodo dovolili, da bi se žarišče huliganov ter napadalcev razplam- telo ter da bi trg Šentjur postal leglo mladih huli- gančkov. Posnemanja nevreden ter nečasten primer se je proti deseti uri zvečer, ko je vedno miroljubni in nič hudega misleči Alojz Fi- rar, strojni ključavničar z Dolge gore, zavedajoč se viteštva fantov, Sel svoji izvoljen«! nasproti, da jo spremlja. Ta bi se naj ob deseti uri zvečer vračala iz službe pri Ele- gantu v Šentjurju. Ko gre imenovani Alojz Pirar od pošte v Šentjur- ju proti bifeju »Eksprg. po pločniku, ga izne^J neki fant izzove in de. Borba med njima je sicer končala na ^ staji milice, kjer so tem izzivalca tudi pj,^;^ žali. Zaradi osebne varnost se Alojz Firar potem vr ne nazaj proti železnišj;' postaji, nakar so se 7 gruče fantov — »kluk košarkarjev«, ki so prvoj no samo opazovali iziv^j ni napad, spustili trije ^ njim z gorjačami v rokaij Da zaščiti svojo osebiio varnost, se Alojz Pif^, najhitreje zateče na žele^. niško postajo v prome»jt urad. Vendar so ga p^. tem, ko je čakal na pero. nu, tik pred prihodom potniškega vlaka, nesram no napadli s smrtonosn;. mi predmeti. Da ni pod. legel v borbi, je bil odr^j njegove moči rok ter spretnosti. Torej — ta primer na.T, jasno govori o vsem dra- gem prej kot o omiki ter vzglednem kulturnem rav. nanju nekaterih mladin cev v Šentjurju. Enak primer — bi sko- raj lahko rekel — je U septembra lansko leto, ko so se tri dekleta, dve Dobnik Mariji in Nadi Požon, zaposlene v šent jurju, vračale domov ji popoldanske izmene. Na železniški postaji ? Šentjurju sta za dekleti vstopila tudi dva fanta. Tretji pa je bil že prej na vlaku iz Celja (Todo rovič). Ti fantje so dekle- ta z vso. silo hoteli zadr. žati, da rie bi mogle izsto- piti na železniški postaji Lipoglav. Zadnji trenutek so se z vso silo iztrgale iz rok krepkih fantov ter poskakale iz že premika- jočega se vlaka. Ker de- klet niso mogli obdržati v vlaku, so zadnji trenu- tek še oni trije izskočili ter se spustili za prepla^ šenimi dekleti. Fantov so se komaj odkrižale, ko so skočile v avto, ki jih je slučajno čakal, da jih po- pelje domov. Rešile pa so si tudi vsaka svojo težko prisluženo mesečno plačo, katero so ravno tisti dan prejele za svojo vzorno opravljeno službo. PO AMERIK PIŠE: MANICA ŠKETA (4 Vozili smo se po čedalje bolj revmh in prašnih kra- jih in naleteli na prve indijanske naselbine.. Pred na pol p>odrtimi barakami smo včasih opazili kakšnega In- dijanca — pil je in otopelo strmel nekam v puščavo. Med šopi trav se pase tuintam suh konj ali utrujena krava. Ob cesti opozarjajo pisane reklame kje lahko kupiš indijanske spvomiiike. PosUkani vigwami z indi- janskimi dragulji, srebmino in polžlahtnimi zelenimi kamni, in preprog^^mi so v rokah Amerikancev ter v njih že davno ne stanujejo več prvotni prebivalci te dežele. Popoldne smo prišli v P'ort VVingate. Sredi rdečega blata (v daljavi so tudi gore iz rdečih in vijoličastih plasti) je indijanska High School. Naselbino sestavlja več sivih pritličnih blokov, ki so med sabo povezani s tlakovanimi podkvami. Poleg sob in učilnic imajo ve- liko moderno dvorano, telovadnico, jedilnico s kuhi- njo, košarkarska igrišča. Povsod pa je vse polno rde- čega prahu, ki se ga kljub neprestanemu čiščenju ne moreš znebiti. Najbolj so me jezila okna, ki so vzidana tako, da jih ne moreš več odpreti. lU smo preživeli prve tri dni. V sobah in jedilnici je vladal močan duh po razkužilu, ki se mu nismo mogli privaditi. Obiskovalci High School so v glavnem otroci brez staršev-ali pa so jih ti zapustili. Do nas so bili prija- zni in so na pozdrav odgovorili z nasmehom. So manj- še rasti kot mi in le redki so imeli temnejšo polt od naše, nihče pa ni imel bronaste. Nekatera dekleta so postrižena ali nakodrana, večina pa nosi bogate dolge lase, nekatere kar do pasu. Sedemnajst milj je oddaljen Gallup, središče rezer- vata, s pretežno indijanskim prebivalstvom. Po ulicah je ob delavnikih zelo živahno, ob nedeljah pa so ulice videti zapuščene. Trgovine so dobro založene. Kupiš lahko vse od hrane, pohištva, oblek do avtomobilov. Veliko trgovin nudi samo indijanske izdelke. Nekatere med njimi so polne muzejskih vrednosti. Po stenah vi- se zaprašene, ogromne perjanice nekdanjih indijanskih poglavarjev, oblačila, orožje in nakit. Vse je zalo drago. Vprašali smo, kaj pomenijo mavričasti, iz nitk spleteni četverokotniki, ki smo jih povsod videli. Indijci so jih spletali ob rojstvu otrok. Velikost četverokotnika, ki predstavlja oko Velikega Duha, določuje kako dolgo bo kdo živel. Indijanec po tem verovanju nosi v sebi nitko, za katero ga ob smrti Veliki Duh potegne v Več- na lovišča. Na boji se smrti, saj ga tam Čakajo vsi so- rodniki in prijatelji. Nekatere trgovine z indijanskimi izdelki imajo na vratih močne ključavnice in zapahe. Točilnice so bile polne. Eni izmed njih sem se pri- bližala, pa si nisem upala vstopiti. Ob vratih je stal še- rif z gumijevko in pištolami za pasom, za njim v loka- lu pa so se zastrmeli vame sami od pijače otopeli obrazi. V. Calilornije smo se vsi veselili. Menazer nam je pre- povedal piti pivo in drug alkohol med vožnjo v avto- busu. Seveda zaloge nismo pometali stran, saj je žeja huda stvar. Da bi šofer ali menažer ne slišala, kdaj je kdo odprl konzervo s pijačo, si Je vsak glasno zapel: Dekle je po vodo šlo . . . Pkk! V puščavi smo doživeli peščeni vihar. Veter je vrtm- čil pesek, nebo nad nami je bilo črno, na obzorju pa se je že jasnilo. Fotografi so se nagnetli, pri šoferju in snemali prve kaktuse in gore, ki so se dvigale iz pešče- nega morja. Včasih so spominjale na mogočne amfite- atre, ko so se nam med vožnjo odpirale in pokazale skrite dolinice in strma, divja pobočja. Počasi so se fotografi naveličali in življenje na avto- busu, našem drugem domu, je potekalo kot po navadi- . Stalne ekipe tarokistov so že »delale«, drugi smo P* spali, brali, se pogovarjali. Mirno nomadsko životarje- nje je le tuintam prekinil napev: Dekle je po vod« šlo, Pkk! Ali kakšen valat. Iznenada pa — rože, glej'* rože! Sploh ne vem, kdaj se je nehala puščava in P" pobočjih gora so rasle cele preproge cvetlic, rumeniiii oranžnih, modrih. Trava! Fotografi so zasedli svoja m^' sta, kamere so spet zaj>ele, mi pa smo bili srečni, '^^ je pesek za nami, da sp>et vidimo zelenje, rože, rastli- ne, ki smo jih vajeni. Cim bliže San l''ranciscu sJi'" prihajali, več zelenja je bilo. V predmestju smo že vsi prepevali, kot da se ne bi že od jutra prelagali po ^ dežih: »Lets go to San Francisco« Morje. Nadvoz^ in podvozi, reke avtomobilov z vseh strani, pa zelen]* in hišice na gričkih. Na desni Gold-en Gate, na pristanišča, vsi smo bili navdušeni. Stanovali smo v središču mesta, v hotelu Hamon*- Z okna sobe sem najprej ugledala ogromen neons"^ napis: Naked girls!, pa Masaža za moške, itd. Res, uli' ca je bila polna podobnih zvenečih reklam, ki pa sre* sončnega popoldneva niso prišle prav nič do izraza so izgledale zapuščene in nezanimive. V bližini je Chinese Town in skozi veličasten^ mnit obok smo prišli v slovito kitajsko četrt. ^ zvončastimi strehami so bogato založene trgovine _ porcelanom, s svilo, s starinami in nakitom. Skiei'-'^ smo, da bomo jedli po kitajsko in ni nam bilo Čudno, kitajska hrana mi je bila čisto neznana, vendar sem jo imela rajši od ameriške. Rakci, sladko, okusno začinjeno meso, lesene paličice, než^^l kitajska glasba mi bodo še dolgo ostali v spominu. j (nadaljevanje prihodnji ttj3 — 21. junij 1973 stran 11 Ker je bdi tem huliga- nom načrt za prisilno pri- dobitev žuljev dela drugih porušen, so zagrozili šo- ferju, lastniku osebnega avtomobila, da mu bodo avto zdrobili, če ga naj- dejo nekje parkiranega v Celju ali Šentjurju. Td pobalini so potem baje prespali noč v čakal- nici železniške postaje Li- poglav. Jože Dobnik, Dolga gora 67, Ponikva pri Grobelnem POZOR PRED AVTOBUSOM Dne 8. 6. letos sem šel v Štorah na avtobus, mi- sleč, da gre direktno za Celje. Izročil sem spre- vodniku mesečno karto. Sprevodnik je takoj zah- teval, da naj plačam še dvajset par, kajti ta av- tobus ne gre direktno v Celje, ampak preko Bu- kovžlaka. Ker se mi ni dalo na to krožno vožnjo, sera to odklonil in rekel, da bom raje na sledeči postaji —- na Teharju — izstopil. Med vožnjo sem spre- vodniku pripomnil, da se že dolgo vozim, da pa se še ni nobeden kapriciral kot on. Takoj nato je vul- garno izbruhnil m zahte- val, da naj takoj izsto- pim, ker me bo v na- sprotnem primeru vrgel iz avtobusa, šofer je tudi solidarno potegnil z njim, ustavil in odprl vrata in zahteval isto, vendar jaz nisem šel ven. Med vož- njo do Teharij me je sprevodnik zmerjal in blatil z raznimi vzdevki. Zato sem sklenil, da bom ob prihodu na Teharje pogledal registrsko šte- vilko in vse to iznesel na- prej. Pri prihodu na Te- harje sem hotel to napra- viti, vendar nisem uteg- nil do kraja prepisati te številke (549-06), kajti av- tobus je hitro odpeljal. Kljub vsemu temu sem vedel, da bom ostale šte- vilke lahko prepisal v Ce- lju. V Celju sem hotel to tudi uresničiti. Ko pa je šofer opazil, kaj namera- vam, je takoj skočil pro- ti meni, me zgrabil za obe roki in me pričel ti- ščati proti bregu avtobus- nega postajališča. Grozil mi je, naj si le poskusim drzniti prepisati številke njegovega avtobusa in obenem me je blatil in zmerjal z nerrjogočimi be- sedami ter mi zavijal de- sno roko. Takoj za tem je prišel sprevodnik in mu složno pomagal v vsem tem gnusnem in sramotnem dejanju, kate- rega ne bom nikoli poza- bil. Slavko Kamenik, Celje OBISK PRI MICKI LEBER Lep nedeljski majniški dan me je popeljal iz tr- ga Šmarje v Jelšingrad — dom počitka. Spremljala me je čudovita narava,, rahlo šumenje vetra, cve- toči kostanja, plapolajoča se. polja, spev ptičjih gla- sov. Prispela sem na dvorec, okrašen z zelenjem. Sto- pinje so mi zastale na pesku. Zamislila sem se v preteklost, nekoč so se tukaj sprehajah gospodje, graščaki, sedaj pa ubogi, preprosti, stari ljudje. Prava sreča za tiste, ki nimajo svojega doma. Vstopila sem v sobo, kjer je Mickma postelja. Pre- budila sem jo iz drema- jočega spanja, ji stisnila roko in jd zaželela vse najlepše za dvaindevetde- šetletnico njenega življe- nja, ki ga je v teh lepih majniških dneh doživlja- la. —Srečna je bila, pre- srečna, da jo še kdo obi- šče. Dobro se spominjam, kako ji je bilo, ko je stanovala jx>d Sv. Rokom med slivami, kako je hva- ležna vsem tistim, ki- so ji pomagali. Sedaj si želi samo še obiskov sosedov, prijateljev in vseh, ki so jo poznali. Najbolj je ža- lostna, da ne more nika- mor. Postelja je njena usoda, rožni venec pa nje- na tolažba. Potožila mi je, da jih je že veliko videla, ki so umrli, sedaj pa bom še jaz. To je govoril njen tresoči se glas. Zdravnik je bil tudi pri meni, pa sem mu povedala, da me bolijo roka, pleča in pr,sa. Potolažila se je, povedala mi je, kar ji je najhuje. V slovo pa mi je podarila solzne oči in stisnila svo- jo zgubano roko. Oblju- bila sem ji, da še pridem, kar ji je bilo najljubše. Anika Strašek, Brecljevo RAZOČARANI Kakor običajno v pre- teklem obdobju je pevski zbor Društva upokojen- cev (Delje tudi dne 15. t. m. z oddano naročilnico v recepciji avtobusnega podjetja Izletnik Celje na- ročil za 16. uro avtobus za prevoz pevcev na Mest- no pokopališče, kjer bi na željo svojcev pokojne- ga Kresnik Antona zapeli ob 16.30 uri primerne ža- lostinke. Kljub večkratni telefon- ski intervenciji pa ob do- ločeni uri avtobusa ni bi- lo in na Muzejskem trgu so zbrani pevci zaman ča- kaU. Svojcem pokojnega se pevski zbor s tem opravi- čuje. Odgovorni osebi za raz- poreditev a-vtobusov pri podjetju Izletnik Celje pa prepuščamo v razmišlja- nje in presojo, kako bi enako prizadet, kakor so bili svojci, ki so zaman čakali poleg krste na p>o- slednje žalostinke ob po- kopu njim dragega člana družine. Ce se samoupravni or- gani z odgovornimi pred- stavniki podjetja Izletnik Celje zavedajo, kolikšno razočaranje so povzročili prizadetim, naj jim bo jav- na kritika za neodgovor- no poslovanje trajno pla- čilo. Referent za kulturo in prosveto pri DU C^elje Jože Križnic OBVESTILO Dne 2 . 4. 1973 so biU najdeni ob zapuščeni progi Velenje—Slovenj Gradec naslednji ver- ski kipi: — sv. Peter, visok 102 centimetra, oblačila obarvana zeleno, s srebrnim mečem in knjigo v naročju; sv. Pavel, visok 103,5 centimetra, oblačila obarvana zeleno; • sv. Anton Puščav- nik, visok 96 cm — oblačila obarvana rjavo tn pozlačen pas in sv. Lovrenc, visok 94 cm z zeleno veji- co v levi roki, spod- nji del oblačila je obarvan svetlo mo- dro z zlatimi okras- ki, zgornja halja pa je rdeča z zlatimi okraski. Vsa plastika je lese- na, delo Petra in Pav- la je iz 17. stoletja, An- tona Puščavnika iz pr- ve polovice 18. stolet- ja, medtem ko je Lov- renc izdelan 19. stol. ■ Predvidevamo, da je plastika ukradena iz cerkve, kjer so obredi enkrat ali dvakrat let- no in tatvina še ni ugo- tovljena. Prosimo verske pred- stojnike in skrbnike cerkva ter druge obča- ne, da pregledajo v svo- jih cerkvah, če ni mo- rebiti najdena plastika ukradena iz njihovega hrama. V pozitivnem primeru sporočite to najbližji PM ali upravi javne varnosti Celje — Gregorčičeva 5. PISE: EDO JELOVŠEK (2) Rasen tega je še moral vsak posestnik dati vsak dan na razpolago po 1 človeka, da je hodil na tlako in ga tudi sam pla- čeval. Tlako so morah kmetje opravljati ob svoji hra- ni. Na tlaki so opravljali razne posle: zidali in poprav- ljali gradove, ceste, poti, nasipe, jarke, mostove, vod- njake, hleve opiavljali so vsa poljska in gozdna dela; pomagali pn lovu in ribolovu, izdelovali so graščakom sode, vozove in vsa orodja Naporno je bilo oranje z lesenim, piugt. Sleherni kamen so na ramenih znosili na strme vrhove, ali pa jih vlačili posamič s konji, Osli in mulami. Tudi ženske so morale opravljati tlako po gradovih, kjer so predle, prale perilo, zbirale semena, čistile prostore in opremo, urejevale vrtove in podobno. Poleg vsega tega so moral, dajati še desetino od žita in vina. Enake dajatve so pobirali tudi župniki. Kakor grofje tako je bila tudi večina duhovnikov teda- njega časa germanske in romanske krvi. Grofje in župniki so občevali m.ed seboj le v nemškem in latin- skem jeziku, ki ju ubogi tlačan sploh ni razumel. I^uhovščina se je takrat družila le z grofi, vitezi, ^kupniki, oskrbniki in grajskimi pisarji. Skupaj so Veseljačili po gradovih, zato jm so tudi ukazovali gojiti vinogradništvo ki je bilo pred stoletji zlasti po okolici Laškega zelo razvito. To nam priča stara kronika, kjer kitamo pod datumom 5 oktobra 1772, da je v Laškem in okolici padala suha in kakor jajce debela toča. Zaradi tega nepozabnega dogodka je nastal laški rek: ''Kdor hoče vino piti, ta mora rojen Laščan biti!« Ubogi kmei je skozi stoletja občutil vse nesrečne ftiere: korce, funte, šterinjake, sežnje, vatle, čevlje, pednje, komolce, lakte, palce, bokait, poliče mernike, polov- ^jake, vedra, orale, johe in druge. Ves nesrečen je bil ob dajatvah v denarjih, pene- zih, beličih, tolarjih, cekinih, vinarjih, krajcarjih, forin- tih, štibrah, frankih, kronah in goldinarjih. Še danes slišiš kmete iz laške okolice, da morajo plačati stibro aa pa fronke. Kmet tlačan je že po obleki in noši kazal, da je skoraj brez pravic. Vsi so nosili klobuke s širokimi krajci in žametnim trakom, platnene hlače (bregeše), široke in dolge srajce (robače), ostalo obleko pa iz grobe raševine. Pozimi so nosili kosmate kape (kuč- mej Kmetice so nosile velike bele peče (avbe). Šele v 19. stoletju je izginila ta noša iz naših kmečkih msi. Čeprav so takrat kmete pretresale prirodne in druž- bene nesreče, so vendarle tudi večkrat praznovali vese- le dneve Po košnji, žetvi, mlačvi in trgatvi so veselo rajali v prepevanju in godbi. Radi so prirejali večje gostije, sedmine in karmine Veselili so se starih cer- kvenih običajev, med rajanjem so v kresu kurili kre- sove, voglarili ob ženitvah, rezali penitveno pogačo, na Martinov dan krstili vino, bučno so pustovali itd. še danes občudujemo vztrajnost in živahnost takratnih tlačanov, ko gledamo po naših vrhovih cerkve, kapele, gradovi, m njih razvaline. V znoju in trpljenju so oni postavili te večne spomenike. Strašni napori so v njih vzbudili jeklene, kremenite in socialno bojevite ljudi. Kadar je izkoriščanje po graščakin privrele do vrhunca, so junaško zgrabili za orožje Niso pa jih mučili samo grofje, ampak so jih trle tudi druge šibe: Turki, verski in cesarski boji, roji kobilic, strašrui kuga, črne koze, tifus, požari, potresi, poplave, slabe letine, lakote cesto se je boril grof proti grofu vitez proti vitezu. Vsi pa so pri tem uni- čevali imetje kmetom. Kljub vsem šibam so grofje ostali nejx)pustljivi in neizprosno zahtevali od tlačanov vse dajatve. V takem obupnem vzdušju so vzplamte- vali krvav^ kmečki upori. Takim uporom so se večkrat pridružili tudi podlož- niki Laškega in okolice. Prvič so se udeležili upora leta 1515, ko je izbruhnila na štajerskem splošna kmeč. ka vstaja, ki je trajala od marca do avgusta. Zlasti so Laščani takrat sodelovali pri napadu na Brežice dne 12. julija. Večje skupine kmetov so takrat zasedle tudi Celjski grad in se nameravale združiti s Kranjci. Tega se je gosposka najbolj bala. Padali so v roke kmetov gradovi po Dolenjskem in štajerskem. Vse so oplenili, mnogo plemičev so pobili. Odrezane glave so kmetje celo natikali na sulice. Dne 12. julija so naskočili tudi Konšperk, Podsredo, Bizeljsko in Brežice. Tu je bilo zbranih 80 tisoč kmetov, med njimi precej Laščanov. Preplašena gospoda je poslala svojo vojsko pod vod- stvom Jurija Herbersteina, ki je po hudem boju pri Celju porazil kmete. Teh je padlo nad 700. štajerski glavar Žiga Dietrichstein pa je porazil kmete pri Bre- žicah. Zaradi te vstaje je tedanji gosjx>ščinski upravnik Žiga Weichselberger naložil laškim kmetom za kazen puntarski davek, kakor to navaja urbar iz leta 1524. Ta davek jim je pribil kar k drugim dajatvam. Letno so plačevali po 20 krajcarjev puntarske kazni. Končno so se talčani pritožili. Ker tudi po drugih krajih niso plačevali podobne davščine, je bila ta kazen tudi v La. škem odpravljenu. Na kresnem sejmu v Laškem dne 24. junija 1572 so se kmetje in trgovci združeno uprli, da bi plačali novo uvedeno naklado na sol in vino. Dacarji so komaj ušZi razjarjenim upornikom. Upor sta vodila brata Re- bolj fReywoll} s Kranjskega. O tem uporu so oblasti opravile zapisnik zaradi kazenskega postopka. Nadaljevanje prihodnjič uuntii um, VESELI TOBOGAN! v ponedeljek popoldne je v Celju gostoval Veseli tobogan, mladi Celjani so ga lepo sprejeli. Priredi- tev sta kot ve^no vodila Jana Osojnik in Marjan Kralj. že zgodaj popoldne je bil pred vhodom v Narod- ni dom velik živ-žav. Otro- ci s prve, druge in tretje osnovne šole so želeli do- biti čim boljša mesta v dvorani, -da bi videli in slišali svoje vrstnike. Tu- di med mladimi nastopa- jočimi za odrom ni bilo drugače. Središče pozor- nosti sta bila Jana in Marjan, ki sta komaj de- lila avtograme in odgovar- jala na vrsto vprašanj- Ob štirih popoldne je bila dvorana nabito pol- na. Mladi v dvorani pa tudi tisti za odrom so ne- strpno pričakovali zače- tek. Na oder je prišel an- sambel Borida Lesjaka, ki je spremljal nastopajoče. Zaigral je znani avizo in dvorana je utihnila. Po- zdravno pesmico »Dober dan, Veseli tobogan« je zapel zborček s prve os- novne šole. Jana in Mar- jan sta pozdravila mlade v dvorani. Nastopali so učenci celjskih osnovnih šol. Med njimi je bila de- vetletna Klementina, ki je živela tri leta v Avstraliji, v Sydneyu. Povedala je pe- sem O jezni luni. Med najmlajšimi nastopajočimi je bila tudi triletna Tanja in ta nam je zapela Ringa, raja. Med nastopajočimi pa niso bili le učenci osnovne šole, ampak tudi gojenci srednje glasbene šole v Celju. Nastopil j% enajst- članski pihalni ansambel, ki je zaigral Koračnico na prulice, kitari in bas. Pred- stavila se je tudi mlada pianistka Maca z druge os- novne šole, tudi gojenka glasbene in nam zaigrala na klavir Hofmanovo skladbo Ptiček v gozdu. In Veseli tobogan bi to ne bil, če nas ne bi obi- skal naš stari znanec to- bogana, Toni. Otroci so ga sprejeli z navdušenim ap- lavzom. Mladi so peli in reciti- rali pesmice, pomerili so se tudi v poznavanju celjske zgodovine. Na kon- cu pa so tudi ocenili risdi, ki sta jih risali med pred- stavo dve mladi risarki, na temo —kako si predstav- ljam tobogan?— Prehitro je minila ura in še zbor z druge osnov- ne šole je zapel za slovo, Marjan in Jana sla se po- slovila. Po programu smo se po- govarjali z napovedoval- cema. Povedala sta, da se odlično počutita med mla- dimi Celjani. Pohvalila sta tudi prireditelja. Marjan je rekel: »Povedati vam moramo, da tako do- bro organiziranega in pri- pravljenega tobogana že dolgo nismo imeli. Zelo mi je všeč med mladimi v Celju.« M. Starlekar FRANC JELENKO SEKRETAR Na prvem sestanku članov Zveze komunistov — delavcev iz delovnih organizacij v Slovenskih Konjicah so iz- brali za sekretarja FRANCA JELENKA, visokokvalificira- nega usnjarskega mojstra v Konusu. Po uvodni razlagi Franca Bana, ki je okarakte- riziral sedanji politični trenu- J.ek v konjiški občini, so se na sestanku lotih konkretnih problemov. Zlasti so se za- držali pri otroškem varstvu, ki je ljudi v Slovenskih Ko- njicah le delno zadovoljil. Ugotovili so, da je nov vrtec rešil veliko problemov le v novem naselju, v starem pa so se še nakopičili. VODA BO DRAŽJA Člani aktiva direktorjev pri občinskem komiteju ZK so na zadnjem sestanku raz- pravljali o težkem finančnem položaju, v katerem se je znašlo konjiško stanovanjsko — komunalno podjetje. Anui- tete iz posojila za gradnjo vodovoda pred štirimi leti so veliko večje kot dobijo de- narja za vodarino. Lani so dobili z vodarino nekaj nad 410.000 dinarjev, vzdrževanje vodovoda je stalo 330.000 di- narjev, za anuitete pa je os- talo le .80.000 dinarjev. Ta znesek pa je komaj desetina tistega, kar bi potrebovali za plačilo do leta 1977. Na zadnjem sestanku direk- torjev so predlagali, da bi gospodarske organizacije pre- nesle na stanovanjsko pod- jetje 680.000 dinarjev, ki so jih v letu 1969 vročili pri banki za najetje ustreznega posojila. Tako pa bi težave odložili, le za eno leto, zato so bili enotnega mnenja, da se mora voda podražiti ter tako rešiti večjega bremena. Za gospodinjstva naj bi po- višanje zneslo 12 %, za go- spodarske organizacije pa za 100 n/o. O tem bo še razpra- vljala občinska skupščina. DRAŽA VAS BO PRAZNOVALA v nedeljo, 24. jimija bodo v Draži vasi pri Slovenskih Konjicah praznovali 45-letni- co ustanovitve in delovanja gasilskega društva. Poleg pa- rade gasilcev in obveznih vaj bodo ob tej priložnosti raz- vili tudi prapor gasilske or- ganizacije. Na proslavi bodo tudi podelili ustrezna prizna- nja vsem .^članom, ki so po- stali člani gasilske organiza- cije pred 45 leti. Na občin- ski gasilski zvezi v Sloven- skih Konjicah so povedali, da sta med tistimi, ki so vseh 45 let delali v druitvu tudi brata Anton in Aiojz Satler, posamezni ustanovni člani pa so sčasoma z dejavnostjo pri gasilstvu prenehali. ZAMETEK LOŠKIH PRIREDITEV Pripravljalni odbor za iz- vedbo tretjih tradicionalnih loških prireditev se je že sestal. Poletne kulturne pri- reditve v Ločah so vsako leto privabile veliko število ljudi, zato so se tudi letos odločiU zanje. Predsednik pripravljalnega odbora je že pripravil okvirni program, predsednik EMIL ZUPANC pa bo spet pri prireditvah akter in organizator. SPET MLADI NOVINARJI v preteklem obdobju je uspešno deloval aktiv mladih novinarjev pri občinski kon- ferenci ZMS Celje. Vpraša- nje obveščanja je zlasti pe- reče tudi v krogu mladih ljudi, kajti če hočemo odlo- čati, moramo imeti informi- ranje. Da bi se osnovah stiki mladih novinarjev, je bil pred kratkim sestanek čla- nov aktiva. Žal se je razgo- voru odzvalo le nekaj pred- stavnikov šol in delovnih ko- lektivov. Sekretar občinske konference Franci Ramšak je poudaril, naj bi se v tem ob- dobju, še posebno pa v je- seni, povečala dejavnost mladih novinarjev, s centrom za obveščanje in propagan- do. Urejali bi mladinski ča- sopis »Osvit« ter mladinsko oddajo, ki je na sporedu vsak drugi petek na radiu Celje. Takšno delo zahteva aktivne mlade sodelavce, ki pa jih v Celju v zadnjem času primanjkuje. Član aktiva novinarjev VILI JAZBEC LEPA PRIREDITEV Ob zaključku letošnje sezo- ne v Slovenskem ljudskem gledališču Celje je vodstvo pripravilo prijetno srečanje z ljubitelji gledališča. V kraj- šem kulturnem programu je nastopil z izbranim progra- mom priznani trio Lorenz iz Ljubljane, ki je zaigral dela Haydna in Dvoršaka. O f>o- menu srečanj med gledališč- niki in delavci gledališča je govoril upravnik SLG Bojan Stih. Predvsem gledališče želi čimveč podobnih srečanj, kjer lahko izmenujejo mne- nja. Eden brez drugega ne morejo, zato so takšne obli- ke sodelovanja odlična reši- tev. RAZSTAVA V ŠOLI v torek so na II. osnovni šoli v Celju otvorili razstavo izdelkov učencev, ki so jih pripravili ob zaključku šol- skega leta. Izdelke iz papir- ja, lesa, blaga, volne, ki so jih naredili pri hkovnem in tehničnem pouku, najlepše risbe, najvzornejše zveake razstaiVljajo učenci od prvega do osmega razreda. Gospo- dinjski krožek se je izkazal z aranžiranjem, skratka toliko vsega je »naj«, da človek ne ve, kje bi se najdlje pomu- dil. ■ LETOVANJE V IZOLI Tudi letos bodo šentjurski otroci letovali v medobčinski počitniški bazi v IzoU, kjer poleg njih preživljajo svoje proste dni še šolarji iz žal- ske, mozirske in sevniške ob- čine. Na počitnice ob morju bo potovalo 200 otrok iz vseh šol v občini Šentjur. Prva iz- mena bo odpotovala 2. avgu- sta. V njej bo 150 otrok, ki so morskega zraka potrebni iz zdravstvenih pa tudi so- cialnih indikacij. Prednost imajo otroci iz šol na Koz- janskem. 110 jih bo letovalo brezplačno, približno 50 jih plača polovično ceno za leto- vanje, ostali pa so samoplač- niki, ki bodo za svoje počit- nice v Izoli letos odšteli 350' din. V šentjurski občini skrbi- jo za letovanja njihovih otrok, saj je skupščina name- nila zanie letos 50.000 din. Prav tako se je letos prvič odzvala TIS in prispevala 12.000 din, socialno skrbstvo pa bo dodalo še okrog 170.000 din. Vsako leto letujejo v Izo- li tudi otroci iz posebnih od- delkov, v pro.^ramu pa ima- jo v Šentjurju v prihodnosti letovanja predšolskih otrok. Torej — počitnace bodo kmalu tu in z njimi brez- skrbno uživanje na vročem obmorskem soncu in v top- lem morju tudi za šolarje s Kozjanskega. ZA STARŠE Dne 10. junija je bil v dvo- rani kulturnega doma v Šent- jurju skupen sestanek star^ šev osnovnošolskih otrok. P^vnatelj šentjurske osnovne šole Emest Rečnik je v uvo- du podal poročilo o gradnji nove šole oziroma telovad- nice. Uspeli samoprispevek je bil osnova za začetek gradnje nove telovadnice, ki bo go- toTO predvidoma do zime. Telovadnica bo povezovala staro in novo šolo, v njej pa bo tudi zimski plavalni ba- zen. Ce bodo sredstva v redu dotekala in ko bo izgradnja telovadnice gotova, bodo na- nadjevali z gradnjo prep>o- trebne nove šole. Takrat bo tudi za podaljšano bivanje učencev lahko dobro po- skrbljeno. Pohvalil je delo mladinskega aktiva, ki je bil po ustanovitivi izredno mar- ljiv, in spregovoril o šolskih uspehih. Le — ti so zadovo- ljivi — z malo osipa. Nato je sledil kulturni pro- gram. Otroci nižjih razre- dov so pod vodstvom Kristi- ne Zalezina zapeli nekaj pesmic, prikupno pa so za- plesali mlajši člani folklorne skupine. Izkazali so se tudi gojenci glasbene šole s svo- jirm izvajanji na klavirju, harmoniki, kitari in drugih instrumentih. Za konec je na- stopil pevski zbor pod vod- stvom Jerice Grakaliča. Po končanem skupnem se- stanku so si starši lahko ogledali zanimivo razstavo li- kovnih in tehničnih izdelkov učencev. PREUSMERITEV PRI REJI PERJADI Trgovsko podjetje Era — obrat kmetijskega podjetja Šmartno ob Paki je povezano s kooperacijskimi pogodbami z rejci kur in piščancev v Paski vasi. Dosedaj je bilo šest kooperantov, ki sO re- dili kure nesnice. Vsega so imeli 24.000 kur, dva rejca pa sta se ukvarjala z vzrejo brojlerjev. Sedaj, ko je po- manjkanje mesa kar očitno, se je vseh osem preusmerilo v vzrejo piščancev. Vsd vzre- dijo v eni izmeni sedaj do 70.000 komadov brojlerjev, kar da okrog 90 ton mesa. Ena izTfiena traja od 52 do 60 dni. Izmen pa bo letos šti- ri, ki bodo dale 360 ton me- sa. Kar lepa številka! M'n.AŠUJE: Zdenka Stopar ODGOVARJA: Aiarko Majer Iztekajo se šolski dne- vi, vnema popušča, pred otroci se že zgrinjajo po- čitnice. Za nekatere bodo pomenile obračun plodne- ga dela, za druge pa bodo opomin, da je drugo leto • potrebno bolje delati. Med prve spada vseka- kor odličnjak MARKO MAJER, dijak 7. razreda na četrti osnovni šoli v Celju. »Slišali smo, da si po- slal prvak Vesele šole za sedmi razred, zato smo te obiskali. Kako je bilo na' tekmovanju v Ljublja- ni?« Tekmovanje je bilo pred štirinajstimi dnevi v Klubu poslancev v Ljub- ^ Ijani. Tja nisem odšel z * velikim upanjem na zma- go, ker se je pri obvešča- nju nekaj zataknilo. No, ■ prišel sem pravočasno in zmagal. Postal sem repub- ' li.ški prvak v znanju Ve- sele šole za sedmi razred v letu 1973.« »Koliko vas je tekmo- : valo?« »Nabralo se nas je 60, za vsak razred po deset.« »Si imel kaj treme?« »Nekaj že.« »Slišali smo, da nisi bil prvič na tekmovanju. K^aj si že tekmoval in kako je' bilo takrat?« Tekmoval sem že pred dvema letoma in postal republiški prvak za peti razred.« »Imaš v svoii »zbirki« še kakšno priznanje?« »Ja, Vegovo priznanje za matematiko, ki sem ga dobil na medobčinskem tekmovanju matemati- kov.« »Koliko ur na dan pa se učiš, da zmoreš šolsko snov in se še dodatno izo- bražu.ieš?« »Po dve uri na dan se intenzivno učim, pa veli- ko berem. Za Veselo šo- lo sem se pripravljal po snovi iz Pionirskega lista.« »S čim pa se ukvarjaš v privatnem času, morda gojiš kakšen šport?« »Učim se nemščino, mo- delarstvo pa je moj konji- ček. V šoli sem še pred- sednik pionirske organi2;a- cije, udejstvujem pa se tudi v matematičnem krož- ku.« »Torej ti je delovni dan vedno prekratek, kajne?« »Res je, ves dan sem polno zaposlen. Pomagam tudi doma in sem v svo- ji sredini srečen.« In kaj naj bi Marku ob našem obisku še zaželeli, kot to, da bi svojo prid- nost in poslušnost ter resnost obdržal še naprej? Morda to, da bi s svojim znanjem vplival na ostale učence, da bi od njega sprejeli predvsem trdno ■voljo do dela ter željo po znanju, da bi lahko tako osrečevali starše kot Ma- jerjev Marko. Šentjur KOT Že dalj časa se ti poznanstev in sodeij med prebivalci šetit, občine in Užičke Po^J čine v republiki Srbija šolarji so navezali ne stike in se z dopisov o življenju pionirjev v obeh pobratenih oj spoznali in sprijateljUj' kalo je samo še srečaj bi ta prijateljstva poj Odločitev je padla i jurju. Kratko razmišijj načrt o športnem a, osnovnošolske mladine občin je bil tu. Zanj ogreli šolarji, šolsko j] društvo »Partizan« v S ju pa tudi občinska k« ca ZM in TIS, ki so j poskrbeli za denarno p ga obiska. Najboljši j ki med učenci šentjursl novnih šol so se zbrali pe, ki so se pomerile dimi športniki v Užičl žegi v košarki, rokoma mdznem tenisu in šaiiu, Rečeno — storjene pred Dnevom mladost poln avtobus z mladimi niki krenil na svojo pot bijo. Za večino izmed i bilo to prvo potovanj« daleč od domačih Kozji hribov, zato so si z i njem ogledali Beograd, in Kalimegdan ter zela čevnato Šumadijo tai dobno slovenskemu i Goric. To je bilo res d je. Še večje pa jih je i ko so proti večeru pris| cilj svojega potovanja jenost od večume voa je na mah minila. Usta se pred osnovno šolo! Ostojiča, kjer so jih strpno pričakovali uč« učitelji, predstavniki skih družbeno-političnil nizacij in prebivalci Požege. Prisrčen sprej iskreno veselje ob snidf šentjurskim otrokom < nepozabnem spominu. I čili so pri svojih srbsS I jateljih. Prvi, srajnežlji ski rok in nerodno i^S ne besede so bili ^ zabljeni. Na domov* ških osnovnošolcev I vsled prijaznosti in ' sprejema počutiU ko* Dnevi do vrnitve doC PRVI IZLET TABORNIKO Maistrov odred iz ^ je pobudnik akcije, ^ : so povabili tudi celjs bomike in prav ^'^ marsikoga zamikalo, bo skupaj z tovariši' ribora, Limbuša ' krajev ogledal zadJJ jišče I. pohorskega f na Osankarici. Celjski taborniki I nizatorji dvodnevnega' tabornikov in ostal«" celjskega območja. ^ bodo odšh 23. VI. o^ nazaj pa bodo priš" nji dan, 24. VI. Na Osankarici i>o ! spregovoril predsedi^ Sergej Kraigher, ^\ pa se bo udeležil t dan j i t irec in ^ Bris čižmekBor. bo udeležila JLA cW mariborske gamiziJ^' ^ želijo v soboto ^ na Osankarico, ^ , čimpreje prijaviti II. grupa odredov, 2, Celje. MA jjjjj. Vrstila so se !ovanJa, na kate- Mitjurčani dobro l,no zato, ker so Z z zelo dobrimi .JO v Srbiji upo- . v republiškem ipovali so z osaiov- požeških šol .jica in Petra Le- j^rki so Šentjur- jjli nasprotnikovo 5 točko razlike, v 0 morali biti fant- ^ z neodločenim dekleta pa so svo- gubila. Mnogo bo- jj52ali v namiznem ^u, kjer so bdli za- ^valci. Tekmova- jjjleti v okolico in ^ družabnosti so lifalce obeh občin jjale. Kar z neje- ^lili na čas, ko orali razi ti. Kako , bilo klepetati o je to pri vas, "kako nas, kaj imamo jakaj je to pri vas nas pa tako. .. takih in podob- Qj in odgovorov ni lijkalo. Tudi šta- bi obeh občin so ii, da bodo tesno 5e skupen izlet v (in Zlati bor, og- Budimka in po je prišel trenutek 1 marsikaterega ttfla solza, na ust- a so bile preprič- : »še se bomo vi- I se bodo. Drugo do mladi iz Srbi- mili. Pod vtisom rtih med njimi, 1 podarjenih imanj, šentjurča- išljajo o tem, ka- Siodnje leto spre- loste iz Srbije in ■isrčnost in gosto- iv enaki meri, kot iležni oni. iftgata izkušnja za fclarje, ki so vese- fv Srbiji prijate- lj, da bi srečanja 'oli ne prenehala, občani pa želijo, (telovanje s pobra- "'o v Srbiji še raz- -ika iRICA im Toplicah so nedelje po- ^^ni prebivalci "iene in spošto- '"''^e, Marice Ce- ^« po dolgolet- nih Mirku čeka- Mgo služboval ^ 'toplicah pred ^njej. , %'e slovo pre- f^o je pokazalo, priljubljena, pokopališču JMi in številni j' ^'enci ter šopki IJo krasili njen i> mrliški ve- "^^ila sta se ji J^^fiovne organi- Društva upo- p^''^^ profesorici ^''^Unovi, ki po- l°^ii7iski srednji mestu, izra- carice čeka- ^ožalje. Takole pa napreduje sodobna gradnja telovadnice pri osnovni šoli v Zrečah. Za telo- vadnico so postavili temeljni, kamen že lani za občinski praznik občine Slovenske Konjice, telovadnica pa bo zgrajena do jeseni, torej do začetka novega šolskega leta. Foto: D. Medved Franc Golavšek, predse- dnik šempetrskega gasil- skega društva, ob jubile- ju: »Gasilec sem postal za- res že zelo mlad, k temu pa me je pritegnilo vese- lje do nevarnosti in nego- tovosti, saj to mladi še danes ljubijo. Pozneje ko so bila za mano že prene- katera izkustva, sem po- stal pri našem gasilskem društvu tajnik. To delo sem opravljal sedem let, potem pa sem bil izvoljen za predsednika. To odgo- vorno dolžnost opravlj.am že deset let. V tem času smo renovirali gasilski dom. V njem imamo ga- ražo, dvorano in strojni- co za gasilne aparate. Na- bavili smo nov gasilski avto TAM 200 1, vreden dvanajst starih milijonov. Seveda smo sodelovali na raznih tekmovanjh, včasih bolj, včasih manj uspešno, skrbeli' smo za naraščaj in predvsem vestno sode- lovali pri gašenju vseh po- žarov na našem območju. V bodoče imamo seveda še precej nalog. Predvsem pa bi radi nabavili še ne- kaj aparatov za suho ga- šenje.« i T. Tavčar Šempeter: 95-ietnica Prostovoljno gasilsko društvo Šempeter je v nedeljo praznovalo 96-letnico obstoja gasilskega društva, že zadnje dni preteklega tedna je Šempeter spremenil svoj videz," saj so se gasilci že pripravljali na svoj praznik. Postavili. so mlaje in izobesili zastave. Praznovanje se je pričelo že dopoldne, ko je bila slav- nostna seja društva, na kateri so med drugim podelili tudi tri odlikovanja republiške gasilske zveze. Popoldne se je praznovanje nadaljevalo pri Hmeljar- skem domu. Po enoumem promenadnem koncertu godbe na pihala iz Liboj je bila gasilska parada, ki se jo je ude- ležilo 32 gasilskih društev. Sledil je slavnostni govor pred- sednika društva Franca Golavška, nato pa je direktor SIP Šempetra Polde Rajh predal v uporabo nov gasilski avto- mobil TAM 2001. Med številnimi gosti sta bila tudi pred- sednik Skupščine občine Žalec Joško Rozman in republiški načelnik za požarno varnost Boris Lenarčič. T. Tavčar PRIJELI SU ZA KRAMPE Prešernova brigada in bri- gada Slave Klavore sta že zaključili svoje tritedensko pridno delo na terenu, po katerem bo stekla nova cesta Loke—Ledinšca. Zavedali so se, da je za del planinsko- kozjanskega območja zaradi oddaljenosti od prometa in zaradi gostih naselij predvi- dena cesta nujno potrebna. Že pozno smo se spomnili na te gospodarsko zaostale kraje, kjer je že veliko bor- cev pomrlo, bodo pa vsaj potomci imeli kaj od tega — to so mnogi rekli. Naši brigadirji so se dobro zavedali, da delajo za kraje, ki so bili med vojno zaslužni in da bodo s pridnim delom mnogo prispevali k splošne- mu gospodarskemu napred- ku, ker nam s tem mladina daje to, kar nam narekuje splošni kulturni in gospodar- ski razvoj. Obe brigadi sta bili zelo pridni, saj so vsi brigadirji dobili od občine Šentjur pri- znanja. Ne moremo pa mimo tega, da ne bi omenili Petra Jagrinca, Janeza Medjo in Emila 'Firiča, za katere so mnogi očividci zahtevali po- sebne pohvale. Nastopila je že druga izme- na in to celjska in ljubljan- ska. Vsekakor so se vneto pripravili na delo. Veseli smo, da imamo dobro mla- dino, ki nam daje s svojim hoo-ruk mnogo upanja. Odbor za gradnjo ceste Loke—Ledinšca ZAPOSLITEV V TOPRU Mladim, ki se radi ukva- rjajo z modo in jih veseli delo v modni tovarni, se ponuja lepa priložnost. Vi- li Skrt, zaposlen v tovar- ni modne konfekcije, nam je o tem povedal: »Za prihodnje šolsko le- to razpisujemo nasledn.ie štipendije. Na Ekonomski srednji šoli štiri. Šoli za oblikovanje v Ljubljani dve, na Visoki ekonomski komercialni šoli v Mari- boru pa dve štipendiji za študij finančne smeri, eno za študij komercialne sme- • ri in za študij zunanje trgovine dve. Našim šti- pendistom bomo dali šti- pendije, ki so določene po družbenem dogovoru o štipendiranju.« Kaj je treba priložiti k prošnji? »K vlogi je treba prilo- žiti prepis zadnjega šol- skega spričevala.« Razpisujete štipendije samo za vas? »Ne. ampak tudi za Ele- gant in to dve štipendiji za študij na modno mode- larski šoli v Mariboru, sprejeli pa bomft tudi 20 mladih v uk za krojaško stroko. Slednji bodo de- lali v obratu Eleganta v Šentjurju.« Do kdaj se je treba pri- javiti? »Do 15. julija. Za Toper pošljejo vloge na organi- zacijsko kadrovski sektor tovarne modne konfekcije Toper Celje, za obrat Ele- ganta pa na upravo Ele- ganta Celje, Gubčeva 10.« Mladim je dana mož- nost in kdor čuti posebno veselje in nadarjenost do dela v Topru ali Elegantu, naj se prijavi. SOLIDARNO ZA VSE Ob Savinji, obdana z zelenicami, stojita dva velika zelena stanovanjska bloka. Trbuarjeva ulica 53 a in b, sto stano- vanj, prava vas. V tej »vasi« prebivalci s prizadevno.stjo skrbijo za svoje lepo okolje in predvsem za svoj naraščaj. Uredili so jim igrišče z gugalnicami ... in sploh pravo igri- šče, za starejše pionirje pa bodo pripravili in opremili foto laboratorij. In kje je denar za vse to? Jz prispevka. Sta- novalci so se samoiniciativno odločili, da bodo vsak mesec prispevali 10 din. Na vprašanje, kaj menijo o tem prispevku in zakaj so se zanj odločili, so nam stanovalci povedali: MIRKO FAJS, zaposlen pri SVP: »Že tretji mesec prispe- vamo stanovalci v naših dveh blokih po 10 din, s katerimi skušamo našim najmlajšim urediti otroško igrišče. Iz prispevka bomo v stolpnici A uredili tudi fotolaboratorij za mladino v prostoru, ki je bil določen za pralnico. Po- budo za plačevanje tega pri- spevka je dal novi hišni svet. Mislim pa, da bo samo s tem denarjem težko vse urediti.« JANEZ CEPIN, knjigovod- ja: »To se mi zdi zelo pa- metna Otroci bodo imeli v redu igrišče, zato rad dam teh 10 din vsak mesec. Jaz sem absolutno zato. Vseeno pa se mi zdi, da bomo na tak način zbrali veliko pre- malo denarja, kot bi ga za ureditev okolice naših blokov potrebovali. Menim, da bi morali dajati več. Kaj pa je to 10 din, to je resnično ze- lo malo.« VERA KOLAR, fakutirst: Ja, kar se tiče našega pri- spevka, bi rekla, da je to kar v redu stvar, če bodo otroci seveda znali to ceniti, kar za njih delamo. Ce ne bodo, je po mojem to stran vržen de- nar. Otrokom zdaj zelo veli- ko nudimo. Ko so bili moji otroci majhni, tega ni bilo. Glede višine prispevka pa mi- slim, da bi bilo 5 din dovolj. Treba je misliti na tiste, ki si tudi 10 din težko odtrga.« DRAGO LESJAK, upokoje- nec: »Mi smo se res sami od- ločili, da bomo prispevali vsi po 10 din. Menili smo se, da bi tisti, ki imamo pokojnine in nizke plače dajali samo po 5 din, ampak jaz rad dam 10 din, to ni tako veliko. Vendar tele gugalnice na ig- rišču se mi zdi, da so malo nevarne, ker imajo preveUk zagon. Mlajši otroci so ne- previdni in jih tisti na gugal- nici lahko mimogrede podre- jo. To ni dobro.« FRANC VUK, računovodja: »O prispevku? Ja, ja, jaz to popolnoma odobravam. Kljub temu, da nimam svojih ot- rok, se mi zdi, da je to zelo dobra zamisel. Otroci morajo imeti primemo urejen pro- stor, kjer se lahko igrajo. V tem se strinjam z ostalimi stanovalci. 10 din sploh ni ve- liko. Prepričan sem, da vsak izmed nas lahko pogreša ta denar- To je najmanj, kar lahko damo.« Tako so povedali stanovalci blokov v Trubarjevi ulici 53 a in b. To je vsekakor akcija, ki je vredna posnemanja. Marsikje bi lahko na ta način lepo uredili okolje in pre- potrebna igrišča za naše najmlajše pa še druge malenkosti, ki so potrebne za prijetno počutje stanovalcev in njihovih otrok. 14. stran — NOVI TEDNIK St. 23 —21 .junij Gotovlje. Vasica, ki je privezana na Žalec. Stanko Dolar je trenutno predsednik Krajevne skupno- sti Gotovlje. To je tisti mož, brez katerih bi si težko zamislili življenje v vasi in tudi občini. Je nam- reč občinski odbornik, eden redkih, ki se skoraj vedno oglasijo, kaj poprašajo itd. Nekateri ga imajo za sitnega, vendar to ni. »Ljudje želijo resnico. Marsikateri problemi jih bolijo in ker so me izvolili, da jih zastopam v odgovornem občinskem telesu, poprašam in dobim odgovor.« Vedno? »Vedno ni direkten in dovolj učinkovit.« Takšen je Stanko Dolar. Vedno sredi dela in reševa- nja problenK>v svoje »fare«. Govori zagnano, jasno, brez dlake na jeziku, ni pa zara- di tega nesramno piker. »Trenutno smo sredi del za asfaltiranje dveh cestnih od- cepov. Vse skupaj bo dolgo približno pet kilometrov, tja proti Sv. Jedertu in Zalogu. Občani so s krajevnim sa- mo-trjsoevkom zb-^M dvai^^et milijonov starih din. S pri- pravami smo začeii ob koi.cu lanskega leta, režijski odbor vodi Ivan Roje, krepko pa poleg vseh občanov pomaga tudi Marjan Juteršek.« - Reš-ibliški cestni sklad jim je obljubil pomoč, če bodo sami z zbranimi sredstvi in prostovoljnim delom poma- gali. Pomagajo že in sklad jim bo tudi. Prihodnjo sfk> mlad. »Žal od vseh delovnih or- ganizacij, kjer so za.p>osleni 1 i udje iz našega kraja, nismo aobili potrebne denarne po- moči, od nekaterih pa zgolj sunbolično. Še dobro, da imamo ostale probleme v kraju rešene, tako asfaltira- no cesto skozi naselje, vodo- vod in del kanalizacije. Velik problem predstavlja voda, kar bomo poskušali rešiti z zajetjem v Sv. Jedertu. To bomo rešili skupaj s krajev- no skupnostjo Šempeter, ker naj bi vodo dobivali tudi pre- bivalci Kal, vasi, ki je na območju Šempetra, šolsko poslopje smo onovili lani, prav tako tudi kulturni dom. Poseben problem predstavlja graščina v Plevni, do koder ni pravega dostopa in so ce- lo brez vode v stanovanjih. Tam je prijetna točka, zgrad- ba zgodovinsko zanimiva in je škoda, da vse skupaj pro- pada.« V prihodnosti se bo kra- jevna skupnost Ck)tovlje pred- vsem orientirala proti Osre- kam in Ponikvi. Področje je veliko, saj so po površini tret- ji v občini Žalec. »Pri nas je težko zaradi tega, ker smo brez pravega gospodarskega zaledja. Enota KK Hmezad Žalec v Gotov- Ijaih praktično deluje za tri območja in to Ponikvo, Gri- že in Žalec in je problem de- litve sredstev velik- Saj po- magajo, samo to je droblje- nje.« So občani pripravljeni po- magati? »So in takšni naj bi ostah v bodoče.« Kdo je veliko pomagal? »Poglejte samo družino Lu- skar v Sv. Jedertu. Vsi štir- je fantje so motorizirani in vidijo interes v tem, da se cesta do doline asfaltira. Pri- spevali so milijon starih din. Precej pa je tudi takšnih, ki so prispevali po 200 do 300 tisoč starih din ali pomaga- li z lesom.« Gotovlje so kraj, kjer je v starih časih bila občina. Da- nes so samo zaselek, ki je znan po zgodovini in člove- ških spomenikih, živih seve- da. Jordan, gradbeni tehnik, je amaterski ljubiteljski zbi- ralec zgodovinsko pomemb- nih predmetov. Tam je bil rojen Vipotnik, prvi Jugoslo- van, ki je pretekel 800 met- rov pod manj kot 1:50 minu- te — točno 1:49,2, kar je bi- lo menda približno deset let državni rekord. Na šoli med drugimi uči Kumer, posebno nagnjen k pisanju satir, hu- moresk in vnet dopisovalec našega časnika. Zelo aktivno je gasilsko društvo. Ne mo- remo mimo Jurija Gorska, ki vodi enega najstarejših pev- skih zborov v žalski občini. Njegov sin se je posfvetil vo- denju dramske skupine. NK Borut je pred dvema letoma praznoval 40 letnico obstoja. Na splošno nimajo poseb- nih problemov, saj ljudje ra- di p)omagajo tako z delom kot z materialom ali denar- jem. In ker število prebival- stva raste, ljudje se namreč priseljujejo, mislijo, da tudi v bodoče ne bo nič slabše. Pomaga jim tudi celjska vod- na skupnost, ki je asfaltirala 300 metrov ceste od kraja, kjer bodo gradili svoj obrat- Potrebujejo skupne prostore za krajevne organizacije, ki se zdaj stiskajo v skromnih prostorih. Tudi za otroško varstvo ni preskrbljeno in- Stanko Dolar pravi, da je še sreča, da živijo stare mame. Želijo razširitev pokopališča in ureditev mrliške vežice. Prostor za igrišče imajo, ni- majo pa denarja, da bi ga asfaltirali za majhne športe. Nimajo avtobusnih zvez z Žalcem, kar bi bilo ugodno vsaj za otroke iz Sv. Jederta, vsi pa še nimajo osebnih av- tomobilov. »In občina bo morala en- krat odločiti, ah bomo pri nas organizirali občinski praz- nik ali ne. Pravijo, da so rmjprej na vrsti tisti kraji, kjer je skromno. Samo nis- mo za to, da bi s tem reše- vali socialne probleme, am- pak bi moral vsak priti na svoj račun.« Tako Stanko Dolar. T. VRABL Jernej pri Ločah Lepa kolovozna pot' nas je pripeljala v vasico Jer- nej nad Ločami. Ob poti so nas spremljali skopani jarki, ki so naznanjali, da bo tu vodovod. Veliko smo že culi o ljudeh p>od Zbelovsko goro, o ljudeh, ki že nekaj rodov nazaj trpe za velikim pomanj- kanjem — vodo. Oborože- ni z dobro voljo in veU- kim razumevanjem občin- ske skupščine v Sloven- skih Konjicah so z akcijo — napeljavo vodovodnega omrežja pričeli že lani. Pošteno pa so dela stekla letos aprila meseca. Vo- dovod bo speljan v Jer- nej, Kolačno, Brezje, Lič- nico, Petelinjek in Zgor- nje Laže, dela pa vodi krajevna skupnost Jernej. Sklenili so 70 pogodb, ne- zajetih pa je ostalo 58 kmetij in hiš. Vsako go- spodinjstvo, ki se je odlo- čilo za napeljavo vodovo- da je prispevalo 5.000 di- narjev lastnih sredstev za skupno napeljavo, za od- cepe do hiš pa bodo mo- rali napeljati še sami. Ce- lotni proračun za glavni cevovod s črpalkami vred, ne vštevši priključke, bo stal 155 milijonov. Od te- ga bo občinska skupščina prispevala 24 milijonov. Zaprosili so tudi delovne organizacije in v ta na- men so na krajevno skup- nost Jernej že poslah ne- kaj zneskov: Opekama Loče je prispevala p>ol mi- lijona, prav toliko je dal Kostroj, Konus iz Sloven- skih Konjic p>a nekaj manj kot dva milijona. Zaprosili pa so še Lip v Slovenskih Konjicah, Kmetijsko zadrugo. To- varno kovanega orodja v Zrečah ter Železniško po- djetje v Mariboru. Zajetje prepotrebne vo- de, ki bo v te kraje pri- nesla vse drugačno življe- nje, bo pod Konjiško go- ro v Žički soteski. Črpal- ka bo v Brezju, gla-vni vodni rezervoar pa pri Jerneju. Glavni vod bo dolg šest kilometrov, osta- lo vodovodno omrežje s stranskimi priključki pa bo dolgo še dvakrat toli- ko. Na poti proti Ličnici smo srečevali v jarkih ljudi. Skupina je kopala stranski odcep, od tod p^a bodo kopali še do svojih domačij. V pogovoru z njimi je izstopala sloga, ki je edina prip>omogla, da so se dela začela in tudi zdaj potekajo tako, kot bi morala. Morda pa. vse skupaj greni misel na tiste občane, ki se za vo- dovod niso odločili iz špe- kulativnih namenov, češ, bomo pa mi vodo poteg- nili sami kasneje in se ta- ko izognili skupnim pri- spevkom? Nekaj pa je tu- di takih, ki zaradi slabih socialnih razmer napelja- ve ne zmorejo. Tem bo potrebno priskočiti na po- moč, ker so nekateri lju- dje ostareU in sami ne zmorejo ne fizičnega ne materialnega deleža. Lju- dem, ki so zrasU tod oko- li, tega ni potrebno, o tem smo prepričani, po- lagati na srce. V njih je toliko soUdarnosti, prave- ga sosedstva, ki v razvi- tejših krajih že izumira, da tega ne bo potreba re- či dvakrat. In naj še za- upamo njihove želje, ki so skrite v kotičkih srca' in jih komajda upajo p>o- vedati na glas? Da bi pr- ve kapljice vode stekle po ceveh do njihovega ob- činskega praznika, okto- bra meseca? Pravijo, da bo to njihov največji us- peh po vojni, zato bi ra- di, da bi se to zgodilo ob njihovem prazniku. Z upanjem v srcu smo se od njih p>oslovili tudi mi, trdno verujoč v njihove zmožnosti in v slogo, ki jih ne sme zapustiti, da bodo svoje želje uresni- čili. ZDENKA STOPAR Od besed k dejanjem v jKmedeljek, 18. t.m. do- popoldne so predsedniki treh občinskih skupščin: inž. Du- šan Bumik za celjsko, Vinko Jagodic za šentjursko in Ru- di Grosar za laško, ob nav- zočnosti predsednika občin- skeg?i sodišča v Celju Zdenka Pavline podpisali družbeaii dc^ovor o izvajanju načel ka- drovske iKJlitike v pravosod- nih organih oziroma konkret- no za občinsko sodišče v Ce- lju. To sodišče namreč delu- je za območje vseh treh ob- čin. Podpis družbenega dogovo- ra pomeni začetek reševanja številnih kadrovskih in sta- novanjskih -vprašanj, s kateri- mi se je doslej nemočno uba- dala pravosodna ustanova. Družbeni dogovor namreč za- vezuje občinske skupščine — podpisnice, da z ustreznimi denarnimi deleži sodelujejo pri štipendiranju kadrov, ki naj bi p>o končanem študiju delali na tem sodišču. Obvez- nost se nadalje nanaša na fi- nanciranje dela sodnih pri- pra-vnikov in ne nazadnje na graditev štirih stanovanj, ko- likor jih občinsko sodišče nujno potrebuje do 1976. le- ta. To leto pa je tudi čas, do katerega velja p>odpisani druž- beni dogovor. Podpis dogovora je ne sa- mo primer takšnega skupne- ga reševanja problemov ob- činske pravosodne ustanove v republiki, marveč tudi zrcalo razumevanja občinskih pred- stavniških organov za njegovo delo. MB NAŠI DOPISNIKI VINKO LANGERHOLC Spada med starejše do- pisnike našega lista. Vsa leta p>o vojni budno spremlja dogajanja v No- vem tedniku. Dopisuje že več kot 20 let. Rodil se je leta 1922 v Sv. Duhu pri škofji Loki. V Slov. Konjice, odnosno na to področje, se je pre- selil leta 1946. Postal je pra-vi Konjičan. Dela kot direktor Delavske univer- ze, hkrati pa se močno angažira na Občinskem sindikalnem svetu. Te- meljni izobraževalni skup- nosti. Kulturni skupno- sti, je bil in je še član raznih komisij pri Skup- ščini občine, v Zvezi kul- turno prosvetnih organi- zacij in morda še kje vendar nerad govori o svojih zaslugah in delu. KAJ MENITE O SEDA- NJEAl KONCEPTU NT? Vsaka skupina ljudi, ki je ustvarjala ta list, je imela svoj način dela. To je pMDVsem normalno. Raz- lična obdobja zahtevajo tudi različne poudarke na vsebini, vsaka doba je da- la svoj pečat. Poziti-vna stran je bila predvsem v tem, da se ni nikoli pre- več oddaljil od ljudi — le-tem je končno tudi na- menjen. Želja, da postane pravi ljudski list, ki bo pisal tudi o resničnih de- lovnih ljudeh, je največja vrlina NT. KAJ VAS JE PRIPE- LJALO MED DOPISNI- KE? Honorar prav ne! Čutil sem neko ^ bo, da zapišemo stv^^ ha videz niso tako^ membne, da bi jujj svečah cele strani, veliko pomenijo za g področje in za oddota tistim ljudem, ki velik del energijg skupno stvar. Posebna zanima za ljudi, ki s^, varjajo z izobraževanj kulturno prosvetnim lom in s sindikalniirii, zadevanji. Nobeden ^ nejši dogodek ne smej- mo tega lista. ALI MENITE, Da KLICNI NOVINARJI J ZASLEDUJEJO DQy^ \ DOGODKOV V VASI SI CINI? V Ne, tega ne trdim! M koč je bilo morda q^ na tem, toda zdaj je ^ j drugače. Menim, da so ^ dolžitve novinarjev za p, i sa.mezna področja več \ '. posrečena oblika pokrjjj i nja terena. KAKO OCENJUjjj KULTURNO DELO ' KONJIŠKI OBČINI J J USTANOVITVI KUL™ NE skupnotsi? m Prepričan sem, da i' zdaj nastopih ugodni si za normalno kultun delo. Ugodnejši finanj' pogoji se p>oznajo na m I kem koraku. Materiali | baza je zagotovljena, tu ba nam bo nekaj več sf,' sobnih ljudi — in vseil v redu. , KAJ PA DOMAČ »SVOBODA«? ' Večinoma nastopa to I menažer ali organizate | kulturnih - dejavnost manj pa se ukvarja z i stnim ustvarjanjem, fii njičani bodo morali » krat za vselej p>ovecliit kakšno kulturno družt« si želijo. Za to bo prild nost ob občnem zbon ali LAHKO URED8! ŠTVO NT ŠE RACUS z VAŠIMI PRISPEVKI Prav gotovo! Iz svoj kože ne bom nikoli zi( zel. Tak sem pač, rad * lam in tudi rad napišec nekaj o delu drugih. (; mojih prizadevanjih I« naj govorijo dmgi. ZahvaUli smo se mu s iskrene in prijetne od?' vore ter mu zaželeli if veliko volje do pisanja r njemu lastnega pisanja- kritičnega, poštenega it objektivnega. ŠTEFAN ŽVIŽfi' AVTO —MOTO V Novem tedniku naj bi bila v bodoče stalna ru" za vse člane ZŠAM, AMD, LD m drugih prijateljev * moto športa. Na tem mestu boste prebrali obvestiH drugo, kar zadeva vašo organizacijo in športne prire^ v tej panogi, pa tudi vse tisto, kar vozniki motornih' in njihovi prijatelji potrebujejo vsak dan na svojem * nem mestu ali pri konjičku za uspešno in srečno ^ ' člani ZŠAM na področju Celja se pripravljajo, ^ vesno praamujejo 13. julij, »Dan šoferjev Slovenije«. C« Iniciati-vni odbor, ki bo vodil to centralno proslavo! pokroviteljstvom Izletnika iz Celja s kulturnim progr^ v Lembergu prt Grižah in z razdelitvijo nagrad za usj* šp>ortna tekmovanja, vabi vse šoferje in avtomehan^ zbirališče 15. julija ob 8. uri pred železniško postajo v ^ Za p>ogostitev bo z zmernimi cenami poskrbela go^ služba hotela Celeia iz Celja. Člani ZŠAM, ki so tudi športniki in željni rekreacija se preko organizacije ZŠAM prijavijo za tekmovanj*' bodo potekala takole: 1. testiranje iz cestno-prometnih predpisov 6. julija db^ 2. streljanje z zračno puško 4. julija ob 10. uri 3. tekmovanje v kegljanju 4. julija ob 15. uri 4. spretnostna vožnja z osebnimi avtomobili 7. j^^^* 8. uri. Vse to v Žalcu, in še: 5. tekmovanje v spretnostni vožnji s kamioni 14. j^'- 15. uri 6. tekmovanje v spretnostni vožnji z avtobusi 14. j^^^^ 16. uri. To zadnje bo v Celju. .j Informacije o tekmovanjih dobite v s-vojih organi^^ Organizacija ZŠAM Rogaška Slatina p>a bo v dneh vanj a odkrila svoj prapor in proslavila tudi 20. svojega obstoja. f Ko boste prečitali to obvestilo, obvestite o t^J sotovariše. Novi tednik vam p^omaga do boljših in b^* obvestil iz vaše stroke. ^ Vsem bralcem želi srečno vožnjo dopisnic ^J^— 21. junij 1973 NOVI TEDNIK — 15. stran ZGRAJENO^ DA SE RUŠI ALI NEKAJ RESNIC Z GRADU V PODSREDI, KI JIH JE SPOZNAL IN ZABELEŽIL NAŠ NOVINAR če ne bi brl trdno vzidan v steber, bi ukradli tudi grb. Poizlero Oj, to lectovo srce. XXX Nedolgo tega so bili v Podsredi predstavniki krajev- ne skupnosti Stara Ljublja- na. Skupaj s predstavniki krajevne skupnosti Podsreda So podpisali akt o pobra- tenju obeh krajevnih skup- nosti. Tako se nadaljuje ši- roka akcija, ki jo je začela občinska konferenca Zveze mladine Ljubljana Center v lanskem letu. Krajevna skup- nost Stara Ljubljana bo skupaj z občino Ljubljana Center prispevala denarna sredstva za gradnjo kozjan- skega vodovoda. 21. marec 20. april Vse, česar se boste lotili, vam bo spodletelo, vendar ne obupujte. Sreča v zasebnem življenju bo marsikaj odteh- tala. 21. april 20. maj Nad ravnanjem prijatelja bo- ste zelo začudeni. Na potova- nju bo nekaj nevšečnosti, po- znanstvo pa bo koristno. 21. maj 21. junij Uredili boste star problem tn se dobro počutili. Ob kon- cu tedna vas čaka preseneče- rtje. Priznanje in nagrada v službi. 22. juni) 22. julij Skrbi bodo kratkotrajne. De- ležni boste občudovanja neke' osebe in naklonjenosti svojih •ialižnjih. Potovanje odložite. 23. julij 23. avgust Six>znal' boste, da ni mogoče živeti |>reko svojih možnosti. Partner vas bo razveselil in vas rešil iz zadr^. 24. avgust 23. sept. Prevelika delovna vnema vam ne bo koristila. V soboto pre- tehtajte možnost, ki vam jo bodo ponudili in se odločate. ■^1 2?« Težave, v katerih se bo&te Sli, ne bodo nepremosti^ če boste pametni. Trebj^ poravnati tudi star rač\g|^' 24. oiastop grofovskega uslužbenca presenetil. Sedim tu, po- slušam ljudi, štejem ure, ki merijo poznojesenski popol- dan, pa ti pride človek, odpre vrata in prisede. Megla in prah sta se mu še držala suknjiča, kjer ni bil pokrit z odelo. Hrup v sobi ni ponehal. Kmetje so bili že vinjeni, glasovi žensk so se mešali v pogovor. Vendel je vdihnil dim in ga počasi puhnil v zatohel zrak. »Danes sem že od jutra na poti. Bil sem v Murskem Središču, v Lendavi . . . Vam je znano, da so imeli Zidje danes v Lendavi »sproščenje«?« Nagnil se je k meni, kot bi mi hotel povedati važno novico. »Ljudstva je bilo po ulicah,.da se nismo mogli premakniti.« Vedel sem. Vse dm, ko je bilo blizu židovsko »prošče- nje«, kakor je rekel Vendel, nisem šel v Lendavo. Nisem se maral vmešavati v spor med Jerebičem in Krampačem. »Vi ste premeščeni h gospodu, ki nam ni po volji, mi )e rekel Vendel in besedo nam poudaril. »Kako orjete z njim?« »Dobro.« Vendel se je nasmehnil. »Ze dolgo bi vas rad poznal. Tako še nisem srečal nobenega kaplana. Slišal sem že o vas.« Hotel je še nekaj reči. Trpko sem se nasmehnil, pogledal sem skozi okno čez cesto, kjer sta stali obe cerkvi. »Da, ljudje smo različni, gospod Vendel.« Prazni krož- niki in prazna skodelica so stali pred menoj. Vendel je začutil, da mi glas, ki gre o meni po deželi, ni prijeten. »Oprostite.« »Nič hudega,« sem se zasmejal.tVeseli me, da sem zbu- dil pri vas pozornost« SPogovor se je dotaknil te in one stvari. Govorila sva i o Grafiču, ki jim ni ugajal. Grofica je imela posestvo raztreseno po vseh delih pokrajine. Odvzeli so ji samo ne- kaj zemlje. Horvatov štef je rekel, da so ji boljšo pustili — zato je bilo posestvo še vedno potrebno skrbnega go- spodarstva. Zunaj se je že delala noč. Oba sva pila vino. Dalo mi je moč, da nisem čutil nobene utrujenosti. Postal sem zgovoren. Prijaznost gospoda Vendela me je vedno bolj prijetno presenečala. »V Turnišče rad prihajam, tu je lepo, vse je v najlep- šem redu. Le Grafič nam je neljub. Zaprosite vi za turni- ško far o.« Molčala sva in se gledala. Zdelo se mi je, da je bil to vzrok Vendelovega prijaznega obnašanja, mogoče celo prihoda. Grafiča se hočejo znebiti. Sedaj tipajo, kje bi se zanje našel dober izhod. Misel, da bi bil v Turnišču plebanuš, se mi je zdela prijetna, a obenem smešna. Na faro še nisem mislil. »Zaprosite,« je dejal v ognju. »Fara je, kakor * takih.« Hrup v gostilni je rasel. Vendel je vstal in pogl» na uro. »Jaz bom pomagal, kolikor bom mogel. V 5"* bomo za to. Zaprosite, gospod kaplan.« Stopila sva v temo. Zunaj je bil mrzel zrak. G" megla se je videla pri oknih, skozi katera je prii^r luč. Vendel je stopil v kočijo, ki je čakala v temi. ^'^ luč je svetila spredaj na kočiji. Zavil se je v odejo t!> spustil v sedež, da se je kočija zazibala. »No, velja?« mi je rekel in ponudil roko. »Premislil bom,« sem dejal. Segla sva si v roke. »Ne zamerite,« je dejal in kočija je odšklepet^ noč. Peket konjskih kopit je zamrl med nizkimi hi^ Stal sem sredi ceste. Z opotekajočimi se koraki > šel v farof. Biti tu plebanuš, ne bi bilo lepo? Nihče mi ^ izkazoval milosti, nihče dajal jesti. Da, zaprosil bon Turnišče. V tem hipu sem obstal. Srce mi je bilo. Pred menoj je vstala Rahela. Mirno, hladno me dala, kakor bi hotela reči: »Prosi za Turnišče, ne zadržujem te.« Spremenil sem svojo odločitev. Hotel sem k njej, tel sem ji povedati, da ne bom nikoli prosil za no^ faro. Zidje v Lendavi so bili vznemirjeni, ker je ^^^^ ostro nastopil proti njim zaradi udeležbe katoliškU^ silcev pri blagoslovitvi sinagoge, v vsaki židovski ir?*" in družini je bilo v tistem času govora samo o te^. godkih. Do tako ostrih verskih sporov prej še ni Dekan Jerebic ni bil še nikoli tako nestrpen do vercev. Počakal sem v Turnišču, da se spor poleže, v Lendavo šele čez nekaj dni, kakor sva se z Rahelo govorila. Zelja po snidenju z njo me je trgala od ^"^^ In če bi v tem trenutku prizadejal materi še take ne, ne bi pomišljal niti za trenutek. Nobena človeški hi me ne mogla zadržati. Prve dni, ko sem se preselil, sem se pogosto njej. Zdaj je nisem videl že štirinajst dni. čudil kako sem mogel tako dolgo strpeti. Motor brni kak^ bela, zrak mi udarja v prsi in v obraz. Držim za k" ^ kolikor imam moči. J ^23^21. junij 1973 strar \1 w w f življenja SSD ^.j tisoče vadbenih ur in Ljovanj — 21 ŠSD nagra- ^ s 30 000 Ndin — Množič- ^iii kvahteta. ^ dnevi je bila na Hu- ■jj naključna svečanost s Sjijem vseh mladih šport- Nelavcev SŠD v celjski Lj, na kateri so bili tudi l^tavniki družbeno-poli- j^ji organizacij, mentorji in ^ dva ravnatelja, jiidinjska šola je za uvod v svečanost pripravila kra- j Ijultumo-športni spored, p je treba še posebej po- jliti otroški zbor, ki je pod dstvom pevovodje tov. Bu- lica zapel več i>esmi, tov. 0cova pa je s svojo fol- jčno skupino predvajala let gorenjskih ljudskih ple- Na mah je bilo ustvarje- I razpoloženje mladih, ki so ^ z nestrpnost j 6 pričako- ji ovrednotenje rezultatov jjega enoletnega dela v SD. predstavnik obč. centra J) je orisal pomen razvija- j izvenšolskih aktivnosti na idročju telesne vzgoje in lorta na šolah, ki bogatijo rijenje mladih, njihov pro- i5as, s tem pa tudi življe- jšol samih in krajev, kjer jujejo. Ob uvajanju novih tiih načrtov dobivajo te ak- Eosti zlasti v takozvanih jojnih pKxiročj'ih vse več ve- ire in je že težko potegni- ti črto med vrednostjo klasi- čnega rednega pouka telesne vzgoje in udejstvovanjem v organiziranih sekcijah hi krožkih pod vodstvom men- torjev, kjer so mladi vseka- kor za svoje delo močno mo- tivirani, ker so pri tem delu z večjo predanostjo in zavze- tostjo. Različni pogoji in mož- nosti razširjanja teh oblik dela so povzročili tudi različ- ne rezultate dela. Omeniti ve- lja, da je čutiti večji utrip in rezultate tega dela v SSD na osnovnih šolah, manj na sred- njih, p>a čeprav bi lahko pri- čakovali glede na večjo zre- lost mladih več organizirane- ga dela na srednjih šolah. Vse kaže, da uprave šol, učitelj- ski zbori Ln drugi dejavniki bolj podpirajo delo SSD na svojih šolah kot je to na pri- mer na šolah II. stopnje. Za- to so tudi rezultati SSD na osnovnih šolah bolj otipljivi. 2e tretjič zapovrstjo je naslov najboljšega SŠD v občini in s tem prehodno zastavico os- vojilo SŠD na Hudinji. O tem društvu je v našem listu že bil daljši zapis. Samo nekaj številk: v tem društvu so včlanjeni vsi učenci — 917 po številu, ki v sedemnajstih krožkih in sekcijah razvijajo svoje aktivnosti. Tu so ljubi- telji športnih iger, plesov, folklorne vadbe, atletike, vse bolj p>a prodirajo v ospredje planinci in taborniki s svoji- mi bogatimi oblikami dela. Nad 500 vadbenih ur je bilo dodatnih v raznih krožkih tn sekcijah. V tekmovanjih za najboljši športni razred je bi- lo odigranih kar 230 tekem! Ob takšni aktivnosti so zrasli novi organizatorji, sodniki in vodniki. Za hudinjsko šolo so se ŠPD na osnovnih šolah zvrstila takole — 2. Popule, 3. I. osn. šola, 4. II. osn šola, 5. Store, 6. IV. osn. šola, 7. Frankolovo, 8. osn. šola I. o. č., 9. Vojnik in 10. Dobrna. Posebno nagrado je prejelo mlado SŠD Zavoda Ivanke Uranjek, ki se je v šolskem letu 1972/73 prvič vključilo v to tekmovanje. Na srednjih šolah je bila razvrstitev ŠSD naslednja: 1, gimnazija, 2. tehnična šo- la, 3. ESC, 4. PŠC, 5 ŠKIMC Štore, 6. SC Boris Kidrič, 7. SCBP, 8. gostir^ka šola,. 9. KIC in 10. šola za zdravstve- ne delavce. Gimnazijsko SSD ima že bogato povojno tradicijo. Pri delu se vse bolj uveljavljajo že ustaljene oblike delovanja kot dodatna vadba v krožkih, še predvsem v košarki, gim- nastiki in plesih, množičen sistem tekmovanja za najbol- ši športni razred, izbirajo tu- di najboljšega športnika v ŠSD, prirejajo planinske izle- te in raa^vijajo še druge obli- ke, ki bogatijo prosti čas di- jakov. Tudi v tem ŠSD so včlanjeni vsi dijaki s profe- sorskim zborom vred. Dokaj enakovredno temu društvu je ŠSD TEHNIK na tehnični šoli, ki deluje v tež- jih p>ogojih, ker nima lastnih objektov za telesno vzgojo in šport. Kvaliteta dela v tem društvu se je pokazala tudi na tekmovanjih, saj so mla- dinci osvojili občinska prven- stva v rokometu, odbojki in gimnastiki ter se dobro uve- ljavili tudi na republiškem športnem prvenstvu. Ob vsem tem velja poudari- ti, da je bilo v okviru SŠD opravljenih več tisoč vadbe- nih ur in treningov, na tiso- če odigranih medrazrednih te- kem, nad sto prijateljskih srečanj s ŠSD iz drugih kra- jev Slovenije- Pri vsej tej ak- tivnosti pa je nastopjalo nad 10.000 mladih pionirjev, pio- nirk, mladincev in mladink. Širša javnost verjetno ni pri- sliihnila utripu tako množič- nega dela v SŠD, pa bi ver- jetno kazalo v prihodnje re- prezentirati -to delo v množič- ni in estetski obliki z nasto- pom vseh SŠD na javni pri- reditvi, kjer bi se pokazah sa- dovi in načrtnost dela v šol- ski telesni vzgoji in pri delu SSD. Prav je, da je skupnost na- gradila tako množične rezul- tate dela v SŠD v višini 30.000 Ndin. Nagrade bodo služile izključno za obof^nti- tev zbirke športnih rekvizi- tov, ki bodo omogočili solid- nejše delo pri vadbi in šport- nem nastopanju. številni pokali in priznanja so ob tej priložnosti bih raz- deljeni občinskim prvakom v posameznih športnih panogah in igrah, še na dve priznanji ne gre pozabiti. Prvič je ObčC ŠSD nagradil tudi naj- prizadevnejša mlada športna delavca v SŠD v občini. To priznanje sta prejela: BASA STANKO, vzorni predsednik SŠD Hudinja, odličen učenec in tudi športnik ter PUŠNIK BREDA, tajnica SŠD na Polu- lah. Knjižna nagrada »leksi- kon športnih panog« s px)sve- tilom, jima bo vsekakor dra- gocen spomin na delo in ži- vljenje v SSD. Predstavnik ZS SRS in RC SŠD tov. Križnar Ivan iz Ljubljane je v zaključni be- sedi izrekel priznanje vsem SSD v celjski občini, ki po svojem delu sodijo med naj- bolj delavna v republiki. Tu- di takšno priznanje mnogo podmeni in služi tudi za spjod- budo vsem mladim športnim delavcem pri izpolnjevanju nalog SŠD v prihodnje. K. JUG [OSARKA — V zadnjem iu spomladanskega dela v publiški mladinski ligi — tod — so mladinci Kovi- fehne doma visoko porazi pravo iz Ptuja z 83:43 1:23). Ker pa so med te- pm v Mariboru izgubili Ki Marlesu, Celjani niso ieli obdržati druge pozici- i na prvenstveni lestvici. kSe za domače moštvo so t Videč 20. Muhovec 16, •fanec 14, Kralj 12, škof- »I Kavčič 6, Osole 6 in m 2. L _ članska ekipa Celja pa je v predzadnjem kolu v med- občinski ligi doma s težavo premagala s 75 : 69 ekipo Ru- darja iz Velenja. Velenjčani so se predstavili kot solidna ekipa, zlasti je ugajal Džum- hur, pri domačinih pa je bil najboljši Jug. Koše za Celje so dali: Jug 26, Novak 12, Po- nikvar 10, Pejanovič 9, Mast- nak 8, Kitanovski 6, Požlep 4, za Velenje pa Blagotinšek 28, Cvikl 10, Razgoršek 12, Avberšek 8, Meh 6, Džumhur 4 in Kneževič 1. Po tem kolu so Celjani na drugem mestu prvenstvene lestvice z ena- kim številom točk kot vode- če moštvo Vitania, a s slab- šo razliko v koših. Janez ČEPIN Mladinski aktiv TOPRA je organiziral dvodnevno šport- no srečanje med sorodnimi delovnimi organizacijami celj- skega področja. Nastopilo je nad 150 mladih športnikov in športnic^ ki so na tekmova- njih dokazali, da je športno življenje tudi sestavni del njihove aktivnosti v podjet- jih. Zato velja koristni po- budi mladinske organizacije Topra za organizacijo tovrst- nih srečanj vse priznanje. REZULTATI — Mali nogo- met: 1. Metka, 2. Prebold, 3. Toper, 4. KORS, Rog. Slati- na, 5. Juteks in 6. Polzela. Rokomet: 1. Prebold, 2. To- per, 3. Metka, 4. Polzela, 5. juieks, 6. KORS; — Košarka: 1. Metka, 2. Juteks, 3. Pre bold, 4. Toper; — šah: 1. Metka, 2. Prebold, 3. Juteks, 4. Toper; — Odbčjka ženske: 1. Toper, 2. Metka; — Stre- ljanje moški: 1. Metka II, 2. Prebold, 3. Toper, 4. KORS, 5. Metka I, 6. Polzela, 7. Ju- teks; — Streljanje ženske: 1. Metka II, 2. Metka I, 3. Pol- zela, 4. Prebold, 5. KORS, 6. Toper; — Namizni tenis mo- ški: 1. Toper, 2 .Juteks, 3. Metka, 4. Prebold, 5. KORS; — Namizni tenis ženske: 1. Prebold, 2. Metka, 3. Polzela; — Kegljanje moški: 1. Ju- teks, 2. Metka, 3. KORS, 4. Prebold, 5. Toper; — Keglja- nje ženske: 1. Toper, 2. KORS, 3. Metka, 4. Prebold. Vseekipni vrstni red: 1. Metka, 2. Prebold, 3. Toper, 4. Juteks, 5. KOR3 in 6. Pol- zela. IlOKOMETAŠI 5. Včano je tudi tekmova- ''t II. zvezni rokometni li- Ujer so Celjani osvojili ^ mesto. V zadnjem kolu igrali v Ljubljani proti J^^u in močno izgubili s Dejansko so Celjane '^ali Celjani m to Te- ' ^ je dal 7 golov, Šafarič Mejavšek 1. Vsi trije so '"''eč nastopali za Celjane ^ leti in to v I. zvezni 11- .^a to ni niti toliko po- ''■'bno. Bolj px)membno je je tudi pri celjskem petnem klubu veliko od- in i>erspektivnih mla- ,,'Sralcev (pionirji so zma- eni izmed kvalifikacij- ^ skupin za republiško pr- in bodo v nedeljo do- l^oskušali v finalu osvoji- ll^^o mesto!), katerim bi . Potrebno takoj priskrbe- j^'^^nerja in to za daljše ob- ne pa to mesto »flika- jo sezone v sezono. Raa- ^.^ objavili, dobili prijave, ^ je treba samo najti pa- 1^ rešitev, da bi morda Ij^lidnem delu v prihod- , Sezonah celjski igralci T^o igrali tisto vlogo, ki ^ imeli pred leti. so dali tudi p>amet- ♦•^budo glede sodelovanja vseh štirih slovenskih ekip, ki nastopajo v II. zvezni ligi, to so Sevnica, Slovan, Šo- štanj in domačini. Včeraj so se sestali v Celju in pogovo- rili o nadaljnem medseboj- nem sodelovanju. Več o tem bomo še poročali, vsekakor pa je takšna oblika p>ogovora lahko samo še zaželjfina.__ bv Kladivar 8., Šmartno v ligi Končano je tekmovanje v republiški nogometni ligi in vzhodni conski nogometni ligi. Kladivar, ki nastopa v republiški ligi, je v i.idnjem kolu izgubil v Mariboru proti novemu prvaku Železničarju s 5:2. Csvojili so osmo mesto z 22. točkami, kar je na slab start zadovoljivo. Čimprej pa bodo morali za daljše obdob,je rešiti vpra- šanje vodstva in trt nerske!,'a kadra, da ne bi sedanji igralci še bolj popustili, kot so. To je solidno nadarjena generacija, za katero bi bilo škoda, če bi je ne izkoristili. Na celjskem področju smo dobili novega člana republiške lige. To je ekipa Šmartne.ga ob Paki, ki je v zadnjem kolu doma pred 2000 gledalci (!) premagala velenjskega Rudarja z 2:0, postala prvak In bo prvič nastopala v republi.ški ligi. Dolgotrajno načrtno delo (Šmartno ima že vrsto let eno najboljših pionirskih ekip v Slove- niji!) je rodilo zaslužen uspeh. Fantom je želeti samo to, da ne bi zaspali na osvojeni lovoriki, ampak se morajo krepko zavedati, da .jih v republiški ligi čaka še bolj naporno delo. Ker tudi sami ne želijo, da bi bilo soilelovanje v republiški ligi enoletni izlet, smo prepričani, da bodo s tak.-) vestnim delom, kot so ga pokazali doslej, tudi nadaljevali in uspevali. Velenjski Rudar je drugI. Ce bodo republiško ligo povečali na 14 članov, se bodo tudi oni uvrstili v njo. To bi bil lep uspeh za nogomet v celjski regiji in priznanje Velenjčanom, ki igrajo dobro, vendar so tokrat morali priznati premoč šmartnega. Steklar iz Ro- gaške Slatine je peti, celjski Olimp šesti (neuspeh), Dravinja iz Slo- venskih Konjic osma (solidno) ln štorski Kovinar zadnji ter bo pri- hodnjo sezono nastopal v nižjem tekmovanju. -tv- Obisk pri Neptunu Kopališče Neptun ob Lju- bljanski cesti je odprto že tri tedne in že ves čas se vo- da peni od treningov mladih celjskih plavalcev. Deloma je bil sicer njihov trening še vedno v zimskem »koritu« pri posebni šoli, glavno de- lovanje pa se je že preselilo na piano. Trener Bnmo To- plak skrupaj z nekaterimi mladimi pomagači, člani klu- ba na veliko pripravlja mla- de tekmovalce na letošnjo dokaj naporno plavalno, se- zono. Že p>rva tekma — otvorit- veni miting v Krškem — je pokazala, da so mladi celj- ski plavalci za letošnjo sezo- no pripravljeni, kot malo- kdaj. To jim je vsekakor omogočU trening v zimskem bazenu, ki je kljub skrom- nim dimenzijam še kako do- brodošel. Po dolgih letih so Celjani dobili tudi republiš- kega rekorderja. Res ■ da v kategoriji najmlajših, toda ra-vno stroko-vrio delo z mla- dimi bo v prihodnosti gotovo prinesla dobre rezultate. V letošnjem letu se bodo celj- ski plavalci udeležili vseh te- kem na republiški ra-vni pa tudi dvoje državnih prven- stev. Največ možnosti za do- bro u-VTstitev imajo ra-vno v kategoriji pionirjev, poseb- no med mlajšimi pionirji, ki bodo tekmovali na republiš- kem prvenstvu v Celju. Po- leg te prireditve bodo Ne- ptunove! v počastitev občin- skega praznika v ■^volem ba- zenu gostili še najboljše slo- venske plavalne klube v te- kmovanju za pokal občin- skega praznika. To bo letoš- nja najkvalitetnejša plavalna prireditev v Celju. Tudi vvaterpolisti, ki so se lani po nekajletnem premo- ru ponovno aktivirali, bodo imeli v letošnji sezoni dokaj natrpan tekmovalni program. Tekmovali todo v enotni re- publiški waterpolski ligi, v kateri bo sodelovalo 8 klu- bov. Seveda pa bodo morali celjski -vvaterpolisti za razli- ko od prejšnjega leta letos več pozornosti posvetiti -vzgoji naraščaja, da v pri- hodnosti ta športna panoga v Celju ne bi imela preveč »rekreacijskega videza«. Ta- ko se obeta, da bo tudi le- tošnja sezona na celjskem bazenu zanimiva po športni plati in da bo celjskim -ola- valcem nrinesla tudi kakšen lep uspeii. »PIKAPOLONICE NA POHODU« Košarkarji Hudinje, ki uspešno tekmujejo v medobčinski ligi (trenut- no zavzemajo tretje me- sto), so spremenili ime. Preimenovali so se v KK »Pikapolonice«. Razlog je preprost. Igra z žogo zah- teva med drugimi tudi ne- kaj športne sreče, to pa naj bi prinesle pikapolo- nice. Funkcionarji kluba, kakor tudi igralci so pre- pričani, da jim bodo pi- kapolonice pomagale do- biti finančna sredstva, ki jih nekateri kolektivi že dlje časa obljubljajo, kaj- ti drugače bodo pikapolo- nice vzletele, to pa bi bil tudi konec tekmovanja za mlade igralce, ki so do sedaj iz lastnih žepov da- jali denar za sodnike. To- rej Pikapolonice so na po- hodu, up>ajmo, da ne bo- do vzletele. V'. J. Ali res zvezdništvo? časopisih in radiu precej go- vora o nenastopanju Nataše Urbančič tn Mira Kocuvana na Zorkovem memorialu v Mariboru. Mnenja sem, da je potrebno k temu reči še par besed, da bo situacija jasnej- ša. Uvodoma moram poveda- ti, da AD Kladivar nikoli ni in tudi ne namerava v pri- hodnje voditi ali podpirati zvezdiiištva. Mislim, da je to doslej tudi dokazal, saj so najboljši atleti nastopali na vseh, tudi manj pomembnih tekmovanjih, zavedajoč se, da tudi takšna udeležba prispe- va k razvoju atletike. Za njen razvoj pa je prav AD Kla- divar najbolj zainteresirano. Dejstvo pa je, da je ravno v obdobju Zorkovega memo- riala bil koledar nastopanj izredno natrpan, saj so se tekmovanja vršila vsak drugi dan. Atleti pa prav gotovo niso neizčrpni stroji. To do- kazuje tudi dejstvo, da je Na- taša Urbančič imela bolečine v nogi in jih še ima. Zato je AD Kladivar za Zorkov me- morial tudi ni prijavil. Tega poročevalci ne navajajo. Iz- črpanost se je pojavila tudi pn Miru Kocuvanu, ki je kljub temu, da je bil prijav- ljen odstopil od tekmovanja. Zanimivo je, da se npr. nih- če ni vprašal zakaj tudi ma- riborska atletinja Baboškova na memorialu ni sodelovala. Da ne bo nesporazumov je potrebno dodati še to, da je sekretariat AD Kladivar za- devo obravnaval in vnesel v oblikovanje koledarja nasto- panj posameznih atletov ustrezne spremembe, ki bo- do zagotavljale potrebno kon- tinuiteto priprav in nastopov in atletom normalno delo. V okviru pravilnikov pa bo sa- movoljna odločitev Kocuvana imela tudi ustrezne konsek- vence. Vendar pa je nedvom- no potrebno tudi o obremeni- tvi atletov v sezoni spregovo- riti, podobno kot je to bilo storjeno za gimnastiko, pa- metno besedo in izdelati ustrezne korake za normali- zacijo. Mitja Pipan Kdai skupnost? že ob sprejemu poročila o delu iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne in- teresne skupnosti na področ- ju telesne kulture in tez^, ki jih je obravnavala občinska skupščina je bilo pogosto po- stavljeno vprašanje, kdaj bo skupnost ustanovljena. Inicia. tivni odbor je takrat ocenil, da bo potrebno pri izdelavi ustrezne organizacije in do- kumentov še dosledneje upo- števati ustrezna dopolnila in zakonska določila. Na njihovi os^ovi je izdelal predlog o načinu organiziranja skupno- sti in jih posredoval v za- četku meseca v javno razpra- vo vsem osnovnim organiza- cijam za telesno kulturo in ostalim zainteresiranim. Zani- mivo je, da je doslej na teze posredoval pripombe samo gimnastični center. Ostale organizacije molčijo. Očitno se ne zavedajo, da bo od bodoče urejenosti odnosov v okviru skupnosti odvisen po- ložaj telesne kulture v druž- bi. Mar bo tudi tokrat pre- vladala praksa, da se o sla- bostih razgovorimo šele po- tem, ko jih sprejmemo? Iniciativni odbor namerava do konca junija razpravo za- ključiti in do septembra pri- praviti statut in ostalo gra- divo, potrebno za ustanovi- tev skupnosti. Hkrati s tem pa potekajo tudi priprave na občni zbor občinske zveze za telesno kulturo in ustrezno samoupravno povezavo šport- nih društev. Vse to bo zah- tevalo mnogo premislekov in iskanja najboljših rešitev. Do njih pa bomo prišli le na os- novi skupnega dela in sodelo- .vanJa, Mitja Pipan 18. stran —NOVI TEDNIK §t. 23-21. junij SAMOTARSKO ŽIVLJENJE Ne bom tajila, nemogoč položaj me je prisilil, da sem se odločila, da vam pišem. Nasveta, naj bo tak ali drugačen, bom vseeno vesela. Sem 21-letno dekle, do- 'ma v predmestju, s služ- bo, ki me osrečuje. Dru- gače ne vem, kako bi bi- lo, ker bi bilo moje živ- ljenje brez smisla. Po drugi strani pa tako vem, da je že brez smisla. Za ljudi, sodelavce, veljam za srečno dekle, ki se ji sreča nasmiha na vsakem koraku. A ni tako. — Spo- znaš fanta, enega, dva, tri, pri vseh doživiš raz- očaranje, prijatelja, ki bi mu bila ljubezen le trdn- na vez med dvema, pa ne spoznaš za nič na svetu. Spoznala sem »njega« lansko leto. Veliko mu je bi'o do tega, da bi mu ljubezen vračala. Jaz sem jo zavrnila. Naredila sem napako (zdelo se mi je, da je premalo izobražen, ker dela samo serijsko delo ob tekočem traku, Zidaj pa je dokončal ve- černo poklicno šolo), za- vrnila sem njegovo naklo- njenost kljub njegovi več- kratni prošnji, naj začne- va znova. Čeprav pridem večkrat do zaključka, da nisem naredila prav, ne najdem toliko poguma, da bi svojo zmoto spo- znala in mu pisala, da mislim drugače. Svetujie mi, kaj naj storim, ker takšno samotarsko življe- nje ne pelje nikamor in z živci sem že čisto pri kraju. Ponoči ne spim, ker me mučijo spomini in sem sita večnega pre- tvarjanja da sem srečna, da imam tudi jaz nekoga, ki me razume, povabi na zabavo. EJnostavno ne mo- rem reči, da sem nespo- sobna, da me nobeden ne opazi, da sem nezanimi- va, neprivlačna za fante, itd Marsikomu se zdim neumna, ker nimam še nič »resnega«, ko pa je že večina mojih sovrstnic že srečnih mamic in za- konskih žena. To pa je tudi že druga plat mojega življenja, da se ne znam vključiti vanj, da hodim mimo življenja in sem brez moči. Svetuj- te mi, ne vem, če bom dovolj močna, da bom še vnaprej zdržala takšno igro zapeljanega življenja. ANKA SPOŠTOVANA ANKA, ' za začetek bi najprej re- kla takole, da ni še cisto nič zamujenega in zavo- ženega. Da, prav ta bese- dica me je zbodla v oči. ko pišete o svojem zavo- ženem oziroma zapelja- nem življenju. Vidim, da se predajate nekakšni usodi, za katero mislite, da vam je sojena že na- prej. Nič ni resnice v t^i, le sami si krojimo svojo življenjsko pot. Le v nas samih jc, kako jo zastavimo, speljemo in pristanemo, po možnosti tako, da nas ne bo pekla vest. Pa smo spet pri po- samezniku, pri vsakem individuumu, ki si sam kro- ji pot. Tako tudi vi, jaz in nešteto drugih. Le ko- liko je v vas moči, to je drugo vprašanje in od tod tudi vaša zagata. Ne upate si tudi zato, ker ste tam že bili in je ostal na vaše ravnanje ne- ljub spomin. In kaj sto- riti zdaj, da ne bom sa- mo pridigala na splošno? Pošteno se s fantom, ki vam je nekaj pomenil in ste med tem spoznali, da šole niso vse, pogovorite in nikar ne pisarite. Po- gum v roke, dekle, ki pri vsem ostajaš tako čista in poštena, pa morda prav zaradi tega ne upaš sprejeti svoje usode v lastne roke, ker se bojiš odgovornosti, ki bi jo s tem prevzela za svoje na- daljnje življenje. Sedeti v kotu, gristi nohte in pri tem misliti, da si ga po- šteno polomil, to res ne pelje nikamor. NATAŠA POLETNI BLUZONI Zelo priljubljeno oblači- lo v toplem in dolgem poletju so pisani bluzoni. Narejeni so iz lahkih bombažnih tkanin v pri- jetnih cvetličnih in geo- metrijskih vzorcih. Tak bluzon je lahko po- polnoma podoben običaj- ni bluzi, ima majhen okrogel ali koničast ovrat- nik in se zapenja po vsej dolžini. Razlikuje pa se v tem, da je krojen zelo ohlapno in v pasu je pre- pasan. Zelo široki so tu- di rokavi, ki so nad ko- molcem stisnjeni Nekoliko drugačen je bluzon, ki je nad prsmi prerezan in nekoliko na- bran. Ima štirioglat vrat- ni izrez, rokavi so kratki in ozki. Zapenja se na hrbtu z gumbi po vsej dolžini. Bluzone lahko popestri- mo s poudarjenimi šivi, z raznimi obrobami in našitimi trakovi. Oblečemo jih k dolgim hlačam, dobro pa prista- jajo tudt h krilu. STAŠA GORE N ŠE K 21. junij 197b P—-—«- NOVI TEDNIK — stran 19 8. IN 9. JULIJA 1973. LETA LICITACIJA PRI CARINARNICI LJUBLJANA Carinarnica Ljubljana bo 8. in 9. julija 1973 prodiijala na>javnii dražbi osebne avto- j^obile in ostalo blago. Avtx>mobile bomo prodajali v nedeljo 8. julija 1973 v prostorih Šolskega centra za tisk in papir Ljubljana, Pokopališka 33 od 8. ure naprej, ostalo blago pa v ponedeljek 9 julija 1973 od 8. ure naprej v prostorih carinarnice Ljubljana, soba 13/11, Smar- tinska 152 a. Ogled avtomobilov in ostalega blaga (vhod za ogled z Letali&ke ceste) in vplačilo Itavcij bo možno samo v soboto, 7. julija 1973 od. 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure y carinarnici Ljubljana (hala D). OSEBNI AVTOMOBILI ZAČETNA CENA 1 o. a. PEUGEOT 404, letnik 1968, nevozen 33.0(X).— 2 o. a. MERCEDES 190 D, letmk 1965, nevozen 30.000.— 3 o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1967, nevozen 25.000.— 4 o. «^STT PRINZ TTS 1000, letnik 1970, nevozen 20.000.— 5 or^VW VARIANT 15O0, letnik 1965, zaleten 20.000.— 6. o. s. OPEL REKORD, letnik 1S)67, nevozen 20.000.— 7 o. a. BMW 1800, letnik 1968, poškodovan 9.000.— 8 o. a. ALFA ROMEO GT 1300, letnik 1971, zaleten 19.000.— 9. o. a. FIAT 1300, letnik 1969, nevozen ' 17.000.— 10 o. a. FORD TAUNUS 20 M, letnik 1965, nevozen 17.000.— 11. o. a. OPEL REKORD 1700, letnik 1967, zaleten . 16.000.— 12. o. a. FIAT 125, letnik 1970, zaleten • 15.000.— 13. o. a. OPEL REKORD 1700, letnik 1967, zaleten 15.000.— 14. kamion MERCEDES 319, nosilnost 1500 kg, letnik 1964, nevozen 15.000.— 15. o. a. FIAT 124, letnik 1969, nevozen 15.000.— 16. o. a. NSU PRINZ TT lOOO, letnik 1968, nevozen 15.000.— IT. o. a. VW COMBI, letnik 1967, nevozen 15.000.— 18. o. a. VW 1200, letnik 1963, nevozen 15.000.— 19. o. a. VW 1300, letnik 1970, zaleten - 13.000.— 20. Q. a. FORD TAUNUS 15 M, letnik 1969, zaleten 13.000.— 21. o. a. SIMCA 1100, letnik 1972, zaletfen 12.000.— 22. o. a. VW BUS, letnik 1963, nevozen 12.000.— 23. o. a. FORD TAUNUS 20 M TS, letnik 1970, zaJeten U.OOO.— 24. o. a. OPEIL REKORD 1700, letnik 1967, zaleten 10.000.— 25. o. a. AUDI 72, letnik 1967, zaleten lO.OOO.— 26. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1966, nevozen 10.000.— 27. o. a. VW 1600 TL, letnik 1970, zaleten - 9.000.— 28. o. a. VW 1600 VARIANT, letnik 1969, nevozen 9.000.— 29. o. a. RENAULT 8, letnik 1967, nevozen 9.000.— 30. o. a. FORD TAUNUS 20 MTS, letnik 1967, zaleten 9.000.— 31. o. a. FORD TAUNUS 17 M 2000 S, letnik 1968, zaleten 9.000.— 32. o. a. MERCEDES 220 SE, letnik 1962, nevozen ■ 9.000.— 33. o. a. AUSTIN MINI 850, letnik 1967, zaleten 8.000.— 34. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1967, zaleten 8.000.— 35. o. a. OPEL KADETT, letnik 1968, zaleten 8.0OO.— 36. o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1966, nevozen 8.000.— 37. o. a. FORD TAUNUS 20 MTS, letnik 1966, zaleten 8.00O.— 38. o. a. OPEL K-ADETT COUPE, letnik 1969, zaleten 7.000.— 39. o. a. OPEL ADMIRAL 26O0, letnik 1965, zaleten 7.000.— 40. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, nevozen ' 7.000.— 41. o. a. OPEa. REKORD, letnik 1965, ne\'ozein 6.000.— 42. o. a. FIAT 850, letnik 1967, zaleten 6.000.— 43. o. a. VW 12O0, letnik 1963, zaleten 6 000.— 44. o. a. OPEL REKORD 1900, letnik 1971, reg. motorja 6.000.— 45. o. a. FIAT 850, letnik 1968, zaleten 6.000.— 46. o. a. VW 1200, letnik 1985, zaleten 6.000.— 47. o. a. ALFA ROMEO GIULIA SUPER, letnik 1970, nevofzen 6.000.— 48. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten 5.000.— 49. FORD TAUNUS 17 M CARAVAN, letnik 1966, zaleten 5.000.— 50. o. a. OPEL KADETT, letnik 1965, zaleten 5.000.— 51. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten 5.000.— 52. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen 5.000.— 53. o. a. MERCEDES 190, letnik 1960, nevozen 5.000.— 54. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, poškodovan 5.000.— 55. o. a. FORD TAUNUS 12 M, lertnik 1963, nevozen 5.000.— 56. o. a. FIAT 500, letnik 1960, nevozen 5.000.— o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1962, nevofisen 5.0OO.— 58. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten 4.000.— 59. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen 4.0OO.— 60. o. a. PEUGEOT 403, letnik 1960, nevozen 4.000.— 61. o. a. VW 1500, letnik 1964, reg. karoserije 4.000.— 62. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1964, zaleten • 3.000.— 63. o. a. VOLKSWAGEN 1500, letnik 1963, zaleten 3.000.— 64. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, nevozen 3.0OO.— 65. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1959, zaleten 3.000.— 66. o. a. FORD TRANSIT 1500, letnik 1963, nevozen 3.000.— 67. o. a. BORGWARD ARABELLA, letnik 1961, zaleten 1.500.— 68. o. a. VW 1200, letnik 1959, zaleten 1.500.— 69. ca. OPEL REKORD, letnik 1963, reg. motorja 1.000.- 70. o. a. FORD CORTINA, 1500, letnik 1962, zaleten 1.000.— 71. o. a. FORD CORTINA 1500, letnik 1964, reg. motorja .500.— 72. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, reg. motorja 500.— 73. o. a. FIAT 1100, letnik 1963. reg. motorja 500.— 74. o. a. FIAT 1100, aetnik 19a3, reg. motorja 500.— 75. o. a. FIAT 1100, CARAVAN, letnik 1963, reg. motorja 500.— 76. o. a. FIAT 1100, letnik 1963, reg. motorja 500.— 77. o. a. FIAT 1100, letnik 1963, reg. motorja 500.— 78. o. a. FIAT 1.500, letnik 1960, reg. motorja 500.— 79. o. a. ALFA ROMEO GIULIA, letnik 1962, reg. motorja 500.— 80. o. a. ALFA ROMEO GIULIA, letnik 1962, reg. motorja 500.— 81. o. a. FIAT 1100, letnik 1958, reg. motorja 500.— 82. o. a. FIAT 1100, letruk 1960, reg. motorja 500.— 83. o. a.PIAT 1100, letnik 1963, reg. motorja 500.— 84. o. a. FIAT 1100, letnik 195S. reg. motorja 500.— 85. o. a. FIAT 1100, letnik 1958, reg. motorja ^ 500.— 86. o. a. FORD CONSUL, letnik 1962, reg. motorja 500.— 87. o. a. FORD CONSUL, letnik 1962, reg. motorja 500.— 88. o. a. FIAT 1100, letnik 1963, reg. motorja 500.— 89. o. a. FIAT 1100, letnik 1965, reg. motorja .500.— 90. o. a. FIAT 1100, letnik 1958, zaleten, brez registracije 300.— 91. o. a. FIAT 1100, letnik 1963, brez registracije , MO.— 92. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, brez regi.stracije 300.— PONOVNO NA LICITACIJI: 93. o. a. VW COMBI BUS, letnik 1963, zaleten 20.000.— 94. o. a. FIAT 125, Jetnik 1968, zaleten 12.000.— 95. o. a. OPEL ADMIRAL, letnik 1964, zaleten 7.0OO.— 96. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen 10.500.— 97. o. a. LANCIA APPIA GT, letnik 1965, zaleten 10.000.— 98. o. a. OPEL CADETT COUPE LS, letnik 1970, zaleten 9.500.— 99. Karoserija za osebni avto RENAULT 10 5.500.— 100. Karoserija za osebni avto RENAULT 8 5.0OO.— 101. ca. OPEL KADETT, letnik 1065, nevozen 5.000.— 102. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaieten 5.0O0.— 103. ca. PEUGEOT 403, letnik 1961, nevozen 5.000.— 104. o. a. VW 1500 VARIANT, letnik 1963, reg. karoserije 4.0OO.— 105. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten 4.0OO.— 106. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, nevozen 4.000.— 107. o. a. VW 1200, letnik 1963, nevozen ' 4.000.— 108. o. a. VW 1200, letnik 19S9, nekompleten 4.000.— 109. o. a. FORD COMBI. letnik 1962, zaleten 3.500.— 110. o. a. VW 1200, letnik 1959, nevozen 3.500.— 111. ca. FORD TAUNUS GXL, letnik 1971, reg. motorja 3.000.— 112. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1959, zaleten 2.0OO.— 113. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten 2.000.— 114. o. a. DKW 306, letnik 19.59, nevozen 1.400.— 115. o. a. FIAT 7.50, letnik 1965, zaleten l.OOO.— 116. razni deli za osebne avtomobile Renault po spisku št. 6289/1 30.000.— 117. razno blago široke potrošnje po spisku št. 25359/1 z dne 27. 12. 1972 lO.OOO.— 118. 40784 kosov rezervnih delov za kamione OM, vrednost 10.000.— 119. 3 podsestavi za brezžično radiotelefonijo FACE STANDARD 10.000.— 120. betonsko železo (od 0 6 do 0 12) ca 14.000 kg 10.000.— in drugo blago (motorji za avtomobile, motoma kolesa ter drugo). Spisek ostalega blaga, ki na objavljen v tem oglasu, bo objavljen na oglasni deski cari- narnice Ljubljana. Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe. Blago od zap. št. 116 do 120 lahko kupijo samo pravne osebe , ki so registrirane in pooblaščene ea kupoprodajo ^kega blaga. Vse davke za to blago po prodaji, pa mora plačati kupec — podjetje, ki •^pi to blago. Udeleženci morajo v dneh. ki so določenih za Ogled blaga, tj. v soboto, 7. 7. 1973, vplačati lO-odstotno kavcijo od začetne cene v Carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa mo- ''ajo poleg tega predložiti še pooblastilo svojega podjetja. Najmanjša kavcija za avtomobile in ostalo blago znaša 500.— din. ysak kupec avtomobila oziroma mototja nosi stroške eventualnega vtisnjenja Siferskih številk motorja in karoserije. ^ dvigu blaga iz carinskega skladišča, carinarnica ne bo priznala nobenih reklamacij v Pogledu kvalitete in kvantitete blaga. Y nedeljo, 8.' julija 1973 ne bomo sprejemab vplačil kavcij, temveč samo v soboto — '■ julija 1973. '^se informacije o javna dražbi lahko dobdte po telefonu 316-588 od 2. 7. 1973 dalje. . , _____, la C4iUNAfU«IiqE UUBUAN4 In še enkrat: brigadirji. Minulo soboto je del briga- dirjev, ki delajo kozjansko cesto, odšlo v Loko pri žus- mu, kjer so pomagali skupaj z domačini graditi dva kilo- metra dolgo lokalno cesto mimo kmetije Zorkovih fan- tov, o katerih smo poročali v zadnjem Novem tedniku. Po končani delovni akciji so brigadirji skupaj z pred- stavruki mladine iz občin Šentjur in Šmarje pri Jel- šah ter v soglasju z lokalni- mi predstavniki osnovali po- seben štab. Namen tega šta- ba je, organizirati še več takšnih akcij. Prva podobna akcija bo v julijskih dneh, ko pride na Kozjansko bri- gada, ki bo delala vodovod. Tudi ti brigadirji naj bi de- lali cesto, pomagali pa naj bi pri granji ceste na Zdo le, vasico nedaleč od Kozje- ga, torej nedaleč stran od delovišča. MILENKO STRAŠEK UNION: 21. 6 še ameriški barv- ni film »Peklenski ko- mandosi«; od 22. do 26. jiminja japKjnski barvni fihn »Trdnjava smrti; od 27. 6. dalje ameriški film »Welles Fargo«. METROPOL: 21. 6. še nemški barvni film »Kaj delajo zdolgO' časene gospe«; od 22. do 25. 6. ameriški bar- vni film »Vojna med že- nami in možmi«; od 26. 6. dalje angleški bar- vni film »V avtobusu«. DOM IN LETNI KINO: do 24. 6. ameriški barv- ni film »Detektiv Shaft«; od 25. do 28. 6. nemški barvni film »Pepek, strah in trepet profesorjev«. SLG Sobota, 23. 6. ob 20. uri — Sofokles: »Antigona« — gostovanje v Kostanjevi- ci. Predstava je v okvi- ru XVII. Dolenjskega kulturnega festivala. — Predstava bo v Domu kulture. ROJSTVA CELJE 30 dečkov in 18 dekUc L.\ŠKO 1 deček in 2 deklici SLOVENSKE KONJICE 2 dečka, 3 deklice , ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček in 1 deklica CELJE Poročilo se je 9 parov, od teh: IZIDOR TOLIC, Celje in DARINKA FRI- SRIH, Leveč. LAŠKO ALOJZ HLADIN, upokoje- nec, Huda jama in MARI- JA SIKOVŠEK, druž. upo- kojenka. Rečica; FRANC JANČIČ, poljedelec, Trob- ni dol in ANICA ŠTOR- MAN, poljedelka, Vrh; JO- ŽEF GORISEK, delavec, Lokavec in DRAGICA KLU- KEJ, delavka, Gračnica; J02EF KLUKEJ, delavec Gračnica in IVANKA RI- BIČ, delavka, Paneče; ZVONIMIR PAVCNIK, orodjar, Debro in WALD- ■roiAUD STRICKER, uslu- žbenka, Lich. SLOVENSKE KONJICE RUDOLF SODIN, 38, Ma- ribor in MARIJA VALEN- CI, 37, Prevalje; MIRO- SLAV FRIC, 37 in SLAVI- CA BREbKO, 21, oba iz Poljčan. ŠENTJUR PRI CELJU IVAN KOROŠEC, 23, de- lavec, Uniše tn VERA FREŠER, 19, trg. pomoč- nica, Hrastovec; SLAVKO KOLAR, 22, laborant. Pod- grad in IRENA PEVEC, 17, vrtnarka, Celje; JURIJ VOGA, 29, delavec, Gorica pri Slivnici in MARIJA PUNGARŠEK, 24, delavka, Trska gorca ter JOŽEF ZUPANC, 52, upokojenec in MATILDA SELIC, 51, gosix>dinja, oba iz St.raške gorce. ŽALEC VINCENC GOLIČ, 23, avtomehanik, Latkova vas in ANA DROBEŽ, medi- cinska sestra, Ločica; AN- TON DOLER, trg. pomoč- nik, Zavrh pri Gahciji in METKA GOLE, trg. po- mo&iica, Grobelno. CELJE KATARINA MARTIN- ŠEK, 67, Loče; JOŽEF FI- DLER, 65, Štore; EMILIJA BRILI, 73, Celje; ED- VARD VALE, 78, Dolenja vas; HELGA GLANČNIK, 56, Celje; KRISTINA KRA- MAR, 78, Mala Pirešica; VERONIKA GUZEJ, 78, Celje; JOŽEF KROPEJ, Oplotnica; JOSIP ŠKRA- BAR, 70, Rogatec; IVAN PELKO, 71, Češnjice; PE- TER MIHELČIČ, 32, Resa- vica; ANTON KUŠER, 80, Paka in IVAN KOLAR, 87, Razgorce. GORNJI GRAD ANTON PREDBREŽNIK, 81, upokojenec, šmiklavž. ŠENTJUR PRI CELJU MARIJA ROVAN, 49, de- lavka, Ljubljana. 20 stran — NOV! TEDNIK St. 23 — 21. junij RADIO Celje Začetek dopoldanskih oddaj ob delavn.kih ob 8.10 s poročili, 8.20 — dopoldanska srečanja, 8.50 — podro&ii zapisi. Zaključek ob 9. ur:. ^ačetek popoldanskih oddaj ob delavnikih ob 16.00 s poročili, 16.06 — naši poslušalci čestiitajo in pozdravljajo, 16.40 — zabavni globus, 17.00 — kronika, 17.15 — obvestila, zaključek ob 18.00. Četrtek, 21. junija: 8.50 — Pod Konjiško goro, 17.30 — aktualno v sindikatih. 17.45 — zabavni zvo- ki. -•etek, 22. Junija: Med dopol- rtanskiml srečanji: Staša Goren- šek — moda. 8.50 — Po laš.ki občini, 17.30 — turistična oddaja. 17.45 — domači zbori pojo. Sobota, 23. junija: 8.50 — Celj- ski odmevi. 17.30 — za prijeten konec tedna. Nedelja, 24. junija: 10.30 — na- poved časa in sporeda, poročila, 10.35 — predstavljamo vam, 11.00 — pogovor s poslušaloi, 11.20 — obvestila, 11.35 — zabavni globus. 11.55 — naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, -12.45 — Jurij Vodovnk — pesmi (I. del), 12.58 — nedeljske glasbene razglednice, 13.28 — 60 minut za razvedrilo, 14.30 — zaključek oddaje. i^onedeljek, 25. junija: 8.50 — Križem po Kozjanskem, 17.30 — športni pregled, 17.45 — novo pri Jugotonu. Torek, 26. junija: 8.50 — Po Savinjski dolini, 17.30 — torkova reportaža, 17.45 — harmonikarji celjske Svobode. Sreda, 27. junija: 8.50 — Živ- ljenje ob Paki, 17.30 — Iz dela občinskih skuj^in, 17.45 — ia arhiva resne glasbe. Ljubljana VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.O0, 8.O0, 10.00, 12.00, 15.00, l«.O0, 19.30 ;n 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 22. JUNIJA: 8.10 Glas- bena matineja; 10.20 Po Talijinih poteh; 11.00 Poročila — Turistični napotiki za naše goste iz tuj .ne; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Ti- tan Tibor: Nekdaj presežiki, sedaj pomanjkanje telet; 12.40 Z domači- mi ansambli; 13.30 Priporočajo vam . . 14.30 Na&i poslušalci če. stitajo in pozdravljajo; 16.30 Na- potki za turiste; 16.00 »Vrtiljak«; 18.16 »Signali«; 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Naj narodi pojo — 12. oddaja; 20.30 »Top-pops 13«; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih SOBOTA, 23. JUNIJA: 8.10 Glas. bena matineja; 10.20 Kličemo le- tovišče; 11.00 Poročila — Turistič- ni napotki za naše goste iz tujine; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Du. šan Terčelj: Nega vina čez poletje; 12.40 Cez travnike zelene; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 S pes- mijo in besedo po Jugoslaviji; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 »Vrtiljak«; 17.20 Gremo v kino; 18.15 Urad za najdene skladtoe; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute s kvintetom bratov Avsenik; 20.00 V "jcboto zveč°r- 51.00 '^■■'■■^v. na radijska igra — Marjan Marine- »Nevidna smr^« — 1. ep.zocia; 22.26 Oddaja aa naše izseljence. NEDELJA, 24. JUNIJA: 8.05 Ve- seli tobogan; 10.05 Se pomnite to- variši . . .; 10.45—13.00 Našo poslu, šalci čestitajo in pozdravljajo — vmes Ob 11.00 Poročila — Turistič- ni napotki za naše goste iz tujine; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.60 Z domačimi ansambli; 15.05 Popular. ne operne melodije; 16.00 Radijska . icra — Sy^06lay Rnanio: Vrata na 7B obratov; 16.50—19.00 Nedelj- sko športno poi>oldne; 19.00 Lah. ko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. PONEDELJEK, 25. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Za vsako- gar nekaj; 11.00 Poročila — TurL stični napotki za naše goste ia tu- jine; 11.20 Z nUmi doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. M.lan Rovan: Sklepi FAO o varstvu rastlin; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo; 16.00 »Vrtiljak«; 17.10 Zveneča imena; M. 15 Pihalne god. be na koncertnem odru; 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.15 Minute z an- samblom Ottavia Brajfca; 20.00 Stereofonski operni koncert; 22.15 Zaplešite z naml_ TOREK, 26. JUNIJA: 8.10 Glas. bena matineja; 10.20 Poletno pote- panje — »Od Jadrana do Trigla- va«; 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Matko Lipovšek: Nova gozdna se. menama obratuje; 12.40 Slovenske narodne; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 »Ali jih poznate«; 16.30 Glas- beni inteirnezzo; 16.00 »Vrtiljak«; 18.15 V torek nasvidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Alpskim kvintetom; 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 20.30 Radijska igra — M.j-drag Djurdje- vič: Načrtovano življenje; 22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 27. JUNIJA: 8.10 Glas. bena matineja; 10.20 Pravljice in fantazije na baletnem odru; 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine; 12.30 Kmetij-" ski nasveti — mag. Zvone M.klič: Pričakujemo masovnejšo udeležbo na področnih tekmovanjih oračev; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Pripo- ročajo vam ... 15.30 Glasbeni in. termezzo; 17.10 Operni koncert; 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV-Ljubljana; 22.15 Revija po- pevk. CiETraTHK, 28. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja; 10.20 Uredni- kov dnevnik; 11.00 Poročila — Tu- ristični napotki za naše goste a tujine; 12.30 Kmetijski nasveti — Ivan Kranjc: O načrtnem preva- žanju čebel na pašo; 13.30 Pripo- ročajo vam ... 14.40 »Mehurčki«; 15.30 Glasbeni IntermezziO; 16.00 »Vrtiljak«; 18.35 Iz kasetne pro- dukcije RTV Ljubljana; 19.00 Lah- ko noč, otroci! 20.00 Četrtkov ve. čer domačih pesmi in napevov; 22.15 Za ljubitelje jaaza. DVA MRTVA IVAN DROFENIK, 24. iz Imenega, je pripeljal v Žalec in ker so mu odp'"vedale zavore, je tr- čil v tovornjak pred se- boj ter ga zbil s ceste, nato pa zapeljal v levo in trčil v osebni avto, s katerim se je iz ljubljan- ske smeri pripeljal ZVON- KO VERHOVEC, 41, iz La- škega. Trčenje je bilo ta- ko močno, da sta avtomo- bila popolnoma uničena, smrtr«) pa sta se ranila voznik Verhovec in sopot- nik MARTIN KNAPIČ, iz Debra pri Laškem. Težje poškodbe je dobil tudi Jo- že Kovač iz Laškega. Ško- de je za 90.000 dinarjev. PREOBRE- MENJEN AVTOBUS FRANC JOVAN, 41, iz Gornjega Doliča, je vozil avtobus iz Velenja proti Slovenj Gradcu. Potnikov v avtobusu je bilo dvakrat toliko, kolikor je dovolje- no. V Paki se je umikal vozniku osebnega avtomo- bila, ki je vozil z dolgimi lučmi in zapeljal skrajno desno, kjer se je rob ce- ste vdrl in avtobus se je prevrnil. Težje se je po- škodoval potnik ALOJZ NOVINŠEK iz Kozjaka, lažje pa se je poškodova- lo 10 potnikov. Škode na avtobusu je za 12.000 di- narjev. SMRT KOLESARJA MARJAN FARTEL, 20, iz Celja, je vozil po Ulici Bratov Vošnjakov v Celju s ponyjem po sredini ce- ste in tako se je v ovin- ku zaletel v osebni avto- mobil, s katerim se je pri- peljal VINKO ZAVRŠNIK, pravilno p>o desni strani. Fartel je naslednji dan v bolnišnici umrl. ZBIL OTROKA KONRAD HLUPIC, 23, iz Roginske gorce, je pe- ljal z osebnim avtomobi- lom skozi Rogaško Slati- no in na prehodu za peš- ce zbil 8-letno EDITO TRATENŠEK iz Ratanske vasi. Ker je dekhca vsta- la, je voznik menil, da se ni poškodovala in je od- peljal dalje. Editi so nudi- li zdravniško pomoč v ZP Rogaška Slatina. OTROK NA CESTI JOŽE ŠKORJANC, 22, iz Štnarja je vozil skozi Bezovje, ko je nenadoma stekel čez cesto pred av- tomobil 3-letni FRANC PLOŠNIK iz Bezovja. Vo- znik ga je zbil po cesti, pri čemer se je deček hu- je poškodoval; ima večjo rano na temenu in nekaj prask po licu. TRČENJE NA LJUBLJANSKI MARJAN KOROŠEC, 36, iz Velenja, je vozil po Ljubljanski cesti v Celju proti Žalcu. V levem ovinku je pripeljal na- sproti motorist IVAN JOŠT, iz Celja, s sopot- nikom SLAVKOM LAM- PRETOM, prav tako iz Ce- lja. Motorist se je zaletel v osebni avto in pri pad- cu sta se Jošt in Lampret težje poškodovala. Alko- test, s katerim so preiz- kusili voznika osebnega avtomobila, je pozelenel preko polovice, motoristu pa so odvzeli kri za pre- iskavo v bolnici. VOŽNJA NA PAMEl V zadnjem času so v r, postavili več novih nih znakov, s katerjij^j'*'' jo omejiti prometno J ki vlada v mestu. povzročilo mnoge težavj so j'ih vozniki tudi obe saj je marsikdo v pjj akciji, ki so jo izvedli^ ci UJV od 11. do 16. ^ moral za pt^ršek denarce ali pa odditi Stranj eno vozilo na pj. Zavoda za požarno varjv Franc Štiherl je o tejj vedal: »Akcija je bila v omenj, dneh vsak dan od pete ^ ure zvečer. Največ preiti^ je bilo prve dni akcije, neje pa občutno manj.; mo, da je potrebna »trj " ša« roka, da bomo ^ končno naredili red v, skem prometu. Celjana vt preveč na pamet, navajfj; ulic Ln novih znakov splcč upoštevajo. Kakšni so ^ tati? Izrekli smo 180 op ril za manjše prekrške^ tega je bila kar polovica cev. Zaradi nepravilnega; kiran>a smo odstranili e; zil, mandatno pa je bilo novanih 596 ljudi, od pešcev. Sodniku za prefc smo predali zaradi t{ prometnih prekrškov 29 nikov, devetim .smo oA vozniška dovoljenja, dev; pa prometna zaradi olnu- vozilih. Iz prometa sme ključih 16 vozil. Takšn; podatki akcije, katero b: ponavljali, kajti želimo li či red-« So Celjani res tako nej vidni vozniki? »še enkrat poudarjam, zijo preveč na pamet in vopostavljenUi promfl znakov ne upoštevajo. Ti pa moramo enkrat nara konec.« [^3 —21. junij 1973 NOVI TEDNIK ~ 21. stran „VELIKA POLOMIJA" Preteklo nedeljo je bil v Šmart- nem ob Paki zares velik spekta- kel, ki je spravil pokonci staro in mlado, saj je šlo za nogometni obračun med domačim moštvom in nogometaši velenjskega Rudar- ja. Ker je Rudar tekmo izgubil (2:0) so domiselni Smarčani velik reklamni pano, na katerem je bilo vabilo za igro »Velika polo< mija«, napisu dodali še besedilo »za Velenje« in pano postavili na peron železniške postaje v Smartnem. To je pri potnikih savinjskega vlaka vzbudilo precej ••meha na račun domiselnih .^Itniar- čanov. V. KOJC 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 23 —21.iuh., . ^^21. junij 1973 stran 23 OBVESTILO BRALCEM oglase pod oznako nimamo naslova. Zanje na- t^g pismeno ponudbo, ki jo zaprto v pisemskem \M in z oznako oglasa, oddajte pri nas v oglasnem Jljju na TRGU PETEGA KONGRESA 10. v PO- l^^j^NICl DELA. Nadaljnje informacije v zvezi z ogla- ^ prevzame po dvigu ponudb prinašalec oglasa, zato ^oi nas NE ZAHTEVAJTE! — jprejemanjem oglasov zaključujemo VSAK PONE- 'gjjEK ob 10. uri dopoldne. V podružnici DELA na JJu PETEGA KONGRESA 10, je tudi sprejemna ^jna RADIA CELJE, kjer lahko oddate čestitke, ln ^tila ter vse oglase za DELO in NOVI TEDNIK. 1000 L, 1966, dobro I^ijeno. ugodno prodam, jjo delno plačilo s če-- pjnformacije tel. 228-24. ^IZIJSKI sprejemnik »Diplomat EL« Niš '^j0a. Cena 1.800 din. Jo- p Klenovšek, Kompole [Store. jyO, vozno, dobro mleka- 'prodam. Kostanjšek, j^ova 10 a C«lje. |jiVO 750 letnik novem- Lf 1966 prodam. Perger Jj, Polzela 141. Ogled ^ dan od 14. do 16. ure. LVCOSKO spalnico, pri- i piM za majhen prostor, pdno prodam. Ogled zve- f po 18. uri. Bervar, Ce- » Ulica V. prekomorske ^ 6 (Otok III). J 750, spredaj malo ka- rUran, ugodno pro-' Cena po dogovoru, ^in Terbovc, Sp. Rečica ji. Laško. . bSOBNO stanovanje v litru Celja, deloma vselji- ) ali vseljivo. polovico, lodam. Informacije pri betniku Branku Verštov- 11, Celje, Gledališka 2, tel. 121. lENTAR opremljene kro- fe delavnice v Celju pro- im. Ponudbe pod »Zaradi Krti«. Si REKORD 1700 ccm, fcik 1965 ugodno prodam, toed popoldan. Vinko pnik. Polzela 39. fVIZIJSKI sprejemnik PZ« Zagreb in hladilnik p^^renje« 72 1 ter moped •"f^z izpita) na tri brzine, z garancijo, prodam, pfašajte dopoldan. Sev- ^Jože, Prešernova 14 Ce- r* ^KEGA ovčarja (Lesi- " starega osem tednov ^j^. Šuper Marija Ce- Lesničarjeva 8 (Aljažev irib), j"^ letnik 1967, v voznem Nu. 30.000 km po gene- prodam. Cena 9.500,00 Ogled pri Cater, Za- ^b66. za piščance, ^Ijivost 5000 kom, več- .''^o, skoraj novo dobro rojeno, ugodno prodam. ^ in informacije pri [^f«iik Karlu, Hojnsko ^Jistava pri Mesttnju. ^1200 v dobrem stanju zaradi odhoda v tu- ^- Naraks Anton, Tomaž ^ojnik. JJ^TRomOTOR 20 KS . ^ni poceni prodam ali j^^njam za lažjega. !^j«c Jože, Brstnik 13, ^:^Vo 750, letnik 1969 za- ^ šolanja ugodno pro- Mariborska 103 Celje. ^^^Kl voziček, globok, nov, uvožen, pro- k Ogled popoldan. Par- čka 55 Celje. "* 615 poceni prodam. Vprašajte pri Franc Pečnik, Mozirje 60. ŠKODO letnik 1969, prevože- nih 48.000 km prodam za 7000 din. Pragovi dotrajani. Ogled možen 21. in 22. 6. ves dan. Palir Karel, Koš- nica 22 Olje. VW kombi odprt prodam po ugodni ceni. Žalec, Savinj- ska cesta 23a. TELEVIZIJSKI sprejemnik »NIŠ«, mesarsko pištolo in višinsko sonce prodam. Po- nudbe pod »Zelo ugodno«. ŠKODA 1000 MB delux, letnik 1969, dobro ohranjen ugod- no prodam, garažo pa od- dam v najem. Franc Stra- šek, Ljubljanska 10 Celje. Informacije od 14. do 16. ure. KOZOLEC šestokenski ugod- no prodam. Gračner Alojzi- ja, Medlog 66 Celje. DVE KRAVI z jimčki pro- dam. Slance 12, Teharje. PRINC 1000, dobro ohranjen, prodam. Cena 20.000 din. Kaučič Franc, Kajuhova 7 ' Celje. ŠTEDILNIK na trdo gorivo, dobro ohranjen, prodam za 350,00 din. Ogled v Celju — Linhartova 12 pritličje — Krajnc. DOBRE KRAVE molznice po izbiri — dve črnobeli, sivo- rjavi, prodam. Tumšek An- ton, Hudinja 10 Celje. TELEVIZIJSKI sprejemnik »Panorama« in pralni stroj »Gorenje«, rabljena eno le- to, prodam. Ogled p>o 15. 'uri. Vizjak, Cesta na Dobra- vo 79/III. FIAT 750, letnik 1966 in kom- bi IMV moriš v šipah, oba vozna, prodam, čater Ro- man, Zadobrava 40, Škofja vas. FIAT 750 letnik 1971, dodatno opremljen — meglenke, ra- dialne gume, prevleke itd. stalno garažiran, v zelo do- brem stanju, prodam. Mož- nost plačila z bančnim če- kom. Ogled in informacije vsak dan po 20. uri. Sama- rin, Arja vas 6 Petrovče. ŠKODA, letnik 1967 poceni prodam. Jager, Kersnikova 10 Celje. RABLJENO pohištvo in žen- ske obleke poceni prodam. Celje, Ulica 29. novembra 46. FIAT 7.'>0, dobro ohranjen, letnik 1968, ugodno prodam. Cokan, Lahovna 18. ŠOTOR za tri osebe in sobni sušilnik za perilo nemške izdelave — nova — sušilno avbo »Gorenje« in veliki at- las sveta —- novo — hladil- nik in električni štedilnik, dobro ohranjena, vse ugod- no prodam. Karin, šlan- drov trg 3 Celje. SADNO stiskahiico 100 in 50 1 na vzmet in ralo z lese- nim hrastovim primačem dostavim na dom. Pilih Ja- kob, Celje, Trnovlje 203. NOVEJŠO enostanovanjsko hišo podkleteno z vrtom v okoUci Celja prodam ali za- menjam za komfortno dvo- sobno stanovanje. Ponudbe pod »Bližina Celja«. PLETILNE strojfe »Diamant«, navij alne 3 vretena, en tel, tri niti, prodam. Korun, Malgajeva 2-a. FORD Tavmus m Fiat, 1968, zelo ugodno prodam. So- line Stanislav, Ljubečna 53. sAMSKO komplet posteljo, hladilnik, televizijski spre- jemnik, preproge in otro- ško kolo ter mlade zajčke prodam. Zagrad 103 Celje. MOTORNO kolo MZ — 150 ccm, prevoženih 1300 km, dobro ohranjeno, prodam za 550.000 S.din. Leber Mi- lan, Primož, Šentjur pri Ce- lju. MOTORNO škroiJilnico Wer- morel 200 1 ugodno pro- dam. Marovt Alojz, Podvrh 115, Braslovče. SPACEK-furgon prodam ali zamenjam za dobrega fič- ka. Ogled Zidanškova 25. VISOKO PRITLIČNO hišo z vrtom v Žalcu — Soseska Ložnica 54, prodam. Koče- var Franc, mehanik, Žalec. ^EMŠKEGA ovčarja starega deset tednov prodam. Ma- že j, Petrovče n. h. (za šolo). PUHALNIK prodam aU za- menjam za govedo. Kražo- vec Ivan, Rečica 79, Laško (po domače Grubelšek). . LEŽIŠČE z jogi vložkom prodam. Vida Vengust, Tru- barjeva 53 a-II Celje. FELDSMIDNO — (kovaški ogenj) — novo — z enofaz- nim motorčkom prodam za 70.000 Sdin. Zui>anc Jože, Primož, Šentjur pri C^lju. ZIDANO garažo v centru me- sta prodam, (na dvorišču za post.) Telefon 223-57. RENAULT 4 L, letnik 1970 prodam tudi za ček. Tele- fon ob delavnikih od 6. do 14. m-e. Celje 229,01. AMI 6 letnik 1968 ugodno prodam ali zamenjam za Zastavo 750. Prodam za ček. Jesenek, Latkova vas 40 Prebold. TELEVIZIJSKI sprejemnik RR Niš prodam. Informa- cije Celje, Trubarjeva 67 ali telefon 21-583. DOGRAJENO ah nedograjeno stanovanjsko hišo v okolici Celja ali Vojnika kupim. Ponudbe pod »Plačam ta- koj«. EMAJLIRANO kad dolgo 120 cm staro ali novo kupim. Jagodic Bojan, Dečkova 2 Celje. MLAD par išče kjerkoli v Ce- lju sobo. Plača za eno leto vnaprej. — Ponudbe pod »Predplačilo«. SPLOŠNA bolnica Celje nuj- no išče za svoje medicinske sestre opremljene sobe. Ponudbe pošljite na naslov bolnice. IŠČEM opremljeno sobo. Plačam vnaprej. Ponudbe pod »Tehnik«. ZAKONCA iščeta manjše ne- opremljeno stanovanje ali večjo sobo z možnostjo ku- hanja in pranja v Celju ali bližnji okolici.- Ponudbe px>d »Predplačilo 5.000«. ENOSOBNO stanovanje — pritličje — zamenjam za enakega ali dvosobnega. Po- nudbe pod »Celjski tednik«. NEOPREMLJENO garsonjero v Celju išče uslužbenka. Ponudbe pod »Celje«. NA STANOVANJE sprejmem podnajemnika- Celje, Mari- borska 176. IŠČEM dvosobno stanovanje v Celju ali Vojniku. Dam - 1000 din nagrade in plačam za eno leto vnaprej. Fo- nudbe pod »Nagrada«. ENOSOBNO KOMFORTNO opremljeno stanovanje za- časno oddam proti predpla- čilu za eno leto. Ponudbe pod »Priložnost«. VAJENCA za poklic orodjar- ja sprejmemo. 1. Javoršek, Celje, Ipavčeva ul. 28. VAJENCA za mizarsko stro- ko sprejmem. Pogoji ugod- ni. Krivec Ivan, mizarstvo Mariborska 103 a Celje. IŠČEM vajenko ali vajenca. Klobučarstvo Tonuižtn, Ce- lje — Tomšičev trg 17. V UK sprejmem vajenko ali vajenca. Krojaštvo Kra- mer Anton, Celje — Cesta na Ostrožno 62. BRIVSKO frizersko vajenko sprejmem. Hrana in stano- vanje preskrbljena Ponud- be do 1. julija na naslov Poznič Franc, frizer, Vran- sko. DEKLE z usp>ešno končano osemletko dobi učno mesto krojaške stroke. Krojaštvo Cankarjeva 2 Celje. TAKOJ sprejmem na delo enega delavca in enega va- jenca za delo pri vodovod- ni inštalaciji. šarlah, Ul. br. Kresnikov 34. V UK sprejmem vajenca av- tomehanika. Fišer Boris, Sentrupert 6 Gomilsko. PREBIVALCE Otrožnega in okolice obveščam da sem odprl MOŠKO FRIZER- STVO. Delovni čas od 7.30 do 11.30. ure ter od 14. do 19. ure. Se priporočam za obisk. Peter Jeršič,. moško frizerstvo. Cesta na Ostrož- no 103. SIMPATIČEN moški star 37 let, srednje postave, neka- dilec in nealkoholik, nekaj let živi v Nemčiji — ima avto, v bližini Celja bo gra- dil hišo — igra harmoniko, ima lep pokhc — želi spo- znati pn-eprosto sopotnico od 29 do 37 let. Ponudbe s sliko pod »Opel 90 PS«. ŽELIM spoznati upokojenca — 70 let — nealkoholika. Nudim skupni dom. Sem starejša, osamljeixa, imam hišo, nekaj zemlje in gara- žo. Ponudbe pod »Celjan- ka«. POSESTVO z gospodarskimi poslopji v lep>em kraju od- dam v najem. Elektrika in voda v stanovanju. Kuhinja in soba vseljivi. Uslužbenci izključeni. Ponudbe pod »Izredna priložnost«. NA GLASBENI šoU v Celju bodo sprejemni izpiti za no- vince v PONEDELJEK, 25. JUNIJA. Podrobne informacije so na razpolago v šolski pisarni. Otrokom p>o dovršenem 1. razredu osnovne šole pri- poročamo vpis v priprav- nico. Šolsko leto bomo zaključili v petek, 22. junija: kratka proslava bo ob 16. uri v Narodnem domu. Starši so vljudno vabljeni. Glasbena šola v Celju, Slomškov ti^ 10 — telefon 227-12. Tekstilna tovarna JUTEKS ŽALEC razpisuje v šolskem letu 1973-74 I. ŠTIPENDIJE oziroma posojilo za šo- lanje: a) ŠTIPENDIJA na Tehniški tekstilni šoli — predilska smer b) POSOJILO na I. stopnji ekonomske fakultete ali VEKŠ (splo- šna smer) Pod »a« pridejo v poštev le moški kandidati, II. UČNA MESTA za vajence naslednjih strok Strojni ključavničar splošni ključavničar obratni električar Rok za prijave je 15 dni od objave razpisa. Prijavi priložite kratek življenje- pis in spričevalo zadnjega razreda. Informacije daje splošno-kadrovski sektor podjetja. Zdomci DIVJAČINA ZA msm »law{sclw Gastarbsiterjn Ljtfbjca Skeledar< Als Htegate soitte sJ«; ^ abgesdhoben werdenJ Ljubica Skeledar bi morala biti poslana nazaj v domovi- no, ker je bUa v Nemčiji ile- galno. Ker bi se morala loči- ti od svojega fanta, ki dela v Komu, se je v zaporu obe- sila. 200.000 tujcev je v Zahodni Nemčiji, ki so prišli v to >K>b- Ijubljeno« deželo po ilegalni, ali polilegalni F>oti. To stori- jo navadno tako, da pridejo kot turisti, pridejo na obisk, potem pa ostanejo. Takšni, ki niso pripotovali v Nemčijo na legalen način, v dogovoru z emigracijskimi oblastmi v njihovi domovini, so navadno žrtve goljufov, prevarantov, žrtve najbolj grobega izkori- ščanja. Odločitev nemške vlade, da v deželi ne bo trpela ilegalnih bivanj, še manj pa zaposlitev, naj bi naredila konec neredu, deloma pa tudi možnosti gru- piranja pridaničev v krimi- nalnem podzemlju, ali poli- tičnem podzemlju, kot so na primer ustaško, četniško in podobna gibanja. Vendar racije, ki jih upri- zarja nemška policija, da bi se Nemčija rešila »ilegalcev«, imajo tudi žalostne in tragič- ne posledice. Med temi »ile- galci« je po narodnosti naj- več Turkov, Marokancev, Špancev in Portugalcev. »Ile- galnih« Jugoslovanov je ved- no manj, a vendar so še vedno, še vedno jih je na ti- soče. Takšni, ki jim je poteklo oblastno dovoljenje za biva- nje, morajo v zapore in od tam v zbirna taborišča, kjer čakajo tako dolgo, da sestar vijo transport, ki potuje v domovino. Nekateri v svoji nepouče- nosti zbežijo, kot na primer nek Portugalec, ki je tri ted- ne begal po samotnih poteh, jedel koreninice in spal po barakah in senikih. Tam ga je našel nek kmet, pa je Por- tugalec pozneje v bolnišnici umrl. Vzrok sestradanost in pljiučnica. Med nesrečniki te vrste je tudi 22-letna ljubica Skele- dar, ki se je v Kolnskem zaporu obesila, ker bi jo od tu pK)slali v domovino, to i>a bi zanjo pomenilo ločitev od zaročenca, ki je v Nemčiji. Kot kaže, namera nemške vlade, da zaivre pritok ilegal- no zajKDslenih in da se »ile- galcev« znebi, ne bo popusti- la. Delodajalci, ki zaposlijo »ilegalnega« tujca, so kazno- vani s plačilom do 100.000 nemških mark in povračilom stroškov za vračanje teh ile- galnih delavcev v njihovo do- movino. MOŠKI VICI VLJUDEN FOTOGRAF — Fotografije, ki ste mi jih naredili, mi niso všeč. Ti- ste, ko ste me slikali pred desetimi leti, so bile veliko boljše. — Mi je zelo žal. odgovori fotograf, to je zaradi tega, ker sem se med tem postaral za deset let. V MOTELU Sobarica odpre potujočemu paru sobo: — želi gospod še kaj? — Hvala, nič, glasi odgo- vor. — In vaša soproga morda?, vztraja sobarica vljudno. — Saj res. Kmalu bi bil pozabil. Prinesite mi dopisni- co. Nagica smuk... v obleko Femi Beniissi je njeno umetniško ime. Je filmska zveadica, ki je doslej igrala v štiridesetih filmih. Bolj kot igrala, tako bi mogU reči, je razkazovala svoje čare. Zdaj pravi, da bo končala s svojo greš- nostjo. Da ne bo več kazala svojih čarov tako rado- darno, v obleko da bo smuknila in da bo začela igrati resne vloge. Punci seveda na misel ne pride, da bi pri 28 letih priznala, kako tvegano je še poslej biti naga zvezdica. Zakaj jo uvrščamo med naše zanimivosti. Revija »Oggi« namreč zatrjuje, da je deklina Jugoslovanka in ji hkrati obeta kariero Sofije Loren osemdesetih let, torej tekočega desetletja. In kaj pravi o svoji dosedanji slavi: »Treba se je najprej sleči, da si bo pozneje mo- goče služiti kruh oblečen«. Koliko ljudi spraviti v avto? Rekord? Ne, to ni bilo v Ameriki, ampak pri nas, poj Donačko goro. Na cesti smo dohiteli sedem nadebudnih šolarjev, ki so se odpra- vili po prašni cesti, nekateri kar bosopeti, proti domu. Naš tehnik Janez Klanjšelj jih je naložil vse v svojega fiata in kljub temu, da nas je bilo v vozilu kar deset smo se dobro peljaM. No, na srečanje z noiličmkom pa res nismo računali... Foto: D. Medve(J RUMEN TEROR Vse Je rumeno. Rumene so mini kikeljce nad stegni vseh kalibrov, ru- mene so bluze, jopice. Deklina, ki nima vsaj nekaj rumenega na sebi. Je »paverska avša«. Vse Je rumeno. Tudi sosedov novorojenček, ki ima veliko imen, je moderen. Kličejo ga za Srčka, Lulija, Muco, Miško, Medekd in Kakija. No zakaj je že moderen? Kot Kaki. Največkrat se v pleničke po- kaka rumeno. Tomos v Kopru, odkar so imeli sa- moupravni puč, pošilja po ljubi domo- vini rumene spačke. V trgovinah vam kupljeno blago vtaknejo v rumene po- livinilaste vrečke in sosedov Franček, ki so ga oni dan na veselici prebun- kali,. Je danes vijoličasto barvo pod- pludb tudi zamenjal za rumeno. Vse je rumeno. Tudi poštni nabiralniki, rumena so pražena Jajčka, rumene omlete, ru- meni pohani piščanci, rumena je »ORA«, rumena embalaža za kislo vodo, rumeno, rumeno, rumeno. Celo zlatice ob potoku. Pa mi oni dan ponudi prijatelj, vnel ribič Je, zajetnega klena. Lepo rume- no zapečen Je bil. Odprem ga, pa je bil tudi v votlini, kjer so bila čreva, rumen. Kot bi bil požrl rumenjak. »Oprosti,« se opravičuje prijatelj, »ujel sam ga v ponedeljek, ko Je bila Savinja od Cinkarne do Zidanega mo- sta rumena kot Rumena reka na Ki- tajskem.« »Nehaj,« sem zavpil. »Ne govori ml o Kitajcih, ki so tudi rumeni, ki imajo rumeno reko, rumeno mrzlico.« Pa še Kolumbovo Jajce ima rume- njak .,. Rumen teror ... — ček. Ponedeljek dopoldne. Uradne ure v občinskih uradih kaj hitro minejo, ljudi pa Je n\ool Prišli so iz bližnje in daljnje okolice, da uredijo tisto s »papirji«. Če pa Je v sprejeji: pisarni premalo prostora, si pa takole pomagajo, kot si Je naš možakar na posnetku, K']] bil narejen v Laškem. Foto: Drago Me