List 10.
Gospodarske stvari.
Koliko je eno sadno drevo vredno?
Ako sadno drevje primerjamo z druzimi kmetijskimi sadeži , in vse natanko preračunimo, se bomo prepričali, da nam sadno drevje proti drugim rastlinam najmanj dela prizadene, ob enem pa največ dobička donaša. Se v6, da se nahaja sadnih dreves, ki prav po malo rodč; od teh pa ne govorimo. Ako ni pleme (sorta) dobro, zemlja ni pripravna, in gospodar ne zna drevja saditi, se to ne more sadnim drevesom šteti v krivico.
Prvo vprašanje je to: Koliko stroškov nam prizadene sadno drevo? — Sadno drevje sade ljudje večidel neumno. Marsikter gospodar misli, da je jama dovolj široka, ako je le tolika, da drevo va-njo vtakne. Da bi drevo v tako jamo posadil, kjer bi m6glo 60 do 80, ali tudi blizo 100 let rasti in mu obilo sadja donašati, da bi zemljo zboljšal, Jsar je pri drevo-reji prvo pravilo, to mu ni mar. Ce le za drevesce kakih 30 soldov da, že misli, da je že vse opravil, in vtakne drevesce kamor si je, češ, da bo že rastlo. Rastlo bo, pa kako! — V prvih 10 letih ne gleda na nič druzega, kakor da ga nekoliko obreze, mu količ pristavi in ga oveže, da ga zajec ne gloje, — vsi stroški znašajo morebiti 1 gold.
Pri vsem tem pa drevo vendar le raste, če se mu lubje še tako oguli in še tako nemarno ž njim ravnd in ne prizadene sadjorejcu v druzih 10 letih, če drevesi! le prav poredkoma pognoji, ali ga v jeseni pobeli, ga okoplje ali suhih mladik otrebi, čez 48 kr. Do 20 let malo Škode stori pod njim rastočim rastlinam , ker le počasi raste in se ne razširjuje okrog. Vzemimo, da sadno drevo 60 let trpi, tedaj vsi stroški od 20. leta do konca za okopavanje, obrezovanje, trebljenje in gnojenje (kar se pa prav poredkoma, ali pa tudi nikoli ne opravlja), komaj kake 3 gld. zneso. Sadno drevo vleče, kakor je vsacemu znano, svoj živež po razprostenih korenikah iz tal; površno gnojenje drevesu k rasti ali rodovitosti malo ali celo nič ne pripomore, vendar-le mu rodi obilo lepega sadja. Drev6 dobiva večidel le iz tal svoj živež, in dostikrat se ne ve, kako more drevo v suhih letih, o kterih dežnica malokdaj zemljo do drevesnih korenin premoči, vendar toliko lepega sadja obroditi. Vsem drugim kmetijskim rastlinam škodujejo neugodni vtoki več kakor sadnemu drevesu, če je bilo le dobro in skrbno gleštano in obdelanoj Sadnemu drevesu se to očita, da rastline pod njim rastoče prehudo zamori, in da obdelovanje zemlje zelo overa. O tem je sicer nekoliko resnice, vendar je vedeti treba, da drevo do svojega 15. leta ne dela pod fcjem rastočim rastlinam preobile sence, kjer so drevesca
po navadi v vrste od severja proti jugu in precej deleč saksebi posajena in tako se jim malo solnca odpelje. Da pa oreh s svojim gostim perjem in široko krono spodaj rastočim rastlinam jako škoduje, je res.
Po vsem tedaj znašajo  stroški  enega sadnega drevesa ves čas, dokler raste, to-le:
mlado drevesce se je kupilo za . . — gold. 30 kr. stroški  za  različna  dela   pri njem od
1. do 10. leta.......1     „     10  „
od 10. do 20. leta      .....—     „     48  „
od 20. do 60. leta      .....3    „     -   „
Skupaj      4 gold. 88 kr. tedaj vsako leto 5 do 6 kr.
Drugo vprašanje pa je: Kojiko pridelamo od enega sadnega drevesa? Ce tudi sadnih plemen imamo in sicer precej žlahnih, kakor so, na priliko, nekteri kosmači (Reinette) in drugi, ki začno že v 3. ali 4. letu roditi, se vendar še le od 10. ali 15. leta more bogateji pridelek pričakovati, kteri se do 40. leta vsako leto bolj množi, po tem pa pojemlje. Po obilih skušnjah se more pridelek enega sadnega drevesa, počez vzet, vsako leto ceniti
na 30 kraje, od 10. do 20. leta
na 3 gold. od 20. do 30. leta
na 5 gold. od 30. do 50. leta
na 4 gold. od 50. do 60. leta. Po tem takem bi po tej cenitvi eno sadno drevo od svojega začetka do konca vrglo kakih 175 gold., ali to na vsa leta razdeljeno, vsako leto blizo 3 goldinarje. 3 goldinarji pa so obresti (činži) od blizo 70 gold. kapitala. Vprašamo zdaj: kteri drug kmetijsk sadež donaša gospodarju tolikšen dobiček, ker prostor enega sadnega drevesa po čez le kaka 2 štirjaška sežnja znaša. Zato ne moremo dosti vpiti: Sadite, sadite sadna drevesa! Obdelujte jih umno, ravnajte jih marljivo! Ljudi je čedalje več na svetu; raztegniti zemlje ne moremo; al to se dd storiti, da vsak prostor porabimo in iz zemlje vlečemo, kolikor le moremo.
Po „Bad. Woch. BI."