St. 21 „8oca" izbaja vsak petek s in velja p poSto prejemana ali v Gorici na dom ooSiljana: Vse leto.....f. 4.30 Pol Ieta.....„ i.30 6etvrt Ieta . . . . „ 1.20 Pri oznaniiih in prav take j>ri „po* ilanicah" se placuje 2a navadno tristop-no vrsto: 8 kr, ce se tiska I krat 7 » n » » 2 „ 6 ji ir n n 3 j> Zr vefie <5rke po prostoru. V Gorici, 21. maja 1880. Tedaj X. Posamezne stevilke se dobivaao pot 10 aoldovv Gorici v tobakartici- v go-eposki nlici blizo' .,treh kron". in no starem trgu.-V Trstu v tobakarni-ci „Via dclla riMerroa- 3". Dopisi naj se blftgoyoJjno posiljajp oredniStvii „Soeo» v Gorici vHilarijanaki ; tiakhihi, nwocmna pa opravniitvu„Soee" na Korenji v Sticsa-vi WSl it. 258 IL nadctr. RokopiBi se ue vr&ftftjoj dopl^i fllij se blagovoijiito fnaijImiejQ,, — Delilcem in drugim uepromoisnim %&' narofinina miU, aboie oglaac pri urednlitvu. Resna beseda volileem iiafiili trgov. Due 3. junija t. 1. bodo volili naSi trgovi in obrtuijski kraji Ajdov§Lina, Kanal, Tohuin, Kobarid in Buvee v Tolminu svojega zastopnika za dezelni zbor, nasledoika gospodu W i n k 1 e r • ju. — Dezelni zbori sicer nemajo zdaj vec" one veljave, kakor so jo imeli v zafietku ustavne, dobe — njihov delokrog se je v-tesnil inalo da ne do mej koutrolnega organa nad go-spodarstvoin z deSelnim premozenjem in z dczelnitni dohodki; vendar pa se je zatrdno nadejati, ce trajno obveljajo teznje avtonemistov — da se ta delokrog polagnma zopet razSiri, kakor se je polagoma krfiil v preteklih letih. — Zato treba v dezelnem zboru po vsakem iiaclnu takih poslaricev, kateri niso s 1 u g o vsakodobne vlade, ampak so kolikor mogoce ne-odvisni, znacajni, za blagor de2ele vneti in, ko grc za brambo ujenih pravic, iskreni mozje. Gosp. Winkler je bil naSe dczele, naSega naroda sin; zato mu je sree gorko bib za dezelo, v kateri in m nu-rod, mej katurim mu je zibelka tekla; to jo vus eas ftvojega javnega zivenja ocituo kazal bodi kot Ijudski zastopnik, bodi kot dr&wni uraduik. Dat tudi kot drzavni uradnik; kajti pod uobenim okrajnim gla-varjein ni bila do zdaj sloven§6ina tako spo§to-vana v uradu, ko o svojem casu pod tolminskim gla-varjem Winklerjciu. Sicer pa se je on tudi v vseh dosedanjih Blu^bah in javnih poslili po»ebno zaninml in tispcvio potezut za vsestrauske koristi na.se de2ele, Kaj fiuda potom, da je imel vselej moCno stranko v des&eli in da je od pocetka ustavne dobe do zdaj, ko ga je kronino zaupanje posedlo na vele^astno mesto de^elncga predsedni§tva na Kranjskem, neprestano po-slanteval v nasem dezelnem zboru, kateri bo zanaprej teiko pogregai njegovo spretno mod. Kot uradnika so ga celd rodoljubi nekdanje mlade stranke veiSkrat izpodrivaii pri volitvah, a spoStovali so ga vendar vsi — in na raznih voli§6ili je navadno zmagovalo ljud-sko zaupanje nad svobodnostniin naCeloni niladili. — Tacega poslaaca-uradnika bi se tudi danes ne branili ne mi in gotovo §e inauj volilct na§ih trgov.— A kje so taki mozje mej nasmii dana^njimi uradniki? Po-•vejteV — Koliko poslujejo na§i politi§ki in sodnijski uradi bodi v Gorier, ali v Tolminu, ali kjer koli na GoriSkem v na§em jeziku? Kobeden izmed njih v sedanjem ugodnem 5asu, ko sedi vsem avstrij?kini na-rodoni piaviSno ministerstvo na driavnem krmilu, niti pribli^no toliko, kolikor je poslovalo okrajno glavar-stvo tolminsko za Winkierja v onej nesreCnej dobi, LISTEK. Villiarjevi episraini. Pokojni pesnik Vilhar bil je jako vesel in do-brovoljen inof. Kad vse je Ijubil §alo in dovtip ter rad zbadal Cloveka, s katerim se je do dobra seznanil. A te zabavtjice Vilharjeve bile so Cisto nedoHne, take, da se jim > moral sam tisti smejati, ua kogar so letele. Osobtto rad pogalil se je Vilhar s poslauci de-ielnega zbora kranjskega. Znano je, da je bil Vilhar sam od I. 1361. dalje nekoliko casa dezelni poslanec kranjski. In takrat kakor tudi pozneje delai je rad epigrame na svoje tovarise poslance, dajal jih okoli po zboraiei ter pozneje v rokopisu Siril jih po Ljubljana Gospod dr. !>., zet Vilharjev, izroeil mi je dvo poli tacih epigramov. Prva pola obseza epigrame, ki so namerjeni soper deielne poslance kranjske Ieta 1865. Pisana je z Vilharjevo roko ter ima naslov: „Foto-grafie aus dem IV. Tage des Landes". Druga pola je litografovana ter ima naslov „Prego-vori«, kateri merijo na kranjske deielne poslance 1. 1867. To malo ostalino pokojnega pesnika izrodara tukaj slovenskim Sitateljem, nadej6 se, da z njo ustre-2em Vilharjevim Cestiteljem, kakor tudi tistim rodo» ljubom, kateri se §e spominajo, kako se je vrSilo 1. ja$5t in 1867. unie domaee politico sSivljenje. ko je najustavovernejie ministerstvo Slovane na steno pritiskalo. Zadostuje naj ta primer* v dokaz, da nam nikakor ne ka2e segati mej naie uradniStvo, ako si hoeemo zbrati zanesljivega zagovomika tfaSlb narodnih in drugih interesov v dezelnem zboru. Sieer pa je tudi znano, da grof Taaffe, predsednik sedanji vladl nikakor ne mara, da se drzavni uradniki aiiijo v dr-2avni in v dezelne zastope. K ifemu bi tedaj ravnali zoper jasno izra^eno menenje sedauje vlade, katerej je zopetn vsak pritisek njenih organov pri volitvah?— Puatimo torej uraduike, naj vsaki v svojem delokrogtt vestno spolnuje svoje dol^nosti — ter gkrbimo, da pride v dezelni zbor na izprazujeno mesto moz\ na katerega se bomo smeli vselej zanaSati — tudi tedaj, fie se posrefii uoSlm nasprotnikom — da pridejo zopet na povrSje in da zmaga tudi v vSSih krogih nam nasproten voter. Volitve javnih zastopnikov dajejo vo-lileem spHCevaio politifine zrelosti ali no-zreloati. Politic nozreli dt^avljani Szbirajo si za poslance po svojem prepriCanji take moz\>, o katerih so si svesti, da jih bodo ne oairaje se na rtesno ali na levo pogumno, vatrajno in usneSno za-stopali, mo^e svobodne, znafiajne, zmo2ne. Da pa osebno preprWanje ne dovfide do razeepljenja, treba, da postane po vzajemnem dogovoru spl'oSno, — kate-remu se mora posamczno podvreei — to je, treba discipline. P o 1 i t U n o near ell drzavljani pa n e^ majo svojega prepriCanja, ne zavedajo so svo-jih difavljanskili pravic, so omabljivi in — veCkrat tudi podkiipljivi; & njimi ravnajo drugi, kakor liofiejo; oni niso samosvoji — ampak so slcpo orodje drugi m. Tr2ani, pokaSite sami, mej katere naj vas bomo imeli vStevati! Bopisi. \Z Cepovana dne 18. maja. (Izv. dop.) (»Shod,a beseda) Zapisnik ob „shodua kat. polit. fiitalnice v Cepovanu dne 17. maja t. 1. Prcdseduje g. B. GrCa, zapisuje g. J. Srebrnic. Predsednik naznani delovanje druStveucga odbora od zadnjega obcuega zbora, potem povabi g. Ant. Bratu2-a, da naj pojasni in uttdi otl-borov nasvet zaradi proSnje do siavnega de^elnega zbora, da naj napravi postavo, po katerej bi smele Deielnim poslancem kranjskim I. 1865. 1. Baron Apfaltern. Am Schokel Tegetire ich^ km. Krim paradiere ich. 2. Grof Auersperg (Anastazij Zelenec). Treu bleib ich dem Walmo: Gott selbstsei ein Germane I 3. Dr. Blehveis. Pesem najlepSa jo ta: TJdri nemSkutarjaS 4. Del sodnije svetovalec Brolich. GewShlt werde ich nimmcr Fflr dieses Zimmer. 5. De2. glavar bavon Codelli. Als PrSsident Nicht in meinem Element. 6. Dr. E. H. Costa. 2ivio mlad Slovenski gad J 7. Okrajni predstojnik Derbitsch. Waaers *) Lohn . Henvmt meinen Ton. 8. K. Dezman. Du, moj guter Dragotin, Dem duh je letoa akoraj hint 9. Krfimar Gollob. Ftfjeden Ruhm Yiel zu dumni. obgine odrekatf ^enitvanjsko dflvoljenjiB takim obfti-uarjem, ki so brez pretno^enja' in gotovega* ;za«lu^ka, Govornik popisuje v jedermttfft potezwlt «onitev nnimahiLevtt in njeue Mostue nasledke za dotlctie dru^ine, obgine in dezele, ter oimmi obtne i^elje po takej postavi. Obfiinstvo je z miwgokrtttniroi dobro* klici naznanjalo svojo vzajemnost z g. govoruikoro. Po tern krepkem govoru oddag, predsednik pied-eeduiStvo g. podpredsedniku J, Kofolu, ter pojaBiiuje omenjeno upra§anje iz cerkvenega 8tali§6ft, Omeni, da cerkev sicer ne stavi zadr^a uboltva, da pa ce> kvenemu uku ni nasprotno, ako ta zadr^ck stavi svet-na oblast, da tudi morali ni ikodljiv v obCe, ter da nilat'^nCe revnih itari^ev nngiba k prldnosti in varfino-sti. Predlog je bil enoglasno sprejut. Shoda 86 je de!e2ilo kakih Stirideset udov in So enkrat toliko ao-stov. Po doviSiiuein zborovanji m je uM% beseda* Vm tofiko \rh zimnega programa bo bo vt'^ilo gladko in tofino. Pevceuv in orkeotm je obSinstvo dajalo za-slugeno piiznanjo z burnimi dobroklicl. Voc tock ho je moralo ponoviti, Dcvct do dvanajstletni otroCICi so pa z igro: „Kazuovana tadovednost" poalusalco kar izuenadili, tako postavno so m drifoli. Za tako srefien izid te tofike gre ponebna hvala g. uCitelju. J. Srebcrnicu, ki je z mnogim trudom verbal otroke. Ko-ne^no pak je burka pNevcmu napravila toliko dobre volje in smelia, da smo vsi a popolno zadovoljnostjo zapustilt CitalniCno dvorano. K „SIiodu" in besedi je do.slo tudi mnogo go-stov, Imeli smo med seboj nekoliko gospotlov iz Go-rice in pa posebno lep venec gospcj in gospodov gozd-narskih uradnikov iz gori§kega in ajdevskega okvaja. Po besedi se je improvizirala domaCa zabavapri g. Kafol-u. Ta so nam domafii pevci v dru*bi z gdri omenjenimi gosti zapeli Se mnogo lepih naroduih pesem, pa tudi orkester je vrlo pripomogel k po§tenej zabavi. Da tudi vefier ni preSel brei; oapitnic naCast dobrodoSlim gostom itd., je razumljivo. Pa tudi gosti so se druStvu skazali jako pvijazne in naklonjene. Kaj dostavim tudi, da vsa veselica je pretekla brez plesa, a vendar bila vsiui jako zanimiva. Dala nam je duSevnega u2itka in telesnega razvedrila, Nasprotno so plesne vcselice brez duSevuega u^iitka in telo utrudljive. Vrh tega so ravno plesi navadno tisto ognji^e, kjer se unema mlada kri, kar je zacetek tudi onim nesreCnim ienitvam Bna roke", ki obfiinaui nmoze reveze in strcSke. Zato inenim, da bi zuuaj sprede} nasvetovane postave bilo sekira na koreniao, *) Waser, predsednik tiaje d«i nodntj0 v Gradci, 10. Magistratui svetovalec Gutmann. "Wer hStte jemals wohl gdacht, Bass os in Laibach finster bei der Nacht? 11. Veliki posestnik Jombart. Je 8uis francaia, Frankfurt adieu! 12. Oskrbnik Eapelle (ki se je §e le s casoma po slovenil), Eapelle Kahert uich der wahren Qaelle. 13. Kmetski posestnik KlemenCiC. Urno naprej, Kmelu bo kaj] 14. Planinski Keren. Boll ich meinen Augon trauen, loh Bcheine aufzuthauen? 15. GrajScak Janez Kozler. Der Ko5over bat Yerstand Vorerst far eicb, dann erst fan Land. 16. De2. sod. svetovalec Erommer. Paragrafe, schlagt an, boch, FeuerJ Schiesst mir niedei Belcrodis Ungeheuert . 17. Veliki posestnik Langer-Podgorski. Mein liober Langer, Du bist auch addrosaensenvranger? 18. Kranjski 2upan Loker. Bass sich Gott. erbarm, 1st es heaer wieder warm! 19. Okrajni predstojnik Mulley. A bissel umschlagen Vertragt scJipa a^eiy "JIug«n, ako bl se plesnc vcselice na knietih nadomestovale s poducnimi in v katoli5kem duhu uravnauimi veselicami. Iz Berd 17. maja (Izv. dop.) Oudnc sezdi, za-kaj se pregaujajo Brici zaradi nadaljnega izpeljevaaja nove ceste nad Lcnardicem. Meni je sicer vse eno, raj jo narede, koder jim drago, ker mine bo nobena Certa koristila, 5e manj pa Skodovala; kajti bivam y takem kraji, da mi ne bode mogoee po njej obcevati. Toda ker sera Brie ter mi gre za obfini blagor, naj mi bode dovoljeoo, nekaj o tej stvari erhniti. Ptej ko zadnem, naj omenim, da nc spadam k nobeni iz-mej atrank, ki se potezati ena za solnino, druga pa za sencno 4rto. Da bi ne bila bri&ka ceatanie toliko predolana, hotel bi kar naravnost nasvetovati ono staro crto, ko-ja jo imela iti kraj potoka Pevmica skozi Podsabotin v Ko];?ko; ta bi bila vsaj po mojemmenenji najkiaj-Sa, naj ravnejSa in naj zavetnejsa, in kar je raorda glavna stvar, zadela bi tudi ob naj ve6 hi3. Da bi kdo ne midil, dc govorim za sc, naj o-menim in tudi tukaj, da bi n.eni tudi ta certa niC ne koristila, ker jaz sim v tako srecnem kraji, kder ima-mo popolnoma predelano, lepo, novo, ravno cesto, da si bolj§e zeleti nihee ne more in to pa po siiuo ve-likem trudu tako zvanih naprednjakov, narodnjakov. koienjakov in poStenjakov in tako dalje in tako dalje. Kaj bode temu pa kakor hoce, pojmo k stvari: Ker je cesta \ze toliko predelaua, moramo zadovoljni biti se dosedanjo novo Crto od Pevme do Lenardtta. Ondi naj bi se pa ustavila nova crta za nckolika fc-sa, da bi se mej tern pretuhtalo, kot naj bi na dalje §la, a vedno ozir jemaje na obfnokorist celih Bro, ne pa posameznih vasi in hi§, se ve da tudi na kar je inufi ravnejso, zavetnejSo in krajso, ceno certo. Ce bi mene bornega knietica kdo vpraSal za svet, hotel bi glede na stvar, kakor zdaj stoji, tako le nasvetovati: Crta naj se nadaljuje od g. lenardiea naprej po solncnem kraji skozi Stverjan, pa naj se ne zavije spit nazaj v Kojsko. Zakaj tak caden svet ? vtegne m&rsikdo zavzet povpraSati. Potrpitel Se mi dovolite, hoeem prihodnjic razloziti, zakajbibilo tako naj hope in kako bi se naj Me celira Brdam poma-galo. (I'rav radovedni smo. Op. ured.) IZ pOd Cavna 18. maja. (Izv. dop.) BinkoStni prazniki so bili tukaj lepi. A torek je pricelo z mrz-Hm vetroin dezevati, po hribih sneziti; zve5er panas jame pozdravljati in objemati nasa znana prijateljica bnrja; presilne potnice ne utegne potolozati nijedna mol in se sedaj razsaje huje nego po zimi. Zito in krompir, ki sta dovolj pridelka obetala, potrta lezita na razruseni zemlji. Fizol je ves ovit in osmojen. Terte, kojih ni hudi zimski mraz pokvaril in ki so — se ?e, le v manjsem Stevilu — ozelenele, omen-dala in spodbrala je neprijazna gostinja tako, da ne bode trebalo kmetom traditi sez mendanjem. Najbolj se je pa razkora&Ia nad sadnim drevjem ; vse le^i po tleh razmetano. Je-li burji §e to malo, kar je na§la, prevefe? Vendarso na§i kraetjedovelj previdni; poznajo dobro to tico; zato le malo sadja sade, da jim veter ne poj6 vsega. Drugi jo preklinjajo, dragi k Bogu molijo: a bnrja se tega se ne zmeni. Ne vem, ali zadnji pre-malo molijo, ali pa prvi preveC kolnejo. — Kaj poc-nejo pa<5 ti podfiavenski kmetje ? Vie nad dvajset let uismo tu imeli dobre letine, sosebno vina ne, ki je glavni pridelek naSega kraja. Zaltbog tudi ne smemo upati tega za veS let, doklej se ne zasadijo ua novo vinske terte. Sedaj naj pridejo na njive gospodje, ki se se-stavljaje tarife cenilne komisijc niso dali pregovoriti takrat, ko smo jim pravili: nasi pod&avenski kraji so podverzeni raznim nezgodam: to5i, vetrovom, velikim 20. PoStar Obresa. Es yrae einraal ein Postilion, Dec lief im schonstea Kampf davon. 21. Trgovec Recher. Das SlaTeaTolk ist loh^ — Heraus mit meinem „oh& I" 22. Trebanjski Kozman. Al bi ti dal za ugeaa, Ti ciganaka adresaf 23. Graj§Lak Jos. Rudescb. Kicht viel, Und daa noch still. 24. Advokat dr. SkedL. Die Ultras hfttten mich gleich bei der Fatten, Drum mil ich das Maul halten. 25. Zagorec. Kemaki osel, Ne bo§ me reL nosel! 26. Dez. predsednik baron Schloissnigg. Ich bin far ein starkes Osterreicb, Und atimm' aua Dankbatkeit mit Euch. 27. Dei. sod. svetovalec vitez Strabl. Zwar Kachtigall, *) ___ Andere doeh meinen SchsU. *) Nachtigall, fcajM ^rahl ja tudi nemike pesni pel. povodnjim. Sedaj bi se prepri&di, da se ti kraji ne morejo primerjati sose«tnirot da so pravicni bill na^i na sree jim polozeni govori. Tukajaui kmetje govore, da so cesarski gozdovi od Kernice irez Preval okoli do Cavna straino pose-kani sedaj ob kratkem in dreyje lezi polomlje.io. Ali ne daje to labko povod scdanji v tern casa nenavadnx nevihti? — Kaj pa bo za naprej? Cesta iz CerniL do Sela le poLasi napreduje. In2enirji so pravili: cesta b>zaCetkommaja dokon&ina, pa meniu, da jih najdc Se julij prt nedokoncanem delu. Ne morem dobro hvabti cestuega dela; tndi kritikovati je ne raaram, prepustim to drugim. IzpOd Cavna, 16. maja. (Tzv. dop.) Gosp. do-pisnik izpod Cavna v zadnji Stev. ,So6e- zagovarja cesto pri Buverjih, 4cS, da dopisnik, ki je grajal to cesto v poprejsiiji Stev. „Souea, iSCe diakovjajcu. da meri na osobnost podvzetnikovo, da c<:sfa je tlclana popolnoma, po tia^ertu tu «la ni bila &n dokoucaua in oddana. Cest. bralci „SoLe", ki so odilaljeiti od te ceste, bi kmalo verjeli temu g. dopisovalcu in m«jnili, da purocam neresnico. Da sepaiive, kako stoje stvari, naj se mi dovoli nekaj opazk k dopisu v zaduji nSociu. G. dopisnik pravi, da, ako je dopisnik pod Cuvriom doii:n. moral bi vudeti, da cesta na 2 nietru na novo napeljana mora se. ker je dezovalo, kaj ndati in da se bode tudi v prihodnje znabiti kaj ndala; tedaj sain potrjnje, kar si«m jaz v svojem dopisn izrekel, samo da navaja rahle beaede „morala tiekaj ndatiat ne po-jasnuje pa, koliko se jc ndala in kako. Udala se je namreC na tin strani v dolgosti od okoli 60 metrov in od 30 do 40 tent. m. na nizko in ne im ^redi,, ampak ndala se je cola straa z roboia in brambeniki (konfini) vied, kar bi se pri terdni cesti ne ime'o nikoli zgoditi; res, da je dezevalo, pa pri tistem kraji ni Se noben voznik vozii, ker, ako bi bil vozil, gotovo bi bil obtical v zomlji. In z.ikaj sc jc to zgodilo? Ker rob in nkonfini1* so btavijeni na samo 2 metra globoko, rablo zemljo brez nobenega podpornega zida; namesto taeega zida je sama zemlja, toraj delo ni stanovitno. Da se je smatrala cesta za konCano, vidi se iz tega, da je bil dodelati rob, da so se postavili brambeniki in se je napeljal inraz§iril gruSC; seveda, kar se ju pohabila, mora jo g. podvzetuik popravtti, dokler ne bo oddana. Kadar bo oddana in se bode §e ponizala, kakor sam g. dopisnik terdi, kdo jo bode popravljal? Gotovo na vladne stroske in koma na Skodo? t G. dop. nam priznava, da na tej cesti je obfienje s te^kimi vozovi zivabno, in ravno zavoljo tega bi ino-rali biti kraj ceste mocni podporni zidovi in ne rabla zemlja. — 6e meni g. dopisnik, da gre tu za podvzet-nikovo osobnost, nio^no se moti; naj je podvzetnik kdor hoCe, taeega dela bi ne mogel jaz nikdar bva-liti, pa tudi molcati ne morem o njem, ampak grajatl je moram, kakor zasluzi. Iz mojega dopisa se tudi ne more sklepati, da merim na kako osobnost ker sem poudarjal v njem, da se ne ve, komu naj se gteje slabo delo v krivdo, nacertu ali g. podvzetuiku; ker pa g. dopisnik terdi, daje cesta popolnoma ponafiertu ! delana, toraj si mora vsak misliti, da je nacert po-[ manjkljiv. Naj mi dopisnik zameri ali ne, da sem cesto ! kritikoval, jaz sodim stvar iz tega stali^fia, daje kri- [ tika pri javnih delih pripuSCena vsakemu, posebno v sedanjih casih in pri takem delu, ko se s kervavimi zulji davkoplaCevalcev pokrijejo stroSki. Taka javna J dela bi se rnorala pac stanovitna narejati, danitreba i potem vecnega popravijanja, ker, kakor sem rekel v svojem prvem dopisu, vefino popravljanje stane vec" kot enkrat dobro storjeno delo. 0 predelani cesti pri Beverjih pa pripu§cam sodbo vsem ljudem, ki so uze med delom, in tudi o- nim, ki bodo §e po njej obcevali. Kritikoval sem samo [ zapeijani del ceste, kojega ni videti; drnzega dela 28. Advokat dr. Snppan. Ich weis8, daas meine Nationalitiit Auf keinen rechtou FQssen steht. 2d. Lnka Svetec. Strele, Boate zdaj dovelj imelev 30. Dr. Toman. Hajd na Traga I Poberi ae nesnaga! 31. Tim. (?) Mit den letzen Zehn cjingat du hinaus, Des Volkes Lohn bleibt dir nicht aust [32. Vladika Widmer. Gem mocht' ich, getrau mich aber nicht. Doch was? Das zeigt nicht mein Gesicht! 33 Baron Wurzbach. Den Beichsrath geht Er *) sistiren Ich mocht* ihn pulverisiren. 34. Baron Anton Zois. Yendar enkrat ura bije, Da Sloveucem solace sije I (Da^e.) ¦) Et t. j. Belcredl ceste, namreC vodotoka pri kraji, s podpornimi zidovi pri so ednih zendjiSCah in na verhu posnete zemlje ne jeinljem v misel, ker vse to vidi vsakdo in delo se samo hvali; toraj tudi o tern pripuScam sodbo javne-mn miSljenju, samo to ponavljam, da je vse premalo stanovitno delano: Ljudska sodba bo gotovo kaj ve-ljala ker vox popaii je vox Dei. To je moja zadnja beseda o tej zadevi. Podcavenski. Iz Zapotoka, is. maja, (Izv. dop.) Dandanes se povsod ponaSajo z lepimf voznirai cestami, ktere veiejo mesta, trge, vasi in sela, ter doisaSajo pre-mnogo dobicka kmetom, obrtnikom, rokodelcem, dui-narjem, tako da zamoremo po vsej pravici reei, da je lepa cu.^ta vrv s katero vlecemo na se blagostanje. Ali vendar poznam kraje in ijudi, kteri po taksh ce-stab ie od zacetka sveta sem zdilmjejo; in ti so hri-bovci, naseljeni ob italijanskej meji med Soco in Itltijo od Kojskega do Srediyega, in njih ^tovilo ni ravno majlmo, kar se da sklepati po Hclnih inienib Kaui-bie^ko, MoCila, Uavna, Nekovo, Kostatijevica, Lovi§ie, Melinki, Liga, 8tc>rmnc, Fileji, Sebrljak, Britof. Mar-kifi, Bajii, ITkanjr, 2elinje, Velendo, MiSLeki, ZarSfii-na, Zapotok, .Sviuki, Debeuje, Vertaia, Kamcnca i. d. Ljudje teh vasi in sel so vecjidel kmetje, ki zive o pOljedelstm, ziviuoreji in tudi o gozdnih pridelkih, kakor drvab in voglji, s kterimi si pridobivajo poseb* no denarja za mnogotere htSno potrube, posebno pa za poravnavo mnogovrstnega davka. Kmet po, kteri se hoce od svojih pridclkov vzdrzevati, mora jih drugim oddajati ali prodajati, kar se godi s tern, da blago v druge ve6 ali manj oddaljene kraje prena4a ali pre-vaza, ni za to neobhodno potrebneravne in lepe ceste, ki jib pa prebivalci prej navedenih vasi mocno po-gieSajo. Nabsrja se tarn sicer veltka cesta od Ligc ali Marija Celja cez Kobali§6e v Kojsko, ali o.ia jc veiika in glavua le na zemljovidu; avrcsnici je taka, da bi niti nobena stranska pot nc smela biti tako slaba. Cestna poslava tcrjn, da 2upan»tva vsestransko skerbe za napravo in vzderzevanjt* dobrih cost, po-sebtio velikib ali glavnih. In ravno prey imenovana cesta ne pozna do sedaj Sc nobene ccstne postave,*) ker ona se nuliaja v tako rcvncin stanji, da bi clovek misliti moral, da ona ne pelje h kakini ljudem, kteri davek placujejo, marvec h kakini divjakom ali C!ove-ko^crcem, ki so morda prosti vsaeega dacnega bre-meiia; da ona nc dcrzi v sela in vasi, ampak v br-loge divjih zveri. — Vse ceste imajo pestavo in svoje zagovormke, le gor imenovana cesta pogresa vse to; po vseb krajih cele dezele narejajo se lepe vozne ceste, le prej naveden; kraji nemarejo nikjer milosti sprositi, da bi imeli spodobno cesto; povsod se po-naSajo s skladovnimi cestami, le tukaj ni ne dulia ne sluha o njej; povsod tccejo vozovi Iiitro, lehko in brez vsake nevarnosti, le tuka' se prav pocasi, tezko in z vsemi nevarnostmi vozne priprave, 2ivina in ljudje naprej pomikajo. Nikjer se ne sligi o tolikik nesre-6ab, kakor ravno na oui cesti od Marije Celja do Kojskega, saj ne preide nobeno leto, da bi se na njej kak clovek ne poSkodoval ali Se ctlo usmrtil; skoraj nobena voznja ni brez kake nesrece; bodi, da se voz polomi, ali zivina pokvari, ali Clovek poSkoduje. — Zastonj so postave, da naj se ceste -delajo in poprav-Ijajo; zastonj, ako ena zupanija dela in so trudi, druge pa le gledajo in se jej posmehujejo, kar se ravno pri refieni cesti godi in sicer zato, ker ona se vleCe skozi tri okraje, uamrec kanalski, kormiuski in goriSki. Nemogocu je toraj, da bi zupaustva, v kterih podrocje spada ona cesta, slozno jo popravljala in v dobrem stanji zderzcvala, ker vsako gleda le za svoj lastni prid in dobicek, ne pa tudi na splosni in javni. — Drnzega bi toraj ne ostalo, kakor da se cesta od Marije Celja do Kojskega vSteje med sfcladovne, za i kar je bila pro§nja ze par krat na dovstojneoi mestu i ulozena, ali brez uspeha in sicer z-ito, ker je nas i cestui odbor sostavljen iz takib udov, kateri ne vle-6ejo iz oue ceste menda nobenega interesa, kar se pa ne pravi za blagor dezele skrbetl. Da, zares kriti-Cen je polozaj teh krajev, karvceste zadeva, peer one | niso ni za ljudi, ni za 2ivali Cudijo in omilujejo ne-ktere visje oblastnije prebivalce gor navedenih krajev, ko morajo ti svoje blago z neizreeenitti trudom in smrtno nevarnostjo po tako skalnatih in razdertih dr-cab prenasati ali prevazati v prid onim, ki jim ne privoScjjo dobre ceste, temved na vsaki na^in zavirajo. 0 da bi te besede ne ostale glas vpijofiega v puSCavi, marvec da bi presunile slavni dez. odbor, cestni od bor in visoki dezelni zbor, ter jih naklonile, da bi blagovolili cesto med Ligo in Kojskim med skladovne ceste vSteti, kar bi bilo tudi iz strategicnih namenov ali razmer jako koristuo, kakor sem iz mnogih ve-Ijavnih ust ze mnogokrat aliSal. Kdor pa neCe mojim besedam verjeti, svetujem mu; naj se pripelje sam, ali prav za prav po aposteljsko naj priroma iz mile Go-rice v zapu^ceni Zapotok; zagotovljam ga, da si, bode r zapotoSki lokandi svoje ude in svoj zelodee prav po I mojstersko okrepCal. *) Ali je morda no poznajo doticna zupaustva ? Upra§, ured, Politifini pregled. Z DUNAJA. fr-' Predno je pretrgala po-slanska zbornica svoje obravnave, volila je §e poslance v delegacije. Izvoljeni so: za Gorisko: grof Coronini, za Istro: Vidulich, za Trst: j Wittmann, za Kranjsko: grof Hohen- i wart; Stajerski slovenski poslanc^ in konser-vativci se niso delezili volitve; za Ocsko so .zmagali...nstayoyera,.Jkateri se niso maraii spii- | ifiati v nobene kompromise z narodninii poslanci. Za Dalmacijo je zbran dr. K1 a i I. V delega-eijah bode se zmerora 37 ustavovercev sudelo nasproti 23 federalistom. Drzavni proraLun za tek. leto, ki ga je j poslanska zbornica po dolgotrajni razpravi ugo- J tovila, razkazuje 423 milijonov stroskov in 398 I milijonov dohodkov; tedaj zmanjkuje 25 railijo-1 nov, ki se pokrijejo z novimi dolgovi. To je britka zapus6ina ustavoverskega gospodarstva. Gospodska zbornica reiuje zdaj se I dr&avni pronoun in one postave, ki so v zad-njcm 6asu obveljale v poslanski zbornici. Casniki raznasajo vest, da poda scdanje ministerstvo in I corpore svojo ostavko, kakor hitro se razide go-1 spodska zbornica, a da bode grof a Taaffe-ju, ka-teri uiiva §e vedno popoino zaupanje pri kroni, sopet naroCeno, sestaviti novo ministerstvo. V njem, tako *pravijo dalje, ostanejo vsi sedanji ministry samo bolehavi Krigsau in morda tudi H o r s t, ki je po iiczgodah v lastuej rodbini potrt, odstopita. Drugi sanjajo zopet o fiisto no- | vem ministerstvu, kateremu bi dal ime na5 po- j slanec grof Coronini. A ta vest je skoro go-tovo le tzraiSljcna. Nckaj (jESKIII Studentov je v Pragi okna pobiio iz Prusije privatidraneinu prof, Klcbsu, | ker je razzalil fiesko narudnost in ncin&ke §tu-dcnte 3Luval na Slovane. To je ustavoverskc kroge straSno razburilo; vsi njihovi organi lu-dajo zdaj kamcnje na Taaifejcvo vlado, 6eS, da je ona to zakrivila se svojimi naredbami o rabi deielmh jezikov. J9Politiku pa omenja prav do-bro, da je Skandala le profesor sam kriv in da bi se moral on kaznovati in ne studentje. Kdor drazl in zabavlja, naj terpi tudi nasledke svo-jega poCetja. SEBSKI vojskovodja se je mudii pretekli teden v Dalmaciji na svojem potu v Cetinje, kamor je §el, da se porazumi s Crnogoro, kako naj se Srbija in Crnagora skupno ravnati nasproti albanskej ligi. Na I ISKEM sepolagoma pomirujejo razdra-imi dubovi; vsled previdnega in taktnega postopa-nja Loris Melikova ponehava nihilizem. Poljake je tudi vlada pridobila s tern, da je pomilostila prognanega §kofa varsavskega F e 1 i n s k i-ja. — V Peterburg je pri§el kitajski poslanec, da se pogodi z vlado ter odvrne vojno, katera bi se biia kmalo vnela mej sosednima drzavama. — Knez Orlov je bil pret saboto pri Bismarku, s katerim se je pogovarjal pozno v nod; dru-zega dne ga je sprejel nem&i cesar. — Knez GorCakov je skoro okreval in namerava iti konec tega meseca v toplice Baden-Baden. Pri volitvah na ITALIJANSKEM - zmaguje zmerna stranka.___________ Domade stvari. Osobne vestL Gosp. dezelni glavar vitez Pajer-Monriva je priSel pret. saboto po koncanem drzavnem zbovovanji domov in je prevzel tu svoje na-vadno poslovanje. — Predsednik poslanske zbornice grof Coronini pa se je nekda po pontabeljski 2c-leznici odpeljal v Italijo, kder se misli nekoliko casa ustaviti, da se odpocye po trudapolnem delovanji. — Pri§ed§i iz Trsta pregledaval je pret. sredo tukajgnjo gamizijo Nj. ces. vis. gosp. nadvojvoda Albrecht, z vecernim vlakom vrnil se je na Bunaj. „Oarousselu ki ga je napravilo dunajsko naj-vi§e plemstvo na c^sarskem dvoru v korist onim de-Mam, katere je najhuje zadela lanska slaba letina, je donesel crstih 32.000 gl.; zraven tega se je nabralo v isti namen za prodane iztise lista ^Vindobona1*, ki ga je izdalo novinarsko dru§tvo BVindobona8, 10.000 gld. — Skupni znesek 42.000 gld, se je razdelil po 7400 gld. mej deMe: Gorica-Gradi§Le z Istro, Mo-raygko! SHezija, GalicJja in Dalmacija. Od ten 7400 gl je gospod ces. namestnik poslal 1800 gl. tukaj-§njemu podpornemu odboru, da jih razdeli med revere na§e de^ele. Vreme. NajlepSi pomladanski prazniki, bin-' ko§ti, prinesli so nam zeld nevsecno vreme. Najprej de^, za dezjem henavaden hlad, za hladom burjo in za burjo mraz. V sreda zjutraj zapazili smo ce!6 se snegom pobeljeno mlado zelenje v trnovskih gozdih. Po vipavski #dolini je naredila burja neprecenljivo §kodo zlasti na trtah in na sadnem drevji, katero je prav mnogo obetalo. (Beii pryi dopis^ izpod Cavna!) Tudi po Brdib, na Kanalskem in zlasti po BanjSicah je burja vec dni zaporedoraa strastno razsajala. Danes se je povsod polegla; nebo je vedro, obnebje sicer nekoliko ohlajeno, pa se kmalo zopet ogreje, da nam le tidno vklenejo ouo nadle^no baburo na 6avnu, ka- , tera tako rada .svojo strast razpasuje nad vipavsko | dolino. Volitev goriikega ^upana. V saboto 15. t. m. zbral se je obemski zastop v veliki mental dvora-ni. Trije seilc/i so ogtali prazni; grofa Coronini- I ja ni bilo tuknj, monsig. baron Code Hi, prvostolne cerkve pro§t in J. Strekel pa sta bila zadr^ana zara-di bolezni, — Predsedoval je starosta dr. Karol Bo-liac. V primernem govoru izrazil je predsednik svoje preverjenje, da bo nap r ednjaki in konser-vativei, kateri se uLe ve6 let mej seboj bojujejo v mestnem zastopu, navduni pravoga domoljubja. — Na I I to se je vrSila volitev, pri kateri je bilo oddanih 21 I I listkov; 19 glasov je dobil dosedanji zupan dr. Be- I j peris, 1 dr. Doliac in en listek je bil prazen. Obem-stvo je zadovoljno pozdravljalo v castuej slu^bi po-trjenega ^upana, kateri se je s toplimi besedami izrazil za lep dokaz sploSnega zaupanja. V svojem na-daljnem govoru oziral se je dr. Beperis na delovanje I mcBtucga zastopa v »"cteklih treli letih, katero je bi-I lo uspcSuo na gob., in zdravstvenem polji, pa tudi j gled6 vredbe obfiiiiBkega gospodarstva. SludiijiC se je I spominjal govomik raziiih veselih dogodkov, pri ka-1 terih je mestni zastop objavil svojo zvebtobo in vda-I nost do naSega cesaija, opazivSi, daje municipij ved-I no razumul ohraniti se v prijaznih razj; erah h cor-I kvenimi, civilniini in vojafikimi oblastnija li. Na bod-I niku mobtue liisc in pied voli^em vihrala je modro-I bcla mesttia zastavn. I Porotniki. '/& pribodujo obravnave prod porot- I niki, ki se zacn6 due 3. junija, so iz^rcbaui slede^i I porotniki: Aequaroli Anton iz Zagrojc, Bader Alojzij I iz Goiice, Bandel Frauci^ iz Gabrija, Bottolo France | I iz Uoinatisa, Braudulin Ziga iz Cervinjana, Bressun I France od goriSkega mosta, Ciiiaiuttini Alojzij iz Stra-I solda, Chiozza Alojzij iz Skodovake, Clement Peter iz I Pierisa, Cosaui Dijonizij iz Turjaka, Cosolo Josip iz I Rovkov, Furlani Jurij iz Peivafiine, Gall Valentin iz I Kormina, Gollopin Ferd. iz Staraneana, pi. Gironeoli I Franc iz gor. Vertojbe,vJonko Matija iz Bovca, Kodri6 J Adolf od Jakolinov v Smariji, Matija Lapanja s Po-I nikev, Luznik Ivan iz Polubinja, Mezzorana France J iz GradiSca, Mrevle Tomai iz Kri^a, Nardin Iv. kr. I iz Romansa, Nardin Jakob iz Romansa, Nigris Roman j iz VileSa, Pahor Ivan iz Renfc, Pauletifi Anton iz Go-I rice, Piacentini Rajmund iz Dolenje, Reggio Lelij iz 1 Gorice, gmf Strassoldo Ivan iz Ivanica, Stuvli Josip I iz Gorice, Vale Bla^ iz TrzMca, Venier Iv. kr. iz Aje-I la, Vicentini Fdiks iz TiiiCa, Zanolla Peter iz St. I Petra na SoSi, Zorzini Alojzij iz Zagraje. I Nadomestniki: Biikle Jurij upokojeni ura-1 dnik, Filak Henrik, knjigotiicc, Franchi Josip, posest-I n»k, Genukzi France, trgovee, Hering S., trgovec, Htt-1 bel France, urar, Hiccke Florjao, urar, Pauletig vit. 1 Audrej, posestnik, Bitter vit. Wiljem, posestuik. I Veliki koncert v tr2a§kem gledali§Ci nFenice," I ki ga je piiredilo preteklo saboto „Slovaasko delavsko I dru§tvo,tt je da\ zopet Sastno spricevalo vzbujenosti I in marljivej gibiSuosti tr2a§kib. Slovanov. Uspeh te I veselice je bil v vsakem oziru vefi nego povoljen. Pev« I ski zbori pod vodstvom neutrudljivega gosp. I. Bar-I telj-a so se sponasaliodlicno; posebuo pa se je vsem I dopadal me^aui Forsterjev zbor nAve Marija", kojega I je pelo 24 rosnib deklic in do 50 pevcev. Burni do-I broklici so gromeli po ob§irnem poslopji, ko je pada-I lo zagrinjalo, in niso nehali, dokler se ni sprelepi I zbor dvakrat ponovil. Tudi tegki zbor »Cigauitt, v ; I katerem se je odlikoval simpaticen glas tenorista g. ' I Mart. Vadnei-a, zasuzr, daga pohvalno omenimo.— II Naj bolj pa je zanimal obfiinstvo nastop slavnoznane-I ga baritonista g. Noll i-ja, kateri, dasi vajen aijajnim [ J uspebom, sme vendar na ta veCer ponosen biti. Mej I svojimi je bil in oni so ga tako sprejeli in slavili, I kakor gresprejematiinslaviti rojaka—umetnika. 1 I Pesmi, katere je pel, zlasti romanca iz opere HUn I Ballo in maschera" vzbudile so pravi entuzijazem mej - ] poslusalci in izvabile gromovito pohvalo. G. No Hi . I zdru^uje v sebi jako prikupljivo osobnost, obSiren, , J mo5an in dobro Solan glas in zna nastopati kot za-> I vesten umetnik. Kaj Cuda tedaj, da je pviSel i I mej nas, pel in zmagal in da so se na zmagovab ) I ca us?pali krasvi venciin §opki?~ Tudi g. Bart el j ) I je prejel kot hvalezro p.Iznanje svojega uspeSnega - I truda dva prav lepa venca.— Bobro izvrSena Saloigra ) I BDobro jutro" je vibudila, sploSno radost in zadovolj- nost.—Kakor sliSimo, je imela veselica ne samo svoj „dulcea, ampak tudi prav izdaten „utilett, ker je donesla znaraenito svoto Ciste gotovme v dobrodelen namen. V izgled naSim trzanom naj bodo dolenjski volilci, kateri ia pri dopolnitveni volitvi dne 14. t. m. v Trubnjem namesto ranjc«ga grofa Barbo-a e-dnoglasno izvolili po centralnem uavodnem volil-nem odboru priporoCeuega jim kandidata gospoda Petra Grass el 1 i-ja, jako omikanega hjSnega posestni^ ka v Ljubljani. 117 volilcev je pri§lo na voligfie in, dasi se je govorilo poprej o raznih kandidatih— gla-sovali so vendar vsi kompaktno za priporofienca. — Talc uspeh imponuje tudi nasprotnikora, kranjskim nem-§kut rjem, kateri, te2ko, da bi se vea predrznili po» nujati svoje kandidate doienjskim volilcem. — V pri-hodnji Itevilki objavi BSoeaa ime kandidata, katerega bo priporocala na podlagi skrbnih, zauesljivih pozve-deb volilcem na§jh trgov in obrtnijskib krajev kot naslednika gosp. Winkler-ju. Bog daj, da bi zastonj ne priporoSala! Iz zivenja na§e cesarice. Poslanec Falk, nckdanji u^itelj eesariein v madjarskem jeziku, nam pripoveduje dve zanimivi dogodbi iz njenega Zivenja. Nekdaj se je govorilo o usra itenji Ludovika Battbyanyia,koji je predsedoval ogerskemu ministerstvu leta 1848, Cesarica, katero je jako zanimal pogovor, upra^a, je - H bil pripovedovalec navzofieu, ko se je obsodba izvrfavala? — Odgovor: Ne. -- Cesarica vprafia dalje: Eako veste vse tako natanfino? Odgo- vori se jej: Vse to se bere v velikem, a prepoveda- nem zgodovinskem spisu. Moltomu na vpraianje: imate-li to knjigo? govori cesarica: Vi se opotavfja- te men! odgovoriti; vidim, da imate knjigo, ktero mi blagovolite prinesti. — Velifianstvo,... — Kaj pa6? Mari jaz ne smem vedeti in brati, kar ve in bere vsakdo? Brugo jutro dobi cesarica za^eleno knjigo. Pazno prebere odstavke o usmertenji Batthyanyi-a in upra^a: kdo je le-ta Milia HorvathV Pozvedli da je izdatelj te knjigo, ikof llorvath prognanoc, a no moru prositi anmostijo zarad svojega dostojanutva, • - : ne zine besedicc, temu6zapro spis v miznico. Nakrat j cesar pomilosti Miha Ilorvath-a in na Dunajl bivajo- I Lega cestuica pozove k sebi ter se veg kot eno uro pogovarja z njini. Neznano mi je, tako pi§e gospod j Falk, ali jo llorvath -u ona knjiga pridobila point- i lostenje. | Bruga povestica: i Ogerski jezikoslovcc, pozvan na cesarski (Ivor, da poducuje cesarico v ogerskej slovnici in v skladji, ci'.stit katolisk duhovnik, poduceval je trud6 se in ne brcz uspeha visoko svojo ucenko. Cesarica je vedno [ spoStovaje govorila o svojem starem uCitelji ter ga jako odlikavala. Bila je nedelja in prav soparno vreme. Veleca-stiti duhovnik je pri§el uCit svojo uCenko. Cesarica prebiraje ogersko knjigo, kot navadno, uprasa sein ter tje kaj uCitelja. Ta, ujej nasproti sede, odgovarja nekaj (asa. Nakrat zapazi Velicanstvo, da ufiitelj ne daje vec odgovora. Mirno dromlje, smehljajofi obraz na persi pobciene glave ka^e, da sladko sanja. Ce-I sarica se prav tihoma vzdigne, migne dvornej da mi, ki je na strani sedela, in obe zapustite na prstih so-bo. Od zunaj zapove cesarica sluzabniku prav ostro, da ne sine nikdo v sobo, dokler ne izide duhovnik. Nikdo ne ve, koliko casa je uditclj dremal. Mislimo si pa lehko. kako prepla§en se je ozirol v sobani okrog sebe izbudivsi se. Bobri staricek paC nasledno nofi ofiesa ne zatisne in drugo jutio zmeden stop! pred cesarico. A ona mu ne da Casa, da bi se izgo* varjal, ampak ga prav prijazno pozdravi ter se jame z njim poraemkovati o tem in onem,« — le nesreCne-ga spanja popoludanskega ne omeni. Veselja teko sol-ze ginjenemu udttelju: poprej ze je svojo visoko u-6enko nezmerno spoStoval —* od sedaj pa mu je bila j za Bogom in svetniki prva. LISTtfICA UREDMSTVA. Gosp. 2n. 2up. v V. TaSo poslanico priobcimo prihodnjiC. — Gosp dop. 8 Cerklj. B.: Ke moremo v tej obliki. Pu9tite oaelmosti na stran, pa bomo radovoljno in hvaleSso sprejemali VaSo dopise. Alojzij Pregl klobucar v Rastelu v Gorici ima za na§o de^elo edino zalogo klobu-kov za tide novo ustanovyencga ve-teranskega druStva za gorisko-gradi§ko grofijo. Sicer pa ima na izbor klobuke vsake vrste, slamnate in iz klobu&nCj iz najboljgih tovarnic. Glavni dobitek cv. 400.000 mark. NAZNAMLO sHKC:e. Dobitke garantira drzava. Vabilo na udelezitev dobitnih Sans yelike, od hambnr&ke drfave garaniovane denarne lotcrije, t katerej se mora nad 8 milijonov 300.000 mark gotovo dobiti. Dobitki to ugodne denarne loterije, katora ima no nairttt la 87.500 lozov, so aledoci: Najvedji dobitek je ev. 400,000 mark. \, 250.000.mark | JU dob. po M00 mark 1500 mark 1200 mark 1000 mark 500 mark 300 mark 200 mark 150 mark 138 mark 124 mark 100 mark 94 in 67 mark 40 in 20 _____ mavk kateri 90 bodoVmalo meaecih v 7 oddelkih gotovo odlodili. Ppvo Vidlganje dobitkov jo nradno na 9. in 10. junija 1.1. eel originalni loz le 3 gld. 50 kr., pol originate, loza le 1 gld. 75 kr., detrt original, loza le 88 kr., tor to od driave garantovane originalne loze (ne prenovedan© promese) proti frankovanej poslatvi svote iudi t najoddaljenejse kraje razpoSiljam. Vswk udeleienco dol>i zraven originalnega loza tudi originalni ivtai z drzavnim grbom zastonj, ter ae wm takoj po uidigovanji dobitkov nezantevano posfjo uradni listek nzdignenih Stovilk. I/plaCcvanje in razpoSiljanje dobitkov izvrSujeui direktno iaz intcrosontom toSno in z najbolj atrogo tajnostjo. Jgtf Narocila izvriujejo se najlaglje po postnej nakaznici ali pa z rekamandiranim piamom. jpIT Naj ao todaj narocila, zaupno poSljejo do Samuel Hecksclier sr., B&nquier und Weehsel-Comptoir in Hamburg. 1 dobit. po 150.000 mark 214 „ 1 „ 100.000 mark 10 „ 1 „ 60.000 mark 2 n 1 „ 50.000 mark 531 „ 2 " ,, 40.000 mark 673 11 2 „ 80,000 mark 950 „ 5 „ 25.000 mark 65 „ 2 „ 20.000 mark 100 n 12 „ 15.000 mark 35150 „ 1 „ 12.000 mark 2100 „ 24 „ 10.000 mark 70 „ 4 „ 8.000 mark 7300 „ 3 „ 6.000 mark 52 „ 5.000 mark 7850 „ 6 „ lt 4.000 mark 1 ., , Attatilniee na Stiffce in na stebre, z napravo za slamo stresati, z reSetom in snazilnim aparatom, na lesenih nogah, sfcer pa iz zeleza, z najnovejSimi popravami, se dobodo dober knp. Tadi imamo triere (trieure za gospodarje in mliu&rje, in rezanice za z noge pritiskati. To poSiljamo do Duuaja franco. Narisane podobe zastonj. laCejo se dobri agenti. Ph. Mayfartk et Co., tovarna za stroje v Fmnkdbrodu (Frankfurt a M.) in na l)Kjfera.oijo opr»vljft tocuo 1 Bankinaliisa „Leitha" na Dunaji, Heidenschnss 1, a T z aj pri sanio vtesnjeni zgubi (premija gl.ˇ ¦ ----- 10—30 za gl. 5000 efektov na operaeije aW I ilAtitalrnm i- I__.____ir t__r__. I doMckom la hausse ali baisse. in *iet>r' ^ nftJ liatzi rasei° aIi Padajo (Steirgescbaft);' iusiilw . cj ^a 8Q y zaj0g| okrani, dokler se efokti z* v dobickoru ne realizujejo. i Spekulacijska operacija todno in diskretno. j Drazbena opravila(3amo 15-40 gl. pokritve za iOoO gl. efekt.). • jj^p- Provizije samo 50 kr. "?N A Po tem nacinu, kojega smo mi uvedli, pa se je uze » povsod prikupil, spolnujeino narocila naskorovse vkurz-^ nem listku zaznamovane efekte. a HTNi treba nobene pokritve v gotovim-^B ˇ Zavarovanje ces. kr, avstr. ogr. ii inoignskii, ltzor pred zgubo, naj se zadene najmanjSi dobitek (Treffer). Premija za celo leto od 15 kr, vise. toijsk 37ota do 500 gl, ce ss zadens najaiai dobitek, Ta za knpevilee in posestaike sreSk, za gtedovee ir. kapitaliste jako vazna osnova, zakoje ustanovitev nam je izreklo novinaraJvo in obCinstvo neokraceno priznanje, je Avredna, da se spodobno ceni tudi iz gospodarakega stall- | J§ca; gledcS znamenitlh korisfi in „doIoceb" zavrataino na obsirni prospekt.____________________ POJSSnilE ° lozifl» "ednoatnili papirjih in finantfnib za-— i devab. dajemo vsakemu franco in zastonj ^ „Leitha" glaailu za narodno-gospodarske infcerese. Iztise posiJjamo brezplacno na vse strani. fl(T* Opozorujemo posebno na zanimive clanke o „po-vrnitvl vseb aiogocih stroskov, zgub" ltd., tako tudi „loz-ne drazbe (preskrboTanje dot, vUov, Btarih in otrok)". U^pataBittiBazeMikeloii;; L223^ aBr-V56ihkombinaciiah-»ilc) protiprimeruemuplaei. m^<..... ' ^ Sag itt na ragan, m da sc Najbolji naC-in za nalagaDje pridrzevzalogupoban Stedoveem. kinem kurzu, d) proti tern, da se vsak ___________- . __________meaec nekoliko placa. Vso narocbe z dezele se to5no izvrSujejo in tako tu- JL di vsa poveya segajoea v menjavsko poslovanje. Pm.j spekte, tarife itd. poiiljamo radovoljno ^franco iu zastouj),* Solidnim firmsm izrocujemo zastopnistva. 1 Le jehkrat podajc se tako ugodiia pHlika, da ni za polovk'o prave ccne ominli vsaktlo izvrstno uro. V< likanska i*a%prodaja. Politifne razrncro, ki so nastalo v celoj Evropi, zadele so tudi dvico; vslod teh razmor so je na stotine delavcev izsolilo, tako da jo obstanok tovarn jako dvom-Ijiv. Tudi najveksa fabrika za uro, katcro smo mi za-Htopali, so j« zaprla zafiasno, tor nam jo zaupiila pro-dajo svojih ur. To tako zovnno zeptie lire ho jmjboIjSo uro cologa sveta, kojih !>krovi so izdolimi iz najfinojSoga srcbrnc'SJl niklja, so izredno oioguntno graviram in giljofliraui, ter ho amorikanskoga Hi«tei»a. Vsled neke vliiHtne koiiNtrnkeije ne more se taka m-a nikdar pokvariti, pade leltko na tla, sme se stisniti, a vi'iidar ura j»ri tem niL ne trpi, Proti povzetju, ali vpoSiljatvi male svote, katora je pri vsakej l>a^i ur zaznnniovaim, h kntoro jo plaCana le pridcjnnii stbita double urna verizica, barzuiuiHti otui, gluvai kljut"; z(t tiro hi delavska pla^n, dobi vnakdo nitj-tincjSo ro'pasirnno uro skoraj na polovioo ZUhtoilj. Vso uro bo iiiitunko ropasiruno, tor ganilltlljoilio %a VNilko uro pet let. V dokaz gotove^a jamstva in stroge solid-nosti, prevzemamostem dolinost javno, davsako neprislojeto uro nazaj v/amemo, in z drugo za-menjamo. 1000 koHiiiJov remontoir zepnih ur, katoro so pri kozici navijajo brez kljuCa, z dvojnim okrovom in kri-stnlnim okrovom, izredno nutancno rcgulovane; razen te^a so tudi elektrogulvanicno pozlaceno, tako da jib nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razlociti; z verimo, medaljonoiu itd. preje jeden. komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. IOOO komadov krasnih ur na sidro (a&kerubr) od iiajtczjega srebrnoga niklja, tekoeih na 15 rubinih, z etnailiraninii kazali, kazalom za trenotke in kristalnim ploSczatim steklom, natancno repasirano; preje jeden homad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov mobilnih ur na valje (cylindor-uhr) v te§kih gilioSiranih okrovih od srobrnega niklja, s kristalnim ploscnatim steklom, tekoeih na 8 rubinih, fino repasiranc, z verfzico, medaljonom, in barznnastim etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60. IOOO komadov Washingtonskih ur na sidro od lBlotncga arebra, potrjene od c. k. denarnega u-rada, tukofic na 15 rubinih, eloktro-galvanicno pozla-cene, da jib. ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razlociti; fino natronotok regnlovane in poskvSene. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40. IOOO komadov Washingtonskih remontoir zepnih UT, od pravega Ulotnega srebra odobrenega od c. k. denarnega urada, pod najstrozjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako d» se nij treba teb nr nikdar po-pravijati. Pri -vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata doble urna vertziea. medaljon, bar^unasti etui in kljud; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. IOOO komadov ur za dame od pravega zlata \ 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. IOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za J^ospode ali gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 40. 0 komadov ur Z ropotcem, lino regulovane, dajo se rabiti tudi na pi3aluej mizi, preje gl. 12. zdaj le 5.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v fino izrezljanih gotickih visokih omaricah, navijajo se vsa-kih osem dnij,_ fino na trenotek regulovane, Iepe in impozantne. Ker je taka ura po 'minolih i.0 letib 5e dvakrat veL vredna, naj bi jo inlela vsaka dru2ina, posebno ker se s tako uro soba dlepsa. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smesno nizko eeao gl. 15.75. Pri narofiilih za ure z majatnikom (pen- deluhren) prilozi na] se tudi mala svota, Naslov: Ukren-Ausverkauf von PMlippFromm, MM, VVien, Rothenthurmsfrasse N.ro 9. Izdavatelj in odgOTOrni uredaik: JO^EF ZE1,— Tiska; ^ilanjanska^ tiskuraa v gST