St. 293 NMtt Milinu siftvM (Mi turni! rfl M tf fsh*M. (sybcbB poiMkIJek. vwk dan z)«traf. Uf liiAnp It 30, L nadstropje IV ^il Mj M p Aaa m m »pfeJ*mjJo, rekaf . t u« vračaj Aitta Otfbce. — Uat'i Um ** Bitnost, i.« tlu i»»r rtonk n. dtcfeUbia mi. > i čDINOST 50, poi l«U L ki eda lili L fa uprave ft 11 Po voli Pouirezna številka 20 cent. «c«t«t?K XLVt| Poumeane ttevilke v Trstu fa okolici po 20 ccot — Oglasi »e računao v firokoati ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev fo obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic« ahvale, poslanic« ta vabila po L 1.—, ogiaai denarnih x*vo4ov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L % — OfM naročnina in reklamacije sa poMjafo rrtt,Wno upravi Rdinosd, v Trstu, «Mca a» Frančiike Asifteg* štev. 20, L nadstropje. — Telefon jrtdniitva ta npmv« 11-17* na AngleSkem baš v trenutku, ko je Poincarejeva politika popolnoma triumfirala. V malih dneh pojde proizvodnja v Porurju svojo normalno pot in Poincarejevo stališče je zadobilo v tej zmagi sankcijo. Manj veseli bodo pač v Parizu. Nekateri listi in politiki hočejo že vedeti o francoski krizi. V splošnem prevladuje mnenje, da bo moral Poincare oditi, če stopi Lloyd George na čelo angleške vlade. Toda to naziranje je preveč pesimistično. Vsekakor pa nastane zelo -zanimiv položaj, in francoski državniki bodo postavljeni pred nove težave. Toda z ozirom na Poincarejevo zmago v porurskem boju je težko verjetno, da bi francoski ponos žrtvoval angleški politiki za Franeijo tako »zaslužnega-moža. Ni dvoma, da stopa francosko-angleški spor v novo fazo sedaj po zmagi liberalcev in laburistov. Dasi ni mogoče z gotovostjo prerokovati, • kako bo sestavljena prihodnja angleška v'ada, vendar je gotovo, da se bo revidiralo stališče Anglije glede reparacijskega vprašanja in f>ledc teženj francoske hegemonistične politike v Evropi. občuten poraz. Da bi mogla sama še na- . P0}0*** Y prej vladati, je izključeno. Potrebna je! ^ gijske državnike. Belgija ,e industrijalna ISL-SK V.«™!, «___1 država m kot taka se mora pac radovati. iMalokaiero volilno gibanje je še kdaj vzbudilo takšno splošno zanimanje kakor zadnje volitve v spodnjo zbornico Velike Britanije. Boj se je vršil v znamenju dveh načel. Protekcijonizem ali svobodno izmenjavanje blaga z ostalim svetom. Ti načeli r&ta gospodarskega značaja in volilni boj se je torej vršil za zgolj gospodarsko vprašanj©, na katerem so direktno prizadete široke ljudske množice. Že po svojem programu so tri glavne stranke zidale svoja pričakovanja na materialistično naziranjc nngleikega ljudstva. Vse tri stranke so šle v bej le s stališča njih potreb angleškega naroda in za to ni v tem boju nič vzvišenega ne idealnega. Za ljubi kruhek, to je bilo geslo vseh govornikov vseh treh strank. Le naziranje, kako se pride do te£a kruha, to je različno. Umevno je, da se je tudi inozemstvo silno zanimalo za angleško volilno $banje. To zanimanje je pri različnih narodih različno utemeljeno. Zmaga ene ali druge struje na Angleškem mora roditi posledice v vsej Evropi in ludi preko naše celine. Konservativna stranka je doživela zelo koalicija dveh velikih strank. Kakšna kom- lzvršila, to bomo videli v j binacija se bo kratkem. Zunanji svet se je zanimal za volilno oložaj, bi sc poslabšal in stopnjeval do izbruha prevratnih sil. Zatorej ni čuda, da so zlasti Nemci z velikansko napetostjo sledili razvoju volilnega boja. Zmaga delavske in liberalne stranice bo torej v Nemčiji sprejeta z zado- pac da ni zmagala Baldvvinova stranka. Na I drugi strani pa je zmaga liberalne in de-f lavske stranke neprijetna ne samo glede versailleske pogodbe, ampak tudi glede razmerja do Francije. Znano je, da se je nahajala Belgija večkrat v nekaki tihi opoziciji napram nekaterim Poincarejevim odločitvam, toda do odprtega nasprotovanja ni prišlo. Sicer pa si je znala ohraniti Belgija, ko je istočasno šla s Francijo, odprto pot v London. Sedanja Lzprememba v notranjepolitičnem položaju na Angleškem pa utegne bržkone prisiliti Belgijo, da stopi ven iz tega dvoumnega, četudi zelo udobnega stališča. Z gospodarskega stališča moremo tudi mi v Italiji pozdraviti zmago liberalne demokracije, dasiravno ni naš uvoz na Angleško hogve kako velik. Drugo vprašanje je, ali je tudi s političnega stališča nov položaj na Angleškem za Italijo ugodnejši ali ne. Važne izpremembe utegnejo nastopiti glede ruskega vprašanja. Će pride do koalicije med liberalci in laburisti, tedaj je pričakovati, da stopi Rusija zopet v evropsko politiko. Zakaj laburisti bodo gotovo zahtevali, da je treba obnoviti odnošaje z voljstvom. In vse ne st.mo iz gospodarskih j Rusijo. In če je dana le majhna možnost razlogov, ampak tudi iz političnih. Na ob-j*cŽa' tedaj se bodo ostale evropske države zor j u se George. Znano pa je, da je Lloyd George hud nasprotnik sedanjega ministrskega predsednika Francije, Poincareja. Svoj čas so njegovi članki proti francoski politiki vzbudili pravo senzacijo. In Nemcem more biti pač zelo po godu, če pride v Londonu do vlade mož, ki je javno obsodil Poincareja. Nemci dobe na ta način silnega zaveznika žil zopet bodo v Berlinu začeli tipati na poraz Poincarejevo reparacijske politike. In tako važne izpremembe so se izvršile kaže zopet stari znanec Lioyd podvizale, da prehite Angleže in priznajo ---- ' 1 ' T * * ! Rusijo. S tem bi tudi boljševiško gibanje v zapadni Evropi izgubilo na moči in važno-stali hi pred možnostjo dolgoletne sti in mirovne dobe. Če pride do koalicije med konservativci in liberalci, potem ostane v glavnem pri starem. Edina izprememba se izvrši v odnosa jih napram FrancijL Spor s Francijo postane akutnejši in bržkone bi šli naproti očitnemu zlomu entente. Pa tudi to se ne bi tako kmalu izvršilo, zakaj Angleži so počasni in previdni. Trgovinske pogodbe pred senatom Razprava o trgovinskem dogovora s Kanado - Izseljevanje v Kanado - Odobritev trgovinske pogodbe z Avstrijo - Izpre-menit.ev v zakon predhodnega sporazuma z Rusijo — Vprašanje predilske železnice RIM, 9. Današnjo sejo senata je predsednik Tittoni otvoril ob 14. uri. Po odobritvi zapisnika o zadnji seji je predsednik otvori! razpravo o zakonskem načrtu za trgovinski dogovor med Italijo in Kanado, ki je bil podpisan v Londonu 4. januarja 1923. AgneUi prečita zakonski načrt. Sen. Luzzatti pripominja, da zadobi Italija na podlagi lega dogovora iste pravice kakor Hh ima Francija v tem pogledu; seveda ni promet med Italijo in Kanado še tako dobro vpeljan kakor med Francijo in Kanado. Ob tej priliki je sen. Soderini vprašal ministra za državno gospodarstvo, kako jc z izseljevanjem v Kanado; ali so mogoče kake olajšave ali celo zapreke izseljevanju. Corbino je odgovoril, da se italijanski delavci nič kaj radi ne selijo v Kanado. .Mnogi odpotujeoj v Kanado le iz namena, da potem lahko prestopijo v Združene države, kamor bi sicer radi prepovedi ne mogli priti. Vse izseljcniško vprašanje je sedaj na zelo delikatni točki, radi tega ne more minister dati natančnejših pojasnil. Predsednik zaključi razpravo; zakonski načrt pride na tajno glasovanje. Italijansko-avstrrjska pogodba Nato prične razprava o zakonskem načrtu: Trgovinska in plovstvena pogodba od 28 aprila 1923. med Italijo in Avstrijo. Agnelfi prečita zakonski načrt. Poročevalec Pantaleoni pravi, da je trajanje pogodbe zelo kratko (6 mesecev); toda pogodba je zelo slaba in med tem časom bomo pripravili novo, ugodnejšo. Opozarja vlado in senat na nasvete osrednjega urada, naj se pri tej pogodbi upoštevajo interesi Trsta. Komisija, ki bo imela nalog sodelovati pri izvršitvi pogodbe, naj bi bila sestavljena iz Tržačanov in iz oseb, ki so Avstrijo. O našem položaja ▼ Gornjem Poadižju ne razpravljajo samo ▼ Avstriji, ampak tudi v Nemčiji V tem kroju mora biti naša politika gospodarska in ne politika brez gospodarstva. Osrednji urad priporoča, da bi bila predilska železnica, za katero je bilo določenih 300 milijonov lir, čimprej zgrajena; edino na ta način bo mogoče odpomoči Trstu. Minister Corbino je odgovoril, da se ne smatra za kompe-tentnega v zadevi predilske železnice. Predsednik zaključi razpravo; zakonski načrt je odobren. Sporazum z Rusijo Na dnevnem redu je bila še razprava o zakonskem načrtu; izpremenitev v zakon kr. odloka od 31. januarja 1922, ki odobrava predhodni sporazum, sklenjen 26. decembra 1921. med kraljevino Italijo in Rusko socijalistično zvezno republiko sovjetov. Sen. Di Brazza: Početje sovjetske vlade v prvih letih nas ni nikakor vzpodbujalo, da bi obnovili odnošaje z Rusijo. Toda ko gre za koristi naše države, moramo raztegniti plašč čez vse to, kar se je zgodilo v Rusiji. Italija mora dobiti gotova jamstva, da bodo njeni državljani v Rusiji zavarovani toliko glede življenja, kolikor glede njihovega imetja. Garofalo-Pri sklepanju obvez z Rusijo moramo biti previdni; ruska vlada mora natančno izpolnjevati obvezo, da se bo vzdržala vsake propagande proti vladi v naši državi. Na drugi strani ni res, da v Rusiji ne vlada več komunizem; res je sicer, da je sovjetska vlada dovolila nekako avtonomijo manjši industriji, toda velika industrija, prevoz in vnanja trgovina tvorijo še vedno državni monopol. Italijanske komunistične organizacije so se sicer nekoliko zmanjšale ter so postale nekoliko bolj boječe, toda niti zdaleč niso bile uničene. Dobro bi bilo, da bi jih že enkrat ruska vlada nehala podpirati. Sen, Schanzer je pobijal prejšnjega govornika: Italijansko tradicionalno načelo je, da se Italija ne vmešava v notranje zadeve druge države (pripombe, mrmranje). Res je, da moramo biti previdni; toda v tej previdnosti ne smemo iti doma v trgovini, in da ne bodo nadvladali tako daleč, da ne bi smatrali rusko poli-de'egatov zainteresirane!, ki bi ne smeli po- i tiko za praktično in iskreno. Po ženevski sredovati. Vsaka pogodba ima politični te- konferenci je Rusija napravila že veliko melj in to je slučaj posebno pri pogodbi s korakov k povratku h kapitalističnemu sistemu, fiiaiali i Corbino pripomni, da nima kaj dodati k izjavam ministrskega predsednika v tem pogledu. Predsednik zaključi razpravo; glasovanje se bo vršilo tajno. Sporazumno z vlado predsednik predlaga, naj bi sonat odločil svoje delo; predlog sprejet. IVibodnj* seja se skliče na dom. Seja je bila zaključena ob 17.15. Ministrski sw! etofcril mM za zsiliufitei zrnasta pumeata RIM, 10. Davi ob Hi se je sestal ministrski svet. Predsednik je sporočil, da je z ozirem na podeljeno mu pooblastilo s strani ministrskega sveta ;po skrbni proučitvi splošnega položaja sklenil, da ne bo predložil zbornici zahteve «a podaljšanje poob-iastilnega zakona, akoravno je pripravil že vse potrebno za tozadevni predlog v obeh zbornicah in se je poslanska zbornica potom sklepov raznih skupin v svoji večini že izrekla za dovolitev tega podaljšanja. Predsednik je tudi izjavil, da je csbvestil o tem kralja ter mu predočil, da mora tej odločitvi slediti zaključtiev zasedanja parlamenta; kralj" je bil istega naziranja. Ta čin seveda nima nikakega pomena na končno usodo poslanske zooriiice. Ministrski svet je soglasno odobril to odločitev predsednika. Predsednik je sporočil, da se bo redno decembersko zasedanje ministrskega sveta pričelo 14. t. m. in da se bo tedaj razpravljajo o preuredbi državne uprave. Nato je bila ob 12. seja zaključena. Zanimiv proces v Bocnu Poslanec Nicotesi brani ▼ nemškem jeziku nemško socijalistično stranko proti fašistom BOČEN, 9. Včeraj se je vršila na tukajšnji sodniji razprava, ki je- vzbudila radi svojega političnega značaja veliko pozornost v javnosti. Nemška socialistična stranka namreč toži fašistovski sindikat radi motenja posesti. Kakor znaao, so meseca avgusta zasedli fašisti ljudski dom, ki je bil last nemške socijalistične stranke; v tem poslopju je bil sedež dravske zbornice. To se je zgodilo —■ tako poročajo fašistovska glasila — vsled dejstva, da je večina članov nemške socijalistične stranke prešla v fašistovski sindikat. Istočasno so oblastva dala zapleniti vse premičnine in tudi tiskarno socijalistične stranke; od tedaj dalje ni moglo socijalistično glasilo «Vo!ksrecht» več izhajati. Iz tega vzroka je torej poslanec odvetnik Nicolussi v imenu nemške socijalistične stranke vložil ovadbo proti fašiatovskemu sindikatu radi motenja posesti. Med prizadetimi strankami je vladalo seveda ve liko zanimanje za prvo razpravo, ki se je vršila — kakor rečeno — včeraj. Izmed fašistov so bili navzočni okrožni tajnik Radina, ca v. Trenner ter zagovornik odvetnik Riboli; izmed nemških socijalistov voditelj Unterkircher, Tappainer ter zagovornik dr. Nicolussi. Ko je predsednik dal besedo Nicolussiju, je le-ta jel v nemškem jeziku hudo napadati fašiste in njihovo metodo uveljavljanja. Toda fašisfRadiea ga je takoj prekinil ter ga pozval, naj govori italijanski. Nicolussi se je držal, kakor da ne sliši. Tedaj je okrožnemu tajniku vzkipela kri; ves razkačen se je zagnal na Nicolussi ja: «Govorite v jeziku, katerega vas je naučila mati v TridentuU Končno se je Nicolussi vdal ter nadaljeval svoj obrambni govor v italijanskem jeziku med viharnimi protesti in kriki fašistov. Predsedniku ni preostajalo drugega, kakor da je prekinil razpravo ter jo odložil za nedoločen čas. Tukajšnji fašjo je poslal pravosodnemu ministru Oviglio^hfzoj*^0« v kateri protestira proti obnašanju poslanca Nicolussija. Kralj odpotoval v Torin RIM, 10. Nocoj ob 20.15 je kralj odpotoval v Torin v obiske k svojemu bolnemu bratrancu vojvodi Aostskemu. Zgraditelj nasipa ob jezeru Gleno pride pred sodišče. BERGAMO, 10. Na svoji včerajšnji seji je kr. pokrajinska komisija sklenila uvesti sodno postopanje radi škode proiti stavbni tvrdki Vigano,* ki je zgradila nasip ob jezeru Gleno. _______ Minister Vnllflf in TrifkttK v Slovrljl LJUBLJANA, 10. V soboto dopoldne sta prispela iz Zagreba v Ljubljano v spremstvu načelnika dr, Svetka ministra Vujičič in Trifkovič, da si ogledata po poplavah povzročeno škodo. Na kolodvoru jih je sprejel vodja pokrajinske uprave svetnik KremenŠek. Ministra sta se odpeljala z malim spremstvom v Planino, kjer je bila vsled ogromne poplave skoro cela dolina spremenjena v jezero in povzročena ogromna škoda. Zvečer ob 8. sta se vrnila v Ljubljano. Včeraj zjutraj sta se odpeljala s posebnim vlakom na Gorenjsko do Bohinja, danes pa v Celje in Savinjsko dolino. Krvav volHnl boj na Grlicam ATENE, .10. Uradno poročilo pravi, da je prišlo pri včerajšnjem volilnem zborovanju do spopada, v katerem je prišlo ob življenje 8 zborovalcev, ranjenih je bilo 29. Opozicijonalni Ksti silno napadajo vlado in pokrajinska oblastva. Vlada pa z vrača krivdo na demonstrante. Spor avstrllske vlade z državnimi nameščenci DUNAJ, 10. Vsled izreka ustavnega sodišča, ki je rarveljavilo en mandat krščanskih socijalcev, je vladna stranka krščanskih socijalcev zgubila absolutno večino i v parlamentu. Spor med vlado in državnimi uslužbenci radi zahteve teh poslednjih za povišanje plač se je poostril vsled posebnih koncesij | vlade železničarjem. Listi izražajo nado, da se bo kancelarju posrečilo odvrniti (klavne uradnike od stavke, s katero grozijo uradniki vseh strank že del j časa. Kancelar Seipel je včeraj sprejel zastopnike uradniških organizacij ter jim izjavil, da ne more iti vlada preko meje v koncesijah, ki jih je glede plač že dovolila državnim uradnikom, ker bi nova bremena v državnem proračunu uničila vse uspehe, ki so bili že doseženi v delu za ozdravitev državnih financ. M-ons. §©ipel je tudi za-trdil, da bo vlada raie demisijomrala,. kakor da bi opustila to stališče. Stavka državnih nameščencev proglašena DUNAJ, 10. Ker je kancelar Seipel zavrnil prošnjo za povišanje plač državnih uradnikov, je akcijski odbor proglasil stavko vseh avstrijskih poštarjev in dunajskih car in ar je v. __________ Zunanje pos&jUo m preživljanje Nemčije LONDON, 10. Z ozirom na inozemsko posojilo Nemčiji poroča «DaiIy News», da je Amerika pripravljena odreči se svoji prednostni pravici za povrnitev stroškov zasedbe. Tudi Anglija ne bo po mnenju o-menjenega lista ovirala akcije za dovolitev tega posojila. Amerika bi dala polovico potrebnih ka-pitalov in Evropa bi potem gotovo skrbela za ostalo, ki bi bilo neobhodno potrebno za uspešno poeioč Nemčiji. Btinrto-tnriM dfslomtrftkl otfnoitll vzpostavljeni 4 CARIGRAD, 10. Tu sem je prispel Ti-naeon Sadev, novi bolgarski poslanik v Turčiji. Vzpostavitev diplomatskih odno-šajev med Bolgarsko in Turčijo je postala s tem dovršen čin. Poslanec Gevas Abbas Bey bo zastopal Turčijo v Sofiji. Otvoritev zasedala sobranja Kralj Boris o položaju v Bolgarski. SOFIJA, 10. Včeraj je kralj Boris otvoril prvo zasedanje novega sobranja. Seji je prisostvoval ves diplomatski zbor. Kralj Boris je prebral prsatolni govor, kjer je pozval ves narod k resnemu in vztrajnemu delu, ki bo eehno ZiKnoglo ustneriti državo proti novim potem napredka in blagostanja. Nadalje je kralj obžalovat zmoto nekaterih krofov, ki so hoteii z 7iočmsko lahkomiselnostjo vreči domovino v državljansko vojno ter poudaril, da je ustalitev notranjega položaja Bolgarske poslcdica stališča vlade napram velevlastim in sosednim državam. Zunanja politika Bolgarske strcaii po vestni izpolnitvi lairovnih pogodb iu po u.talitvi oJ-nošajev dobrega sosedstva, nc da bi bili seveda pii iem kršeni interesi ia dostojanstvo domovine. Končno sc hoče 8olga>!®ka povzpeli do činitelja miru in reda na Balkanu in v veliki družini kulturnih narodov sploh. Na koncu svojega govora jc kralj Coris naštel zakone, ki bodo predloženi predsedništvu sobranja. Najglavnejši med temi sc tičejo ravnovesja v državnem proračunu, preuredbe davčnega sistema, okrepitve socijalne^a miru in gospodarskega napredka. Otvoritev nove palače za katoliško vseučilišče v Milanu MILAN, 10. Včeraj je bila ob navzočno sti papeževega legata Pisletija ter zastop nikov krajevnih obiastev otvor jena novu palača za katoliško vseučilišče; palnča ja posvečena Piju XI. Jiigoslovcn&ki kralj na poti v Beograd PARIZ, 10. Jugoslovanski kralj je odpotoval danes prolj Bi ogradu DNEVNE VESTI Zasedanje rimske?! parlamenta zaključeno Pred razpustom parlamenta 'Poslanska . dila koncem preteklega tedna do današnje- fekupno glasilo, temveč v izključnem lastništvu ga dne, se ne sestane. Včeraj je podpisal j Zadružne zveze v Gorici, ki je napravila ta njem skupnega glasila pod imenom < Gospodarski list*, ki naj izhaja 1. in 15. vsakega meseca. Za urednika je bil imenovan g. inž. J. Rustja z nalogom, naj skupno z g. V. Domin-kom uredi še vse potrebno, da list čimprej , izide. — Res je nato kmalu Gospodarski list zbornica, ki se je bila odgo-|iz$ei z dnevnico 1. januarja 1922, a ne kot temeljnega zakona kraljevine, > pri poučenih krogih tudi primerno ocenilo. 1 a kljub temu se niso izvajale nikakc posledice. Nasprotno. Nekatere podpisanih organizacij so tudi potem skušale posplošiti lastništvo Go> spodarskega lista, kar bi bilo brezdvomno v njegovo moralno in finančno korist. Se maja 1923 se je vršil rta pobudo Slov. kmet. društva sestanek za ugodno in pameino ureditev tega nezdravega položaja, na katerem je bil g. inž. Rustja zastopnik Zadružne zveze v Gorici. Vsi spravljivi poskusi in predlogi so bili zaman, ker z dopisom z dne 19. maja 1923 je Zadružna zveza v Gorici odklonila vsaktero preureditev pri lastništvu Gospodarskega lista. Ker pa podpisane organizacije, ki tudi nekaj veljajo v gospodarskem pogledu med našim ministrskega predsednika zunanje zadeve odrejamo: «Sedanje zakonodajno zasedanje senata kraljevine in poslanske zbornice je zaključeno. Z drugim odlokom se določi dan zopetnega sklicanja parlamenta Pojasnilo poluradnega značaja k temu odloku pravi, da ta odredba ne pomeni še, da bi sedanja zbornica ne mogla biti zopet sklicana, da nadaljuje svoje zakonodajno delo. V tem slučaju pa bi se otvorila s formalnostmi, ki so v rabi pri otvoritvi nove zakonodajne dobe, t. j. s kronskim govorom. Kot razlog, ki je vlado dovedel _ do tega koraka, navaja nota gibanje med ljudstvom, niso mogle iz prijemljivih razlogov Dopolarskimi in socijalističnimi poslanci, ostati brez lastnega glasila, ker so se vsi resno kateri da so nameravali izrabiti razpravo o Jnišljeni poskusi za dos^i sporazum ponesrečili „j-ti*—:..___„UAi ™ n*fpr na- k«r vsa dobra volja za dosego skupnega glasila ni ničesar zalegla, so podptsane pač morale storiti odločilen korak v svojo obrambo: ustanovile so skupno glasilo Gospodarski vestnik. To so sulia dejstva, ki smo jih morali napisati, da se pokaže, kje so razkolniki in kje ne. V Gorici, dne 26. novembra 1923. Slovensko kmetijsko društvo v Gorici, Tržaška kmetijska družba v Trstu, Zadružna zveza v Trstu, Slovenska Čebelarska zadr. v Gorici, podaljšanju pooblastila vladi za oster na stop proti fašistovskemu režimu. Z zaključitvijo zasedanja parlamenta izgubijo poslanci svojo imuniteto (nedotakljivost). Dalje so umaknjeni vsi zakonski načrti, ki so bili predloženi, med katerimi je bil najvažnejši zakonski načrt o podaljšanju pooblastila. S tem se je vlada odrekla podaljšanju pooblastila, ki ji poteče 31. decembra 1923. Vsled tega namerava izdati še pred novim letom več zakonov, tičočih se reform, ki jih ima v načrtu. Kljub vsem nasprotnim pojasnilom in zatrjevanjem vladnih krogov se sodi, da se sedanja zbornica ne sestane več, temveč da bosta sledila zapretju zasedanja v kratkem razpust zbornice in razpis novih volitev, ki bi se vršile spomladi ali v poletju prihodnjega leta^_ 0 poslanko Mfflm M" Pod naslovom «0 postanku našega lista* je priobčil zadnji (-.Gospodarski vestnik* (od 1. decembra t. 1.) sledeče pojasnilo: eOčita se nam, da smo zanesli razkol na gospodarsko poljet napada se nas v nekem slovenskem časopisu in dela umetna gonja proti nam po deželi. Radi vsega tega smatramo za potrebno, da damo javnosti natančna in istinita pojasnila o postanku Gospodarskega vesl-nika, na podlagi katerih naj sodi, kje je pravda, kje nepravda. . . Slovensko kmetijsko društvo v Gorict jc izdajalo do izbruha vojne glasilo «Primorski gospodar*, ki je bilo jako razširjeno po Goriškem, Tržaškem in po Istri. Po vojni, ko se je društvo obnovilo, mu je bila prva misel omogočiti zopetno izdajanje gospodarskega glasila. Z ozirom na izpremenjene politične in gospodarske razmere in z ozirom na potrebo skupne in enotne gospodarske fronte vsega slovanskega ljudstva v novi državi, je smatralo za potrebno in umestno, stopiti v dogovor z vsemi merodajnhni organizacijami glede sporazuma v tem pogledu. Ne bomo naštevali vseh korakov, ki so se napravili za dosego tega cilja. Ugotovimo le, da je vse prizadevanje kazalo roditi v letu 1921 popolen uspeh. V dokaz tega razni zapisniki o tozadevnih pogajanjih. Omenjen naj bo izrecno le zapisnik sestanka, ki se je vršil dne 19. oktobra 1921 v prostorih Slovenskega kmetijskega društva v Gorici in ki so se ga vdeleiili gg. A. Jakončič, V. Do-miako, I. Križman in Inž. J. Rustja. Na tem Kdo izpoiSkopuje avtoriteto cerkve? Čujemo, da nam izvestni gospodje podtikajo, da izpodkopavamo ugled in avtoriteto cerkve in duhovščine s tem, da «bre'z-obzirno^ napadamo tiste duhovnike, ki so se stavili v službo politike — izganjanja našega jezika tudi iz cerkve. Mi pa pravimo, da ravno tisti, ki na tak način podkrep-Ijajo rečeno očitanje, naperjeno proti nam, žalijo krvavo ugled nase duhovščine. Duhovnik, ki je skozi leta in desetletja vestno in uspešno — ker usposobljen za to v vsakem pogledu — vršil svoj vzvišeni poklic, naj bi bil s svojim ugledom v nekaki odvisnosti od -ugleda* duhovnikov, ki stopajo na mesto našega duhovnika, brez potrebne usposobljenosti, da bi mogli služiti Bogu, cerkvi in narodu?! Ne, ugled poštenega, značajnega in na vršenju svojega poklica vestnega slovenskega duhovnika ne more biti v zvezi z razpoloženjem ljudstva napram duhovniku, ki ne more biti vernikom pravi pastir in voditelj zato, ker se ne more sporazumeti z njimi! Ugled naše duhovščin© v Istri sloni na drugi granitni podlagi: na hvaležnosti in ljubavi ljudstva za dobrote, ki jih je prejemalo od duhov«. nika! Kar pa se tiče avtoritete cerkve iil duhovščine, bodi povedano, da jo izpod-kopava jo tisti, ki nasprotujejo povelju Kristovemu: pojte in učite vse narode —< in pa tisti, ki si ne upajo ziniti besede proti izganjanju našega jezika iz cerkve, proti temu mre var jen ju narodove duše? Pojasnilo. Moje odprto pismo, objavljeno i ^Edinosti* od 9, t, m., velja gospodom članom odbora konsorcija za «Mali list*. Toliko, d« ne bo nesporazumljeoja. — Dr. E. Slavik. Premeščanje. De vinski prodekan Ivan Štolh je bil imenovan za župnika v Bregtnju, kamor sestanku se je sklenilo pričeti takoj z izdaja- i je odšel 3. decembra t. 1. OtMuites sDrtsUklli dovoljeni Ta mes«c poteč« rok za obnovitev obrtničkih đo voljenj. Mnogo takih dekretov laži že cek> loto na tuV V v g šturi, a e da bi jih mogli ravitcaci dvignili. Obrtniki se pritožujejo, ne morejo dvigniti dotičnih dekretov, ker jda so jih baje poslali na dotičae orožnižke postaje. Ko pa greš na orožniSko postajo, pravijo, da nimajo še ničesar in dekretov ne izročajo z različnimi izgovori. Tako se je zgodilo našim društvom in našim gostilničarjem v okolici, ki ae morejo priti do svojih dosedaj veljavnih dekretov, da bi jih pravočasno obnovili. Naši ljudje hodijo od Poncija do Pilata, večkrat se jim celo pokaže dekret, ampak dvigniti ga ne morejo iz različnih razlogov. Tako postopanje se nam zdi zelo čudno in je škodljivo za ugled uradov in za interese posameznikov, ki morajo plačevati velike davke. Zgodilo se je tudi, da se je obrtniku naročilo, da se predstavi dotični orožniški postaji za dvi& svojega dekreta, ko pa se je predstavil, so mu rekli, da nimajo ničesar zanj. Pozivamo vse pristojne urade, da ukrenejo vse potrebno, da pridejo naši ljudje do svojih dekretov in da se jim ne delajo brezpolrebne poti in brezpotrebni stroški. - -- K dogodkom v Lipi o katerih smo poročali preteklo soboto, kjer smo tudi omenili, da je bil po poročanju tukajšnjih laških listov aretiran bivši učitelj v Lipi g. Karel Černigoj, smo prejeli od svojcev prizadetega g. učitelja sledečo izjav* «0b času dogodka, kateri se je odigral v Lipi od 29. do 30. novembra, se je nahajal učitelj Karel Černigoj s svojo soprogo pri svoji materi doma v Malih Zabijah pri Sv. Križu na Vipavskem. S pričami se dalje lahko dokaže, da se je nahajal g. Karel Černigoj isti večer, ko se je odigral gori omenjeni dogodek, v hiši g-Alo'zija Troši v Malih Žabljah po opravku. S tem je tudi dokazano, da je g. Černigoj popolnoma po nedolžnem osumljen in v zaporu. V najkrajšem času bo predložil svoje priče pristojnemu oblastvu in ni nobenega dvoma, da bo v najkrajšem času izpuščen na svobodo^. Poslovanja tržaškega trcmuojs Pišejo nam: Poslovanje tržaškega tramvaja občudujejo tudi že tujci, ki so imeli vsaj enkrat čast poslužili se tega našega komunikacijskega sredstva svoje vrste. Bil sem namreč naprošen, da spre_-jam po tržaškem mestu nc-kega uglednega češkega j Žurnalisia in publicista. Preteklo nedeljo popoldne sva bila v Rojanu in sva nato hotela v Skedenj. Ob štirih popoldne sva vstopila v Rojanu v tramvaj in sva srečno pridrsala ob štirih in pol na Goldonijev trg, kamor se prav lahko pride peš v 20 minutah. Tu sva prestopila ob 4.35 v voz S. Sabba. Po par minutah sva bila s tramvajem sredi predora Montuzza. Slučaj je hotel, da je zmanjkalo naenkrat električnega toka in da smo se ustavili ravno tam, kjer ni bilo nobene luči in da je tudi najbližja zelo slabo gorela. Kmalu so začeli potniki na glas zabavljati. (Sicer je zabavljanje čez tržaški tramvaj splošno znano). Tudi moj spoštovani spremljevalec se je kazal nezadovoljnega, češ da se mora ravno danes, ko je on v Trstu, pretrgati električni tok. Ko sem mu pojasnil, da se to zgodi v Trstu skoraj vsak dan, ni mogel verjeti. Še bolj se je čudil, ko sem mu povedal, kako se gospodje igrajo z mestno razsvetljavo, da ostane zelo pogosto kar pol mesta v popolni temi. Ni mogel dovolj grajati vodstva električnih naprav in venomer je ponavljal: žalostno, zelo žalostno! Spomnil se jc nato, da še vedno sediva v temnem tramvaju in rekel: Izstopiva, da ne prebijeva najinega nedeljskega izleta v tramvaju sredi tem^ga predora! Ura ie kazala 4.55. Rabila sva torej iz Rojana do sredine predora Montuzza skoraj eno celo uro!! Moj ugledni spremljevalec mi je slovesno zatrdil, da ni še kaj takega nikjer doživel. — Čestitamo tržaški občini, da bo zaslovela po Evropi že samo radi svojega tramvaja! Popravek, V odgovoru ^Malemu listus in «Istri* v nedeljski številki jc pomoloma izostala ena vrsta, kar jc nekoliko izkvarilo smisel dotičnoga mesta (8, vrsta 1, odstavek), ki naj se vslcd tega izpolni tako le: *Z gospodom pri tem listu, ki je bil pred sporazumom med Istrani absolutni gospodar pri ^Pučkem Prija-jaćelju in jc dopustil, da je prišel vanj najo-gabnejši napad itd.^_ Druitvene vesti S. D- A, Danes, 11. dec. seja ob 7. uri v navadnih prostorih._ Is tržaškega iivllenia Nasilnosti ljubosumnega ljubimca, Dninarica Amelija Trampuš, stara 23 let, stanujoča v Rojanu, v ulici Tra i rivi št. I, živi v divjem zakonu z nekim izvoščekom, po imenu Karel Lore, ki je zelo ljubosumen, pa obenem tudi prav malo ljubezniv napram svoji nežnejši polovici. Včeraj zjutraj ji jc začel zarana izkazovati svojo ljubezen na Čisto poseben način. Sprva je svojo nezakonsko družico prav pošteno pretepel; ker so sc mu zdele brce in klofute premalo ljubeznive, jo je je! obdelovati s ključem in končno še z nožem. Uboga- ženska se je z velikim trudom iztrgala besnežu ter zbežala. Pozneje pa se je podala v mestno bolnišnico, kjer ji je zdravnik obvezal številne rane, od katerih dye zadani z nožem na desnem sencu in na desnem boku. Poleg tega je imela ženska še druge številne bunkc na raznih delih telesa in nekoliko pretresene možgane. Okrevala bo v dveh tednih, t— Sore je bil aretiran. Pijan čevljar. 19-letni čevljar Ivan Jazbitz je bil včeraj na naboru; fant jc bi! radi tega selo vesel; dal je duška svoji radosti s tem, da se je nalezel vinske žgane kapljice v tako obilni meri, da je prišedši domov padel v nezavest, Na lice mesta poklicani zdravnik re-iilne postaje je dognal, da je mladeničevo stanje precej resno, radi zastrupljenja z alkoholom. Radi tega ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Mal požar na pomiku, Včeraj okoli H. ure predpoldoe je izbruhnil na parniku -Laura* v stari prosti luki mal po?ar, Oddelek mestnih gasilcev, ki je bil telefonično poklican na po- riL Z gord ; prib^tto reio jc par 1000 lir. moč, j« ogenj kmalu pogani, Z bal blaga; Skoda se osni na Umreti Ja hotela, kar Zaaebniea Ivanka T., stava 30 fet. stanujoča v ulici Madoaataa it 33, s« feprsdnočnjim spala doma s svojna nofem. Vzela pa si ye stvar teko k mn, (k f* hotela koačaii z živ-Ijttgem. V te sofeo je ispila pcfciižao 50 gramov neke mca&o«* rastopio«, ki jo je sicer jemala po kapljicah, kakor p Je zdravnik predpisal za zdravite. Žensko jt spravil iz nevarnosti zdravnik •Zelenega križa«; i^psal'fi je želodec in, ker se je ženska pocolnama opomogla, jo je prepustil domači oskrbi. Nesrečen padec. Zasebni ca Štefanija Gitisio, stara 20 let, stanujoča v ulici Gat-teri št. 41, se je včeraj popoldne vračala doznov. R© je sla po stopnicah^ se ji je spodrsnilo in padla je tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo v gležnju. Ponesrečenka je bila z avtomobilom reiilne postaje prepeljana v mestno bolnišnico« kjer so ji izravnali in obvezali zkmdjjeoi ud, nato je bila na njeno željo prepeljana na dom. Hud udarec z bičem. Včeraj popoldne ob 17.30 se je v materinem spremstvu zatekel v mestno bolnišnico 10-letni šolar Trerruc-cio Rismondo, stanujoč v uKci Enrico Totl št. 3; imel je preko Čela in leve strani obraza Čez oko okoli 7 cm dolgo krvavo marogo. Zdravnik, ki ie dečka preiskal, je dognal, da se je oko deloma izlilo. Policijski agent, ki vrši službo v bolnišnici, je dečka vprašal, kdo ga je poškodoval na ta način. Rismondo je povečal, da ga je kake pol ure prej, ko je šel po ulici Pieta — hotel je iti k telovadbi — nek voznik, ho-teč pognati konja, nehote ošvrknil z bičem po obrazu. Deček je ostal v bolnišnici, najbrž bo izgubil oko. k Vesti z GorUkesa Gonja proti nadškofa Sedeju. Po volitvah v goriški faši; je dobil Videm z novoizvoljenim vodstvom eksponente za svojo obmejno politiko tudi v Gorici, kjer jih doeedaj ni imeL Za skorjo črnega kruha, ki jo bo Videm tupa tam vi-gel lačni Gorici, bodo morali goriški laaisU zvesto izpolnjevati povalja, prihajajoča is Vid-jn?i ter v poiu svojega obraza prenašali coni en t za b erodiranje vzhodnih mej. Do seda* so so napadi na goriškega knez©- i nadškofa pojavijaii večinoma ks izvan njegove dij©cc*e, da pa postanejo ti napadi učinkoviti, j je Vidmu potrebno, da se prične borba proti i goriškemu vladiki v ircu goriške dijeceze, t. \ ), v Gorici sami in baš radi tega so mu dobro- { doili novi eksponenti njegove politike, reor- j gani žira ni goriški fašij. In res, takoj po povratku iz Vidma, kjer se je poklonilo videroskemu prelektu, je sprejelo novo v odet v o goriškega fašja na svoji dragi seji sledečo strupeno resolucijo proti goriškemu knezonadškofu; Vodstvo goriškega fašja doprinaša prvi dokaz fašistovske vere in tolmači želje vseh Gorica nov s tem, da dviga svoj glas ter zahteva posredovanje narodne vlade, da se odvzame Gorici breme, da mora trpeti kot dušnega pastirja knezonadškofa Borgia Sedeja, Avstrijca, poveličevalca cesarskih dni Kobarida, očr-njevalca naših junakov in zasramovalca naših mrtvih v obeh vojnah. Ne opustimo borbe, pričete s to resolucijo, dokler ne bo avstrijski dušni pasti, ki še danes seje sovraštvo proti Italiji in s svojim obnašanjem hujska tujerodno ljudstvo proti nam, odstranjen iz Gorice.« V zvezi z vsem tem nam postane mnogo bolj razumljiva in jasna Uganda o obisku ljubljanskega škofa dr, Jegliča v Vipavi, ki se ja porodila, kar jc zelo značilno, ne v Trstu« ampak v Vidmu, kajti prvi jo j« priobčil »Gior-nale di Udine.« Po v Vidmu zamišljenem načrtu se je z vso silo obnovila strupena goojA proti goriškemu vladiki in se hoče na vsak način doseči, da se dr. Sedcj umakne in da pride na njegovo mesto mož, ki bo zvesto m slepo orodje videmske obmejne politike, koja si jc postavila za cilj poitalijančevanje goriških Slovencev. «Deseti brat* v Gorici. V soboto, dne 1. in v nedeljo, dne 2, deccmbra je uprizoril goriški dramatični krožek v dvorani ^Trgovskega doma*, Jurčič-Govekar-jevega »Desetega brata«. Vslcd neprijetnih skuftcnj iz lanske gledališke sezone smo se podali na to prvo prireditev z nekim strahom, da se bo igralo slabo in pred prazno dvorano ter da bomo morali zaova ugotoviti, da je bila predstava preveč površno pripravljena. Baš radi tega po-vdarjamo z zadoščenjem, da smo bili s sobot- kaj crečno izbrank za Manico, ki je dobra igralka, ja bil profesor Kvas pri vseh brčicah preveč golo brad in btoiako jc bil France^ za lepo Franieo preveč okoren, Frsnica je svojo vlogo boljie odpela nago odigrala. Tudi Marjan je bil preveč lesen v svojih nastopih, Id so zahtevah Lepšega izsaianja čustev. Dobri so Wi grajičak Gornik, graiščak Piska v, sdravnik Vencelj, posebno |e Piikav dobro odigral svojo vlogo; čeravno zdravnik VenceIj le malo nastopa, se takoj spozna, da ima vse potujte za dobrega igralca. Dobri so bili tudi lanetfe in vsi ostali. Končno naj še omenimo najmlajšega iz igralccv, malega Balčka, ki je igral kakor velik. Pri obeh predstavah 'je sodeloval goriiki orkester, ki jc spremljal pri pevskih točkah v igri ter igral med pavzamL Orkester in petje je vodil neumorni zborovodja g. Kome!. Da smo bili v sled l^plh mask prijetno iznenađeni, zato se imamo zahvaliti požrtvovalnemu trudu g. Brajnika. Poročilo bi ne bilo popolne, ako bi ne izrekli na tem mestu svojega priznanja voditelj« «dramatičnega krožka« g. Avgustu Kozmanu, ki kljub vsem mogočim zaprekam in razočaranjem že mnogo let požrtvovalno vodi dramatični krožek, kajti njemu v prvi vrsti se imamo zahvaliti za sobotno in nedeljsko prireditev, Oseljan. Vodstvo ljudske Šole v Ozeljanu, Se v imenu obdarovanih učencev najtopleje zahvaljuje tukajšnjemu županstvu za velikodušni dar, ki ga je naklonilo s tem, da je darovalo 300 lir za nabavo šolskih knjig revnim učencem. — Šolsko vodstvo v Ozeljanu. Tretja vodstvena seja goriškega fašja. Na svoji tretp seji jc vodstvo goriškega fašja sprejelo sledečo resolucijo glede prehoda telefo-nične službe v zasebne roke; Vodstvo goriškega fašja izraža željo, da državna vlada podeli v znak napredka znova vzpostavljene Furlanije upravo telefonskega omrežja, obstoječega na ozemlju nekdanje goriške dežele sedaj združene s Furlanijo, tele-fonični družbi Benečije. Nadalje se jc razpravljalo o vprašanju in obstoju trgovsko-obrtne zbornice ter o razširjenju zborničnega sveta. Politični tajnik je dobil nalog, da se toplo zavzame sa to vprašanje pri kompetentnem ministrstvu. Vodstvo je tudi ugotovilo, da so mnoga goriika društva izrekla svoje odobravanje glede berbe, pričete, proti nadškofu Sedeju, ter je naročilo političnemu tapdku, da vztraja v junaškem boju, dokler se ne končno reši to delikatno in nujno vprašanje. Gledč starega občinskega poslopja na Korzo se je vodstvo uprlo nameri, da se poslopje proda in svetuje, da naj se počaka do volitev v občinski svet, kajti samo zakonito zastopstvo občine bo imelo pravico odločevati o usodi stare občinske hiše. Bobič Leopold: Snaga in red pri čebelarenju. — Kupčija z medom. — Obvestila. DAROVI — »Ženskemu dobrodelnemu udruženju sta darovali gospe Bendoricchio in E. čampa po 10 t za barLovljanske otrr Iskrena hvala. Med darovi objavljenimi v nedeljski številki «£d&aosti» naj se čiia Suitomc Heiiii- in ne Simončič daruje L 5 in ne 9 kakor jc bilo pomotoma javljeno. Vaščani iz Hrtršice so darovali 3 m pol žak-g«v krompirja. Male Loče 1 žakclj, Podbeže 1 žakelj. Javorje 2 žaklja krompirja »Šolskemu društvu* za kosila ubož. otrokom. N, N. daruje L 1, F ur lan iz Sv. Mar. Magd. z. L 1. «šolskemu društvu*. Vsem darovalcem, kakor požrtvovalenmu nabiralcu krompirja srčna hvala! Borzna porolila« T«6#s CosuKch ••••••• • • • • *• • • * • • 379 Dalmatie •••**•• • • • • • •• • • • • • 240 Geroifmich ••••<• • • • • • • • • • • • 1126 Iibers Triestina , . , • « • • • • • • • • i • • 143& Lussino ••••«#• • • • • • ■• t t * • . 660 MarHnolich •••«•• ■ • • • • • • ■ • • . J 54 OceanU ••••••« • • • ■ • • • • • • . 110 Prerauda • • • • • • • • • • , 665 Tripcovkh •••••• • • • • • • • • • • . 317 Ampelea • • • * • • • • • • • 465 Cement Dalantia • • • • • • • ■ « • • • • • 401 Cement Spatato . • • , • • • • • • • • • • . 235 Valuta aa tržaškem vf jfCL ogrske krone • « • • • • • • • • • o-ll 0-12 avstrijske krone . . • • • • • • 0,031*2 0.0327 češkoslovaške krone « • • • • ■ . 67.20 67.60 dinarji . ♦ • * ♦ • • • • • • • . 26.10 26 35 Icji ••••••••• • • • • • • 11.25 11.75 marke • • m • • » —•*— —..— dolarji •*•«••• • t • • • 92.05 francoski franki • • • • • • • • • 122.75 128.25 švicarski franki • * • • * « • • • 400 — 403.— angleški funti papirnati • • • • • . 100.— 100.40 Mali oglasi Gospodarstvo «Gospodax*ki vestsfk*. Izišla je te dni de-cembnova številka tega koristnega glasila naših gospodarskih organizacij s sledečo zanimivo in poučno vsebino: 1. O postanku našega lista. — Z Dr. K. M.: Uzroci današnje novčane krize (konec). — 3. Uža j J ust: Q rabi umetnih gnojil. — 4. Kletarstvo: Skalicky Bobuslav, ravnatelj kmetijske šole: Rjavenje vina. — 5. Zadružništvo: Zadružna zveza v Trstu: O kolk ovnih pristojbinah pri zadrugah. — 6. Živinoreja: Živino-zdravnik O.: Kužne bolezni prašičev. -— Ing, P. A.: Okus kozjega mleka. — 7. Mlekarstvo: Savli Ciril, mlekarski učitelj: Pripravljanje In uporabljanje domačega sirifiča. — S. Vinogradništvo: štrelselj Josip: Zaznamovanje trt za nabiranje ceptiSev. — Ušaj Just.: Zadrževanje deževnice v strmih vinogradih. •— 9. Gospodarski dfobiž. — 10. Tržaška kmetijska družba: Objava. — 11. Čebelarski vestnik: Dr. BVA ČEVLJARSKA pomočnika, dobro izuče-na, sprejau čevljar Viktor Pahor v Postojni št. 76. 1724 POROČNA soba, urejena, predvojno delo, Sc proda po zelo nizki ceni. Corso Garibaldi 29, vrata 6 1726 BABICA, avtorfelrana, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Giulia 29. 1677 PARTIJA blaga po najugodnejših cenah. Partija oblek in paletos, zajamčene angleških, po polovičnih cenah. Corso Vit t. Em. ID 2$, blizu Sfegerja. 1698 ČEVLJARSKI delavec se sprejme takoj. Rocol in Vale 728. 1725 KDOR HOČE biti lepo in po ceni oblečen, naj se obrne do krojača Žiberna v Divači. Naročila po vzorcih, kakor pred vojno. Blago iz najboljših tovarn. Istotam zastopstvo Šivalnih strojev «Singer». 168S BOŽIČNE razglednice s slovenskimi napisi od L 4.— za sto naprej. Papirnica Piazza Ospi-tale 8. * 1722 SLUŽKINJA z dobrimi spričevali sposobna vseh hišnih del, išče službe. Gre tudi na deželo. Naslov via Girolamo Muzio, št. 5, stopnice C, 11 nadstropje, vrata 13 (1693) ZLAT. srebrn in papirnat denar se kupuje ln prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovenska 25 KRONE, sjebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zla tajna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 58 KOVAČ PURIČ v via Mcdia Št. 6 izdeluje štedilnike in železne ruletes po ugodnih cenah. Prodaja štedilnike od L 160.— naprej. (59) Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih in na zobeh sprejela za vsa zttazć?a?Bi$ka in Zsirotehni&a opravil?. v Gorici, na Travnika 20 (Piazza delta fittoria it) od 9-12 in od 3-5. Najvišje cene plačujem za v kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, Jazbece v, mačk, veveric, krtov, divjsh in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Cesara Battistl it. 10 81, nadst., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. 9 S tužnim Sfcero naznanjamo vsem sorodnikr.ni, prijateljem in zna:iccm, j« ljubljeni w josip tBunmoi nad gozdar v Kobaridu v 6£. l«tu svoje starotti, danes ob 12. uri prominuJ. Pogreb se bo vrSil v sredo, 12. t. m., ob 15. uri, iz hi^e ialosti v via Rossetti St. 4. TRST, in decembra 1928. Žalujoča soproga Ir. oalali sorodnik?. Pogrebno podjele OapelUu. '') no in nedeljsko predstavo zelo prijetno presenečeni, kajti itfra fe bila z veliko skrbjo pripravljena, igralo se je jako dobro in sicer, kar nas Se najbolj veseli, v soboto pri polni, v nedeljo pa pri nabitopolni dvorani. Dramatičnemu krožku se jc s to predstavo koino posrečilo privabiti na svoje prireditve najširie sloje goriških Slovencev is ravno v tej okolnosti tiči po našem mnenju največji uspeh sobotno-nedcljske prireditve. Sedaj je naloga dramatičnega krožka, da si to občinstvo s previdnim izbiranjem iger zasigura tudi sa v bodoče, da ga vzgaja ter polagoma napravi dostopnega tudi za igre večje umetniške vr«dnoeti nego je ljudska igra «Deseti brat». Toda ta razvoj se mora vršiti le polagoma in zelo previdno, da bi «dramatični krožek* nc moral zopet izgubiti občinstva, kateremu je v prvi vrsti namenjen in ki si ga jc s tako težkim trudom pridobil. Radi tega bi bilo morda dobro, da vsaj še nekaj časa uprizarja le take igre, ki imajo privlačno silo na širše sloje. Kot smo že omenili, je bila igra jako skrbno pripravljena, lepa je bila scenerija, največ jc motilo pri igri menjavanje svetlobe, ker se je prehitro in nepravilno predajalo iz ene kričeče barve v drugo tudi kričečo, nedostatek, ki ga mora dramatični krožek na vsak način odpraviti. Ravnotako so bili skoraj vsi igralci popolnoma na svojem mestu in večinoma zelo posrečeno izbrani. Izboren je bil, posebno v nedeljo, Martin Spak *deseti brat«, pri občinstvu jc vzbujal salve smeha vsak naston Kr-javlja, ki je bil na višku svoje sicer hvaležne, toda težke vloge; istotako je bil popolnoma kos svoji vlogi stric Dolef, čigar dober, toda nc tako posrečen je bil njegov nastop v gostilni. Krivec je bil tako izboren *šoštar», da so nas edinole njegovi zlati zobje spominjali, da nimamo posla a pravim «šoštaHem», ampak z dobrim igralcem in pevcem. Njegova več kot boljša polovica mu ni delala prav nič sramote, kajti tudi ona ia odigrala svojo vlogo prav dobro. Krčmar Oblaičak je avojo vlogo mnogo boljše odigral kakor odpel, kajti igral je |zelo dobro, škoda, da ni imel prave postave za krčmama. Ljubimski parčki pa niso bitt nit □ D □ □ □ □ a D □ □ □ □ a D a p □ □ □ □ □ □ o a a BANCA IVA« . Ustanovljena lata 1905. Dtlnttka glavnica LH* 15.000-000-— popolnoma vplačana. - s Trst, Vla S. Nlcoftb 9 (Lastna palača). Podružnici: ABBAZIA, ZAR A. _ an mt Olajšuje vsako trgovsko oper z Jugoslavijo potom saveznoga savoda Jadranska Banka v Beogradu Uubliani in Zagrebu Daje k red* t« In nlenth podružnic v glavnih mestih Jugoslavije. kup Mag a« subvencijo na blago. Inkaal afektov In ratunovb Informacije. Kupu jo In prodaja ■ tfrugo valuto. Jam a tw a na pisma In druge operacijo po najugodnejših pogojih. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. "o~1b b □ bo do do PJL° o" o o o o o o bba o'boo'ooopn b o b o b □ □ □□□□□□ □ □ o □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Id i □ p ; □ ° jo □ □ □ $4) FODilSTtI Ljudmila Pivkova:, KRIMINAL Drugega dne si ogleduje WeWova »oje č t ivo in pričenja z menoj francoski govoriti. Bila je baje v Švici »n ie % možem potovala po "«[-ciji. Govori perfektno in jaz ji Ie s teiavo odgovarjam. Tudi v Lurdih jc bila. Menaža, bu«et ji tekne tako, da si osvaja vse Štiri porcije. Občudujemo jo in Madtarka meni, da moramo paziti, ker je vse laž, kar nam pravi. Tudi meni se ne zdi v redu, da ;e želodec, ki se je doslej hranil po človeSko m je. bil preskrbljen s sredstvi za življenje, sposoben pojesti Štiri ialice jetniikih buč m Se hvaliti to jed. Polagoma prihajajo Še druge informacije. Wclzlova nam pripoveduje agodbe iz blaznicc in pravi, da je bila že dvakrat v zavodu. Imajo baje bolezen v rodu in napadi ji prihajajo nenadoma, nakar je nekaj tednov v sanatoriju, potem je pa zopet dobro. Gledamo se med seboj, a WelzJova nam trdi, da se nam ni treba bati. Ako ji pride, ne divja, temveč »amo raz- ietno družabnico imamo} Welzlova ima posteljo poleg moje in vidim, kako odpira včasih velike brezizrazne oči kakor v deliriju. Vse že prenašam: družbo zloČinkr nesnago, glad, zimo, surovosti — tega pa šc ne morem, da bi živela skupno z nckomer, ki lahko vsak trenotek zblazni. Naslednjega dne ob 3. uri popoldne me zove auditor. Stražarju pravi auditor, da nai ne čaka, temveč naj pride po 6. uri pome. risar čaka pri stroju. Uvodoma želi, naj mu pojasnim, kako sem živela z možem. Odgovarjam, da sva se izborno ume vala in da sva bila oba srečna. > ^Prepirala sc nista nikdar? Smehljam se in zanikujem. «Tega ne morem verjeti. Tekom 10 let se dogodi marsikaj, kadar nista mož in žena istih nazorov. Kako je bilo v takih primerih pri vas?» Iščem si po spominu in ne morem mu ničesar povedati. ♦ Tako — nekaki nesporazum?« • Morebiti je prišlo kdaj do nesporazuma, a to se je mirno izravnavalo.» . «Kako?» Ne morem se domisliti, kaj hoče od mene, dokler se ni izdal s vprašanjem: «Kdo je v takem primeru popustil?« Aha, vedeti hoče, kdo je močnejši in kdo sluša, kdo ima večji vpliv. Odkrito mu pravim, da sem v takem primera bila vselej jaz, ki tsem podlegla ie popustila. Druga skupina vprašanj se tiče naših hnanc in očetovega premoženja, tretja skupina moževih pisem ia dopisnic. Vse ima v nemškem prevodu in vprašuje zaporedoma, kaj znači fa ali oni stavek. *Kaj znači končni stav.k Vse v rcdu»?v ♦ To je možev priljubljeni pregovor.* Auditor ima več stavkov v površnem, netočnem prevodu, zato ne priznavam nemšlttg« besedila in zahtevam slovenski original, ki mu ga nato pojasnjujem točneje. Ena iznied dopisnic ima nazadnje opazko *To Ti pišem samo tako.» Auditor upira v me oči. Kaj je značilo vam to-lc «Das schrcibe icb Dir nur so»?» *V nemščini sc glasi doccla inače nego v slovenščini, V naSem jeziku je mnogo pleonaz-mov, ki nimajo nikakega pomena in ki so karakteristični za našo splošno lahkoto in veselo razpoloženje.® Moj zagovor me je zazebel in mi stopal ▼ živce. Vse se zapisuje. Vsako osebo, ki jo navajajo dopisnice, obdelujemo in popisujemo. Šesta ura je že minila. Auditor si jemlje moj dnevnik in vprašuje. Nazadnje uvideva, da ne more zaključiti in pravi nekaj pisarju, Česar zaradi svoje utrujenosti niti ne posluSam več. — V celici niti ponoči ne nahajam miru. WeLt-> lova spi napol odprtih oči in zdi se mi, da me gleda. Obračam se na drugo stran in premišljam o protokolu, ki še vedno ni zaključen. Kdaj lele ga dobi državni pravnik, da odloči aH nas obtoži ali ne. Auditor se je zmotil,k« ja obljubil odločitev za 14 dni. —