Kmetijske in rokodélske novic
Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe.
Tečaj III.
V srédo 30. Maliserpana. 1845.
List 31.
Kakó bi se več turšiče ali koruze pri-
delovalo?
Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de ma-
lokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor tur-
šica. Ko bi si kmetovavci to resnico v glavo
vzeli, gotovo bi več turšice sejali, kot je sicer
sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično slamo pri-
delovali, bi jim to samo za živinsko klajo že velik
dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški
živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako
kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in ob-
déla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov nar več
verže. Kakor je pri vsakim delu in opravilu prave
umnosti in vednosti treba, takó mora tudi kmeto-
vavec prebrisane glave biti, in se pri kmetovanju
po vsi pridnosti in vednosti obnašati, de njegov
trud zastonj ne bo.
Na Krajnskim sejejo pri malih kmetijah več
turšice, ko pa pri velikih: zakaj de se takó godí,
vzrokov in zgovorov nikoli ne zmanjka: Nekteri
pravijo, de pridelovanje turšice preveliko de-
lavnih rok pobêre in de dostikrat komaj po-
Pomladni hlad, poletni znoj
Po versti hodi naj s teboj;
Na levo, desno ne poglej
In stopaj z njima zvest naprej.
In kdar se leto jesení,
Se ti na njivi hleb zorí;
In kdar umrè jesenski grom,
Tekoč ti nograd zajde v dom.
kmet, al veš do kruha pot?
Al véš, kje poln dobi se sod?
Plug in matika vesta za-nj;
Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj.
Pa rano vstani; nezaspan
Rabotaj, dôkler sije dan;
Skerbnó obdelaj si polje,
Okôplji v nogradu tertje.
Véš kod se v siromaštvo gré?
Skoz hiše s smreko znamnjane;
V njih sladko vince točijo,
In nove kvarte hranijo.
In v zadnji torba se dobó ;
Kdar pojdeš vùn, le vzêmi jo.
Oj! kak se ti lepo podá
Beraška prazna mavhica!
V nji boš lesén kozarc dobil,
Z njim bodeš hladno pitje pil;
Kjer koli najdeš bistri vir
Zastonj — tam je sam Bog oštir.
Razne pota.
(Kmetam.)
Al véš, kjé rajnši se dobé ?
Po krajcarjih se pride tjé.
Sej — komur krajcarja ni mar,
Ni nikdar rajnša gospodar.
Kjé je pa steza do česti,
Do mirne, sréčne starosti?
Od te poštênje ti pové:
Naravnost po dolžnostih gré.
Če najdeš na-nji križempot,
Ne véš, al šel bi tam al tod,
Le prašaj svôjo dôbro vést.
Sej krajnsko zna — pa bod' ji zvest.
Kjé néki steza v grob peljá?
Ta se zgrešiti pač ne da;
Po nji vsi hodimo vsak dan,
Na nji počivamo vsak dan.
Al unstran grôba se zdeli,
Na lévo, desno tam derži;
Na ktero si boš nágnil vést,
To pojdeš — téga bodi svest.
Rodoljub Ledinski.
troške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor
je resničen, pa se mu pràv lahko pomaga. — Go-
tovo je, de turšica hoče pridno in skerbno obdelana,
večkrat v rasti okopana ali osuta biti; kdor tega
ne stori, truda povernjeniga ne dobí. Krajnski
zemljaki! pripravite si po izgledu druzih de-
želá tako orodje, postavimo: sejavne ali sa-
divne mašine in dobre osipavne drevésa, z
kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam
bo pol menj delovcov potréba, in vidili bote, de se
vam bo delo po dvoje povračeválo. Le v pomanj-
kanju praviga orodja tečí vzrak, de se
ljudje višjiga posevka in pridelovanja turšice ne
poprimejo. To orodje saj vender ni takó drago, de
bi si ga ne mogli omisliti. — Drugi se pa zgovarjajo
in pravijo, de se deželni zrak turšici ne
perleže; de je pri nas za-njo premerzlo; de se
turšica le v toplih krajih popolnama dobro obnaša
in rada rodi. Tudi to je nekoliko res, pa je tu-
di to res, de turšica tudi v merzlih krajih
dozori in de še clo v gorah donese, kjer ajda
(sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de
jo po hribih bogato pridelujejo. Koliko več bi
199
se dalo turšice v toplih dolinah, in na ravnim polju
krajnske dežele pridelovati, kjer ajdovo zerno pozno
v jeseni dozorí. Po Štajarskim so začéli dovelj
turšice sejati: vsak, ki se je tega obdelovanja
poprijel, ga ne opusti več, in je popolnama pre-
pričan, de mu zernje in slama pri kmetíi lepiga
dobička donese. „Mehko ajdovo zerne — pravijo
Štajarci — je pri vsaki slanici v nevarnosti, vsaka
majhna sodra in še močan dež jo koj do škode
otrése, ajda rada poléže, in sperí, turšici pa
nobeno hudo vreme ne škodje, in nikdar
ne poleže, če ji še také pognojimo.“ Šta-
jarski kmetovavci, ki se močno s pridelovanjem
turšice pečajo, so premožni; v krajih, kjer je veliko
pridelujejo, se kmetije visoko cenijo. Na Marskim
je bolj merzlo kot na Krajnskim, pa vender Marci
več turšice pridelujejo, kakor Krajnci.
(Dalje sledí.)
Pogovor
kmetiſhkiga ozheta s ſvojim naravoſlovja suzhenim
ſinam, v meſzu Maliſerpanu.
O. Kakó mozhno ſe bliſka, gromí in treſka;
she ſpet Elija vrage ubija.
Ş. Ali miſlite, de ſvet Elija vrage ſtrelja,
kader ſe bliſka, gromí in treſka?
O. Ali ſhe tega ne veſh? Le ſhkoda, de ſi v
ſholo hodil.
Ş. Kaj takiga verovati, je velika nevednoſt in
vrasha.
O. Od kod pa pride bliſk, grom in treſk?
S. Bliſk, grom in treſk pride od nebeſhki-
ga ognja, kteriga je veliko v sraku.
O. Kaj pa je nebeſhki ogenj?
S. Nebeſhki ogenj je tiſtimu ognju enak,
ki ſe na ſteklu, pezhatnim voſku, shidi, voſku,
ſmôli i. t. d. s dergnenjem da obuditi; po slatu,
ſrebru, shelesu, meſengu, koſitarju, zhloveſhkim
truplu, vòdi, semlji, drevju i. t. d. pa ſe ſpet
sgubí, kér veſ v nje ſhine, in kteriga ſe s ſoparzo
tudi v oblakih doſti nabêre.
O. Tole rezh mi moraſh pa nekoliko bolj ras-
loshiti, ſizer te nizh ne rasumem.
Şin (nareshe majhne liſtike papirja, vsame pezhatni voſek,
ga dershí proti liſtikam, pa nobeden ſe nizh ne gane; potlej ga
dergne s ſuknéno zapizo, de ga ogreje, ga ſpet dershi proti
liſtikam, kteri ſe sazhnejo vsdigovati, ſe ga dotikovati, pa ſpet
na tla padati, in pravi:) Ali veſte, sakaj sdaj voſek te
liſtike na-ſe vlezhe?
O. Kakó bi to vedil, ſaj mi ſhe nihzhe ni kaj
takiga pokasal?
S. To ſtori nebeſhki ogenj, kteri poprej na
tanjko sdrushen s voſkam, je bil ko mertev; s derg-
nenjem pa ſe je oshivil, in laſtnoſt dobil, de majhne
papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena, ſlam-
nate bilike, perjizhe, terſhizhize i. t. d. na ſé vlezhe,
in kader jim ſvojiga ognja podelí, jih ſpet odrine,
padejo na tla, ogenj sgubé in ſe ſpet proti voſku
vsdignejo.
(Konez ſledi.)
Slátine ali rimske toplice v Gleihenbergu
na Stajarskim.
Čast, komur čast gré.
Naše Novice so nam že marsikaj veseliga in
dobriga povedale; spodobi se tedaj, de se tudi slava
Gleihenberžkih toplic med Slovenci razglasi.
Tam v nar lepši dolini med Marburgam in Grad-
cam proti Vogerski deželi, kjer se gorenske
smereke z dolenskimi bukvimi in vinskimi tertami
snidejo, kjer levo oko štajarske, krajnske in ko-
roške planine zagléda, desno pa se v Vogerske rav-
nine zgubí, izvirajo trije studenci, kjer so že
Rimljani 200 let po Kristusu svoje zdravje in
veselje iskali, in kamor zdaj, kakor na kisle vode
per Rogatcu (Rohitsch), od bližnih in daljnih
krajev veliko ljudí perhruje, bolnih in zdravih. Vsak
tu slátine veselo vživa, in ako ga poletna vročina
slabí, ga kopva in bukovi hlad krepčá. — Kar je
Rimljanam dopadlo, tudi nam ni odpadlo!
Že skoraj pozabljen je bil kraj, močirn in ne-
obhodljiv; le bolni ubogi bližne soseske so vedili
za-nj. Gosp. Dr. Verle iz Gradca so spoznali
studencovo moč, in naš mili, za vse koristne na-
prave vneti deželni poglavar, od vsih visoko
častiti knez Matija Konštantin od Wiken-
burg so na spoznanje gospoda dohtarja lepi kraj
ogledali in izrekli veliko pomenljivo besedo: „Tu
naj zopet najde bolni svoje zdravje, in
tudi veselje zdravih naj ga oživlja; meni
in mojim pa naj bo kraj počitka."
Komej je 10 let pretêklo in že je po skerbi
milostljiviga Gospoda in z pomočjo drugih
ljudoljubov 15 lepih hiš postavljenih, v kterih po
leti navadno okoli 200 gostov prebiva: tudi boleh-
nišnica (špital) za 24 ubogih je bila sozidana, ktero
sestre iz reda miloserčnosti (Barmherzige
Schwestern) oskerbljujejo.
Toplice so takó napravljene, de se lahko tôple
ali hladne naredijo iz ene vrelčine. Kér pa za
toliko ljudi iz eniga vrelca zadosti vode ni moglo
privírati, so pretêklo zimo drugi vrelec odperli, in
per ti priložnosti na stari rimski vodnjak zadéli,
v kterim so okoli 60 dnarov rimskih cesarjev
od 14. do 284. leta po Kristusu, in 12 še dobro
ohranjenih lešnikov našli. Obedvoje je bilo ajdov-
ska daritev iz tega namena, de bi jim boginja
rek in studencov mila in dobrotna ostala. Leš-
niki, kakor nam Plini, stár latinski pisar, pové,
pa tudi poménijo zdravilno moč tih vrelcov, zakaj
oni debelijo človeka: pečêni zdravijo nahod in
kašelj; zdrobljeni ali zmleti z sterdjo zmešani od-
ganjajo naduho, in to je, v čem ti trije vrelci
po večim pomagajo.
Pervi vrelec, Janezov studenc imenovan,
Njih Visokosti Nadvojvodu Janezu posvečen, ima
nekoliko nižeji moč od kisle vode per Rogatcu;
ozdravlja bolezni na drobu, kakor čevje bezgavke
(Gekrösdrüsen-Verhärtungen), zažlezenje (Ver-
schleimung), oslabljen želodec, kervavíce
(Goldader oder Hämorrhoiden) i. t. d.
Drugi, Konštantinov po deželnimu po-
glavarju imenovan, ima moč Selterske vôde (Sel-
terwasser): zdravi posebno bolezni na persih,
kašelj, pivko, naduho, brahorje, želve
(Skrofeln) začeto plučno jetiko i. t. d.
Tretji vrelec, imenovan Klavznerjova jek-
lenšica (Klausner-Stahlwasser) , ktera se v celi
Evropi samo tù najde; zdravi bledíco, tudi dru-
gač oslabljene ljudí obojniga spôla*)
Zraven teh treh zdravilnih vrelcov se še če-
terta zdravilna moč tukaj najde. Visokočastljivi
vstanovnik teh toplic, knez Wikenburg, so nam-
reč velik in lični hlev — Švajcarija imenovan —
dali zidati, v kterim več krav redijo, de se bolni
*) Zgoraj imenvane vode se dobijo v steklenicah, kakor Ro-
gaška kisla voda po 6, 7 in 8 kr. na prodaj v Ljubljani
per gosp. Kuku in gosp. Hudoverniku, v Celji pa per
gosp. Liningerju.
123
lehko sirotnic (Molken) k svojimu zdravju poslu-
žijo: krog in krog hleva so pa stanice za bolne
goste takó napravili, de kravji slap, ki ima za
ozdravljenje slabih pèrs posebno moč, v nje puhti.
Tudi prav lepo cerkev so visokočastitljivi
vladar tù napravili, in zraven cerkve samostan za
duhovne ſrančiškanarskiga reda sozidali, ki službo
božjo opravljajo.
29. Rožnicveta je bil prav vesel dan; bila je
namreč cerkev od Vesprimskiga škofa, bližniga
žlahtnika visokočastitljiviga poglavarja vpričo kne-
za-škofa Sekavske škofije in veliko druzih ime-
nitnih duhovskih in deželskih gospodov v čast sv.
Matija in sv. Eme, patronov žlahtnih vstanov-
nikov , z velikim obhajanjem posvečena. Pod cerk-
vijo so pa gospod vitez sebi in svoji rodovini
zidano pokopališe napravili, ktero je bilo drugi
dan posvečêno in kamor so ostanjke Njih žlahtnih
staršev prenêsli in h počitku položili. Med milim
petjem so bile serca vsih pričijočih močno ganjene,
in per spominu: komú iz družine visočastitljivih
vstanovnikov bodo pa zdaj nar pred te mertvaške
pesme veljale — je le ena prošnja vsih zbranih
tále bila, de bi preljubljeni knez v sredi
svoje drage rodovine še veliko veliko ve-
selih let preživel — k sreči in veselju ce-
le Štajarske dežele!
N.
Prilike ali primere.
(Konec.)
Sedaj je viditi, kakor de bi se cel kraj na
enkrat spremenil. — Pošasti so odšle; in kraljica
zbora se bliža. — Glave vsih pričjočih se vzdig-
nejo izmed ramen, persi se jim širijo, oči debelé ,
in vsih serca bijejo — od veselja. — Sedaj pride
kraljica bliz' zbora. Nje oblačilo je bilo iz tanjčice
in škerlata: na roki je imela en sam zlat perstan z
neznano velikim rubinam; na nje glavi pak se je
vtrinjála podvojêna krona iz dveh verstá dragih
kamnov, od kterih so bili zgornji rubini (rudeči), in
spodnji smaragdi (zeleni.) — Kakor kralj, kader
iz svojiga kraljeviga sédeža vstane, in doli stopi,
de bi se z svojim podložnim prijazno pogovarjal:
takó je bil prihod kraljice. — Cel zbor se vzdigne,
in kraljici do tal prikloni. Prijazno se ona vsim
nagne, in — k govorniku pristopi.
De bi ga z svojim kraljevim rekam (Motto),
in duham svojiga vladanja tolikanj pomlivši
poznaníla, sname svoj perstan iz roke, in mu da
brati napis, kteri je bil v zlató okrog perstana
vtisnjen; bil pak je naslednji: Vsak, kteri podobo
mojiga očeta nosi, je moj brat in sestra.
Govornik ga bere, in po tem perstan z globokim
priklonam kraljici zopet nazaj podá. — Sedaj mu
ona z neznano ljubeznjivostjo pokaže na svojo desno
stran, kjer so nje blagríce stale, in ktere je
govornik po njih lastnih znamnjih že vse poznal.
Med tem so bile nar perve: Vera, Upanje, Po-
božnost; po tem: Mirnost, Zvestoba. Či-
stost. Treznost, Zmernost, Delavnost.
Hvaležnost, Krotkost, Poterpežljivost i. t.
d. Na to mu pokaže po enakim tudi na svojo levo
stran, kjer je bila neizbrojêna truma rajskih pre-
bivavcov iz vsih stanov in narodov, in kteri
vsi so imeli znamnje kraljice na svojih persih,
in palmove mladike v rokah. — Sedaj se go-
vornik vnovič kraljici globoko prikloni in s trepe-
čim sercam reče:
„Sprejmi, o kraljica! čast in hvalo iz našiga
ginjeniga serca, de se povredíniš z svojim zaželjenim
dohodam naše zbiralo počastiti. Brez tvoje pričnosti
bi bil naš zbor — brez slave, in naša družba — brez
sladkosti. Zakaj, kjer tebe manjka, tam je praz-
nost, needinost in pustôta; kjer ti kraljuješ,
tam je mir in slava in veselje. Le v tvojim kra-
ljevim sercu tista edino prava in resnična dobrota pre-
biva, ktera je vir vse čednosti, in studenc vse
blagosti. Brez tebe so vse čednosti — le vi-
dezne in prazne; brez tebe vse serca — brez
blagosti in veselja. Komur tvojiga kraljeviga
duha in čutila manjka, temu manjka vse prave in
resnične dobrote serca, po kteri sami še le vse
čednosti svojo ceno, in vse veselja svojo vred-
nost zadobé. Kakor ljube in častitljive so mi tvoje
blagrice: vunder spoznati moram, de le od tebe
in po tebi svojo vrednost in blagovitost zadobivajo.
Brez tebe bi bila resnica nečimerna, modrost
merzla, nedolžnost brez kinča, ponižnost in
vse druge čednosti brez prave vrednosti in do-
brote. Zakaj h čimu bi nam koristila resnica, ko bi
nam k tebi in do tebe poti ne kazala? h čimu mo-
drost, ko bi napihnjena in samopridna le sebe
poštovala in iskala? kakošno lepoto bi imela ne-
dolžnost, če bi ji ediniga praviga kinča, to je:
tvoje ljubeznjivosti, zmanjkovalo? kakošno vred-
nost bi imela ponižnost in vse druge čedno-
sti, če bi ne bile od tvojiga kraljeviga čutila na-
vdihnjene in gnane? Le ti daš ceno resnici; le
ti dobrotljivo storiš modrost: le ti nedolžno-
sti pravi kinč dodeliš; le ti ponižnost in vse
druge čednosti k resnični nehinavski dobroti
povzdigneš."
„Pa ravno takó, kakor si ti porodnica vsih
čednost, takó si tudi le ti vse blagosti in
prave sreče darnica. Kakoršno srečnost bi
imele same tvoje blagrice, ko bi jih ti ne ljubila,
ali ko bi one ljubezni med seboj ne imele? — Le
ti spletaš vence zasluženju, in le tiste poslavljenja
in obdarila razveselé, ktere so odtvoje roke po-
deljene. Brez tebe zastonj čaka delavec — na praz-
nik, in zastonj vojšak — na zvezdo na persih;
brez tebe nemara popotnik — za svojo domo-
vino, tudi ne angelj — za svojo merzlo svit-
lobo. — Oh le ti vse naše želje in hrepeneve
spolniš; le ti, in ti sama našimu obojnimu namenu
kreposti in blagovitosti nar popolniši zado-
stíš! — Pošli torej, o kraljica! tudi v moje persi
en žark tvoje ljubezni, de bom zamogel tvojo vred-
nost in osrečljivost, ktere noben jezik ni v
stani popisati, saj v mračnih podobah svojim po-
slušavcam naznanovati!"
Tukej je govorik nemalo prejenjal, in po tem
zopet začel: „Če tebe kakor virnico vseh čed-
nost ali zapopadik vse kreposti premišlju-
jem, te bom primeril zlati vagi, in roki k do-
brotnosti odperti; zakaj ti na vago devlješ
pravico, ter studiš golufijo in hudobne zvijače, kakor
nar nagnusniši pregrehe, in tvoja kraljeva roka je
vsim k pomoči in blaženstvu odperta. — Primeril
te bom daljej visokimu tempeljnu mirů, v kte-
riga se le tisti zbirajo, kteri mir ljubijo; zakaj le
mirni zamorejo tebi služiti: kjer ni mirú, tam je
kreg in sovraštvo, in tam se tvoj sled ne najde. —
Primeril te bom dobrimu sadu, po kterim se
dobro drevó od slabiga spozna; zakaj kakor dobro
drevó nemore biti dobro brez dobriga sada, takó
tudi človek nemore biti dober brez tvojiga kra-
ljeviga, od pameti vladaniga čutíla. — Primeril te
bom — z balzamam posvečenimu oltarju,
124
na kterim vsak dar prijetin duh zadobi; zakaj vse,
kar je s tvojim duham in čutilam darovano ali stor-
jeno, je Bogu in ljudem dopadljivo. — Primeril te
bom kraljevimu znamnju, ktero vsako reč, ki
je z njim previdena, h kraljevi velavnosti povzdigne;
tudi en kozarec merzle vode, s tvojim duham po-
dan, bo pred kraljam velavnost imel. — Primeril
te bom daljej, če tvoje lepote po samim pregle-
dujem, nar lepšimu vertu, kjer čiste lilije
rasejo; zakaj ti visokost človeške nature spoznaš
in postuješ, in zatorej nečistost studiš, in le čiste
zakone ljubiš. — Primeril te bom milimu varhu
sirot in vdov; zakaj ti se potegneš za sirote, in
braniš zapušeno vdovo. — Primeril te bom res-
ničnimu očetu ubogih, kteri svojo milošnjo
že v življenju deli, in ne le po smerti, kjer jo nič
več vživati nemore. — Primeril te bom širokimu
sercu plemenitniga ljudoljuba, pri kteri-
mu revež na posodbo iše: pri sedem drugih
je že bil, pa nikjer ni milosti najdel; k njemu pride,—
in se od veselja joka. — Primeril te bom milimu
zdravniku na vojsknim borišu, kteri vojake,
ki so v boju padli, domače in ptuje — cel dan
ljubeznivo obvezuje in prenaša, in se nevtrudi,
dokler ga noč k počitku ne primora. — Primeril te
bom dalej sladki čbelici, ktera v zeliših in cvet-
licah le med iše, strup pa, če bi kteri notri bil,
pajkam prepusti: zakaj od vsih ti le dobro misliš ,
in torej vse na dobro zlagaš, dokler koli moreš. —
Primeril te bom razgernjenimu plajšu zve-
stiga tovarša, s kterim on blode drugih, ki jih
tajiti nemore, z gosto temò pokrije, in jih nobeni-
mu ne odkrije, zunej temu kteri jih poboljšati za-
more. — Primeril te bom pridnimu in tihimu
delavcu v svojim poklicu, kteri le na se in na
svoje delo paznost ima, in ne gleda na uro, ka-
der drugi prepozno pridejo, kterim ni on za ču-
vaja postavljen. — Primeril te bom skrivnimu
vonu (duhu), po kterim se pravi prijatel od goluſi-
viga razloči. — Primeril te bom ljubijoči materi,
ktera svojiga otroka têpe, de bi ga zmodríla, in
boljšiga naredila.—Primeril te bom modrimu vino-
gradniku, kteri svoje terte obrezuje, de bi obil-
niši rodile; zakaj tvoja dobrotljiva roka nam do-
stikrat terpljenje pošilja, de bi našo krepost vter-
dila, in rodovitniši storila. — Tode primeril te bom
tudi natanjkni rajtingi, ktera ima nezmotli-
vimu pregledovavcu podana biti, in ktera, če tudi
le pomanjkanje ene same številke, ali ene same
enôte ima, cela kakor neresnična zaveržena
biti mora: takó tudi ta, kteri tvoje kraljevo čutilo
v svojim sercu nosi, vse čednosti nad sabo imeti
mora; in če mu tudi le ene same zmed njih manj-
ka, ali če tudi le eniga samiga zmed svojih
bratov sovraži: pokaže, de ti v njegovim sercu
ne kraljuješ, in de so vse njegove čednosti le
videzne in golufive, in potem takim vsa njegova
krepost neresnična.
Tukej je govornik zopet nemalo premolknil —
sramožljivo v tla pogledal — ter vnovič svoje oči
h kraljici povzdignil, in rekel: Če so vse leté po-
dobe le slabe sence od velikosti tvoje dušne lepo-
te: kje bom prilike najdel, s kterimi bi zamo-
gel po vrednim srečo in blagost popisovati, s
ktero ti svoje zveste kraljevnjane obdaruješ! —
Tode nobeden naj ne iše, kar upati ne more, de
bi najdel. — Le slabe besede so človeškimu jeziku
pripušene. — Torej, primeril te bom, če po pri-
prostim spoznanju tvojo oblažlivost premišlju-
jem, milimu spomladanjskimu soncu, ktero
vsem stvarem gib in življenje, in rast in veselje
dodelí. — Primeril te bom južni deželi, kjer
palme in oljke cvetejo; zakaj pod tvojo krono
mir in edinost in zadovoljnost prebiva. — Primeril
te bom čudodelnimu sladinstvu (gvircu), ktero
tudi suhimu kóscu kruha, nar prijetniši slad do-
delí. — Primeril te bom slamnati bajti, ktero,
če ti notri stopiš, v kraljevo poslopje spremeniš. —
Primeril te bom milimu gospodarju, od čigar
vsmiljenja se njegova živina debelí; kader je njegov
konj žejín, ga potaplaje zberzdá, in se k njemu na-
kloni, de mu piti da. — Primeril te bom krotkimu
jagnetu, s kterim lev skupej prebiva: pozabil je
svojiga gojzda in svoje divjote, in pri tebi svoje dni
ostati hoče. — Primeril te bom tolaživnimu an-
gelu, kteri terpéče obiskuje; lahke in kratke so
bolečine na postelji, zraven ktere ti sediš. — Pri-
meril te bom mili zvezdi, ktera se tam zgorej
zasvéti, kader se tukej spodej zamračí. — Prime-
ril te bom zadnji veliki noči na zemlji, kjer
boš ti vse svoje zveste kraljevnjane zbudila, in k
večni aleluji povabila. — Primeril te bom pervi
hčeri stvarnika, ktero si je v to izvolil, de bi
hrabram in vitezam njegoviga kraljestva, kader po
zmagi domu pridejo, bliskajoče zvezde na
persi pripenjala, in zlate vence na njih glave
postavljála. — Pa kaj! — ali hčeri le primerjal te
bom? — Več si, — in viši je tvoj rod! — Zakaj
stvarniku samimu si enaka, in on sam s tvojim
imenam imenovan biti hoče (I. Jan. 4. 8.). Zato-
rej — primeril te bom, kar je nar popolniši podoba
tvoja, primeril te bom kraljici nebes in zem-
lje: zakaj vekomej si bila, in vekomej ostaneš;
tvoja kraljeva roka je veličastne nebesa vstva-
rila, in tvoja milost je zemljo osnovála; ti si,
ktera nebesa lepotiš, in že tudi zemljo v raj
spremeniš! — — Oh! poznal te je Nekdo, kteri
je od tam prišel, kjer ti v svoji slavi prebivaš,
in zato te nam je po svoji neizmerjeni ljubezni za
kraljico, in zapoved, tebi služiti in tebe iskati,
v edino (Rimlj. 13.8.) in kraljevo (Jak. 2. 8.)
Prof. —г.
zapoved dal.
Vganjka serbskiga naroda.
Dva očeta in dva sinova so kosili in so med seboj štiri
cele hlebce razdelili takó, de je vsak eniga celiga dobil, in de
je še en cel ostal. Vprašanje: kakó je to môglo biti?
Današnjimu listu je perložen list Nr. 10
perdjan.
V Ljubljan
V Krajnju
Žitni kup.
26. Maliser-
раnа.
21. Maliser-
pana.
gold. kr.
gold. kr.
1 mernik Pšenice domače....
banaške...
»
. . . . . .
Turšice....
Soršice ... . ...
»
Reži .... . . ..
»
»
Ječmena .. . . .
Prosa .. . .
18
20
2
27
25
6
1
6
Ajde .... . . . . . ..
Ovsa .. . . . . . . . . . . . .
1
45
52
54
10
54
40
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.