številka 49 • leto XXXIX • cena 40 din	Celle, 12. decembra 1985
HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Otroci zbrali 11
ton odpadnega
papiria
Nekako nam je že prišlo v
zavest, da naša industrija po-
trebuje star papir in z njim
tudi drugače ravnamo kot
smo včasih. Pri zbiranju sta-
rega papirja pa so nžObolj
pridni osnovnošolci. V letoš-
njem šolskem letu so večje
zbiralne akcije pripravili na
20 osnovnih šolah na Celj-
skem in skup^ so zbrali več
kot 57 ton papirja. Pri tem
vodijo z 11 tonami učenci os-
novne šole I. celjske čete, ki
smo jih ujeli ravno pri zadnji
zbiralni akciji, ko so napolni-
li deset kontejnerjev. Na Di-
nosu pravijo, da so takšne
akcije velikega pomena za
našo industrijo, pa tudi šo-
larjem prinesejo kar lepe
vsote, S£g dobijo za kilogram
15 dinarjev. Na osnovni šoli
I, celjske čete bodo z zbra-
nim denarjem kupili učila za
zgodovino in zcmjjepis, naj-
uspešnejši zbiralci pa si bo-
do brezplačno ogledali film-
sko predstavo.
Le kakovostni sanacijski
program bo povrnil
zaupanje
Celjski izvršni svet o položaju v Etno.
Stran 3.
Sredi zaprašenih knjig In porumenellh
listin
Kronista Borisa Strohsacka so vzeli Andražani za svojega.
Stran 13.
Na Celjski koči škripa
Kaj Je in kaj ni res o nepripravljenosti tega priljubljenega
smučišča na sezono? Stran 9.
Gorenje za celjsko bolnišnico
K akciji za dodatno zbiranje sredstev za moderni-
zacijo celjske bolnišnice so pristopili vsi delavci
velenjskega dela sozda Gorenje. Delavcev Gorenja za
ta korak ni bilo potrebno posebej prepričevati, ker se
zavedajo, da se tudi sami ne bi izkopali iz težav, brez
pomoči širše skupnosti.
Njihov prispevek gotovo veliko pomeni, saj gre za
več kot osem tisoč delavcev iz vseh delovnih organi-
zacij in delovnih skupnosti skupnih služb velenj-
skega dela sozda Gorenje. Za modernizacijo celjske
bolnišnice bodo prispevali novembrski enodnevni
zaslužek.
V.E.
Razrešili direlctorja
Delavski svet Topra razrešil Zvoneta
Dežnaka
Centralni delavski svet
celjske delovne organizacije
Toper, je prejiinji četrtek so-
glasno razrešil dosedanjega
direktorja Zvoneta Dežnaka
in imenoval za vršilca dolžno-
sti Milana Skoka, dosedanje-
ga direktorja Toprovega toz-
da Športna konfekcija.
Za ta korak so se v tem celj-
skem kolektivu odločili na po-
budo akcijske konference Zve-
ze komunistov in po razpravi v
vseh družbenopolitičnih orga-
nizacijah kolektiva. Kot vzrok
za razrešitev direktoija nav^a
centralni delavski svet slabe
devetmesečne rezultate poslo-
vanja, ki se odražžgo niobolj v
velikih zalogah, te pa lahko
pripeljejo kolektiv ob koncu
leta v izgubo. Zvone Dežnak se
z r\iihovo oceni ni strinjal in
zato tudi ni hotel odstopiti
sam.
Očitkov, ki letijo na doseda-
njega direktoija, je še več. Her-
oina Kolar, predsednica cen-
tralnega delavskega sveta, pra-
vi: »Neustrezno delo direktor-
ja, ki je velikokrat prekoračil
pooblastila, je skalilo odnose
nied vodilnimi in vodstveni
delavci. Zvone Dežnak je tudi
sklepal pogodbe s tujimi part-
nerji, nazadnje za nakup dveh
Pletilnih strojev, ne da bi se o
tem posvetoval s samouprav-
nimi organi kolektiva. Delavci
so poleg tega negodovali nad
velikimi režijskimi stroški in
ni jim bilo prav, da je direktor
zadnje čase toliko potoval, ker
so menili, da brez pravega sti-
ka z delavci ni moč uspešno
voditi delovne organizacije,«
Kljub številnim očitkom se
delavci v Topru zavedj^o, daje
Zvone Dežnak v svojem pr-
vem mandatnem obdobju veli-
ko naredil za kolektiv. Zato je
centralni delavski svet sklenil,
da mu ponudi funkcijo pomoč-
nika vršilca dolžnosti direktor-
ja, ki tudi odgovaija ryegovi
izobrazbi. viLI EINSPIELER
Ob Dnevu oboroženih sil
Svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v
celjski občini, pripadniki celjske gamizije in Zveza
rezervnih vojaških starešin bodo tudi ob letošnjem
Dnevu oboroženih sil Jugoslavije pripravili vrsto prire-
ditev.
Začele se bodo s kvizom >Tito-partija-revolucija«, ki bo
v ponedeljek, 16. decembra v Domu JLA, ta dan pa bodo v
vojašnici Jožeta Meniha-RjOka ob Mariborski cesti odprli
tudi razstavo orožja in bojne tehnike. Nasledrgi teden
bodo vojaki in starešine tudi obiskovali delovne organiza-
cije na našem območju, v sredo, 18. decembra pa se bo
začel turnir v malem nogometu.
Osrednja celjska proslava ob Dnevu oboroženih sil bo v
četrtek, 19. decembra ob 18. uri zvečer v veliki dvorani
Narodnega doma. Naslednji dan bo razgovor in tovariško
srečanje z upokojenimi starešinami, na sam praznik, 22.
decembra pa bo zbor vojakov in starešin z bojnimi zasta-
vami na osrednjem prostoru vojašnice Jožeta Meniha-
R^ka. Po slovesnosti bosta komandant gamizije Ratko
Cvijanovič in predsednik celjske občinske skupščine Edi
Stepišnik sprejela starešine.
Leto relfordov
veienjslcih rudarjev
Sredi prejšnjega tedna so
velenjski rudarji že šestič
prekosili sami sebe. Izkopa-
li so 24.800 ton premoga, kar
je največji dnevni izkop do-
slej. Ker jim manjka do 4
milijonov 900 tisoč ton, ko-
likor znaša njihov letni na-
črt, le še 170.000 ton premo-
ga, so se odločili, da bodo
skušali ta cilj preseči.
Nakopati namerav^o več
kot 5 milijonov ton premoga
in bodo v ta namen delali v
decembru še eno udarniško
soboto. Ob tem velja zapisa-
ti, da so velenjski rudaiji le-
tos opravih že šestn^st udar-
niških sobot, ki so nedvom-
no veliko prispevale k
uspehu.
Velenjski rudarji so delali
tudi v nedeljo. Izkopani pre-
mog so tokrat namenili za ši-
roko potrošnjo, izkupiček pa
za modernizacijo celjske bol-
nišnice in manjši del za na-
kup aparata za dializo, ki ga
nujno potrebuje bolnišnica
iz Slovenj Gradca.
V, E,
Zvezno priznanje
inovatorjem Libeie
v Domu sindikatov v Beo-
gradu so v ponedeljek izro-
čili letošnje diplome in na-
grade, ki jih Zveza sindika-
tov Jugoslavije podeljuje za
najboljše inovacije s po-
dročja humanizacije dela.
Letos je na ta natečžO pri-
spelo 47 del, kar je dobra po-
lovica več kot lani. Od teh jih
je komisija v ožji izbor za na-
grade uvrstila 30,
Prijetno smo bili presene-
čeni, ko smo izvedeli, da je
drugo nagrado na tem nate-
čaju prejela skupina avtorjev
iz celjske Libeie, Poleg di-
plome sveta Zveze sindika-
tov Jugoslavije, so naši ino-
vatorji za skupinsko delo
oziroma nalogo prejeli 70 ti-
soč dinarjev.
Nagrajeno nalogo z delov-
nim naslovom »Izdelava
pnevmatske tarirne naprave
za decimalne tehtnice nosil-
nosti 100, 200 in 300 kilogra-
mov«, so izdelali Adolf Ko-
štomaj. Dani Krempuš in
Avgust Blazinšek. Bistvo in
prispevek k humanizacji de-
la iz te naloge je v postavlja-
nju uteži na tehtnico. Ročno
postavljanje je zamenjalo
lažje in enostavnejše »po-
stavljanje« s komandnimi
tipkami,
M. a.
Dobrna v svetu svetovnega mladinskega šaha
v torek popoldne seje po slavnostni otvoritvi začelo v zdraviliški dvorani na Dobrni 2. svetovno
šahovsko prvenstvo za mladinke stare do 20 let, Iger nastopa 22 šahistk iz 19 držav. Pokrovitelj
prireditve je SOZD Merx Celje. Na posnetku iz prvega kola levo Mirjana Marič, svetovna
kadetska prvakinja in desno Shlomit Vardi iz Izraela. Prvenstvo bo končano v ponedeljek, 23.
decembra popoldne. Obišimeje o pričetku prvenstva na 12. strani.
TV - Fotoj EDI MASNEC
2. ^Tll^ -- NOVI TEDNIK
12. DECEMBER 198$
Referendumi uspeli
Več kot 60 odstotkov Šentjurčanov glasovalo ZA
Referendumi za krajevne
samoprispevke v šentjurski
občini so uspeli. V občini je
več kot 60 odstotkov prebi-
valcev glasovalo za uvedbo
četrtega samoprispevka.
Rezultati po krajevnih
skupnostih pa so bili nasled-
nji: na Blagovni je za samo-
prispevek glasovalo 63 od-
stotkov krcganov, v Dobju
79, v Dramljah 67, na Kalob-
ju 61, na Prevoiju 76, v Sliv-
nici 63, v Loki 80, na Planini
75, Ponikvi 67 in v krajevni
skupnosti Šentjur-okolica 62
odstotkov krajanov.. Le v
krajevni skupnosti Šentjur-
center je bil rezultat nekoli-
ko slabši, saj je samo 50,8 od-
stotkov krajanov glasovalo
za samoprispevek. Ugotav-
ljajo, daje bila udeležba zelo
dobra, saj je prišlo na glaso-
valna mesta kar 92 odstot-
kov vseh volilnih upravičen-
cev, v krajevni skupnosti
Dramlje pa so zabeležili sto
odstotno udeležbo.
Rezultati referenduma jas-
no kažejo, da se v vseh kra-
jevnih skupnostih v šentjur-
ski občini zavedajo, da brez
samoprispevka ne morejo
načrtovati razvoja. To se je
pokazalo že v preteklih letih,
ko so prišli do novih objek-
tov s samoprispevkom, pro-
stovoljnim delom in dodat-
nim zbiranjem denarja. Za
nerazvite krajevne skupno-
sti bo to pravilo tudi v pri-^
hodnje. Za sam center Šent-*
juija pa rezultat referendu-
ma niti ne preseneča, saj kra-
jani živijo v urejenem okolju,
kjer imajo zagotovljene vse
osnovne potrebe. Povsod
drugod pa se mor^o za vsa-
ko novo cesto ali vodovod
sami pošteno potruditi,
opraviti večino del in prispe-
vati precejšnje vsote denar-
ja. V nasprotnem primeru bi
bili še vedno brez osnovnih
komunalnih objektov, brez
cest in vodovodov. Zato se
tudi bolj kot v razvitih sredi-
nah zavedajo pomena samo-
prispevka in uspeh nedelj-
skega glasovanja ne presene-
ča. To pa je hkrati začetek
uresničevanja zahteve zad-
nje občinske skupščine, da
morajo v občini sami največ
storiti za zmanjšanje razko-
raka med razvitimi in neraz-
vitimi, ne pa samo čakati na
solidarnost. T. CVIRN
Preveč odprtih
vprašanj
Ta in prihodnji teden
bi se naj v celjski občini
sestali delegati skupščin
samoupravnih interes-
nih skupnosti družbenih
dejavnosti.
Osrednja tema razprav
bi n^ bili predlogi samo-
upravnih sporazumov o
temeljih planov teh skup-
nosti za obdobje
1986-1990. Ker pa so še
vedno odprta nekatera
osnovna vprašanja in
izhodišča za usklajevanje
srednjeročnih načrtov na
ravni republike in občine,
so zasedanja skupščin
preložili na mesec januar
1986 ter podaljšali javno
razpravo o razvojnih' do-
kumentih do 27. decem-
bra. S pravočasnim načr-
tovanjem torej spet ne bo
nič, bo pa zato lahko boli
temeljito.	MBP
V Preboldu ni
uspel
referendum za
samoprispevek
Na Vranskem, v Pre-
boldu in v Žalcu so se
krajani v nedeljo na refe-
rendumih odločali za
uvedbo krajevnih samo-
prispevkov. V Žalcu je za
uvedbo samoprispevka
glasovalo 54 odstotkov
krajanov, na Vranskem
61 odstotkov, v Preboldu
pa le dobrih 41 odstot-
kov, kar pomeni, da se
večina ni opredelila
zanj.
Prav gotovo sta refe-
renduma v Žalcu in na
Vranskem uspela zaradi
tega, ker so bili programi
zanimivi za večino kraja-
nov, ki bodo v naslednjih
petih letih plačevali po
odstotek in pol od neto
osebnih dohodkov, upo-
kojenci v Žalcu pa le 0,75
odstotka.
Nekoliko drugače pa je
bilo v Preboldu, kjer je
bil program sestavljen ta-
ko, da naj bi glavne nalo-
ge opravili samo v središ-
ču Prebolda. V programu
se niso videli krajani Lat-
kove vasi, Dolenje vasi.
Gornje vasi in Kaplje va-
si. Krajani iz tistih vasi,
kjer živi dobršen del pre-
bivalcev krajevne skup-
nosti, pa prav gotovo ima-
jo tudi nekaj težav, zlasti
na komunalnem področ-
ju, ki bi jih bilo treba ure-
diti.
Resnici na ljubo je tre-
ba povedati tudi to, da so
v Preboldu glasovali za
predlog, po katerem naj
bi zaposleni plačevali po
dva odstotka od neto
osebnih dohodkov, upo-
kojenci pa odstotek in
pol. Verjetno so bili ti od-
stotki previsoko postav-
ljeni. Navsezadnje to ugo-
tovitev potrjuje tudi po-
datek, da se večina ni od-
ločila za samoprisepvek
tudi na glasovalnih me-
stih v samem Preboldu.
JANEZ VEDENIK
Cilj - preobrazba gospodarstva
Konjiški IS o dolgoročnem načrtu razvoja občine
Konjiški izvršni svet je na
svoji zadnji seji, prejšnjo
sredo, namenil osrednjo po-
zornost dolgoročnemu načr-
tu občine z ekonomsko soci-
alnimi in prostorskimi se-
stavinami. Kot osnovni cilj
dolgoročnega gospodarske-
ga razvoja so opredelili ka-
kovostno preobrazbo go-
spodarstva v občini, ki naj
bi vse tja do konca tisočlet-
ja omogočalo najboljše eko-
nomske učinke.
Osnovna misel, ki jo gre
podčrtati v strategiji dolgo-
ročnega razvoja, velja pred-
vsem takšnemu vzponu, ki
bo temeljil na razvojno in
tehnološko zahtevnih, po-
slovno uspešnih, .izvozno
konkurenčnih in hkrati
energetsko in surovinsko
manj zahtevnih programih.
Proizvodno tehnološka pre-
obrazba gospodarstva bo
omogočala boljše izkorišča-
nje obstoječih proizvodnih
zmogljivosti s čim boljšo or-
ganizacijo proizvodnje in vo-
denja, pa tudi boljšo kvalifi-
kacijsko strukturo zaposle-
nih in večjo usmerjenostjo v
domače surovinske vire.
Na osnovi doslej dosežene
nadpovprečne gospodarske
rasti občine Slovenske Ko-
njice v okviru republike, je
realna tudi predpostavljena
4 odstotna dinamika gibanja
družbenega proizvoda vse
tja do leta 2000. V občini
predvidevajo, da bo ta rast v
prvem obdobju nekoliko hi-
trejša, nato pa se bo umirjala
v skladu s postopnim pospe-
ševanjem razvoja.
V obdobju do leta 2000 bo
gospodarska rast v večji me-
ri kot v preteklosti odvisna
od produktivnosti dela,
manj pa od rasti zaposleno-
sti, saj so možnosti eksten-
zivnega razvoja skoraj že iz-
črpane. Ob predpostavljeni
1,6 odstotni letni rasti zapo-
Dolgoročni cilj gospodar-
stva konjiške občine je po-
večanje izvoza od sedanjih
40 odstotkov na 50 v letu
2000, kar bo mogoče doseči s
5 do 6 odstotno povprečno
letno stopnjo rasti izvoza.
slenosti v obdobju od leta
1986 do 2000 bo za uresniči-
tev 4 odstotne rasti družbe-
nega proizvoda morala pro-
duktivnost dela rasti po 2,4
odstotni letni stopnji. Pro-
duktivnost batako prispeva-
la od 60 do 70 odstotkov k
prirastu novoustvarjene
vrednosti občine Slovenske
Konjice.
Razvojna strategija in pre-
obrazba gospodarstva bosta
torej globoko posegli v
strukturo gospodarskih in
drugih dejavnosti. Višjo di-
namiko razvoja bodo imele
tiste organizacije združenega
dela, ki bodo v svoje progra-
me ^Ijučevale tehnološko
in razvojno intenzivne pro-
grame. V takšnih razmerah
bodo organizacije združene-
ga dela mnoge obstoječe
programe opuščale in uvaja-
le nove, s katerimi si bodo v
poostreni konkurenci na do-
mačem in tujih trgih zago-
tavljale obstoj in razvoj. Se-
stavni del procesa prestruk-
turiranja in racionalizacije
gospodarstva pa bo razvoj
drobnega gospodarstva, ki je
pogosto osnova za nastajanje
novih programov v organiza-
cijah združenega dela.
Ob industriji namenja dol-
goročni načrt dobršen del
vsebine tudi razvoju kmetij-
stva, kjer naj bi dosegli 4 od-
stotno rast kmetijske proiz-
vodnje, razvoju infrastruktu-
re in družbenim dejavnostim
ter turizmu'in gostinstvu.
Na seji izvršnega sveta k
dolgoročnemu načrtu obči-
ne niso imeli bistvenih vse-
binskih pripomb, saj so ga
temeljito »premleli« že v zas-
novi in kot takšen prihaja
med delegate na decembr-
sko sejo skupščine vseh treh
zborov.
MATEJA PODJED
Optimizem, ki ne
stoji na trdnih tieh
Šmarskl izvršni svet o sanacUskem
programu KK Šmarje pri Jelšah
Izvršni svet skupščine ob-
čine Šmarje pri Jelšah na
zadnji seji ni sprejel sana-
cijskega programa Hmeza-
dovega Kmetijskega kom-
binata Šmarje.
Pri odločitvi se je oprl na
ocene, ki so jih pripravili ko-
mite za družbeno planiranje
in gospodarstvo občine
Šmarje pri Jelšah, strokovna
služba Hmezada in na mne-
nje republiškega komiteja za
kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Povsem drugačna
je bila ocena odbora za kme-
tijstvo pri šmarskem izvrš-
nem svetu, ki pa se v proble-
matiko očitno ni dovolj po-
globil, ko je za izgube videl
krivca predvsem v položaju
kmetijstva.
Komite za družbeno plani-
ranje in gospodarstvo očita
kombinatu, da v sanacij-
skem programu ni navedel
dejanskih vzrokov za izgube,
da se v programu preveč iz-
postavljeni zunanji vzroki in
da so predlagni ukrepi v
mnogočem protislovni ter
nedorečeni. Vprašljiv je tudi
optimizem glede nadaljnje
rasti posameznih proizvo-
denj v okviru Kmetijskega
kombinata Šmarje, preveč
pa je tudi takšnih obetov, ki
jim je izvršni svet »nasedal«
vsakič, ko je obravnaval sa-
nacijski program kombina-
ta. Izgube namreč že tretje
leto naraščajo. Letos je izgu-
ba, samo iz naslova tekočega
poslovanja, ob tričetrtletju
znašala skoraj 77 milijonov
dinarjev.
Podobne so ocene, stro-
kovnjakov na ravni sozda
Hrnezad. Ti prav tako meni-
jo, da so žarišča izgub še kje
druge, kot je prikazano v sa-
nacijskem programu, da je
in bo izredno težko obvlado-
vati široko paleto dejavnosti
kombinata, ter da je pri ana-
lizi količinskih obsegov pre-
več nerealnega optimizma.
Komisija ocenjuje, da vseh
proizvodenj v prihodnjem
letu ne bo mogoče doseči ta-
ko kot je v sanacijskem pro-
gramu prikazano s številka-
mi in da tehnološke ter pro-
izvodne osnove niso dore.
čene.	'
Izvt;šni svet skupščine ob,
čine Šmarje pri Jelšah se je
na seji upravičeno ustavil ob
dveh številkah: v sanacij,
skem programu je zapisano,
da bo izguba ob koncu leta
znašala 140 milijonov 800 ti-
soč dinarjev, strokovnjaki
sozda Hmezad pa so prišli do
številke 180 milijonov dinar-
jev. Očitek kombinatu, da
slab mesec pred iztekom leta
ne zna oceniti izgube, je bil
razumljiv. Izvršni svet je tu-
di menil, da se je prav toliko
kot ekonomskemu delu, tre-
ba posvetiti tudi kadrovske-
mu delu sanacijskega pro-
grama. Le-tega bo treba
opremiti z roki za posamez.
ne naloge ter z imeni, kdo za
posameznimi nalogami »sto-
ji«. Izvršni svet je prevzel na-
se del odgovornosti za naraš-
čajoče kombinatove izgube.
Bolj kot z vsebino sa je vsa-
ko leto, ob predložitvi sana-
cijskih programov, ukvarjal
s problemom, kako v občini
izgubo pokrivati. Sploh pa je
bilo narobe, da je sanacijski
program vsakič nastajal v
Kmetijskem kombinatu
Šmarje in da je Hmezad pri
tem premalo sodeloval.
Predstavriiki Kmetijskega
kombinata Šmarje pri Jelšah
so zagovarjali predloženi do-;
kument in zagotavljali (z ne-i
katerimi argumenti, ki jih ni
za zanemariti), da se bodo to-i
krat stvari obrnile na bolje.|
Seveda to ni bilo dovolj, da
bi se izvršni svet lahko odlo-
čil drugače in ponovno ver-
jel zagotovilom, ki vejejo iz
(tokratnega) sanacijskega
programa. Zato morajo v
kombinatu najti še drugačne
rešitve, upoštevati omenjene
strokovne ocene in do 15. de-
cembra predložiti takšen do-
kument, ki bo bolj realen in
ki bo obetal, da se bodo raz-
mere v šmarskem kmetij-
stvu tokrat zares obrnile na
bolje. Zlasti zato, ker od
kmetijstva v občini Šmarje
pri Jelšah živi kar četrtina
prebivalstva in ker je kmetij--
stvo, poleg steklarstva in tu-
rizma, gonilna sila gospodar-
skega razvoja.
MARJELA AGREŽ
Celjani v Giiterslohu In
Grevenbroichu
Tudi letošnji rojstni dan republike so proslavili naši
delavci na začasnem delu v tujini slovesno in s spominom
na domovino t srcih. Celjska delegacija v sestavi Drago
Medved, Zvone Hud^ej, in Ivan Andrejaš, ter narodnoza-
bavni ansambel Bršneta Klavžarja so najprej obiskali
Giitersloh. Tu so v klubskih prostorih pripravili proslavo v
sodelovanju z učiteljico slovenskega pouka Majdo Umni-
kovo, proslavo pa je vodila Cvetka Sternad.
Tudi v Grevenbroichu je bila prisrčna proslava pod vod-
stvom prizadevne Marte Goričan.
Odveč je poudarjati, da je v obeh mestih odlično opravil
svojo vlogo ansambel Braneta Klavžarja, ki ga naši zdomci
še dolgo ne bodo pozabili.
D. M.
Nihče noče krčiti programov
velenjski sisi načrtovanja niso vzeli dovolj resno
Osnovna ugotovitev,
skupne seje predsedstev ve-
lenjske Socialistične zveze
in občinskega sveta Zveze
sindikatov, ki je bila sredi
prejšnjega tedna je bila, da
delegacije sisov načrtova-
nja niso vzele dovolj resno.
Vsi namreč trdijo, da je po-
raba prevelika, nihče pa ni
pripravljen skrčiti svojih
programov. Zato bodo ve-
lenjske družbenopolitične
skupnosti zahtevale od
strokovnih služb sisov, da
uskladijo programe z real-
nimi možnostmi.
Poleg prevelikega obsega
predvidenih naložb so pre-
velike tudi obremenitve ve-
lenjskega gospodarstva, ki
ni sposobno pokriti tako ve-
like porabe. Kar zadeva na-
ložbe, ki so jih načrtovali te-
meljni nosilci načrtovanja,
bosta Socialistična zveza in
sindikat podpirala le tiste, ki
bodo usklajene z gmotnimi
možnostmi in ki bodo dejan-
sko zagotavljale nadaljnji
razvbj posameznih družbe-
nih dejavnosti. Z drugimi
besedami, ne bodo podpirali
naložb v zidove, čeprav niso
proti razvoju infranstruk-
ture.
Nedvomno drži trditev, da je
gospodarstvo vse preveč obre-
menjeno s skupno porabo,
vendar nihče iz združenega de-
la ne predlaga, kaj je treba čr-
tati iz posameznih programov.
Vsi se ob tem tudi zavedajo, da
seje v zadnjih letih nakopičila
vrsta problemov in ne vidijo
druge rešitve kot povišanje
prispevnih stopenj, ki so že
zdaj med n^višjimi v Sloveni-
ji. Socialistična zveza in sindi-
kat sta se zato odločila, da bo-
sta zahtevala od strokovnih
služb sisov, da pripravijo alter-
nativne rešitve, kajti iz doseda-
njih pripomb je razvidno, daje
mogoče marsikaj narediti ce-
neje kot pa so predlagali načr-
tovalci.	VVE
Pojasnilo
v članku Vzdušje med kr^a-
ni ni zadovoljivo v 48. številki
Novega tednika smo zapisali,
da občina zavlačuje z gratjlbe-
nim dovoljenjem za gradnjo te-
lefonskega omrežja v Rečici.
Tako je na zadnji programsko
volilni seji izjavil Stanko Po-
žun, predsednik KK SZDL Re-
čica.
Jože Kos, načelnik oddelka
za splošno upravne zadeve ob-
čine Laško nam je v zvezi s
tem povedal, da je vlogo za
gradbeno dovoljenje dostavilo
PTT podjetje Celje 10. decem-
bra, torej šele trinajst dni po
seji OK SZDL Laško. V. E.
Skoraj povsod so za skupne
delegacije
Potem ko so poročali o delovanju občinske organiza-
cije. Socialistične zveze v preteklem obdobju, se je na
programsko volilni konferenci v Žalcu razvila obširna
razprava in ni naključje, da so razpravljale! največ
pozornosti namenili prav gospodarskemu položaju v
občini, precej besed pa je bilo namenjenih tudi nič kaj
dobremu položaju v kmetijstvu.
Beseda je nanesla seveda tudi na volitve. S tem v zvezi je
bila zanimiva ugotovitev, da so v žalski občini leta 1982 v
organizacijah združenega dela v skupščine samoupravnih
interesnih skupnosti izvolili 2034 delegatov, do konca sep-
tembra letos pa je bilo evidentiranih samo 1362 delegatov.
V večini organizacij združenega dela, to pa velja tudi za
krajevne skupnosti, se namreč odločajo za zmanjšano šte-
vilo delegacij in celo za manjše delegacije. Ena izmed
ugotovitev je, da bodo posebne delegacije v naslednjem
mandatu redkost. Za skupščine samoupravnili interesnih
skupnosti je možno uvesti skupne delegacije, kar pa naj bi
veljalo predvsem za manjše organizacije združenega dela.
Marsikje v občini pa se za skupne delegacije odločajo tudi
v največjih organizacijah združenega dela. Potrebna bo
politična akcija, da bodo delegacije ustrezno oblikovane,
pa čeprav je tudi res, da sama oblika delegacije ni najbolj
pomembna, pač pa aktivnost delegatov, ki je resnici na
ljubo vedno manjša.
JANEZ VEDENIK
V nadaljevanju programsko volilne konference so
sprejeli akcijski program delovanja v letu 1986. Za pred-
sednika občinske konference so znova izvolili Janeza
Meglica, za sekretarja pa Kristijana Markoviča.
12. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Kmetje v škripcih
Konjiški SZdl za liorak pred proHlemom
Včerajšnja programsko
yo]ilna konferenca SZDL v
slovenskih Konjicah je bila
priložnost za kritično oceno
prispevka frontne organiza-
cije pri zadovoljevanju in-
teresov občanov. Že pro-
gramsko volilne seje kra-
jevnih konferenc so razgrni-
le celo paleto vprašanj in
problemovm v posameznih
krajevnih skupnostih.
»Isti problemi kot v prete-
Iclih dveh letih pa so še ved-
jio odprti tam, kjer gre za za-
prtost delovanja sveta kra-
jevne skupnosti in vodstva
krajevne konference SZDL.
oziroma za nezainteresira-
nost vodstva krajevne skup-
nosti« je med drugim v
uvodnem poročilu h konfe-
renci dejala predsednica Ma-
rija Poličar. »Razrešitev po-
sameznih problemov je zah-
tevala vključevanje in po-
moč sosednje krajevne kon-
ference SZDL in sveta kra-
jevne skupnosti, kot je bil
primer oskrbe krajanov s
pitno vodo, ali pa ustreznej-
ša cestna povezava med kra-
jevno skupnostjo Sojek-
Kamna in Špitalič za prevoz
delavcev na delo.«
Kot rdeča nit se je iz lan-
skih konferenc na letošnje
vlekla predvsem nerešena
komunalna problematika.
Izstopal je dokaj izostren od-
nos do naložbenih progra-
mov, za katere so občani po-
leg sredstev zbranih s samo-
prispevkom vložili še dodat-
na sredstva. Predvsem gre tu
za izgradnjo cestnega in tele-
fonskega omrežja. To so iz-
postavili kar v 12 od 22 kra-
jevnih skupnosti.
Delegatom se je na vče-
rajšnji konferenci ponujala
priložnost za temeljito raz-
pravo iz svojega življenjske-
ga okolja a je niso izrabili.
Oglasili so se borci, oglasili
so se mladinci, slišati je bilo
še eno ali dve pripravljeni
razpravi in nič več. Baze, žal,
ni bilo čutiti, če izvzamemo
delegata, ki se je zavzel za
mlade kmete, ki kot bodoči
prevzemniki kmetij niso več
kos naložbam v sodobno
kmetijstvo in kreditnim po-
gojem, apeliral je na frontno
organizacijo, na družbo v ce-
loti, da naj se še bolj zavzame
za kmetijstvo. Taisti delegat
se je tudi vprašal, kaj je naro-
be z invalidsko pokojnin-
skim zavarovanjem kmetov,
saj je v zavarovanje vključe-
nih le polovica vseh kmetov
v občini. Kaj bo na stara leta
z ostalimi? To pa je že vpra-
šanje, ki terja širšo množično
aktivnost. Pomembno je
namreč biti korak pred pro-
blemom, je bilo slišati na
konferenci.
MATEJA PODJED
Za predsednico OK SZDL so
ponovno izvolili Marijo Poli-
ear, za podpredsednika Sta-
neta Kokelja. Sekretar ostaja
Bojan Fijavž.
V Žalcu bodo
odprli dom SLO
v soboto bodo v Žalcu
odprli nov dom Splošne-
ga ljudskega odpora, v
katerem imajo svoje pro-
store občinski sekreta-
riat za ljudsko obrambo
ter občinski štab terito-
rialne obrambe iz Žalca.
Po otvoritvi bo proslava
ob dnevu oboroženih sil,
na kateri bodo najbolj
prizadevnim podelili
priznanja in pohvale, po
tem pa bo koncert voja-
škega orkestra ljubljan-
ske gamizije.
J. V.
Delilo po potrebah
Velenjčani trošijo občut-
no več kot to dovoljuje
ustvarjeni dohodek, kar do-
kazuje podatek, da name-
njajo trenutno za osebne do-
hodke kar 60 odstotkov
ustvarjenega dohodka. Ob
tem je še najbolj zaskrblju-
joče, da ostajata premogov-
ništvo in energetika brez
akumulacije, medtem ko jo
ostali velenjski kolektivi
ohranjajo na lanski ravni.
Načrtovano rast akumula-
cije je tako letos uspelo dose-
či le Gorenju. Kot že rečeno,
Velenjčani delijo dohodek
bolj po potrebah kot po učin-
kih in vprašanje je, če se bo
ta negativni trend do konca
leta zaustavil. Vsaj kar zade-
va akumulacijo, do konca le-
ta verjetno ne bo bistvenih
sprememb.
Osebni dohodki ob devet-
mesečju so bili kar za 98 od-
stotkov večji kot v enakem
obdobju lani. Plače so naj-
bolj porasle v Gorenju in si-
cer za 108 odstotkov, vendar
kljub takšnemu skoku v tem
velenjskem sozdu ne bodo
ujeli nekajletnega zaostaja-
nja. Osebni dohodki so zelo
porasli tudi v energetiki in
premogovništvu, čeprav bo
imel sozd Rek Franc Le-
skovšek-Luka izgubo tudi
ob koncu leta. Ob devetme-
sečju je znašala izguba tega
velenjskega sozda približno
dve in pol milijadi dinarjev,
vendar v Rudarsko-eneget-
skem kombinatu trdijo da
zanjo niso krivi sami.
V Reki su osebni dohodki
porasli za 85 odstotkov in ta-
ko prehiteli rast dohodka za
celih 72 odstotkov. Sicer pa
je ob devetmesečju znašal
povprečni osebni dohodek v
velenjskem gospodarstvu
49.300 din, v negospodarstvu
pa 51.700 din. Ob tem je še
zanimiv podatek, da naj bi
znašal ob koncu leta pov-
prečni osebni dohodek v Go-
renju 42.633 din, kar zgovor-
no priča, da plače v Gorenju
capljajo za plačami v osta-
lem velenjskem združenem
delu.
V. E.
Le kakovostni sanacijski
program ho povmii zaupanje
Celjski izvršni svet o položaju v Emo
Emo je trenutno eden naj-
večjih gospodarskih bolni-
kov v celjski občini. Že leta
posluje na robu rentabilno-
sti, letos pa je zašel v Izgu-
bo, ki je do konca leta ne bo
odpravil. Zaradi tega je mo-
ral že poleti izdelati spre-
menjeni gospodarski načrt,
ki ga ne uresničuje v celoti,
čeprav ob tem drži trditev
Francija Gazvode, glavnega
direktorja Ema, da ga ni ča-
rodeja, ki bi uspel odpraviti
vse težave čez noč. Predlog
sanacijskega programa
Ema je pred kratkim obrav-
naval tudi celjski izvršni
svet, ki je sanacijski pro-
gram ugodno ocenil.
Ob devetmesečju Emo ni
uspel uresničiti spremenje-
nega gospodarskega načrta
in izguba je za 48 milijonov
in pol din večja od načrtova-
ne. Največjo izgubo sta zabe-
ležila tozda Posoda, nekaj
več kot 456 milijonov dinar-
jev, in Kotli, medtem ko so
ostali tozdi poslovali pozitiv-
no. Posoda in Kotli izstopata
tudi v oktobru, načrtovano
proizvodnjo je tozd Posoda
dosegel le 90-odstotno, med-
tem ko so v tozdu Kotli v
oktobru odpremili le 58 od-
stotkov načrtovane proiz-
vodnje.
Izvršni svet je ocenil, da
Emo spremenjenega gospo-
darskega načrta ni uresničil
zadovoljivo. Še najbolj za-
skrbljujoče je, da v kolektivu
ne uresničujejo načrtovane-
ga konvertibilnega izvoza in
zunanje prodaje. Zato je zah-
teval od Ema, da sprejme do-
datne ukrepe, ki mu bodo
omogočili večji izvoz in pro-
dajo.
V predlogu sanacijskega
programa navaja Emo kot
bistvene vzroke za nerenta-
bilno poslovanje kronično
pomanjkanje trajnih obrat-
nih sredstev in devizno ne-
ravnovesje. Vzrokov za
Emove težave pa je še več,
med njimi velj^ poleg ome-
njenih izpostaviti še nizko
stopnjo akumulativnosti po-
slovanja, izredno visoko
stopnjo odpisanosti osnov-
nih sredstev, nenehno slab-
šanje kadrovske strukture
na nekaterih ključnih po-
dročjih poslovanja in dose-
danjo neučinkovitost naložb
v tozdih Kotli in Posoda.
Za tašno stanje v kolektivu
so gotovo krive, poleg objek-
tivnih, tudi subjektivne sla-
bosti. Zato so v Emu pripra-
vili tudi spisek nujnih ukre-
pov, ki so pogoj za uresniči-
tev predlaganega sanacijske-
ga programa. Tako je bilo na
primer veliko govora o neu-
strezni kadrovski strukturi,
ki jo bo lahko Emo izboljšal
le z boljšim nagrajevanjem
in kot je dejal Franci Gazvo-
da, s pomočjo celjske ob-
čine.
Med ukrepi, ki jih bo ures-
ničil Emo, so gotovo najpo-
membnejši: doseganje višje
oblike zunanje trgovinske
menjave, zmanjšanje zalog,
izboljšanje mesečne dinami-
ke prodaje, zagotovitev no-
vih proizvodnih programov,
izboljšanje kakovosti pred-
vsem pri izvoznih progra-
mih, ukinitev proizvodnje
avtokoles in Trika radiator-
jev, izboljšanje oskrbe z re-
promateriali, ostrejša tehno-
loško-organizacijska disci-
plina in smotrna razporedi-
tev kadrov.
Vse to pa ne bo dovolj, če
Emu ne bo priskočila na po-
moč tudi širša družbenopoli-
tična skupnost. Za uspešno iz-
vedbo sanacijskega programa
potrebuje Emo namreč tudi
denar. Posojilo v višini 200 mi-
lijonov dinarjev naj bi dobil od
poslovnih partneijev v repro-
verigi in sicer po 6 odstotni
obrestni meri, vrnil pa bi jih po
šestih letih. Nadalje računajo
na 95 milijonov dinarjev poso-
jila iz občinskega in republi-
škega sklada skupnih rezerv,
ki bi ga z 10-odstotnimi obrest-
mi vrnili po dveh letih. Odprto
pa še ostaja vprašanje, kje bo
Emo dobil milijardo dinarjev,
ki jo prav tako potrebuje za
uspešno, izvedbo sanacije. Ta-
ko pri tem kot pri sanaciji de-
viznega neravnovesja, za kar
potrebuje Emo 875.000 dolar-
jev, računago v kolektivu na
pomoč celjske občine.
Emo je tudi zahteval, da jih
družbenopolitična skupnost
oprosti plačila obveznosti iz
dohodka in osebnih dohodkov
in da jim, zaradi zmanjšanja le-
tošnje izgube, odpiše del obre-
sti in tečajnih razlik in sicer za
najmanj 100 milijonov di-
naijev.
To, ali lahko predlagani sa-
nacijski program dejansko reši
Emo, bodo ocenili še zunanji
strokovnjaki. V Ljubljanski
banki Splošni banki Celje so to
že storili in Emo je njihove pri-
pombe že vključil v sanacijski
program.
VILI EINSPIELER
Ostrejša davčna poliUka
Mozirju se ogrevajo za izmenjavo inšpektorjev
V Upravi za družbene
prihdoke občine Mozirje so
letos izterjali za 57 milijo-
nov din davkov, ka je dva-
krat več kot lani. Povečanja
ni prinesla le inflacija, tem-
več tudi ostrejša davčna po-
litika, pri čeme so se letos
še posebej »lotili« avtopre-
voznikov.
Bolj kot z izterjavo so lah-
ko v Mozirju zadovoljni s pri-
kazovanjem realnejših po-
datkov, predvsem osebnih
dohodkov zavezancev, ter s
plačevanjem davkov in pri-
spevkov za družbene dejav-
nosti. Borili so se namreč za
republiška povprečja oseb-
nih dohodkov, ter se pri tem
zaradi pomanjkanja inšpek-
torjev letos najbolj zadržali
pri avtoprevoznikih, kjer so
pri vseh dosegli povprečni
republiški letni osebni doho-
dek 550 tisoč dinarjev. Osup-
ljiv je podatek, da so tudi
najbolje »stoječi« avtopre-
vozniki prijavili le 300 tisoč
din dohodka in da sta od 99
avtoprevoznikov, kolikor jih
je v občini, ostanek dohodka
prijavila le dva. Nasprotno
pa so posamezne ostale po-
stavke v davčnih napovedih
avtoprevoznikov nenormal-
no visoke. Tako so nekateri
prijavljali tudi do 60 odstot-
1^0 udeležbo goriva v prihod-
na potne stroške, kar pa
So v upravi zavračali in priz-
navali največ 35 odstotno
Hdeležbo (v združenem delu
ta udeležba npr. 19 do 22
odstotna). Vprašanje je tudi,
'^ako so Gornjesavinjčani
oskrbujejo s premogom in
vsem ostalim, saj sodeč po
prijavah avtoprevoznikov, ti
takšnih uslug skorajda ne
opravljajo. Železnice pa v
občini tudi ni.
Z doslednejšo kontrolo
potnih nalog naj bi takšne
neevidentirane vožnje za pri-
vatni sektor zmanjšali.
Podobno kot avtoprevoz-
nike, bodo prihodnje leto
obravnavali tudi gostince,
saj menda od šestintridese-
tih, kolikor jih je v izletni-
ško-turistični Gornjesavinj-
ski dolini, niti eden ni prika-
zal ostanka dohodka. Letoš-
nji izgovor je zvezni promet-
ni davek, zaradi česar pa za-
enkrat nihče ni odjavil de-
javnosti. Izgovori posamez-
nih gostilničarjev, da so od-
daljeni, da ni pravega pov-
praševanja ipd., imajo ob vse
večjem pomenu in poudar-
ku, ki ga v občini dajejo ne-
obdavčenemu kmečkemu
turizmu, tudi svojo težo. Ko-
likšen je ta del resnice pa bo-
do inšpektorji šele skušali
odkriti. Pri tem bi bila, kot
poudarjajo na mozirski upra-
vi za družbene prihodke, do-
brodošla tudi izmenjava in-
špektorjev v regiji, pa tudi
bolj poostrena kontrola re-
publiških inšpektorjev.
Osnovni problem pri delu
davčnih inšpektorjev je ta,
da v enem letu ni mogoče
pregledati vseh poslovnih
knjig, ter da je tako odmera
izvedena na osnovi davčnih
napovedi. Pa tudi tisti obrt-
niki, ki sami vodijo poslovne
knjige, predpise o načinu,
točnosti in rednosti vodenja
poslovnih knjig prilagodijo
svojim razmeram, zmožno-
stim in logiki. V izvršnem
svetu zato priporočajo pogo-
stejšo kontrole med letom,
ter še posebej opozarjajo na
potrebo po ugotavljanju iz-
vora premoženja. Pri tem bo-
do v tesni povezavi uprava
za družbene prihodke, posta-
ja milice in izvršni svet
skupščine občine.
RADO PANTELIČ
Med pomembnejšimi
spremembami odloka o
^avkih občanov, ki so ga v
Mozirju sprejeli pred krat-
je povečanje stopenj
pavka za tiste gostince, ki
••najo bifeje in ponujajo le
pijačo, s čimer naj bi vpli-
vali na kakovost ponudbe
bolj stimulirali ponud-
bo hrane. Uvedli so tudi da-
Vek za izletniški turizem na
'irističnih kmetijah.
Do vseh pa v upravi za
družbene prihodke občine
Mozirje tudi niso tako re-
striktivni in »paragrafski«.
Z ugodnejšo davčno politi-
ko podpirajo razvoj defici-
tarne in manj donosne obr-
ti, dovzetni pa so tudi za no-
vosti. Tako so zaenkrat za
določeno obdobje oprostili
plačila davka tudi tiste no-
ve graditelje malih hidro-
elektrarn, ki bodo viške
električne energije tudi
prodajali.
POGLED V SVET S kovinotehno
Pravici je zadoščeno - vsaj v giavnem
Zgodovina Latinsice Amerike je
tudi zgodovina nasilja, krvavih
obračunov s političnim predzna-
kom, pobojev, ljudi, ki so izginili
brez sledu. V tem pogledu je - v
času vojaških hunt, brezobzirne
vladavine generalov - prednjačila
Argentina. Ti so v imenu boja proti
»komunistični nevarnosti« organi-
zirali »umazano vojno«, katere žr-
tve so bili moški, ženske, celo otro-
ci. Vzlic vsem preiskavam in poz-
vedovanjem število žrtev tega dol-
goletnega krvavega, okrutnega
obračuna z drugače mislečimi še
zdaj ni znano: najmanj dvajset ti-
soč, mogoče celo do petdeset tisoč!
Zdaj, ta teden je bilo pravici za-
doščeno. Vsaj v glavnem. Voditelj
prve vojaške hunte, ki je izvedla
državni prevrat in začela »umaza-
no vojno«, general Videla je bil
pred sodiščem v Buenos Airesu ob-
sojen na dosmrtno ječo, enako pa
tudi član hunte admiral Massera.
Tretji obsojeni iz prve hunte, bri-
gadir Agosti je dobil štiri leta in
pol. Iz druge hunte, kije nadaljeva-
la umazano delo, so voditelja, gene-
rala Violo obsodili na 17 let, drugi
so dobili nižje kazni, člane tretje
hunte z generalom Galtierijem na
čelu pa so oprostili - pač pa jim
bodo sodili pred vrhovnim voja-
škim sodiščem zaradi ravnanja v
vojni z Veliko Britanijo za Malvin-
ske (Falklandske) otoke.
Svojci in prijatelji desettisočev
žrtev so razumljivo nezadovoljni s
takimi obsodbami; menijo, da so
prenizke. Ob tem nesoglašai^u pa
vendarle ostane dejstvo, da je bila
sodna obravnava pred civilnim so-
diščem v argentinskem glavnem
mestu ne samo za Argentino, am-
pak za vso Latinsko Ameriko po-
polna, pomembna novost. Kdo bi si
že do nedavna upal pomisliti, da
bodo na celini generalskih, voja-
ških režimov, vojaških prevratov
sploh kdaj sodili ljudem v vojaških
uniformah in za povrh še pred ci-
vilnimi sodniki!
Argentinski »nurnberški pro-
ces«, kot ga imenujejo za primerja-
vo s sojenjem nacističnim vojnim
zločincem je pomemben zategadelj,
ker se je pokazalo, da častniki ne
morejo nekaznovano počenjati zlo-
činov, kot je bila doslej praksa ne
le v Argentini, marveč v vsej Latin-
ski Ameriki, koder so ali so bile na
oblasti vojaške hunte. Sojenje in
obsodba je hočeš nočeš tudi obsod-
ba državnega terorizma, teptanja
človekovih pravic, med njimi n^-
bolj bistvene - pravice do živ-
ljenja.
Seveda si ne gre delati iluzij, da
je zdaj na široko utrta pot demo-
kraciji, zakonitosti, civilni vladi v
Argentini in Latinski Ameriki
sploh. Težko je presoditi, kolikšno
je nezadovoljstvo v argentinski
vojski nad to »predrznostjo« civil-
nega predsednika Alfonsina in pra-
vosodja. Govorijo celo o nevarno-
sti novega vojaškega udara.
Enako velja, da tudi v drugih la-
tinskoameriških državah, kjer so
generali in polkovniki na oblasti
ali imajo odločilen vpliv v državi,
ljudje v uniformah kaj prida pri-
pravljeni povzeti iz sojenja v Bu-
enos Airesu nauk, da je poslej bolje
opustiti zločinsko ravnanje, pobi-
janje nasprotnikov brez sojenja,
mučenje jetnikov ipd.
Po drugi strani ostaja v Argenti-
ni odprto vprašanje, kaj bo z drugi-
mi zločinci, udeleženci »umazane
vojne«. Ali obsodba pomeni, da
drugih procesov ne bo? Tako se za-
skrbljeno sprašujejo mnogi Argen-
tinci.
Piše Jože Širceij
4. STRAN - NOVI TEDNIK
12. DECEMBER 198s
Varčevanje z energijo je
cenejše od gradnje elelctrarn
z dobro Izolacijo prihranimo 40 odstotkov energije
TIM Laško je sam razvil in
uveljavil nove rešitve in si-
steme termoizolacijskih ma-
terialov na osnovi predelane-
ga stiropora. Tim proizvaja
celovite izolacijske sisteme v
gradbeništvu, hladilni tehni-
ki in industriji. Grobi izraču-
ni kažejo, da je mogoče ob
neznatno povišani investicij-
ski vrednosti, prihraniti več
kot 40 odstotkov za ogrevanje
potrebne energije.
Timovi proizvodi prihranijo
družbi precej energije. Ta naci-
onalni vidik varčevanja se ka-
že tudi v naslednjem izračunu.
V desetih letih, odkar so priče-
li vgr^evati Timove Demit fa-
sade, je družba privarčevala to-
liko energije, kot bi jo bili do-
bili iz milijon 700 tisoč ton pre-
moga. To pa ni zanemarljiva
številka v času vse večjega po-
manjkanja elektrike in pre-
moga.
Žal pa tak način varčevanja z
energijo vse prepočasi prodira
v prakso. Nekoliko več smo na
tem področju storili v Sloveni-
ji, kjer predpisi opredeljujejo
obvezno toplotno izolacijo pri
stanovar^jski gradnji, V ostalih
republikah pa temu vidiku
energetskega varčevanja še ne
sledijo v celoti. Zato ni čudno,
da gre dve tretjini termoizola-
cijskih materialov Tima za slo-
venske potrebe. Čeprav bi ta
proizvodnja zlahka našla pot v
izvoz, TIM zaenkrat malo izva-
ža. Ker daljšega prevoza ti ma-
teriali ne prenesejo, izvaža Tim
le v sosednje države. Tim zato
ponuja nižje oblike sodelova-
nja v okviru mednarodne me-
njave dela. Ponudil je namreč
gradnjo tovarn v mar\j razvitih
državah in tudi v Sovjetsko
zvezo. O rezultatih teh razgo-
vorov je zaenkrat preuranjeno
govoriti.
Kakorkoli že, Tim Laško
proizv^a takšne proizvode, ki
jih tudi pri nas nujno potrebu-
jemo, če hočemo prihraniti več
energije kot doslej. »Družba še
vedno ne daje ustreznega po-
udarka ekonomskemu pome-
nu toplotnih izolacij«, meni Jo-
že Stanič, predsednik KPO Ti-
ma Laško. »Družba bi morala z
ukrepi pomagati pri uveljavlja-
rxju toplotnih izolacij in varče-
vanju z energijo nasploh. S
tem mislim na pogoje krediti-
ranja izolacij, na morebitno od-
pravo prometnih davkov, saj je
polovica vgrajenih materialov
v naše proizvode, obdavčenih.
Vse to seveda podraži izdelke.
Menim, daje dosti cenejše var-
čevanje z energijo, kot pa grad-
rya novih elektrarn in premo-
govnikov.«
Da je razvojna strategija Ti-
ma Laško pravilna, potrjuje tu-
di mednarodna nagrada za teh-
nologijo, ki jo je TIM pred
kratkim prejel v Frankfurtu za
dosežke na področju takoime-
novanega nacionalnega varče-
vanja z energijo in za varčeva-
nje z energijo v samem proiz-
vodnem procesu.
Čeprav je TIM mlada delov-
na organizacija, hitro sledi teh-
nološkemu razvoju na svojem
področju. S stroji, ki so jih sa-
mi razvili in uvedli v proizvod-
njo v zadryih letih ter z stroji iz
uvoza, porabijo za polovico
manj energije kot pred leti. V
tej smeri bodo delali tudi v pri-
hodnje. Ena n^večjih investi-
cij, ki n^ bi jo uresničili do
konca srednjeročnega obdob-
ja, je gradnja novega energet-
skega bloka, ki ga bodo kurili
na premog. Sed^ je namreč še
celotna proizvodnja Tima La-
ško odvisna od uvoženega ma-
zuta.
VIOLETA V. EINSPIELER
TIM Laško pokriva s svoji-
ma tozdoma v Laškem in Mi-
onici 60 odstotkov jugoslo-
vanskih potreb po predela-
nem stiroporu, ki ga letno
proizvedejo 4 tisoč ton.
Poslovno leto naj bi TIM
Laško zaključil pozitivno.
Ocenjujemo, da bodo dosegli
planirani celotni dohodek 8
milijard din, milijardo in pol
din dohodka in morda 200 mi-
lijonov din ostanka dohodka,
izvoz pa bo dosegel 3,5 milijo-
nov dolarjev.
V Sinu manjšajo proizvodnjo
Težave v kmetijstvu se odražajo pri prodaji strojev
Gospodarski položaj to-
varne kmetijskih strojev
Sip iz Šempetra je težak. To
navsezadnje velja za vso
slovensko kovinsko prede-
lovalno industrijo, Sip pa je
še v težavnejšem položaju,
ker je s svojo prodajo izdel-
kov vezan na kmetijstvo, za
katerega tudi vemo, da je v
hudih škripcih. Vse to se se-
veda pozna v prodaji kme-
tijskih strojev, ki na doma-
čem tržišču nenehno upada.
V zadnjih letih je v Jugo-
slaviji nastalo nekaj novih
proizvajalcev kmetijskih
strojev, kar je bila posledica
konjunkture, kije vladala na
tržišču. Sedaj je ponudba
precej večja od povpraše-
vanja.
Res je tudi to, da imajo
monopolni polož^ v naši
družbi proizvajalci črne me-
talurgije, do katerih še niso
prišle zakonitosti tržišča. Ta-
ko so se njihovi izdelki v letu
dni podražili tudi do 300 od-
stotkov, izdelki Sipa pa v
povprečju za 150. V škarjah
cen, v kakršnih se je znašel
Sip, seveda ni drugega izho-
da kot iskanje notranjih re-
zerv, pa čeprav to še zdaleč
ne pomeni, da se lahko polo-
žaj bistveno izboljša. V Sipu
ne vidijo drugega izhoda kot
zmanjševanje proizvodnje.
Prihodnje leto naj bi bila le-
ta za dvajset odstotkov
manjša v primerjavi z letoš-
njo realizacijo. Vse sile bodo
tudi v bodoče usmerjali v to,
da bo proizvodni program
usklajen z deli v kmetijstvu.
Pozabiti pa seveda ne gre tu-
di kakovosti izdelkov, saj je
jasno, da lahko na tržišču
vzdrži le proizvajalec, ki ka-
kovostno proizvaja. Močan
poudarek dajejo tudi razvoju
in proizvodnemu osvajanju
novih izdelkov z novimi teh-
nološkimi rešitvami, kar je
tudi eden izmed bistvenih
pogojev za izvoz. Sip že sedaj
izvozi četrtino svoje proiz-
vodnje, prihodnje leto pa naj
bi izvoz znašal trideset od-
stotkov proizvodnje ali
okrog sedemnajst milijonov
dolarjev. Sicer pa so se v Si-
pu zaradi neugodnih gospo-
darskih razmer lotili tudi
takšnih ukrepov, kot sta
omejevanje naložb in zapo-
slovnja.
Tudi o prestrukturiranju
proizvodnje razmišljajo in s
tem v zvezi o proizvodnji iz-
delkov, ki se navezujejo na
znanja, ki jih v Sipu obvla-
dujejo. Težava pa je tudi v
tem, ker za plačevanje tujih
finančnih virov in obresti za-
nje namenjajo že toliko sred-
stev kot za osebne dohodke.
Torej je bilo nujno treba
zmanjšati tudi zaloge in kot
pravijo, so tu že dosegh po-
membne uspehe.
Nenazadnje pa so tu še
ukrepi, kot so boljša delovna
disciplina, boljše izkorišča-
nje materialov in sploh
zmanjševanje vseh vrst stro-
škov. JANEZ VEDENIK
Jubilej
»Kozjanke«
Prva tovarna na Kozjan,
skem, ki so ji takrat rekij
kar Kozjanka, praznuje ig,
tos 30-letnico. Danes je t^
temeljna organizacija ceR
ske Metke, Konfekcija p^
steljnega perila Kozje. De,
lavci kozjanske Metke so s^
odločili, da jubileja ne bod^
posebej praznovali, kot
to sicer v navadi. Obeležili
so g^ s skromnim dogo^
kom, s predstavitvijo naj.
novejših modelov iz progra,
mov modnih in športni)]
oblačil Mont in Contrast
Modna revija je bila v soba
to zvečer v dvorani gasil,
skega doma v Kozjem.
Direktor Metkine temeljne
organizacije v Kozjem, Veljk«
Kolar, je ob tej priložnost
opozoril na pomembne mejni
ke v razvoju »Kozjanke«; ns
leto 1955, ko so v stari graščin:
postavili 40 statev in zaposlil
30 tkalk, na leto 1958, ko S(
začeli sodelovati z Metko iz Ce
Ija in leto 1965, ko so tkalnic(
ukinili in začeli šivati postelj,
nino. Leta 1972 so zgradili no
vo proizvodno dvorano in pro.
store opremili z novimi stroji
ter zaposlili še 70 delavk. Leta
1974 seje tedanji Metkin obra;
na novo samoupravno organi,
ziral in registriral kot toai
Konfekcija posteljnega perilj
Kozje. Začelo se je iskanje no
vih programov, leta 1982 so za
menjali domala vso strojne
opremo z najsodobnejšo u
proizvodnjo programov Mon;
in Contrast.
Trenutno v Ko^em oprem
Ij^o nove, sodobne likalnicei
visečim transportom, stalno »
izpopolnjujejo v znanju it
osvajanju novih tehnologij
Uspešno uresničujejo izvozni
načrt in načrt skupnega pri-
hodka. Letos bodo na zahod-
noevropski trg izvozili za do-
ber milijon dolarjev blaga,
kljub temu, da je zanje, zarad
izredno visokih cen reproma
terialov na domačem trgu, iz-
voz dohodkovno nezanimiv.
Proizvodnjo posteljnega pe-
rila iz leta v leto zmanjšujejo,
letos predstavlja ta program 1«
20 odstotkov celotne proiz-
vodnje.
Izdelke iz programa Mont
(spalne vreče, alpinistični ve-
stoni, smučarski kompleti),
bodo v prihodnjem letu proda-
jali predvsem na domačem tr
gu, nekaj bodo izvozili na itali-
jansko tržišče.
Dobro polovico izdelkov iz
programa Contrast bodo izvo-
zili na konvertibilni trg, najvei
v Zvezno republiko Nemčijo,
M. AGREZ
Proti izgubi z dohodlcovno
bolj zanimivimi programi
V Gorenju Glin Nazarje,
edini delovni organizaciji
mozirske občine, kjer so ob
devetmesečju poslovali z iz-
gubo, te verjetno ob koncu
leta ne bodo bistveno
zmanjšali. Kot so poudarili
na tiskovni konferenci, ki
so jo pripravili prejšnji te-
den, bodo ob slabšem polo-
žaju, v kakršnem so trenut-
no slovenski proizvajalci
ivernih plošč, zadovoljni, če
bo proizvodni in poslovni
rezultat približno tak, ali
pa vsaj malo boljši, kot je
bil ob devetmesečju.
Slovenski proizvajalci
ivernih plošč so ob tem, da
se cena iverkam ni spreme-
nila od junija, tudi v neena-
kem položaju z ostalimi ju-
goslovanskimi proizvajalci,
ki poslujejo s pomočjo med-
narodnega kredita v višini 45
milijonov dolarjev, najetega
letos. Poleg tega so v ostalih
republikah oproščeni tudi
plačevanja enegetskega pri-
spevka, ki samo v Ghnu le-
tos znaša več kot 7 milijonov
din. To pa ni edini razlog, da
so v tozdu Iverna in s tem v
Glinu ob devetmesečju pri-
poslovali 133 milijona din iz-
gube. Obresti so v primejavi
z lani višje kar za 260 odstot-
kov in so tolikšne, kot so bili
letošnji bruto osebni dohod-
ki. Tudi zaloge so bile zaradi
slabše pripravljenosti pro-
dajne službe na precej pove-
čano proizvodnjo velike. Z
internimi ukrepi so jih sicer
od polletja, ko so imeli v
skladišču več kot 44 tisoč
okenskih odprtin, prepolovi-
h, upajo pa, da jih bodo lah-
ko do konca leta še bolj
zmanjšali.
Ob pojasnjevanju, od kod
izguba, tudi ni mogoče mi-
mo dejstva, da so letos po
petnajstih letih prvič izvedli
večji obsežnejši remont v
tozdu Iverna, zaradi česar ni-
so proizvajali iverk skoraj
dva meseca. Tudi neplača-
nih terjatev imajo veliko, do-
daten razlog rdečim števil-
kam pa je tudi neustrezna
delitev dohodka, saj so za
osebne dohodke namenjali
več, kot bi glede na rast do-
hodka lahko.
Kljub sorazmerno ugod-
nim proizvodnim rezulta^
tom, proizvodnja se je na
mreč, izraženo v norma urahj
povečala za 10 odstotkov, ^
poslovnim rezultatom nisc
zadovoljni. Rešitve bodo
iskali predvsem v zmanjše-
vanju stroškov in v dohod
kovno zanimivejši proizvod
nji. Del tega že uresničujejo
saj so pred kratkim podpisa
li pogodbo, vredno 6 miljO'
nov mark, za dobavo kosoV'
nega sistemskega pohištva
zahodnonemškemu partner
ju. S to proizvodno novostjO'
letno naj bi izdelah 160 tisofl
kosov pohištva, od tega tr
četrtine za izvoz, bodo izvo:
povečali za 30 odstotkov
Takšna boljša stopnja pred«^
lave zagotavlja tudi bolj^
dohodek, tega pa bodo sku
šali ustvarjati tudi s sposot
nejšimi kadri, saj prihodnja
leto skupno z lesarsko šoloi^
Škofje Loke odpirajo pet od
delkov za izobraževanje o'
delu.	,
R. PANTELit
Najkrajša pot do obresti
Na spodnjem delu današnje stalne rubrike LB, Splošne batike Celje
spet objavljamo obrazec-zahtevek za prenos obresti od deviznih vlog.
Banka vas želi še enkrat spomniti, da do 24. decembra takšen zahte-
vek vložite pri banki, kjer vodijo vaše devizne vloge, prihranke, da bodo
vedeli, kam vpisati letošnje dinarske obresti.
Če ne utegnete priti v banko, izrežite označeni obrazec-zahtevek in
ga pošljite svoji banki.
Ne pozabite: to je najkrajša pot do obresti!
--------
Zahtevek za prenos obresti po deviznih hranilnih vlogah, obračunanih v
dinarjih
(ime in priimek imetnika deviznega računa ali devizne hranilne
knjižice)
naslov imetnika devizne vloge:
prosim, da obresti, obračunane po računu (številka deviznega
računa)
prenesete na dinarski račun št. (številka hranilne knjižice ali
tekočega računa)
v banki (naziv banke in enote banke)
na ime (ime imetnika hranilne knjižice ali tekočega računa)
Zahtevek velja vse dotlej, dokler nam pisno ne sporočite spre-
membe.
Kraj in datum	Podpis imetnika deviznega ra-
čuna
ali devizne hranilne knjižice
oziroma pooblaščene osebe
12. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Gospodarsko smo preživeli
gospodarski recept 1986: večji izvoz in produktivnost pa
Hkrati bistveno boijše obvladovanje inflacije
Na vprašanje, kako smo na
Celjskem letos gospodarili, še
ni mogoče dokončno odgovo-
riti, mogoče je le sklepati na
osnovi še ne povsem zbranih
podatkov. Gospodarstvo je
doseglo 84 odstotno rast, kar
je na videz zelo dobro. Če pa
upoštevamo, da je ta podatek
napihnjen za inflacijo, se nam
pokaže povsem v drugačni lu-
51. Po besedah predsednika
Medobčinske gospodarske
zbornice Celje Janeza Lenasi-
ja položaj našega združenega
dela gospodarstva na širšem
celjskem območju stagnira,
saj je na primer delež akumu-
lacije v celotnem prihodku od
lanskih 3,9 padel letos na 3,7
odstotka in to kljub temu, da
gospodarstvo že tri leta v
vseh dokumentih razbreme-
njujemo; žal, le v besedah, za-
pisanih in izrečenih.
Stopnja reproduktivne in aku-
niulativne sposobnosti je sicer
letos ugodnejša, kar gre pripi-
sati nižji rasti povprečno upo-
rabljenih obratnih sredstev,
vendar je gospodarstvo letos
namenilo za obresti že 4,7 od-
stotka celotnega prihodka,
medtem ko je bil lani ta delež
še 2,8 odstotka. Združeno delo
letos torej ni gospodarilo po
usmeritvah in obljubah letoš-
nje resolucije, po kateri naj bi
poslovalo lažjd.
Izgube predstavljajo 2,4 mili-
jarde dinaijev po vrednosti -
lani so bile znatno manjše - od
tega 94 odstotkov izgub
ustvaija industrija. Visoki
stroški poslovanja, nedosega-
nje planirane proizvodnje in
prodaje, druge motnje, kot so
slaba organizacija dela, slaba
sestava kadrov, pomanjkanje
lastnih sredstev, visoke zadol-
žitve itd. - to so v glavnem
vzroki izgub, ki jih povzročajo
tudi slabe marketmške odloči-
tve. Nekatere delovne organi-
zacije kljub visokim zalogam
ne prodajajo, ne spreminjajo
svojih proizvodnih programov
in si tako zaradi zalog oziroma
visokih obresti zanje, svoj po-
loži na hitro še slabšajo. Kako
pomemben je letos dejavnik
zalog in obresti zanje, pove po-
datek, da so se zaloge letos v
primerjavi z lani povečale za 51
odstotkov.
Kmetijstvo je trenutno v naj-
težjem polož£yu, trdi Janez Le-
nasi, čeprav se je obseg proiz-
vodnje sicer štirikrat povečal,
vendar njegove kontrolirane,
neekonomske cene, še zdaleč
ne sledijo proizvajalnim stro-
škom. Iz kmetijstva se akumu-
lacija preliva v ostale gospo-
darske panoge, kar nam bo v
naslednjem srednjeročnem
obdobju povzročalo še velike
težave.
Industrijska proizvodnja je
za 1,2 odstotka boljša od lan-
ske, celo boljša od republiške-
ga povprečja. Pri tem je bil ze-
lo dober avgust in to še pose-
bej za dve občini: Celje, ki je
zabeležilo 3,4 odstotno rast, in
Slovenske Konjice, kjer je bila
rast preko 2,6 odstotka. Če
smo še lahko zadovoljni s fizič-
nim obsegom proizvodnje, ne
moremo biti s produktivnostjo
dela. V zadnjih letih le-ta pada.
Pri tem so realni osebni do-
hodki na območju porastli za 5
odstotkov (v SRS 7) in v tem
»plačevanju nedela« je po-
memben vzrok inflacije. Kup-
na moč se seli k prebivalstvu,
pravijo gospodarski strokov-
njaki, gospodarstvo pa ob real-
nem padanju akumulacije iz-
gublja sapo. Pri osebnih do-
hodkih je žal tudi to res, da
niso odraz vloženega dela, am-
pak dostikrat tega, kje je kdo
zaposlen in, ali tam cene druž-
ba kontrolira ali ne.
Boljše rezultate od zveznega
in republiškega povprečja pa
območje dosega pri izvozu, še
zlasti konvertibilnem. Pokri-
tost uvoza z izvozom je letos
bisteno boljša od lanske. Letos
izvoz presega uvoz za 42 od-
stotkov, pri konvertibilnem je
tega presega še celo za 48 od-
stotkov.
Kljub intenzivni izvozni ak-
,tivnosti območnega gospodar-
stva pa odstotek izvoza v celot-
nem prihodku še zdaleč ni tak-
šen, kakršen naj bi bil, saj bi se
moral približati 30 odstotkom.
Lani je bil izvozni delež celj-
skega območja v celotnem pri-
hodku 9,3-odstoten, letos pa 10
in pol odstoten. V svetovnem
merilu takšnega m^hnega od-
stotka izvozno usmerjeno go-
spodarstvo seveda nima, saj
srednjerazvita gospodarstva
dosegajo v izvozu 30 od-
stotkov.
Izvozni rezultati območnega
gospodarstva pa se, žal, ne ka-
žejo v dohodku, kar je jugoslo-
vanski fenomen. Manjši doho-
dek izvoznikov je posledica
nerealnega razmeija med kli-
rinškim in konvertibilnim te-
čajem dolarja pri nas, hkrati pa
izvozniki nimajo dovolj spod-
bud, nadomestil pa izpad do-
hodka pri izvozu. To pa je spet
razlog manjši motivaciji za še
večji izvoz in začarani krog je
sklenjen.
Druga plat naše izvozne me-
dalje so nizke cene, tudi do 25
odstotkov, ki jih dosegamo s
svojo (ne)kakovostjo in (ne)so-
lidnostjo na zunanjih tržiščih,
pa nas nato zadenejo še proti-
dumpinške obtožbe in je zgu-
ba v mednarodni trgovini za
nas še toliko večja.
MITJA UMNIK
Uspešno vojaško usposabljanje
v šentjurski občini je bilo prejšnji teden vojaško urjenje, na katerem so sodelovale enote
JLA, teritorialne obrambe in civilne zaščite. Na urjenju so uspešno sodelovali tudi pripad-
niki enote teritorialne obrambe iz Celja (na fotografiji) in dokazali, da uspešno obvladajo
vojaške veščine.	Foto: P^RANJO BOGADI
Na Vrhu zamujajo v pripravah na volitve
v krajevni skupnosti Vrh
nad Laškim kasnijo s pri-
pravami na volitve, ker se
ljudje bojijo prevzeti odgo-
vorne politične funkcije v
krajevni skupnosti.
Na krajevni konferenci so-
cialistične zveze ocenjujejo,
da ljudje niso pripravljeni
sodelovati v političnih akci-
jah zaradi konkretnih pro-
blemov, ki jih že vrsto let za-
man skušajo uspešno rešiti.
Tako se na primer čutijo izi-
grane pri gradnji telefonske-
ga omrežja, čeprav je to edi-
na krajevna skupnost v obči-
ni Laško, ki nima niti ene
telefonske številke. Krajani
se ne strinjajo z obrazložitvi-
jo komunalne skupnosti in
vodstva občinske skupščine,
češ da je gradnja telefonske-
ga omrežja v njihovi krajevni
skupnosti nesmotrna, ker
imajo na razpolago premajh-
no število priključkov.
Vodstvo krajevne skupno-
sti meni, da bi potemtakem
morali ljudem ponuditi po-
moč za rešitev vsaj enega iz-
med komunalnih proble-
mov, ki jih v tej krajevni
skupnosti ni malo (vodo-
oskrba, vzdrževanje cest).
Čeprav se krajani ne udele-
žujejo sestankov, so kljub te-
mu napravili veliko s prosto-
voljnim delom in prispevki.
Zgradili so na primer gasil-
ski dom. Vendar bo pri lju-
deh sčasoma usahnila pri-
pravljenost da prostovoljne-
ga dela, če ne bodo njihove-
ga truda podprli tudi odgo-
vorni v občini.
VVE
fiovosti v zavarovanju avtomobilske odgovornosti
Nov premijski sistem in zavaro-
valni pogoji za leto 1986 za avtomo-
bilsko odgovornost, prinašajo nekaj
bistvenih novosti in z njimi vas želi-
jo seznaniti v Zavarovalni skupno-
sti Triglav, območni skupnosti
Celje
Prva novost:
Rizična območja, na katera bo
razdeljeno vse območje države,
bodo služila reguliranju višine
premije po registrskih območ-
jih. Kriterij bo zavarovalnično
tehnični rezultat oziroma raz-
merje med pobranimi premija-
mi in izplačanimi odškodnina-
mi. Prilagajanje bo letno. Zava-
rovancem določenega registr-
skega območja se bo tako z nji-
hovim skupnim ravnanjem re-
gulirala premija navzgor ali
navzdol.
Druga novost:
stopnje malusa i bon^^'kacije
se bodo zvišale pri dve) li več
prijavljenih oziroma izi čanih
škodah in to v enem zavaroval-
nem letu.
Tretja novost:
Novi zavarovalni pogoji dolo-
čajo nekatere novosti oziroma
odpravljajo nejasnosti. Tako
definirajo primere, ko ni obra-
čunano določeno doplačilo k
premiji za povečano nevarnost,
da se kritje obračunava v soraz-
merju med dolžno in plačano
premijo.
Četrta novost:
Teritorialno se razšiija zavaro-
valno jamstvo z osnovno pre-
mijo na območju vse Evrope,
za izvenevropske dežele pa je
potrebno doplačilo.
Peta novost:
Novost v zavarovalnih pogojih
za leto 1986 je tudi izguba zava-
rovalnih pravic za osebe, ki
protipravno ravnajo tako, da
prevažajo osebe na delu vozila,
ki po predpisih ni za to name-
njen. V tem primeru oškodo-
vancu sicer ostaja naslov zah-
tevka solventno sposobna za-
varovalna skupnost, ki pa pri-
dobi tako regresno pravico do
zavarovanca.
To je nekaj bistvenih novosti na
področju avtomobilske odgovornosti
pri zavarovanju motornih vozil, ki jih
bo treba upoštevati prihodnje leto.
Svetujemo pa vam vendar, da se za
podrobnosti zanimate pri Zavaroval-
ni skupnosti Triglav, območni skup-
nosti Celje - pri strokovni službi za-
varovalne skupnosti in pri vseh zava-
rovalnih zastopnikih.
zavarovalna
skupnost
t r i g f a V
6. STRAN - NOVI TEDNIK
12. DECEMBER 1985;
Invalidi še vedno
niso enalfopravni
Ob drugem tednu invali-
dov v letošnjem letu (prvi je
spomladi), smo zaradi aktu-
alne problematike napravi-
li razgovor z Ludvikom
Pregljem, predsednikom
društva invalidov v Celju.
Tvarina pogovora mu je do-
bro poznana, saj se z njo uk-
varja polnih sedemnajst let.
Kako nam je invalide uspe-
lo vključiti v našo družbo?
Kakšen je njihov položaj v
tem trenutku?
»Poleg medicinske rehabi-
litacije je potrebno vsakega
invalida, ne oziraje se na de-
lazmožnost ali nesposob-
nost, vključiti v družbo, najti
mu ustrezno delovno mesto
v delovni organizaciji, kjer je
zaposlen. Invalid je danes
zmožen delati za tekočim
trakom, tudi če je paralizi-
ran, za kar imamo lep primer
v Žični. Če pa za delo ni spo-
soben, mu je delovna organi-
zacija dolžna najti zaposlitev
pod posebnimi pogoji.
V tem trenutku moramo
najprej poskrbeti za invali-
dov materialni polož^, ne
glede na njegovo zmoglji-
vost pri delu. Pripada mu
takšna materialna osnova,
da ima človeka vredno biva-
lišče, da se mu omogoča do-
stop na delo ter vrnitev do-
mov, Poglejte, pri nas se še
ni našel človek, ki bi izraču-
nal materialne osnove invali-
dov na podlagi naše gospo-
darske zmogljivosti, iDoseda-
nji rezultati usposabljanja,
zaposlovanja in življenjske-
ga okolja, kjer invalidi živijo,
ne odgovaij^o njihovi pri-
merni materialni osnovi,«
Torej invalid ni izenačen z
ostalimi državljani?
»Po zakonu že, v praksi pa
ne vedno, čeprav je vključen v
redno proizvodnjo. Če pa je
enakopraven z drugimi, pome-
ni to, da je razbremenil sklad
za socialne podpore, včasih ce-
lo invalid sam prispeva vanj.
Dosežena je obojestranska re-
šitev,«
Kdo v našem sistemu je odgo-
voren, da se zakon o enako-
pravnosti enkrat za vselej
uresniči?
»Če bodo društva invalidov
reševala ta vprašaja, potem je
zakon neuresničljiv,«
Zakaj?
»Društvo ni organ za reševa-
nje zakonske osnove, ampak
ima nalogo invalidne Uudi
združevati in jih seznanjati z
njihovimi pravicami in dolž-
nostmi, Odgovor ostaja še ved-
no odprt.«
Kakšen je položaj društva in-
validov v Celju?
»Osnovni problem vseh hu-
manitarnih organizacij v Celju
so njihovi poslovni prostori,
način finansiranja, splošna
skupna administracija in fi-
nančno poslovanje, katerega
vsako društvo rešuje po svoje.
Preko koordinacijskega odbo-
ra pri OK SZDL v Celju smo se
pogovarjali o tem in ugotovili,
da bi združene humanitarne
organizacije bolje poslovale s
polovičnimi stroški, ki se izka-
zujejo zdaj.«
Kje je rešitev?
»Poiskati primerne prostore
za združene dejavnosti, takšne,
ki bi bili dostopni za vse člane
invalidskih	organizacij.
Ustreznih prostorov zaenkrat
v Celju ni, se pa bi našli, če bi
to perečo problematiko pozna-
li vsi sisi, zlasti stanovanjska
skupnost.«
Pa vendar, nekaj svetlih po-
bud le mora biti?
»Najprej dve konkretni; zve-
za za telesno kulturo v Celju
nam gre izredno na roko. Na
razpolago nam daje prostore za
rekreacijo.
Izletnik v Celju je na našo
prošnjo, da bi bili invalidi
oproščeni plačevanja vozovnic
v mestnem prometu, ugodil
našim željam. Za nas je to zelo
velika usluga. In končno so tu
še aktivi invalidov v organiza-
cijah združenega dela (železar-
na Štore, Metka, Emo, itd,), ki
nudijo invalidom obilico ra-
zličnih dejavnosti.«
ZDENKA STOPAR
Še en aktiv
Invalidov
Pri centru za poklicno
usposabljanje in zapo-
slovanje invalidov Celje
so pred kratkim ustano-
vili aktiv invalidov za
invalide, ki so zaposleni
v tej delovni organiza-
ciji.
Tako se je novousta-
novljeni aktiv pridružil
do sedaj še majhni beri
aktivov v organizacijah
združenega dela v celjski
občini.
Invalidi, združeni v
enotni organizaciji, bodo
lahko enotno nastopali in
lažje urejevali status inva-
lidov, njihovo prekatego-
rizacijo in realizirali za-
kon o invahdnosti.
Aktiv invalidov pri cen-
tru za poklicno usposablja-
nje in zaposlovarye invali-
dov v Ce^u se bo vključil v
vrsto aktivnosti ob tride-
setletnici delovanja tega
centra v Celju.
Z, S.
Invalidske delavnice da ali ne?
y Konjicah še vedno oklevajo
Ali je invalidska delavni-
ca v Slovenskih Konjicah v
resnici potrebna ali ne, so
se vprašali tudi na zadnji
seji izvršnega sveta, ko so
obravnavali poročilo inici-
ativnega odbora za prouči-
tev problematike ustanovi-
tve invalidske delavnice.
Analiza je sicer potrdila izho-
diščno hipotezo, da je inva-
lidska delavnica v občini po-
trebna, saj je bilo v združe-
nem delu evidentiranih 377
invalidnih oseb, invalidov II.
in III, kategorije in še 62
oseb, ki bi jih bilo nujno pre-
razporediti na druga delovna
mesta. Zaskrbljujoč je poda-
tek, da med osebami z mot-
njami osebnosti prevladuje-
jo predvsem alkoholiki, teh
je kar 20, Pri skupnosti za
zaposlovanje je v povprečju
prijavljenih okoli 40 težje za-
poslivih in invalidnih oseb,
ki jim je težko najti delo pod
rednimi pogoji, bi pa lahko
delali pod posebnimi pogoji,
torej v invalidski delavnici,
ugotavlja analiza.
Vendar, so se vprašali na
izvršnem svetu: ali to ne po-
meni, da bo potem združeno
delo »reproduciralo^ invah-
de, da se bo zmarijšala skrb
za varnost pri delu, da bodo
v združenem delu dejali, češ,
s^ imamo invalidske delav-
nice, To pa ne bi bilo nič več
humano, kakor je humana
ideja o skrbi za invalide v
delovnem in življenjskem
okolju. Predvsem se mor^o
delovne organizacije truditi,
da bodo zmanjšale invalid-
nost, čeprav je osnovni na-
men ustanovitve invalidskih
delavnic zaposliti predvsem
osebe z motnjami osebnosti.
V Slovenskih Konjicah iinj
jo šolo s prilagojenim pro
gramom, kjer ne tarnajo, (Jj
otroci, ki šolo končajo, ne b
dobili dela, nasprotno, dosl^
§e nihče ni ostal na cesti, s^
ima združeno delo za zapo
slovanje teh učencev velil^
posluha.
Analiza je torej prešib^
argument za ustanovitev ij
validskih delavnic, čeprav k
jih Konjičani vnesli v sre^
njeročni načrt. Narediti b(
potrebno podrobnejšo štu^
jo, ki bo osvetljevala obe plJ
ti, predvsem pa Se napre
skrbeti za zaposlovanje inva
Udov in motenih oseb \
združenem delu konjiške ob
čine. Bržčas se bodo ti lju4j(
v takšnem delovnem okolji
tudi mnogo bolje počutili,
MATEJA PODJEI
Kašča na Paškem Kozjaku.
Kašče na Celjsicem
¥ Pokrajinskem muzeju v Celju odprta
razstava o kaščah na celjskem območja
Kašče so bile zaradi svoje
funkcije, poleg stanovanj-
ske hiše, zelo pomembno
poslopje v sklopu kmečke
domačije. Zato so imele v
njenem sklopu pomembno
mesto poleg hiše. Nastale so
kot samostojne stavbe in so
plod dela srednjeveške
gradbene tradicije, ki je po-
samezne stavbe iz različnih
vzrokov gradila samostoj-
no. Nastajale so skoraj do
naših dni, ko je bila zaradi
pozidave dimnikov v hišah,
možna njena preselitev v
stanovanjsko hišo.
Ker je izgubila svojo po-
glavitno funkcijo, sojo začeh
uporabljati v najrazličnejše
namene. Spodnji zidani del
je bil navadno še vedno klet,
medtem ko so zgornji del
uporabljali kot shrambo za
orodje, obleko in druge od-
služene predmete, lahko pa
je bila tudi stanovanje za
prevžitkarje.
Po velikosti so bile najra-
zličnejših oblik. Lahko so
pritlične enoprostorske.
nadstropne z gankom, nad
stropne s predprostorom, al
zidane. Oblikovno je lahk(
preprosta ali pa okrašena
kar je bilo odvisno tudi o(
socialnega statusa lastniki
in drugih činiteljev.
Ko so odslužile svojemu m
menu so jih spremenili kot ro
potarnice, delavnice ali stano
vanje za prevžitkarje.
Razstava bo odprta do 31
XII, vsak dan razen ponedelj.
ka, od 9-12, in v sredo tudi »i
14. do 16, ure v Pokr^insken
muzeju v CeUu.
VLADIMIR ŠLIBAB
Metka Kovačič
Metka Kovačič je postala
knjižničarka v Laškem
pred desetimi leti. Sprva se
je ogrevala za slavistiko,
odločila pa je štipendija, ki
jo je dobila za knjižničar-
stvo. Svojo ljubezen do lite-
rature je lahko negovala
naprej: »Tudi v našem po-
klicu je potrebno nenehno
nadgr^evati znanje. Če ho-
čem bralcem svetovati, mo-
ram poznati knjižni fond. s
katerim razpolaga krijiž-
nica."
V Osrednji občinski
knjižnici v Laškem sta za-
posleni dve kr\jižničarki.
Metka je vodja knjižnice in
tudi veliko več od tega. Ti-
sto več pa uresničuje s svo-
jo veliko ljubeznijo do dela,
ki ga skrbno in odgovorno
opravlja.
»Ko sem se zaposlila je
bilo le pet polic s pet tisoč
knjigami. Ko smo obstoječi
fond prečistili, je ostalo
uporabnih še kakšnih dva
tisoč krvig. Te smo razpore-
dili po sodobni metodolo-
giji, kakršno sem spoznala
iz osrednjih slovenskih
ktyižnic. V sodelovanju z
njimi smo sčasoma izpo-
polnjevali knjižnični fond.
Ta sed^ šteje okoli 20 tisoč
knjižnih enot. S to številko
se že približujemo republi-
škim normativom, vendar
smo še daleč od tega, da bi
lahko zadovoljili vsako že-
ljo naših bralcev.
V tem času seje tudi šte-
vilo članov podeseterilo.
Sedaj je v laško knjižnico
včlanjenih nekaj nad dva
tisoč bralcev. To je velik
napredek, ni pa dovolj,
ko malo bralcev imamo,
občutim vsakokrat, ko se
sprehodim po mestu in
med ljudmi le redkokd^
spoznam znan obraz iz
knjižnice. Kljub temu je
knjižnica v teh letih že
vzgojila generacijo zvestih
bralcev. Nekoč srednješol-
ci, prihajajo danes v knjiž-
nico kot starši, s seboj pri-
peljejo tudi svoje otroke.
Med bivšimi učenci je da-
nes veliko mladih učiteljev.
Ti vse pogosteje pošiljajo
učence v knjižnico po do-
datno literaturo za semi-
narske naloge, domače bra-
nje, bralno značko. Vse več
je mladih, ki samoiniciativ-
no segajo po strokovni lite-
raturi in zadnje čase me
mladi preseneč^o s svojim
izrednim zanimanjem za
poezijo.*
Metka je prebrodila n^-
težje čase laškega knjižni-
čarstva. Njena največja že-
lja je, da se izboljšajo pogo-
ji za delo enot v Radečah in
Rimskih Toplicah. Upa tu-
di, da tista prihodnost, ko
bi se nij vpeljal republiški
informacijski sistem na po-
dročju knjižničarstva, ne
bo predaleč niti za laško
knjižnico:
VIOLETA
V. EINSPIELER
Bruci med
študente
v soboto, 14. decembra,
bodo celjski bruci postali
študentje. Slovesni sprejem
bo v Narodnem domu, s pri-
četkom ob 20. uri.
Po neuspešnem spoznav-
nem večeru celjskih študen-
tov, ki je bil pred nekaj tedni
v prostorih Celjskega mla-
dinskega kluba, seje peščica
aktivnih mladincev z vnemo
lotila priprav na brucovanje,
za katerega irpajo, da bo de-
ležen več pohvalnih besed iz
vrst študentske populacije.
Organizatorji zagotavljajo,
da bo brucovanje dobro. Za
glasbo bo poskrbel ansam-
bel Joker, obeta pa se tudi
kr^ši program, s katerim bo-
do skušali člani amaterske
skupine Pod kozolcem iz
Šmartnega ob Paki vnesti
med študente manjkajočo
kapljo dobre volje.
Brucem je celjska (aktiv-
na) desetina mladincev po-
slala vabila že na dom, za
»stare b^te« pa domnevajo,
da bodo tudi brez tega našli
do Narodnega doma. Za
vstopnino bo poleg indek-
sov, potrebno odšteti še 300
dinarjev,
NATAŠA GERKEŠ
12. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Uišje pokojnine
pokončna uskladliev marca 86
v tem mesecu so se pokojni-
ke zvišale za 6 odstotkov, ja-
nuarja bodo povečane za 14
Odstotkov, predvidoma mar-
ca pa bodo po sedanjih priza-
devanjih, dokončno usklajene
^ za 3 odstotke. Šest odstot-
liov velja, kot običajno za na-
xaj, torej od 1.1.1985.
Po n^novejših ocenah zavo-
da za družbeno planiranje se
bodo namreč osebni dohodki v
letošnjem letu povečali za oko-
li 83,6%. S tem zadnjim pove-
čanjem bodo pokojnine v re-
publiki med letom večje za
56,1 odstotka oziroma bodo
dosegle 67 odstotkov ocenje-
nega povečanja osebnih do-
hodkov. Z januarskim akonta-
tivnim povečanjem pokojnin
bo dosežena 78 odstotna rast v
primerjavi z osebnim do-
hodkom.
Za razliko od prejšnjih let, so
tokrat nekoliko bolj zgodaj
sklepali o začasni višini najniž-
je in nsgvišje pokojninske os-
nove, ki bo veljala od 1. januar-
ja 1986 naprej. Začasna najniž-
ja pokojninska osnova bo zna-
Sala 36.493 dinarjev oziroma
prav tako 78 odstotka več kot
letos, n^višja pa 173.000 dinar-
jev oziroma 3,5-kratni zaokro-
ženi znesek povprečnega oseb-
nega dohodka vseh delavcev v
republiki.
Zneski dodatka za pomoč in
postrežbo in denarnih nado-
mestil za telesne okvare bodo
1. januarja prav tako povečani
za 78 odstotkov. Dodatek za
pomoč in postrežbo za oprav-
ljanje vseh življenjskih potreb
bo od 1. januarja znašal 15.176
dinarjev, za opravljanje večine
življenjskih potreb pa 9.630 di-
narjev.
Zneski denarnih nadomestil
so odvisni od stopnje telesne
okvare in njenega vzroka. Če je
okvara posledica poškodbe pri
delu oziroma poklicne bolezni,
bodo dobivali invalidi od 1. ja-
nuarja najmarxj 1.436 dinarjev
za 8. stopnjo telesne okvare.
Zneski nadomestil za okvaro,
ki je posledica poškodbe izven
dela oziroma bolezni pa naj-
manj 1.006 in največ 3.328 di-
narjev.
Kmečka pokojnina po zako-
nu o starostnem zavarovanju
kmetov bo 1. januarja 1968
znašala 13.605 dinarjev ali po-
lovico zneska najniže pokojni-
ne za polno pokojninsko dobo,
veljavnega v letošr\jem letu.
Z. S.
Gasilske
trojke
v Cometu
v delovni organizaciji
Comet v Zrečah so letos
ustanovili gasilske reše-
valne trojke, kar je za pro-
tipožarno varnost v delov-
ni organizaciji izrednega
pomena. Tisti pa, ki se z
gasilstvom ukvarj^o že
dlje časa, so se pred krat-
kim udeležili strokovne ek-
skurzije v Maribor, kar je
gasilcem omogočila delov-
na organizacija kot nagra-
do za požrtvovalno delo in
uspeh na občinskem tek-
movanju gasilskih enot in
civilne zaščite, kjer je bila
ekipa iz Cometa druga.
MP
»Zlata snežinka«
že lani in predlani so Zveza
vaditeljev in smučarskih uči-
taljev skupno s Poslovno
skupnostjo za žičnice in Zava-
rovalno skupnostjo Triglav
in drugim programom Radia
Ljubljane organizirali akcijo
za najbolj urejeno smučišče v
Sloveniji. Letos se bomo tej
Komisiji z reportažnim zapi-
som o ocenjevanju pridružili
tudi mi, ter s. tem poskrbeli,
da v okviru območnega oce-
njevanja smučišč ne bo različ-
nih ocen, saj bomo povzeli
kar oceno republiške komisi-
je, ki obiskuje večja smučar-
ska središča.
Manjša smučišča na našem
območju bomo ocenili sami,
pri tem pa bomo pozorni pred-
vsem do tega, kako upravljalci
izpolnjujejo določbe Zakona o
varnosti na javnih smučiščih
in kako skrbijo za urejenost,
red in varnost na smučišču. Po
kriterijih, posredoval nam jih
je Darko Maver, pobudnik ak-
cije za Zlato snežinko, bomo
ocenjevali, kakšna je obvešče-
nost o smučišču in na smučiš-
ču, ali so označena nevarna
mesta na progi, ali so proge
pregledne, ali je na njih dovolj
rediteljev in reševalcev. Ocena
bo vključevala tudi turistično
ponudbo, pa odnos upravite-
ljev, žičničarjev do smučarjev
in še marsikcU, kar je povezano
s pozitivnimi in negativnimi
točkami. V ocenjevanju bodo
sodelovali tudi smučarji, smu-
čarski učitelji, svoja mnenja
bodo povedali tudi žičničarji,
reditelji ali tudi miličniki.
Akcija pa n^j bi, podobno
kot republiška, predvsem pri-
spevala k boljšim razmeram na
naših smučiščih, za kar si, mo-
ramo priznati, ponekod že do-
bro prizadevajo.
R. P.
Šentjurski muzikanti v Indiji
Mednarodna nagrada za Tonila Arilča
v Okviru Združenih naro-
dov organizirajo v New Del-
hiju vsako leto otroško li-
kovno manifestacijo z na-
slovom Shankarjevo med-
narodno otroško tekmova-
nje. Tokrat se ga je udeleži-
lo okrog 7500 učencev iz 75
držav sveta. Srebrno meda-
ljo pa je dobil tudi eden iz-
med mladih Jugoslovanov -
Toni Arlič iz 8. razreda os-
novne šole Franja Malgaja
v Šentjurju.
S tušem in vodenimi bar-
vicami je narisal skupino va-
ških muzikantov, saj so bili
tema natečaja narodni običa-
ji. Narisal jih je po domišljiji,
komisiji pa so bili tako všeč,
da so mu prisodili eno izmed
srebrnih medalj. Toni pravi,
da je bil nagrade zelo vesel,
saj je njegovo prvo priznanje
za likovno ustvarjanje. Pri
tem pa ima precej zaslug tu-
di njegov likovni pedagog
Ivo Brodej, ki je na številnih
razstavah in tekmovanjih
dokazal, da se tudi s skrom-
nimi sredstvi ter z voljo in
prizadevnostjo lahko veliko
doseže. Uspeh na takšnem
tekmovanju kot je Shankar-
jevo, pa je hkrati potrdilo, da
je njegovo delo pravilno in
da tudi v svetovnih razme-
rah nek^ pomeni.
Toni Arlič lahko na šoh
ustvarja v okviru likovnega
pouka in likovnega krožka,
ki ga obiskuje deset učen-
cev. Pravi, da ima n^raje
grafiko, čeprav je zanjo po-
trebno veliko časa in dela.
Pri izbiri motivov pa ima ve-
lik vpliv okolje, v katerem
živi. Okolica Šentjurja, nara-
va s svojimi lepotami, delo
na kmetijah - to so najpogo-
stejše teme njegovih risb. Si-
cer pa likovno ustvarjanje ni
njegova n^ljubša dejavnost.
Raje igra košarko, šah, zbira
znamke in značke, še n^rjye
pa ima živali. Večkrat poma-
ga pri delu na kmetiji stare
mame in ko se je letos odlo-
čal, kaj bo počel v življenju,
^ ta ljubezen prevladala.
Študiral bo veterino. Morda
pa bo kljub temu tudi kasne-
je našel čas za risanje in raz-
vijanje vsega tistega, kar se
je naučil v osnovni šoh.
T. CVIRN
Dodatno usposabljanje delegatov
v krajevni skupnosti Marija Gradec vodstvo socialistične
zveze predlaga, da bi za novoizvoljene delegate poleg sploš-
nega izobraževanja organizirali dodatne oblike usposab-
ljanja.
Poudarek naj bi bil na sezriarxjanju delegatov s stanjem v
občini, z razvojnimi in drugimi problemi v občini in krajevni
skupnosti ob rednem informiranju delegatov o vseh najbolj
aktualnih družbenopolitičnih vpraš^ih. Zavzemajo se tudi za
spremembo predvsem pa aktualizacijo oblik političnega dela na
terenu. Sicer pa vodstvo socialistične zveze v tej kr^evni skup-
nosti utrjuje svoj položaj in uspešno razvija že tradicionalno
dobro aktivnost vaških odborov socialistične zveze. Zato tudi ob
predvolilnih aktivnostih v tej kr^evni skupnosti nimajo večjih
težav.
VVE
Prireditev Turističnega društva
Turistično društvo Vojnik pripravi vsako leto prireditev, s
katero se zahvali vsem, ki so skrbeli za lepše urejeno okolje.
Takšna prireditev bo tudi letos in sicer v soboto, 14. decembra
ob 17. uri v dvorani KUD France Prešeren v Vojniku. V kul-
turno-umetniškem programu bodo sodelovali operni pevec
Ladko Korošec, pevka Damjana Premrl ob spremljavi Franca
Robana, ki bo igral na citre ter moški pevski zbor iz Vojnika.
Turistično društvo ima vehke zasluge za urejenost kraja in
takšna prireditev, kjer se zahvalijo najbolj prizadevnim članom,
je spodbuda za njihovo nadaljrye delo.	gp
Banka, ki ji zaupajo
pri nas in v tujini
Jugobanka se je takoj po
ustanovitvi pred tridesetimi
leti (takrat je bila to Jugoslo-
vanska banka za zunanjo tr-
govino) hitro širila in postala
ena naših najpomembnejših
bančnih ustanov. Zaupa ji ta-
.ko združeno delo in občani,
kot banke pri nas in v tujini,
saj vseskozi nastopa kot soli-
den poslovni partner.
Ob ustanovitvi je banka raz-
polagala s 65 milijoni dinarjev,
ob koncu preteklega leta pa že
z 2126 milijardami dinarjev.
Pomemben del sredstev pred-
stavljjoo depoziti članic banke
(več kot 330 milijard dinarjev),
hranilne vloge občanov (396
"Milijard dinarjev, od tega je tri
četrtine na deviznih hranilnih
knjižicah) in krediti (329 mili-
jard dinarjev, od tega je dve
tretjini kreditov iz tujine).
Konec preteklega poslovne-
ga leta je imela Jugobanka za
529 milijard dinarjev sred-
stev angažiranih v kratkoroč-
iiih kreditih, od tega je bilo za
18,5 milijard kreditov za iz-
voz blaga in uslog ter za 18,5
•»ilijard dinarjev kreditov za
proizvodnjo in pripravo bla-
ga za izvoz.
Medtem, ko seje prva leta po
ustanovitvi banka ukvarjala le
• zunanjetrgovinskimi posli,
je po bančni reformi leta
'967, ko je postala poslovna
®anka splošnega tipa, zelo raz-
širila svoje poslovanje. Na
kratkoročnih in dolgoročnih
l^editih Jugobanke sloni velik
industrijske proizvodnje v
^^goslaviji, še poseben pouda-
•"^k pa dajejo kreditiranju iz-
''ozno uspešnih panog.
Ob finančnem angažiranju
jugobanke je bilo od leta 1956
jO danes zaključenih za več
14 rnilijard ameriških do-
larjev izvoznih poslov. Naju-
spešnejše je bilo leta 1981, ko
je bilo s sodelovanjem Jugo-
banke uspešno zaključenih za
1,42 milijarde ameriških dolar-
jev izvoznih poslov. Med člani-
cami Jugobanke, ki ijspešno
izvažajo, je tudi ljubljanski
Smelt, IMV Novo mesto, Lito-
stroj iz Ljubljane, pa tudi celj-
ska Cinkarna in Aero.
Zahvaljujoč svojemu poten-
cialu, solidnosti članic, velike-
mu obsegu plačilnega prome-
ta, razviti poslovni mreži v
vseh delih države in korespon-
dentnim odnosom s tujimi
bankami je Jugobanka vsesko-
zi pravočasno izpolnjevala ob-
veznosti do tujine in si s tem
pridobila velik ugled v tujini.
Glede na možnosti pa je pri
plačilnem prometu s tujino po-
magala tudi drugim bančnim
sistemom pri nas.
Eden od ciljev združevanja
temeljnih bank (v Sloveniji je
to temeljna banka v Ljubljani)
je zagotavljanje tekoče likvid-
nosti banke. Tako se združuje-
jo sredstva, ki trenutno niso
angcižirana v temeljnih ban-
kah, potom tako imenovane
interne borze denarja in vred-
nostnih listin. Ta interna borza
je ustanovljena pri Jugobanki
- združeni banki, na ta način
pa so lani združili že več kot 10
milijard dinaijev. Poleg tega
so poiskah dodatna sredstva
tudi pri drugih bančnih in fi-
nančnih organizacijah pri nas
in v tujini, tako da je skupni
promet preko interne borze
znašal 193,8 milijard dinarjev.
S takšnim načinom poslovanja
so zagotovili maksimalno izko-
riščenost začasno prostih sred-
stev v temeljnih bankah.
Da je Jugobanka močan
bančni sistem, prič^o tudi na-
slednji podatki: V banki je za-
poslenih 11.000 delavcev v 434
organizacijskih enotah. Jugo-
banka ima 24 temeljnih bank,
21 predstavništev v tujrni,
agencijo v New Yorku m 1524
korespondentnih bank v 131
državah.
Na celjskem območju od
večjih delovnih organizacij po-
slujejo z Jugobanko Cinkarna
in Aero.
Ob 30-letnici Jugobanke so
izdali tudi monografijo, kjer
so na 63 straneh predstavljeni
najpomembnejši posli banke
in pa objekti, ki so bili zgraje-
ni s krediti ali pa z združeva-
njem sredstev Jugobanke. Av-
torji monografije pa ugotav-
ljajo, da bi bila potrebna vsaj
nekaj sto strani obsežna mo-
nografija, če bi hoteli pred-
staviti vse objekte, kjer so bi-
la angažirana sredstva te
banke.
Poslovalnica Jugobanke v Miklošičevi ulici...
... in na Titovem trgu 7 v Celju.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
12. DECEMBER 198$
Veliki briijantni-kankan
Georges Fevdeau: Bolha u ušesu - predstava celjskega gledališča
Darilo za Miklavža, polno smeha in
gledališke očarljivosti, tako bi lahko
dejali za začetek včerajšnji premieri
celjskega gledališča. Francoski ko-
mediograf Georges Feydeau (1862 do
1921) je doživel nasploh in tudi v na-
ših gledališčih zmagovito vrnitev na
odre in med gledalce. In to upraviče-
no. Ko tehtamo njegove igre, si ne
moremo kaj, da ne bi občudovali iz-
jemne spretnosti, s katero ta avtor
»izdeluje« svoje igre. Vsebinsko so na
videz površinske in umetelno kon-
struirane, pa vendar buri v njih živ-
ljenje, ki je vsaj za dve, tri ure moč-
nejše od našega vsakdanjega. Očitna
je namreč pritegujoča moč Feydea-
uja, ko nas zaplete v štrene komičnih
zmed in preobratov. Ko se spominja-
mo filmskih burlesk iz zgodnje film-
ske zgodovine, vidimo, da so se lahko
nemalo inspirirale pri Feydeauju.
Tudi režiserja Vinka Moderndorfer-
ja je Feydeau temeljito prevzel. O tem
izvemo dokaj izčrpno iz gledališkega
lista, nič manj pa nam o tem pove tudi
predstava sama. Režiser se je avtorju
približal, ga so-čutil, ostal mu je zvest,
ni se spustil v morebitna pretiravanja
burkavosti, zadržal je fino mero v celo-
ti in detajlih, tako da je dal iz rok pre-
mišljeno in zrelo stvaritev. Uvodni
kankan pred vsemi tremi dejanji je sa-
mo pika na i režiseijeve ustvarjalne
domiselnosti. Scenografija Tomaža
Marolta je nadaljnji pomembni dose-
žek predstave. Razpeta je med blešče-
čo »nedolžno« belino meščanskega sa-
lona in med »pohujšljivo« rdečino mo-
ralno »dvomljivega« hotela za skoke
čez (zakonski) plot. Scena je estetsko
perfekcionistična v svoji beli fazi in
razvidno razkazujoča pota in ovinke
»greha« v svoji rdeči fazi. Osebe uhaja-
jo iz bele forme, mika jih greh (rdeče),
S£y so »iz mesa in krvi«, če uporabimo
naziv Rožančeve knjige.
Kostumografija Alenke Bartlove je od-
lično ilustrirala bogato in elegantno oko-
lje meščanskega višjega sloja (bela sfera),
podala pa je enako zanesljiv pečat meš-
čanskemu nižjemu sloju (rdeča sfera).
Igralci so zahtevne naloge pri realizaci-
ji Feydeaujevega vodvila izpeljali zelo za-
nesljivo. Omenimo najprej Iztoka Valiča,
ki je moral naporno skakati iz »kože v
kožo«, saj je igral obenem uglednega in
bogatega meščana Chandebisa (bela sfe-
ra) in hotelskega slugo Pocha (rdeča sfe-
ra). Uspel je trdno vzdrževati razliko med
finim gospodom, ki je samozavesten po
svojem položaju in r^lo negotov na ero-
tičnem področju, in med malce robavsa-
stim in nerodnim slugo, ki poleg vsega
rad pogleda v kozarec. Valič kaže zane-
sljiv igralski razvoj, vsekakor pa tudi do-
kajšrye dispozicije za komične vloge.
Manjšo, a opazno vlogo Chandebisove-
ga nečaka je odlično izpeljal Bojan Umek
in še posebej pritegnil z realizacijo »go-
vornih napak«. Boruta Alujeviča smo si-
cer že videli v podobnih vlogah nastopa-
ških, samozavestnih mož, a v vlogi go-
spoda Tournela je podal zanimivo vari-
acijo. Posebej izstopajoč je bil tudi Igor
Sancin kot ljubosumni španski soprog
Carlos Homenides de Histangua. Ker s
svojo postavo neodvrnljivo spominja na
znamenitega viteza iz Manche (upajmo,
da ga tovrstna vloga še čaka), je v svoji
vlogi sprožal tudi posrečene asociacije na
že tradicionalne španske like, ki izpriču-
jejo nenehno skrb za »čast«. Španski po-
govor, ki ga izvedeta z odrsko soprogo
(M. Kalezič), je bil sijajna besedna para-
da. Tu je seveda še Miro Podjed kot ho-
telski podjetnik Ferraillon. Podal je vse-
ga navajenega prevejanega dedca, ki ni
pozabil svojega naredniškega »porekla«.
Očarljivi gospe iz višje družbe sta odigra-
li Ljerka Belakova (gospa Chandebise) in
Milada Kalezičeva (gospa Homenides
des ^istangua) intenzivno in prefinjeno.
In kako bi mogli pozabiti že prvi takt
predstave: Miladin uvodni kankan!
V številnih preostalih vlogah so se po-
srečeno pridruževali omenjenim še:
B. Baranovič (zvijačni dr. Finache),
M. Arsenjuk (prelisičeni ljubosumni slu-
žabnik Etienne), P. Boštjančič (burno
temperamentni črnec, ki ne učaka ljube-
zenskega srečanja), D. Kastelic (striček
za moralno fasado v »grešnem« hotelu),
M. Mencejeva (ž neprekosljivim krikom
kot hotelska gospodinja, gospa Ferrail-
lon), J. Šmid (živahna in prebrisana Eti-
ennova žena), J. Tovirac (rahlo uporna
sobarica v hotelu) in F. Lukač (poštar - ki
ob koncu prinese novo Pandorino »škat-
lo!). Treba je pohvaliti ves ubrani ansam-
bel, ki se je ob tem neugnano se vrtečem
komičnem perpetuumu mobile tudi sam
počutil - upajmo - kar najbolje. Občin-
stvu celjskega gledališča pa je s to pred-
stavo prednovoletni in novoletni smeh
obilno zagotovljen.
ANDRIJAN LAH
Celovečerni
program
celiskim
plesalcem
Ob deseti obletnici so-
dobnega plesa v Celju so v
okviru prireditve Dnevi
plesa 85, ki se bo jutri pri-
čela v Cankarjevem domu
v I^ubljani, celjskim ple-
salcem namenili sobotni
celovečerni program.
Program se bo pričel ob
pol deveti uri s skupino
Akt, ki bo odplesala Štiri
slovenske slike. Sledila bo
Enigma plesnega gledališ-
ča Celje, nato ritem, solo
ples Irene Tabakovič iz
skupine Igen. V plesni kre-
aciji Odsevi v razbitem ste-
klu ter Oborožitev III se bo
še enkrat predstavilo ples-
no gledališče, večer pa bo s
Prepirom med udi zaključi-
la skupina Akt. Koreografi
so: Ana Vovk-Pezdir, Gor-
dana Stefanovič in Igor
Jelen.
Sicer pa bodo celjski ple-
salci sodelovali tudi v osta-
lih prireditvah na tej osred-
nji slovenski plesni manife-
staciji, ki traja tri dni. Ples-
no gledališče bo sodelovalo
v eksperimentlanem multi-
medialnem programu Pre-
pletanja, skupina Igen in
pa plesna skupina pionir-
skega doma iz Celja, ki jo
vodi Ana Vovk-Pezdir pa v
sobotnem plesnem večeru
ob 18. uri.
VVE
Krst pri Savici v
Knjižnici
Edvarda
Kardelja
Ob 150-letnici Prešernov
pesnitve Krst pri Savici 3
v torek dopoldne v Knjižn
ci Edvarda Kardelja v Celj
odprli nadvse zanimivo ra;
stavo, katere osrednja p(
anta je prikaz nastanka Ki
sta pri Savici in je dobrod(
šla predvsem dijakom sre«
njih šol in učencem višji
razredov osnovnih šol.
Na ogled je najprej nek
knjig iz evropske in nal
književnosti, ki so izšle le
1836, prikazan je nastant
Krsta (prvi izid) in še nek
kasnejših izdaj, pa tudi pr
vodov v tuje jezike, koliki
jih knjižnica pač ima na v
Ijo. Zbrane so tudi razprai
literarnih zgodovinarjev
Krstu pri Savici, ki je bil vs
lej tudi izziv pesnikom in p
sateljem za nastanek novi
literanih del po Prešerno
predlogi. Tako je nastal Kr
pri Savici Dominika Smol
ta, pa Bohinjska miniatui
Matjaža Kmecla, Roševo di
,lo Največ sveta Otrokom si
ši slave. To pa je seveda
nekaj literarnih del avtorje
ki jih je navdihnil Prešerne
Krst pri Savici.
M. PODJE
Če hočemo umetnost razumeti,
moramo vanjo tudi verovati
v CeUu odprta zanimiva prodajna razstava likovnih del
Razstava pod naslovom
Utrinek slovenske likovne
tvornosti, ki so jo minuli če-
trtek odprli v Likovnem sa-
lonu v Celju, močno odme-
va med ljubitelji likovne
umetnosti. Ne samo zato,
ker ima prvič prodajni zna-
čaj, ampak tudi zato, ker so
se s svojimi deli postavili
drug ob drugem najvidnejši
slovenski umetniki in ponu-
dili na ogled in odkup svoja
umetniška dela.
Vznemirljivo je srečanje z
dvaintridesetimi slovenski-
mi likovnimi tvorci, ki so po-
stavili na ogled okoli 150 ek-
sponatov. Za vsako oko in
marsikateri žep, bi lahko re-
kli, saj je večina cen zmer-
nih. Vsekakor dragocena
priložnost v prednovoletni
nakupovalni mrzlici tako za
posameznike kot delovne or-
ganizacije.
Med najstarejšimi razstav-
Ijalci je mariborski slikar
Oton Polak, ustvarjalec in-
timnih in liričnih doživetij.
Njemu sledijo odlični grafi-
ki, sotvorci pomembne ljub-
ljanske grafične šole: Vladi-
mir Makuc, Bogdan Borčič
in Karel Zelenko ter slikar z
izrazito individualno noto
nadrealističnega slikarstva
Avgust Lavrenčič. V svoji
razpoznavni likovni govorici
se na razstavi.soočamo z Jo-
žetom Horvatom-Jakijem,
Adijem Arzenškom in Anto-
nom Repnikom, katerih
ustvarjalni opus že par de-
setletij izpolnjuje slovenski
likovni prostor. V nadaljeva-
nju pa prav tako pomembni
umetniki, kot so: Apollonio
Zvest, Jože Spacal, J^fanc
Mesarič, Tone Lapajne - sli-
kar barjanske zemlje in ki-
parka Vlasta Zorko. V 40. le-
ta uvrščamo že mlajšo slo-
vensko likovno. genčracijo,
od katere so na razstavi za-
stopani slikarji: Negovan
Nemec, Anton Herman, Va-
silije Četkovič, Tone Dem-
šar, med grafiki pa Štefan
Galič in Stane Jagodič ter
slikar Ratimir Pušelja. In
med najmlsgšo generacijo, ki
si s svojim delom šele utira
pot in išče delu življenjske
bližine, so celjski publiki že
poznana imena: Jana Vizjak,
Boris Zaplatil, Konrad Topo-
lovec, Franci Purg, Jožef
Muhovič, Todorče Atanasov.
Prvikrat se v Celju srečuje-
mo z deli pomembnega mla-
dega grafika in slikarja Klav-
dija Tutte, Viktorja^ Šesta,
Jožeta Šubica, Tanje Špenko
in Janeza Pristavca.
»Razstava Utrinek sloven-
ske likovne tvornosti nima
namena kritično poseči po
nekem obdobju ali sredini.
poudarjati razvojnih ten-
denc posameznih avtorjev,
temveč želi podati ozek izsek
podobe likovne ustvarjalno-
sti našega prostora in trenut-
ka,« je med drugim ob odprt-
ju razstave poudarila kusto-
sinja Likovnega salona Ce-
lje, Alenka Domjan. »Govo-
rimo o prezentaciji in hkrati
o ponudbi kakovostnih h-
kovnih del v želji, da ta na-
stajajoča umetnost, ki jo
umetnik ustvarja za sebe in
hkrati za nas, postane del
nas, našega vsakdana. In če
jo hočemo razumeti, mora-
mo vanjo verovati.«
Likovni salon Celje je tako
s to razstavo dopolnil svojo
osnovno dejavnost in posta-
ja posrednik med publiko in
ustvarjalci. Zato velja to li-
kovno akcijo vsekakor poz-
draviti in podpreti, a ne kot
enkraten napor Zavoda za
kulturne prireditve, oziroma
Likovnega sžlona, temveč
kot začetek organizirane skr-
bi za prodajo kakovostnih Ir-
kovnih izdelkov tudi izven
obeh osrednjih slovenskih
mest.
MATEJA PODJED
Razstava v Likovnem sa-
lonu bo odprta do 22. de-
cembra in nosi podnaslov:
Darilo za darilo. To pomeni,
da vsakdo, ki kupi umetni-
ško delo, dobi po vrhu dari-
lo, grafiko, sitotisk, aka-
demske slikarke Jane Viz-
jak. Dela, katerih cena je
višja od 40.000 dinarjev, je
mogoče dobiti tudi na kre-
dit. Kot dober vodič po raz-
stavi je tudi katalog s po-
drobnimi predstavitvami
avtorjev, s katerimi se sre-
čujemo na razstavi, še bolj
dragocen pa je strokovni
nasvet ob nakupu. Kot zani-
mivost velja omeniti še
uokvirjanje slik, za kar v
času razstave skrbi in sve-
tuje Matjaž Arzenšek.
Ob odprtju razstave v Likovnem salonu v Celju.
Unikatni primeri sodobnega oblikovanj;
Zanimivi razstavi v Titovem Velenju popestrili živahen razstavni utrip mesta
Ob koncu preteklega ted-
na je kulturni center »Ivan
Napotnik« Velele v Tito-
vem Velenju pripravil dve
zanimivi razstavi, ki vse-
binsko v marsičem zelo do-
polnjujeta sicer dokaj pe-
stro razstavno dejavnost v
tem mestu.
Prvo so odprli v petek, 6.
decembra 1985 ob 19. uri v
prostorih knjižnice v Tito-
vem Velenju, na njej pa se
predstavlja JACQUES TOU-
SSAINT, industrijski obli-
kovalec mlajše generacije iz
Francije, ki sicer ustvarja za
italijansko firmo Mateo
Grassi, letošnji dobitnik pr-
ve nagrade Bienala industrij-
skega oblikovanja v Ljublja-
ni. Velenjskemu občinstvu
predstavlja unikatne prime-
re programa sedežnega pohi-
štva imenovanega »Golfo dei
Poeti« in lastne kompozicije.
Sekretarka ljubljanskega Bi-
enala industrijskega« obliko-
vanja Blažejeva pa je ob
otvoritvi te razstave imela
tudi kr^še predavanje o in-
dustrijskem oblikovariju,
spremljano z diapozitivi.
Program petkove otvoritve
so vsebinsko popestrili tudi
plesalci Skupine za sodobni
ples »Gib« iz Titovega Vele-
nja s plesnim recitalom »Bi-
ti-ne biti-biti«, ki ga je pri-
pravila Dragica Mavec.
Razstava Jacquesa Tous-
sainta pomeni v Titovem Ve-
lenju prav gotovo osvežitev,
vzbudila pa je tudi precejš-
nje zanimanje, kar dokazuje
tudi osemdeset obiskoval-
cev, med njimi tudi precej
oblikovalcev iz celjske regi-
je, ki so bili prisotni na otvo-
ritvi. Za organizatorja, Kul-
turni center »Ivan Napot-
nik« pa pomeni ta razstava
razširitev razstavne dejavno-
sti tudi na tako pomembno
področje, kot je industrijsko
oblikovanje, ki mu bodo v
naslednjih letih posvetili še
več pozornosti, saj so ugoto-
vili, da si tako ljubiteljski,
kot poklicni ustvarjalci želi-
jo tovrstnih razstav. Na bo-
dočih razstavah pa bodo se-
veda predstavili predvsem
domače industrijske obliko-
valce. Sedanjo razstavo v
knjižnici v Titovem Velenju
si je moč ogledati do 18. de-
cembra tega leta.
V soboto, 7. decembra
1985 pa so ob 18. uri v prosto-
rih doma kulture v Titovem
Velenju člani Foto kluba
»Zrno« iz Titovega Velenja,
ob sodelovanju Kulturnega
centra »Ivan Napotnik« Ve-
lenje pripravili otvoritev raz-
stave umetniške fotografije
STOJANA KERBLERJA iz
Ptuja, ki se velenjskemu
činstvu predstavlja s prib
no petindvajsetimi umei
škimi fotografijami, za kj
re je značilno, da imajc
glavnem dokumentarno \
bino. Na sobotni otvoritv
je predstavil tudi avtor S
jan Kerbler, ki se je z obis
valci zadržal na krajšem ]
govoru. Razstavo, katere
krovitelj je Kulturna sk
nost Velenje, si obiskov,
lahko ogledajo še do 21.
cembra letos.
ŽIVKO BEŽKOVl^
ZDRAV SEM
Prispevke za nadaljevanje izgradnje In pc
sodobitev novih prostorov BOLNIŠNIC
CELJE lahko nakažete na naslov:
SKLAD ZA MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE CELJ
Žiro račun: 50700-640-100084
12. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Na Celjski koči škripa
Nevsakdanja in nenavadna je
[godba Borisa Bizjaka, vlečni-
jarja s Celjske koče, ki je po sla-
bih dveh tednih prekinil pogod-
[,eno delo z Izletnikom, zaslužek
pa prepustil skladu za izgradnjo
jeljske bolnišnice. Ponavadi v
tako kratkem času delo zapusti
[isti, ki ga odslovijo zaradi nede-
la ali zato »ker ne odgovarja« in
jodobnih razlogov, v tem prime-
ru pa je bilo drugače. Boris Biz-
jak je dal telegramsko odpoved
lato, ker po njegovem mnenju v
(olektivu, kjer je bil, niso dobro
lelali, predvsem pa zato, ker je
(ahteval z vodilnimi delavci se-
itanek, vendar besede, ki mu kot
'lanu kolektiva pripada, ni
lobil.
»Žal mi je, da moram iskati po-
poč pri vas, a ker mi v kolektivu,
jjer sem delal, niso dali besede, jo
lioram iskati tukaj,« je uvodoma,
leveda ne tako mirno, kot je zaz-
lati s papirja, zahteval Boris Biz-
ak. In smo mu jo dali. Predvsem
pto, ker smo pred kratkim pisali
pripravah Celjske koče na smu-
arsko sezono in ker smo v krat-
kem intervjuju z direktorjem Ce-
pie Zdravkom Turnškom, postre-
[li z nekaterimi napačnimi infor-
liacijami.
Po razgovoru z Borisom Bizja-
om sem po telefonu poklical tudi
dravka Turnška, da tudi sam da
K)jasnila na nekatere Bizjakove
btožbe.
Boris Bizjak je na Celjski koči
ričel delati 22. novembra, od ta-
rat pa je, ker ni bil zadovoljen z
irnostnimi razmerami na smu-
išču, zahteval skupen razgovor z
odjem smučišč in direktorjem
iimškom. Ker razen obljub do
ga ni prišlo, je 5. decembra sam
opil do direktorja, ki pa je zahte-
al prisotnost celotne ekipe s Celj-
ie koče. Bizjak je najel taksi, pri-
peljal sodelavce v Celeio, kjer pa
je tokrat izvedel, da ima pravico
govora le šef smučišča. Zapustil je
prizorišče, dal telegramsko odpo-
ved in prosil za besedo nas. Vpra-
šanja, ki jih v pogovoru postavlja,
so namenjena vodstvu tozda Cele-
ia in vodstvu delovne organizacije
Izletnik.
Zdravko Turnšek na vprašanje,
zakaj Bizjak ni mogel izraziti tiste-
ga, kar misli, odgovarja: »Ne bese-
do, delati bi moral začeti. On je vse
dobil, ne pa da je zmerjal goste v
koči, potem ko se je naprti.«
Bizjak: »Najprej bi rad vprašal
vodstvene delavce Izletnika, kako
mislijo povrniti nekdanji sloves
Celjske koče, če začnejo na sezono
misliti le kakšen dan preden prvič
poženejo vlečnice? Letos je priče-
la vlečnica obratovati 23. novem-
bra, vodja smučišča Stanko Igriš-
nik pa je na teptalni stroj prvič
sedel dan pred tem. V stroju ni
bilo bencina, ne akumulatorja.
Oboje smo si sposodili iz službe-
nega avtomobila. Prav tako bi bilo
tekočine proti zamrzovanju, pre-
stavna ročica je bila pokvarjena,
zavori obeh gosenic pa nista delo-
vali v redu. Vse to le dan pred
pričetkom sezone in kljub temu,
da je bilo za priprave časa vse po-
letje. Naj povem še to, da so bile
rezervne zavore prej že nekaj časa
v delavnici.«
Turnšek: »Bencina za ratrak
smo v začetku dobavili toUko, da
bi se dalo prvič steptati. Akumula-
tor se je spraznil kak teden prej.
Mislim pa da Bizjaka bolj moti to,
ker se ni mogel s teptalcem peljati
na vrh smučišča, kjer je njegovo
delovno mesto.«
Drugo vprašanje Branka je še
konkretnejše, zanima ga namreč,
kako je lahko smučišče odprto
brez telefonske povezave spodnje
in zgornje postaje vlečnice. Šele
30. novembra so telefon dobili, a
žal samo enega. Poleg tega so ka-
bine za vlečničarje neogrevane:
Po besedah direktorjevega na-
mestnika Jurka zato, da žičničar
ne bi zaspal na delovnem mestu.
Iz kabine zgornje postaje pa niti ni
pravega vpogleda na smučišče,
traso in zgornjo postajo pri zad-
njem stebru,« komentira Bizjak.
»Zanima me tudi, kako upravljati
s smučiščem, če ni rezervnega ma-
teriala, kljunov, prižemk, če ni niti
orodja, pa naj gre le za izvijač ali
klešče. Ni tudi ostalega rezervne-
ga materiala kot so nastavki sider,
potrebni vijaki, puše, varovalke.
Ob vsem tem vlečnica sploh ne bi
smela obratovati, saj so nekateri
kljuni in prižemke slabi in dotraja-*
ni, izpust sider ni dobro urejen,
ker je zadnji steber preblizu. Tudi
lovilec sider ni uravnotežen.
Končnega stikala na četrtem ste-
bru sploh ni, s tem pa je ogrožena
varnost smučarjev.« Ob podobnih
pomanjkljivostih. Če omenim le
prekinjanje izklopa in to da ni
gum za sidra, je Boris Bizjak ome-
njal tudi vlečnico mali Uniorček.
Skratka, gre za osnovne stvari, ki
so vplivale tudi na to, da je u času
od 22. novembra do 5. decembra
vrv na vlečnici enajstkrat iztirila.
Le enkrat smo o tem dobili obve-
stilo na Radio Celje, kjer smo po-
ročali o razmerah na smučišču.
Veselo smo na radiu tudi objavlja-
li (razen v dveh dneh, ko so dreve-
sa zaradi žledu zaprla cesto s Sve-
tine) da na Celjsko kočo vozijo tu-
di avtobusi, a je po besedah Borisa
Bizjaka ta prvič pripeljal na Celj-
sko kočo šele 3. decembra.
Turnšek: »Avtobusi zaradi žle-
da res niso vozili do Celjske koče,
malce pa so si privoščili tudi šofer-
ji, kar imamo vse v zapisnikih.«
Bizjak: »Vprašujem tudi, kje so
izpiti iz varnosti pri delu za enega
vlečničaija in vodjo smučišča, kje so
naše pogodbe o delu, ki so jih menda
ostali dobili 5. decembra popoldan,
ko sem jaz dal odpoved. Zakaj ni-
smo dobivali malice, kadar vlečnica
ni obratovala in zakaj smo potem, ko
smo »štrajkali«, takoj dobili bloke za
malico. Na katerem drugem smučiš-
ču delo vlečničarja poleg vodje smu-
čišča nadzoruje in ocenjuje tudi vo-
dja gostinstva, v tem primeru »še-
fica«?
Turnšek: Dva delavca res nimata
izpitov iz varnosti pri delu, a jih v
tem času, kar se lahko preveri,
opravljata. Odločbe o delu pa pač ne
moremo izstaviti isti dan, ko se de-
lavci zaposlijo, vedno preteče nekaj
časa, da se te pripravijo. V tem pri-
meru so jih dobili 5. decembra.«
»Bizjak: Zanima me tudi, zakaj
smo bili delavci ob ponedeljkih pro-
sti, ko pa je nepravilnosti na vlečni-
cah toliko, da bi rabili nekaj dni za
popravila. Delo na smučišču, kjer ne
vodijo,niti dnevnika obratovanja in
vzdrževanja vlečnice in kjer ni var-
nih pogojev za delo, bi lahko, kljub
temu, da mi je tovariš Turnšek zatr-
dil nasprotno, odklonil že prej, a sem
mislil, da se lahko o vsem skup^
znotraj kolektiva razumno pogovori-
mo. Ker v tem nisem uspel, še en-
krat sprašujem vodstvo, na kaj so
mislili poleti? Zdi se mi, daje takšen
odnos nekaj podobnega, kot da se
sam malce pred poldnevom odprav-
ljam ženit na magistrat, pa pri tem še
nimam žene. Povedati tudi moram,
da je tovariš Turnšek s svojimi izja-
vami zavajal javnost in širil lažno
reklamo. Na Celjski koči namreč ni
nikakršne nove okrepčevalnice, pri
koči so le novi zidaki. Tudi izjava o
kadrovski zasedenosti in strokovno-
sti je po vsem opisanem iz trte zvita,
žal pa ne drži tudi tisto o prevozih.
Ob koncu le še to, da naj moj zaslu-
žek, žal ne vem kolikšen je, pri Izlet-
niku namenijo v sklad za izgradnjo
celjske bolnišnice.« •
Turnšek: Okrepčevalnica še ni
zgrajena, ker so nas pri tem zadržali
remonti in popravila, bo pa priprav-
ljena do začetka glavne sezone.«
Kaj zapisati ob koncu teh obtožb,
ki pa niso dialog, saj sem izjave
Zdravka Turnška vplete>med razmi-
šljanja Darka Bizjaka. Pri tem sem
od direktoija Celeie še enkrat iskal
odgovore le na tista vprašanja, ki so
bila zastavljena že v praznični števil-
ki Novega tednika. Izkazalo seje, da
so bili odgovori takrat drugačni od
današnjih in da se torej na Celjski
koči le niso tako pripravili na sezo-
no, kot smo napačno informirali. Na
vse ostale obtožbe pa bo moral dati
pojasnila poleg Zdravka Turnška še
kdo drug iz Izletnika. Ob koncu le še
to, da bi morali delavcu, ki je želel
opozoriti na nekatere nepravilnosti,
omogočiti razgovor, ne glede na ob-
tožbe, da je takšen ali drugačen.
RADO PANTELIČ
Boris Bizjak
Novi prospeift -
Slov. Konjice
Občinska turistična zveza
Slovenske Konjice je izdala
nov prospekt, v katerem z
barvnimi fotografijami in krat-
ko vsebino govori o zgodovin-
skih, kulturnih in turistično-
športnih znamenitostih v Slo-
venskih Konjicah, Zrečah, na
Rogli, v Ločah in Vitanju.
Prospekt	formata
21 X 21 cm je trenutno pri-
pravljen v slovenskem jeziku,
prevedli in tiskali pa ga bodo
še v nemški in angleški jezik.
TTG ne oliljubija v prazno
Ponudbo so dopolnili s programom Kvarner expressa in Turistično rekreacijskega
centra Lipik
Da so TTG-jevci polni presenečenj in
vešči svojega posla, je pokazala tudi pet-
kova tiskovna konferenca. »Turistične
agencije običajno veliko obljubljajo,
uresničijo pa bolj malo in ljudje se čuti-
jo opeharjene. Za TTG zaenkrat ta trdi-
tev ne velja,« je brž pristavil eden izmed
poslovnih partnerjev te celjske tran-
sportne, turistične in gostinske delovne
organizacije. Zbralo se jih je okoli pet-
deset in z zanimanjem so sprejeli tako
novosti, ki jih ponuja TTG, kot turistič-
no ponudbo celjske humoristične skupi-
ne »Alkotest«. K prijetnemu vzdušju, za
kar postajajo TTG-jevci že pravi moj-
stri, pa je precejšen delež prispevala tu-
di celjska folklorna skupina France Pre-
šeren.
Razpoloženje je bilo ves čas na višku in
TTG je gotovo pridobil nove pristaše in
ohranil stare vezi. Gostje so bili tudi zelo
presenečeni, ko se je zavrtela celjska fol-
klorna skupina France Prešeren, ki se je
tokrat predstavila s slovenskimi svatov-
skimi in pustnimi plesi. Ni namreč skriv-
nost, da so celjski folkloristi razprodani,
vendar kot je dejal njihov vodja Edo Ga-
beršek: »S TTG-jem vedno radi sodelu-
jemo.«
Sodelovanje z drugimi
agencijami je le ena izmed
novosti
Za ta korak so se v TTG-ju odločih, ker
želijo dopolniti svoj program in nuditi
svojim poslovnim partnerjem kar največ
aranžmajev, ki jih zanimajo. Tako so kot
novost predstavih programe, ki jih ponu-
jata Kvarner exspres in Turistično rekre-
acijski center Lipik iz sosednje Hrvaške.
Predstavitev so izpeljali TTG-jevci zelo
domiselno, saj so si lahko obiskovalci
ogledali njihov programe na video pos-
netkih. Direktor Kvarner expresa je ob
tem povedal: »Na celjskem območju ni-
mamo namena odpreti predstavništva,
ker naš poslovni partner TTG zelo uspeš-
no posreduje naše programe. S TTG-jem
se dopolnjujemo, v kratkem pa bomo
skupno organizirali tudi zeleni vlak za
Budimpešto in pustni vlak za Opatijo.«
Lipik je slikovito mestece v zahodni
Slavoniji, blizu Novske na obronkih Psu-
nja in vsi, ki so ga že obiskali, so se vrnili
iz desetdnevnega rekreativnega aktivne-
ga oddiha več kot zadovoljni. Da je temu
res tako, pričajo besede predstavnika Go-
renja, ki je letos že preizkusilo ta novi
TTG-jev program: »Presenečeni smo bili
nad pogoji, ki nam jih je ponudil Lipik.
Vsi delavci po vrsti so po končanem oddi-
hu zatrjevali, da takšne gostoljubnosti še
niso doživeli. Prednost pred oddihom na
morju je v tem, daje v bližini zdravstveno
osebje, ki je v vsakem trenutku na razpo-
lago. Njihove usluge so vključene v ceno
penziona, kije tudi sicer zelo bogat. Medi-
cinsko programiran rekreativni oddih je
našim delavcem, ki delajo v težkih delov-
nih pogojih, veliko pomenil. In še eno
prednost velja poudariti, medicinsko pro-
gramiran rekreativni oddih je moč plačati
iz materialnih stroškov in ne iz skupne
porabe, kar odločitev za oddih v Lipiku
ali proti znatno olajšuje. Bojim se, da bo
kmalu zmanjkalo prostih terminov.«
Direktor Turistično rekreacijskega cen-
tra Lipik je k temu še dodal: »Delavci se
vrnejo na delo bolj zdravi, kar za delovno
organizacijo pomeni manj bolniških in
večji zaslužek.« O zdraviliškem turizmu
bi lahko še veliko zapisali, vendar naj bo
dovolj, če zapišemo, da TTG ponuja od-
dih tudi v vseh slovenskih naravnih zdra-
viliščih: Atomske toplice. Terme Čatež,
Dobrna, Dolenjske toplice. Laško, Morav-
ske toplice. Ptujske toplice. Radenska,
Rogaška Sla lina. Šmarješke toplice in To-
polšica.
Novosti, ki jih je letos pripravil TTG, je
še veliko več, in omeniti velja vsaj še to,
da seje TTG letos vključil tudi v organiza-
cijo svetovnega šahovskega prvenstva za
ženske, ki se je te dni pričelo v Dobrni.
Prevzel je organizacijo prevozov za udele-
žence, ki bodo prišh iz drugih krajev. V
času svetovnega prvenstva pa bo organi-
ziral tudi številne izlete v najzanimivejše
kraje celjske regije.
TTG »še ni« največja
turistična organizacija
če bodo v TTG-ju nadaljevali s takšnim
tempom, zanosom in posluhom za želje
svojih poslovnih partnerjev, se zna kmalu
zgoditi, da gornja trditev ne bo povsem
držala. Največji je namreč mogoče biti na
več načinov in kar je TTG-ju uspelo s
prijaznostjo, dobro voljo in poštenim de-
lom, jim lahko zavida prenekatera večja
turistična organizacija.
Da so v TTG-ju na dobri poti, pričajo
tudi izjave udeležencev z dosedanjih izle-
tov. Tako je predstavnik celjske Libeie,
katere delavci so bili pred kratkim s TTG-
jem v Benetkah, povedal: »Višek prijetne-
ga vzdušja je bil na vlaku. Da so nas TTG-
jevci dobro zabavali, priča navdušenje
vseh delavcev^ ki vedno niso tako enotni
v svojih ocenah. S prijaznostjo in dobro
voljo je resnično mogoče veliko doseči in
tukaj vidim možnosti za TTG, ki lahko
postane ena naših najboljših turističnih
delovnih organizacij.«
S TTG-jem so letos prvič potovali tudi
laški pivovarji. Udeležili so se izleta na
Brione, ki je gotovo ena naših najzanimi-
vejšeh turističnih točk. Njihov predstav-
nik je ob tem dejal: »Vlak je bil nedvom-
no duša potovanja. Na daljše razdalje je že
tako ali tako najudobneje potovati z vla-
kom, če pa ob tem spoznaš še toliko novih
prijateljev in se zabavaš, tao kot smo se
mi, je to nepozabno doživetje. Pri nas seje
zgodilo prvič, da so se delavci udeležili
izleta v tako velikem številu in vsi zatrju-
jejo, da bodo še šli na izlet s TTG-jem.«
Nič manj niso bili navdušeni Šmarčani,
ki so se udeležili letošnjega štiridnevnega
izleta v Črno goro. Ker so imeli vedno
težave z udeležbo, so se odločili, da bodo
izlete preimenovali v strokovne ekskurzi-
je, seveda pa se odločajo le za izlete, kjer
lahko resnično nekaj vidijo. »S TTG-jem
imamo za to veliko priložnosti,« je zagoto-
vil njihov predstavnik.
Pred vrati so novoletni prazniki, vsak
čas pa bo v polnem zamahu tudi zimska
sezona, zato velja zapisati še nekaj besed
o TTG-jevski smučarski ponudbi.
Gre za smučišča v škoQeloškem hribov-
ju, na Kobli, Kopah in Rogli, za katera so
TTG-jevci pripravili posebno ponudbo za
sindikate, ki želijo ljubiteljem smučanja v
njihovi sredini omogočiti organizirano
tekmovanje in smučanje. Gotovo pa se
bodo mnogi odločili za smučanje na Jaho-
rini, Bjelašnici, Žabljaku in v italjanskih
Dolomitih, v Val Gardeni in Pampeagu.
Ker je zanimanje za praznične počitnice
ob novem letu vedno večje, morajo vsi, ki
želijo s TTG-jem v Pulo, Medulin, Poreč,
Rovinj, Novi Vinodolski, Portorož ali na
Bled, pohiteti s prijavami.
Ni treba posebej poudariti, da bodo
TTG-jevci, tako kot vedno doslej, poskr-
beli za zabavo in prijetno vzdušje. K temu
bodo pripomogli tudi člani celjske humo-
ristične skupine Alkotest z nepozabno
Gertrude in še kdo, kar pa naj ostane
zaenkrat še skrivnost.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
12. DECEMBER 1985;
Zemlja, v breg prislonjena
Le ljubezen te zadrži ¥ teh hribih
Pravzaprav je Dobrič izredno lep,
njegova lepota pa še bolj zašije, ko se
okoliški gozdovi odenejo v jesenske
barve. Vsa dobriška lepota, ljubezen
in navezanost na domačo zemljo pa
so komaj dovolj, da zadržijo mlade
ljudi v teh zaselkih. Komaj dovolj,
saj se vse več mladih izseljuje v doli-
no, kjer si poiščejo lažje delo in izbe-
rejo udobnejše življenje. Kljub temu,
da jih razumeš, pa je človeku vseeno
žal ob pogledu na skrbno urejene do-
mačije, na zaenkrat še obdelane nji-
ve, ki pa vse bolj pogrešajo delovnih
rok...
Pridne roke so v Dobriču tudi edino,
kar kaj velja. Le malo dela se da opra-
viti s stroji. Pa še tam, kjer kosijo s
kosilnicami in kjer vozijo s traktoiji, je
potrebno veliko poguma. Vsa zemlja v
tem zaselku blizu Andraža nad Polzelo
je namreč v breg prislonjena. Ceste in
poljske poti so speljane tako ovinka-
sto, da človek ob prvem obisku neza-
dovoljno pogleduje proti domačiji, ka-
mor je namenjen. Nezadovoljno zato,
ker je le lučaj oddaljena - pa je potreb-
no do kar nekaj minut vožnje z avto-
mobilom in še več daljših minut peš
hoje. Pa si poskušaš skrajšati pot tako,
da presekaš kakšen ovinek ... In seve-
da takoj ugotoviš, da se ne izplača, saj
je že ozka poljska steza speljana tako
strmo, da jo kom^ premaguješ.
Čremožnikove ženske pa
vztrajajo...
»Teško je že, težko. A se človek na-
vadi, vzljubi to zemljo in te hribe, in za
nič na svetu ne bi šla od tod«, nam je v
pozdrav povedala Terezija Čremož-
nik, s svojimi sedeminšestdesetimi le-
ti n^mlaOša Čremožnikova. Skupaj s
svakinjama Pepco in Nežko, ki sta že
krepko zakoračili v osemdeseta leta,
se trudi in ohranja domačijo. Kako bo
potem, ko vsega dela ne bodo več zmo-
gle, r^jši ne razmišlja. Zazre se po hri-
bu navzdol, s pogledom poboža svojo
zemljo in hvaležno pove: »Sosede ima-
mo dobre. Že zd^ ne zmoremo vsega
same, pa nam priskočijo na pomoč,
vselej, ko nam je potrebno.«
Pomoč na nekaj več kot 15 hektarov
veliki kmetiji pa je vselej dobrodošla.
»Zemlja mora biti obdelana, pa tudi
me moramo živeti. Živimo pa od svoje-
ga dela. Prav zato imamo na kmetiji
vsakega po malo. V hlevu so tri glave,
pa ovčko imamo ...«, pripoveduje Te-
rezija in nas povabi v zidanico. Tokrat
nas pot vodi navzdol, a hoja ni nič bolj
prijetna. Noge še bolj previdno iščejo
opore in šele v zidanici, ob kozarčku
domačega, spet prav prisluhnemo Te-
reziji. Tokrat pripoveduje o tem, da je
tudi v Dobriču življenje lahko lepo,
prijazno, skorj^ idilično. »Včasih, ko je
še živel mož, je bilo lažje. Ml^ši smo
bili, pa več nas je bilo za delo. Sed^
pa ... Pravzaprav mi ostane nekaj ča-
sa le pozimi. Takrat pa najrajši predem
volno, ki jo de^e naša ovčka, in potem
pletem. Nagvečkrat jopico, pa topla
ogrinjala, ki nas grejejo.«
Čeprav je Dobrič ob našem obisku
še ves sijal v toplih jesenskih barvah,
pa je koledar iz dneva v dan bolj opo-
zarjal na zimo. In kako bo pri Čremož-
nikovih pozimi? Terezija pravi, da nič
drugače kot prejšnja leta. Sed^ verjet-
no njeni spretni, dela vajeni prsti, pre-
tik^o volno na kolovratu - ali pa se
velika klopka domače volne že spre-
mirga v toplo ogrinjalo. In še eno vpra-
šanje nam je ostalo za konec. Kako bo
pa prihodnje leto? Terezija je spet od-
govorila, da nič drugače kot prejšnja
leta, le starejše bodo vse tri.
In prav zato, ker dobo starejše, bo
njihovo delo, njihov trud, še večji. Bo-
do še zmogle skrbeti za svojo zemljo,
domačijo, na katero so tako navezane?
Se bo našel še kdo, razen dobrih sose-
dov seveda, ki jim bo pomagal? Zaen-
krat tega še ne vedo, a tistega, ki prev-
zamejo lepote Dobriča, tudi naporno
delo ne odžene ... IVANA FIDLER
V vsem Dobriču je zemlja v breg prislonjena. Tako zelo, da je potrebno tudi
pšenico »podkopavati« in ne-sejati. Zrnje namreč ostane na gornjem robu njive le,
če ga spretne roke z motiko potisnejo v zemljo.	Foto: EDI MASNEC
KMETIJSKI NASVETI
Da bi v naši živinorejski proizvodnji dosegali zaže-
lene proizvodne rezultate, moramo v prehrani paziti na
primerno sestavo krmnega obroka.
Analiza krme oz. koruzne silaže je izredno draga, da
bi pa le vedeli kakšna je vsebnost naše koruzne silaže
vam priporočamo, da se poslužite naslednjih pokazate-
Ijev, ki so res približni, vendar po avtoiju (dr. Grossu)
uporabni za široko prakso in sicer:
I.	Ugotavljanje suhe snovi (SS)
a)	koruzna silaža (kombanjsko spravilo)
Kepo kratko rezane koruzne silaže stisnemo v dlani
in ca. 1 minuto stiskamo
pod 25% SS = izstisnemo rastlinski sok
2^-35% SS = kepa obdrži obliko - soka ni
preko 35% SS = kepa razpade
b)	sušenje koruzne silaže v štedilniku - pekaču
1000 g (kg) koruzne silaže sušimo v pekaču 1 uro pri
srednji temperaturi in nato vzorec stehtamo.
Izguba teže je količina vode.
Pri tako izpeljanem poskusu je računati na to, da
vzorec še vedno vsebuje 10% vode.
Primer:
Silaže 1000 g - izsušitev 700 g
izsušitev 700 g -'+ 10% ostanka
ostanek sušine = 300 g - vode 30 g
od tega 10% = 30 g vsebnost vode = 730 g ah 73%
SS (suha snov) 270 g ah 27%
II.	Določanje krmne vrednosti koruzne silaže
a)	za približno ugotovitev škrobne vrednosti (ŠV) v
kg koruzne silaže lahko uporabimo naslednji vzorec:
ŠV/kg silaže = vsebnost SS (v %) x 6,4-10
primer:
vzorec koruzne silaže ima 27% SS -
27 X 6,4 = 172,8
' -
162,8 = ca.
163 ŠV/Kg
b)	za ugotavljanje surovih (proteinov) beljakovin se
uporablja naslednji vzorec:
% prebavljivih beljakovin v kg koruzne silaže =
= vsebnost SS (v %) x 0,035 -t- 0,33	^ i
primer:
koruzna silaža ima 27% SS
27 X 0,035 = 0,945
+ 0,330
1,275 ah 12,75 g/kg
koruzne silaže
ZŽV CELJE
MIRKO PRISTOVŠEK, ing. agr.
iVoFO leto boste prijetno in veselo pričaliali
v hotelu v Preboldu in hotelu Golding v Žalcu
V Hmezadovi delovni organizaciji Gostinstvo-turizem so sredi priprav na silvestrovanje.
Silvestrovanje bodo organizirali v hotelu Golding v Žalcu ter hotelu v Preboldu, za mlade
in tiste, ki želijo predvsem disco glasbo, pa organizirajo tudi silvestrovanje v videoteki Ali
baba hotela Prebold. Kaj vse bodo gostom ponudili v najdaljši noči?
Hotel Prebold - Silvestrski menu
Dimljena postrv s smetanovim hrenom
Bržola po mehiško
Zrezek Prebold
Praški cmok
Cvetača po poljsko
Sestavljena solata
Kabinet rezina
Novoletni zajtrk: pečenica s kislim zeljem
Glasba: ansambel Rekreacija in Veseli slavčki
Cena: 3950 dinarjev
Cena silvestrovanja v videoteki: 1800 dinarjev
Hotel Golding Žalec - sUvestrski menu
Kraški pršut z maslom
Telečji medaljon
Švicarski zrezek
Ocvrti korenček
Zelenjavna priloga
Sestavljena solata
Torta Golding
Novoletni zajtrk: sarma
Glasba: ansambla Ad hoc in Francija Zemeta
Cena silvestrovanja: 3950 dinarjev
V obeh hotelih pripravljajo tudi novoletni ples, 1, januarja.
Cena vstopnic je 800 dinarjev.
Veselo bo tudi
pred novim letom
Ste razmišljali, da bi pred zaključ-
kom leta povabili svoje sodelavce, po-
slovne partnerje, prijatelje in znance v
prijeten kraj, kjer bi posedeli in se po-
veselili? Če ste, potem vas vabijo v
hotela Prebold in Golding v Žalcu. Za
poslovna in družabna srečanja so vam
pripravili pestro ponudbo menujev po
posebni ceni. Lahko si boste privoščili
denimo govejo juho z rezanci, bržolo v
pikantni omaki, praški zrezek, mešano
prilogo, sestavljeno solato in kmečko
palačinko. Eden izmed predlogov je tu-
di menu, ki ga sestavljajo dunajski ali
naravni zrezek, pommes frites in sola-
ta, cena pa je le 800 dinarjev.
Zaradi velikega povpraševanja predla-
gajo, da čim prej opravite rezervacije v
recepciji hotela Prebold. Telefonska
številka je 722-045. Številka telefona v
recepciji hotela Golding v Žalcu pa je
714-249.
Za manjše skupine priporočajo naročila
tudi v gostilni Hmeljar in gostilni Riz-
mal v Žalcu, restavraciji Pri rimski ne-
kropoli v Šempetru in restavraciji Slo-
van na Vranskem.
Delavci Hmezadove delovne or-
Mnizacije Gostinstvo-turizem iz
Žalca čestitajo za novo leto in
vam želijo vse lepo!
12. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Nas mlekarna
zafrkava?
Na hribovskih kmetijah se
vse bolj specializiramo za
mlečno proizvodnjo, ker se
vložen denar hitreje vrača kot
pri pitanju. Približno 20 nas je,
ki kot kooperanti pogodbeno
sodelujemo s Kmetijsko za-
drugo Celje.
Še to leto smo imeli strokov-
no predavanje o molži, pripra-
vi mleka in splošni higieni. Ve-
terinar nas je še posebej opozo-
ril, da moramo takoj po molži
mleko primerno ohladiti, da na
ta način zmanjšamo razmnože-
vanje škodljivih mikroorganiz-
mov. Pospeševalec, ki je jemal
vzorce, je tudi prevzemalki
mleka strogo naročil, da mle-
ko, ki ne bo ohlajeno, ne sme
prevzeti. Kooperanti smo se te-
ga navodila tudi držali in ni
bilo nobenih problemov.
Zelo pa nas je presenetilo in
vznemirilo obvestilo oziroma
navodilo celjskih mlekarn, ki
je sedaj nabito na vratih zbiral-
nice. V njem vodja za nabavo
surovin pri mlekarni tov. Mir-
nik zahteva, da so proizvajalci
dolžni tudi pozimi nositi mle-
ko dvakrat na dan. Vodja zbi-
ralnice mora izmeriti tempera-
turo mleka, ki mora biti med
20 in 32 stopinjami Celzija. Če
prinese proizvajalec bolj hlad-
no mleko, mu ga ne sme spre-
jeti.
Od nas dvagsetih kmetov, ki
v zbiralnico nosimo mleko,
ima večina po dve kanti. To
pomeni, da mora prevzemalec
s termometrom iz štiridesetih
kant ugotavljati temperaturo,
ki ne sme biti nižja od zahteva-
ne. Sprašujem se, koliko časa
bo moral zbiralec pozimi, pri
nizkih temperaturah stati pre-
mražen in ugotavljati tempera-
turo, da bo izmeril poslednjo
kanto mleka? Najbrž bo mleko
v zadnjih merjenih kantah že
preveč ohlajeno in obstoja ver-
jetnost, da bo mleko zavrnje-
no, kmet pa ga bo moral nositi
spet nekaj kilometrov domov.
Ali ni to zafrkavanje in to na-
merno? Ali nas imcyo, kmete,
za nekakšno žogico, ki jo brca-
jo zdaj sem, zdaj tja? Kako dol-
go bomo še poskusni kunci?
Kako dolgo bodo tisti iz toplih
pisarn dajali navodila zgara-
nim hribovskim kmetom, ki se
mučimo na kamniti zemlji od
zore do mraka za svoj obstoj?
Zakaj se toliko piše in govori,
da mora odločati delovni člo-
vek, če pa še vedno odloča ad-
ministracija?
S takšnim načinom bomo
naredili to, da bodo še zadnji
sinovi in hčere, ki so ostali do-
ma na kmetiji iz ljubezni do
rodne grude, do staršev in oče-
tove rojstne hiše s solzami v
očeh poiskali boljši kos kruha.
Š. M.
Klanc-Dobrna
Nekaj pojasnil
Viliju
Einspielerju
Pa gremo še enkrat lepo po
vrsti: pisati komentar pomeni
poznati problematiko, katere
se novinar loteva in to dobro
poznati in vedeti več, kot lah-
ko v komentar tisti, ki ga piše,
tudi zapiše. Kulturno snovanje
ni nikakršna proizvodna roba,
ki jo mora stabilizacijski nož
porezali, kajti če bi bilo tako,
tudi med NOB ne bi imeh tea-
tra, grafičnih map, knjižnih iz-
d^, pevskih zborov in godb na
pihala. Demagoška skrb nad
delavskim razredom, ki živi na
minimumu, je naravnost gan-
ljiva, gledano seveda z vidika,
da ga bo delež iz kulturnega
dinaija rešil. A pojdimo k vzro-
kom: vsi, ki združujemo delo v
celjski občini, dajemo za kul-
turo 1,06 odstotka od bruto
osebnega dohodka. Za kulturo
smo v letošnjem letu zbrali (da
bo predstava boljša, bom nave-
del stare dinaije) nekaj manj
kot 24 milijard, od tega pa jih
je dobila amaterska kultura
nekaj manj kot dve milijardi in
sicer vsa društva z& svojo de-
javnost in za potrebe zveze. To-
rej je razmerje tako, da je od-
več strah, da bi »nerentabilni«
amaterski ansambli ogrozili
obstoj drugih, da o eksistenci
delavskega razreda ne go-
vorim.
Ugotovitev, da sem užaljen
ni točna. Ker če bi bil užaljen,
bi molčal. Sem prizadet in to
zaradi tega, ker nisem noben
brezoseben kulturniški biro-
krat ampak kulturni delavec,
ki si v tem Celju že dvajset let
brezplačno prizadeva delati
pošteno in ustvarjalno. Ne mo-
rem namreč mirno mimo po-
vršnega pisanja, ki dela škodo
-	ne kulturni skupnosti, am-
pak kulturnim delavcem - po-
,klicnim in nepoklicnim! Zakaj
-	bom zdajle zelo konkretno
naštel: vsaka kulturna dejav-
nost in zvrst imata svoje občin-
stvo in ob novoporajajočih se
zvrsteh je treba vložiti več tru-
da za poznavarye in populari-
zacijo teh. Vse v zvezi z glasbe-
niki in glasbeno šolo bi moral
pisec nasloviti vprašanje na
izobraževalno skupnost, tako
kot tudi konkretno zaposlitev
kiparja Topolovca. Tudi skrb
za mlade literate je na mestu,
vendar morajo v vrsto k založ-
bam tako kot vsi ostali, kajti to
ni problem le celjske kulturne
politike, ampak slovenske.
Plesalci imajo prostorske pro-
bleme zaradi tega, ker prosto-
rov ni, rad bi pa videl tistega,
ki bi vrgel iz lastnih prostorov
tiste, ki so si jih uredili s krva-
vo pridobljenimi družbenimi
sredstvi in tisočimi udarniški-
mi urami. Plesalci pa imajo te-
žave s prostorom tudi zaradi
zgodovine, a je ne bi pogreval,
ker bi jim s tem naredil več
škode kot koristi. A tudi ta
problem bo rešen, kot so bili
doslej že mnogi. Zdaj pa še k
evropski špici: žalostno je, da
moram novinarju, ki piše o
kulturi, pojasnjevati to, da sodi
v evropsko špico domala vsa
naša premična in nepremična
kulturna dediščina, za katero
je treba skrbeti, jo varovati,
proučevati in jo dajati ljudem
na ogled in uporabo. Moški ko-
morni zbor, MPZ France Pre-
šeren, Godalni orkester, so na
mednarodnih nastopih in tek-
movalcih dosegali mesta pri
samem vrhu, uspehi naših zbo-
rov na celjskem MPF so tudi
na enaki ravni. Slikarji in ki-
parji kot so Lavrenčič, Četko-
vič, Pušelja, Vizjakova in dru-
gi, so s svojimi domačimi in
mednarodnimi razstavami po-
trdili svoje mesto v evrposki
kakovosti. Nastop skupine
Ane Vouk-Pezdirjeve letos v
Šibeniku je pokazal na visoko
kakovost, ki zdaleč presega ju-
goslovanske meje.
Tisto, kar se dogaja v klubu
kulturnih delavcev v Celju do-
bro poznam, ker spremljam in
mi tudi ni vseeno, kaj se tam
dogaja, ker sem bil med tisti-
mi, ki so si pred leti resno pri-
zadevali, da bi klub ponovno
oživel in se je bilo treba boriti
za vsak kvadratni centimeter
in za mizo, pa stol in žarnico.
Spremljam namreč ustvarjal-
nost ljudi, ki imajo svoje nasto-
pe v klubu tudi drugače, preko
drugih medijev. In ko sem še
opravljal delo novinarja za kul-
turno področje, sem hodil z
igralci in pevci na gostovanja,
bil sem na vajah v poznih noč-
nih urah, stal za kulisami tudi.
na poklicnem odru in gledal to
življenje in ta znoj od blizu, tu-
di hodil na plesne vaje k Da-
mirju in fotografiral r^egovo
delo, pomagal urejevati pesni-
ško zbirko mladih neuveljav-
ljenih avtorjev v Obrazih, iz te-
danjega mladinskega kluba,
tesno sodeloval s tedaj mladim
in neznanim Vinkom Mčdern-
dorfetjem itd., pa tudi na sejah
skupščine sem sedel.
Na zadnje vprašanje okoli
dotacij pa ne bom odgovoril,
ker je to banalno vprašanje in
bi ga moral novinar, ki se lote-
va komentarja, poznati že prej,
preden je sedel za pisalni stroj.
DRAGO MEDVED
Celje
Prostovoljni prispevki vplačani novembra
Vplačano do 31.10.1985	7.606.852,00
Šeligo	1.000,00
Štiglic Jožefa, Rečica ob Savinji 77	3.000,00
Društvo upokojencev Liboje	95.300,00
Kotnik Franc, Ljubija 62, Mozirje	20.000,00
KSVojnik	81.500,00
Samoupravna stanovanjska skup. obč. Celje	78.000,00
Društvo prijateljev mladine KS Šentjur cent.	7.000,00
DruStvo upokojencev Šmarje pri Jelšah	46.000,00
Bobnar Franc, upokojenec, Kidričeva 26, Laško	4.000,00
Karmeža Maks, Strmec 3	1.500,00
Apotekar Olga, Šmartno v Rožni dolini	3.000,00
Vidmar Veronika, Zreče	10.000,00
Društvo upokojencev. Tabor	66.100,00
Moličnik Franc, Luče 117	3.000,00
Verdel Janez, Luče 119	5.000,00
Šeligo Franc, Slov. Konjice, namesto venca na grob pok. Šeligo
Matilde	1.000,00
O. Š. B. Kocena	13.000,00
ZSS OS Laško za zvezo društev upok. Laško	50.000,00
KS Dramlje - prispevki krajanov	34.500,00
O. Š. Draga KobaJa, Maribor, namesto venca na grob pokojne
Elizabete Vitanc - materi delavke Elizabete Galun	3.000,00
Stanislav Petek, avtoprevoznik, Rogatec	2.000,00
Leveč Olga, Planina pri Sevnici	3.000,00
Društvo upok. Zabukovica	375.700,00
Napotnik Marija, frizerstvo, Ljubno ob Sav.	5.000,00
Sodin Leopoldina, Vitanje 120, namesto cvetja za pokoj. Janezu
Tržiču	2.000,00
KS Otok Karel Destovnik Kajuh, Celje	27.100,00
Društvo upokojencev Vransko	127.032,00
Kojc Ivanka, Celje	2.000,00
Toman Gustin, Petrovče	2.000,00
Ana Bandek, Skapinova 5, Celje	3.000,00
Poličnik Franček, Luče 122	4.000,00
Poličnik Bernarda, Luče 122	2.500,00
Beline Jože, urar Radeče	5.000,00
OK SZDL Šma^e pri Jelšah	65.000,00
OK SZDL Celje, prenakazilo sred. za spomenik F. L. L. - Stepiš-
nik Edo "	5.000,00
F^geljRudi	1.000,00
Slovenski vojni dobrovoljci 12-18	4.000,00
Ježovnik Ferdo, Teharje	50.000,00
Milka P^k, Petrovče 103	3.000,00
Rodulovič Nada, Ljubljanska 28, Celje	1.300,00
Uplaznik Vincenc, Dobriša vas 65	2.000,00
Vučjgnik ing. Vinko, Žalec	15.000,00
Strahovnik Drago, mizarstvo, Žalec	3.000,00
Ročnik Gregor, Robova 14, Celje	2.000,00
Jurčec Antonija, FOTO TONICA, Žalec	3.000,00
Roje Zlata, Iršičeva 6, Celje	2.000,00
Biciimer-obrtnik klina, Iršičeva 6, Celje	3.000,00
Kekec Franc, Ul. Ivanke Uranjek, Žalec	45.000,00
Vrčko Anton, Zabukovica 83, Griže	5.000,00
Cilenšek Angela, Pongrac 6, Griže	10.000,00
Društvo upokoj. Laško	144.500.00
, Žnidar Janez in Hermina, Dolga gora 21, Ponikva	4.000,00
Grenko Franc, Prebold 67	2.000,00
Zupane Vera, Dolenja vas 26, Prebold	3.000,00
O. S. Blaža Korena, Ponikva	28.000,00
Kos Milan, Ločica 2 b. Polzela	10.000,00
Korun, Šentrupert n. h., Gomilsko	4.000,00
Rak Marjan, Sp. Gorče, Braslovče	2.000,00
Mlačnik Meta	2.000,00
Mogu Anton, Dobrna 28 a, namesto cvetja za pok. Žabkar Ano,
družini Dobovičnik in Mogu	5.000,00
ZSS OS Laško za združenje obrt. Laško	285.000,00
Učakar Stane, Vransko 5	3.000,00
Podrepšek Franc, elektromehanika Petrovče	10.000,00
Zveza društev inženirjev in tehnikov območja Celje, namesto
venca za pokoj, člana VO Planinšek Antona	5.000,00
Območna vodna skupnost Savinja-Sotla, Celje, namesto venca
za pokojnega Jožeta Dajnka	10.000,00
Društvo upokojencev Mozirje (352 darovalcev)	191.680,00
Društvo upokojencev Luče (218 darovalcev)	132.010,00
Društvo upokojencev Nazarje (355 darovalcev)	171.650,00
Društvo upokojencev Gornji grad (198 darovalcev) 118.300,00
Društvo upokojencev Bočna (63 darovalcev)	13.300,00
Društvo upokojencev Solčava (78 darovalcev) 46.530,00
Pušnik Srečko, Planina 54	3.000,00
Šunko Karel, frizerstvo Celje	3.000,00
Tratenšek Anica in Alojz, Parižlje 74, Braslovče	1.500,00
Društvo upokojencev Braslovče	155.000,00
Fonda Janez, Kamenče, Braslovče	2.000,00
KS Medlog - prispevki krajanov	100.000,00
BastI Jožica. Ločica, Polzela	1.500,00
Mali Viljem, mizarstvo, Šempeter	2.000,00
KS - poravnalni svet Rogatec (sklenjena poravnava Artič-Kora-
žija)	2.000,00
Vedenik Berta, Prebold 16	3.000,00
Društvo upokojencev Prebold	401.750,00
Tekamik Anton, Sp. Preloge 21	13.000,00
Sredenšek Emil, Šolska 3, Zreče	10.000,00
Matijavc Jakob. Luče 92	5.000,00
Društvo upokojencev Šentjur	22.000,00
ZSS OS Laško za društvo upokojencev obč. Laško 50.000,00
Sredenšek Bernarda, Šolska 3, Zreče	2.000,00
Flis Ivan, jPucova 3, Celje	4.000,00
Vidmar Silvo, Polzela 86	2.000,00
Fijavž Štefan, Šempeter	10.000,00
KUD Ljubečna, odstop sredstev od prireditve koncerta iz naših
krajev	35.000,00
Marovt Vili in Anica, Rečica ob Savinji 7	10.000,00
Kač Anton in Klara, Ložnica 46, Žalec	10.000,00
Mzuger Jaki in Janko, mizarstvo Vojnik, Pristava 14 a 10.000,00
KS Otok Karel Destovnik Kajuh, Celje	63.600,00
Koprivnik Ivanka, Socka 65, Strmec	8.000,00
Žagar Mira, Dobriša vas 67	1.500,00
Frece Marica, Čopova 12, Celje, namesto cvetja za pokojno Čer-
nigoj Pavlo	2.000,00
Hrušovar Marija, Celje, namesto cvetja za pok. Čemigoj Pavlo
5.000,00
Goropevšek Bruno, Griže 3 20.000,00
Šelekar, Celjska c. 5, Celje 50.000,00
Šter Breda, Lilekova 1, frizerstvo, Celje 10.000,00
Žagar Anton, Teharje 17, Celje 100.000,00
POZD KTO Celje___100.000,00
Skupaj do 28.1 L 1985	__11,321.204,00
SKIAD ZA MODERNIZACUO
BOLNIŠNICE CEUE
žiro raten: 50700!-640-100084
Slovensko ljudsko gledališče Celje
četrtek, 12. dec. ob 19.30: Georges Feydeau: BOLHA V
UŠESU. Abonma četrtek in izven.
Petek, 13. dec. ob 18.: Georges Feydeau: BOLHA V UŠESU.
Abonma Laško in izven.
Ponedeljek, 16. dec. ob 9.: Eric Vos: PLEŠOČI OSLIČEK.
Za VVU Celje. Ob 12.: Eric Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za OŠ
Vransko.	,
Torek, 17. dec. ob 8.45 in ob 11. uri ter sreda, 18. dec. ob 11.
uri: Eric Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za kulturno skupnost
Laško.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar
Celje
v celjskem klubu kulturnih delavcev se bo jutri ob 20. uri
predstavila Literarna sekcija fotogrupe »M* (Mladina) iz Ljub-
ljane: Milan Kleč, Milan Jesih, Ivan Volarič - Teo, Dane Zaje,
Blaž Ogorevc, Zlatko Z^c in čarovnik Miran Čanak. V klubu
pa je še na ogled .razstava »Nova dela« mariborskega obliko-
valca in fotografa Miše Hochstattjerja.
Dom kulture Titovo Velenje
v velenjskem domu kulture bo jutri ob 19.30 uri velika
proslava Evropskega leta glasbe, na kateri se bo s samostojnim
koncertom predstavil Komorni orkester RTV Ljubljana pod
vodstvom Antona Nanuta.
V	soboto, 14. decembra ob 18. uri bo v domu kulture večer
pesmi in plesov jugoslovanskih narodov. Gostovalo bo KUD
Bratstvo iz Pucareva.
V	sredo, 18. decembra ob 19.30 uri bo v domu kulture gosto-
valo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane s krstno
uprizoritvijo Ive Svetine; Lepotica in zver ali kaj seje zgodilo z
Danico D.?
Dom kulture Šoštanj
v domu kulture bo v soboto, 14. decembra gostovala Godba
na pihala in Mešani pevski zbor iz Ronk pri Trstu.
Kulturni dom Zreče
v soboto, 14. decembra bo v kulturnem domu pri hotelu
Dobrava v Zrečah slavnostni koncert odraslih pevskih zborov
Zreč, ki so ga pripravili ob 50 letnici organiziranega petja v
Zrečah.
Zdraviliški dom Rogaška Slatina
^ v Zdraviliškem domu bo danes ob 19.30 uri nastopilo KUD
Študent iz Maribora.
V ponedeljek, 16. decembra pa bo v zdraviliškem domu
gostoval Satirično-erotski geg teater iz Beograda. Uprizorili
bodo gledališko-glasbeno predstavo Sexplozija, predstava bo
ob 20. uri.
0
Kulturni dom Slovenske Konjice
v kulturnem domu v Konjicah bo jutri gostovalo Slovensko
narodno gledališče iz Maribora. Ob 18. uri bodo za redni
abonma uprizorili delo Draga Jančarja Veliki briljantni valček.
Kulturni dom Žalec
v kulturnem domu v Žalcu bo jutri ob 19.30 uri gostovala
gledališka skupina kulturnega društva iz Braslovč. Uprizorili
bodo gledališko delo Babilon. V soboto, 14. decembra ob 19.
uri pa boste lahko prisluhnili koncertu vojaškega orkestra
ljubljanske garnizije.
Hotel Rubin Žalec
v žalskem hotelu Rubin bo jutri ob 19. uri Literarni večer, ki
ga organizira Književna mladina iz Žalca in na katerem se
bodo predstavili literati žalske občine.
Savinov razstavni salon Žalec
v Savinovem razstavnem salonu bodo jutri ob 17. uri odprli
razstavo slikarke Milice Zupan iz Mozirja. V umetniškem pro-
gramu ob otvoritvi bo sodeloval Savinjski oktet Svobode
Žalec in recitatorka Anka Krčmar.
Zavod ŠRC GOLOVEC organizira
VELIKO SILVESTROVANJE
Zabavali vas bodo:
-	ansambel Vitamin
-	narodno zabavni ansambel Henček
-	gost večera Randes Vous
Modna revija 86, vsaka 100. vstopnica nagrajena.
Cena silvestrovanja v predprodaji 1000 din, na dan
prireditve 1500 din.
Ponovitev silvestrovanja v petek, 3. 1. 1986 za vse tiste
delavce, ki na silvestrovo delajo, seveda pa tudi za
ostale. Cena 800 din, na dan prireditve 1000 din.
SMUČARSKI PLES v soboto, 14. 12. ob 20. uri. Zabaval
vas bo ansambel Oliver Twist s pevcem Oliverjem
Antauerjem.
Disco, srečolov. Cena vstopnic 500 din.
Za vse omenjene prireditve je predprodaja vstopnic pri
blagajni bazena, Izletniku in Globtouru.
Vabljeni!
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Na Dobrni cvet šahistli
Prvo potezo je na svetovnem mladinskem
prvenstvu potegnil predsednik častnega
odbora Mitja Ribičič v dvoboju prvega kola
med Poljakinjo Joanno Jagodzinsko in Ar-
gentinko Claudio Amura, ki je na prven-
stvo kljub petnajstim letom pripotovala
sama!
S šestminutno zamudo je
prispel na slovesno otvori-
tev 2. svetovnega šahovske-
ga prvenstva za mladinke
do 20 let tudi predsednik
svetovne šahovske zveze
Florencio Compomanes. V
otvoritvenem in pozdrav-
nem nagovoru je to zamudo
omenil hudomušno, v sebi
lastnem slogu: »Zamudil
sem šest minut - če ne bi
bilo vaših organizatorjev,
bi zamudil še več - vendar v
šahu se v tem času da odi-
grati tudi dvajset potez. Ni-
sem pa prišel igrati šaha,
ampak na zadnjo veliko pri-
reditev FIDE, kjer merijo
moči mladinke, bodoče
mojstrice šaha na svetu. Ve-
sel sem, da se v tako lepem
kraju, kot je Dobrna, kalijo
nova imena svetovnega žen-
skega šaha.«
Tako Florencio Compoma-
nes, ki je takoj po otvoritvi
prvenstva sedel za mizo s
predsednikom šahovskega
kluba Celje Zvonetom Dež-
nakom ijj z njim odigral prvo
partijo (ter jo seveda dobil),
nato pa s Francijem Gazvo-
do (predsednik šahovskega
kluba Žalec) in Stanetom
Bizjakom, direktoijem Zdra-
vilišča Dobrna.
Vrnimo se v zdraviliško
dvorano Dobrna! Nekaj mi-
nut pred tretjo uro popol-
dne, 10. decembra, je bil pla-
to pred dvorano poln tistih,
ki so v tem času v zdravilišču
in tistih, ki so prišli na otvo-.
ritev svetovnega prvenstva.'
Florencio Campomanes,
predsednik FIDE, je ob
otvoritvi odigral tudi nekaj
partij z ljudmi, ki so poma-
gali, da je Dobrna (namesto
Poljske) gostiteljica Z. sve-
tovnega prvenstva mladih
šahistk.
Delavci Zaije iz Žalca so pre-
pleskali staro častivredno
zdraviliško dvorano ter po-
slikali plošče pred vhodom
in nanj postavili velike ša-
hovske figure, okoh katerih
so vihrale zastave devetnaj-
stih držav za 22 udeleženk, ki
nastopajo na 2. svetovnem
prvenstvu, katerega glavni
pokrovitelj je SOZD Merx.
Povsod rože in vse pološ-
čeno, da se je svetilo daleč
naokrog! Ljudje ljubeznivi,
kot redkokdaj ob drugih pri-
ložnostih. Iskreno dobrodo-
šlico so izreku v imenu Ša-
hovske zveze Jugoslavije ve-
lemojster Aleksandar Mata-
novič, zastopnik šahovske
zveze Slovenije Ljubo Jakše,
otvoril pa je prvenstvo velik
ljubitelj šaha, član CK ZKJ
Mitja Ribičič.
»Najstarejša udeleženka
prvenstva jc Angležinja Su-
san Kathryn Walker (28. ok-
tobra 1965) stara dvajset
let, najmlajša pa Grkinja
Anna Maria Botsari (5. ok-
tobra 1972) »stara« 13 let.
Boris Kutin je po otvori-
tvenih nagovorih povabil
mlade šahistke, da sedejo za
mize pokrite z belimi prti, na
katerih so ure, zastave držav
udeleženk in seveda šahov-
nice s štiriinšestdesetimi čr-
no-behmi polji in kmeti, ska-
kači, trdnjavami, kraljem,
kraljico ... Na 64 poljih bo-
do v naslednjih dneh mlada
dekleta kombinirala in iska-
la v svojem znanju najboljšo
varianto za osvojitev zmage,
točke, za prodor proti prve-
mu mestu, dobitju priznanja
za uspeh . ..
Najtežje delo je že v 1. ko-
lu čakalo Jugoslovanko Ali-
so Marič, katere nasprotni-
ca je bila prva favoritinja
prvenstva igralka Sovjet-
ske zveze Ketevan Revazov-
na Arahamia. Odeta v črno
je samozavestno stopila za
šahovnico, nič manj samo-
zavesti pa ni pokazala tudi
Jugoslovanka.
Prva je ob 15,41 sedla za
igralno mizo ob burnem
aplavzu povsem polne zdra-
viliške dvorane na Dobrni
Švicarka Manuela Bourloud,
stara dobrih osemnajst let.
Takoj zatem ji je segla v roko
prva nasprotnica, Nizozem-
ka Jessica Harmsen, 19 let.
Dobrna je v teh prednovo-
letnih dneh v znamenju mla-
dinskega šaha. Je pa to prire-
ditev, ki bo glas Dobrne po-
nesel v širni svet. In prav je
tako, saj se je
pod vodstvom
in predsednika
skega odbora i
ka izredno potJ
v časovni stii
»matu«!
T(
Foto: E
Po otvoritvi svetovnega prvenstva je na pra\
štoru pred »starim« zdraviliščem Dobrna\
šahovnici in šahovskim figuram zaplesala
skupina France Prešeren iz Celja.
0 glasbi lahko kaj povemo
le tako, da io ustvarjamo
Štajerskih 7 in Ceijski instrumentaini kvintet na festivalu eherkrainer muzike
čeprav glasba ni tako
nujna za človeški obstoj,
kot sta voda in zrak, si živ-
ljenje brez nje le stežka za-
mislimo. Zaradi človeške
nuje po razlagi vsega obsto-
ječega, zna biti prav zabav-
no, ko skušamo pojasniti,
katera glasbena zvrst je ka-
kovostnejša in zakaj poslu-
šamo na primer narodno-za-
bavno glasbo in ne katero
drugo. Kakorkoli že, vsake
oči imajo svojega mojstra,
vsaka glasba svoje občin-
stvo ...
Na Slovenskem je veliko pri-
stašev narodno-zabavne ali do-
mače glasbe, številni naši na-
rodnjaki pa niso cenjeni le pri
nas, temveč tudi na tujem.
Mednje se vse bolj uspešno
uvrščata tudi Celjski instru-
mentalni kvintet in Štajerskih
7, ki sta konec tedna uspešno
nastopila na festivalu
oberkrainer muzike v Grazu.
»Kdor poje, ne mish slabo«,
pravi pregovor. »Kdor posluša
Vero Sabec, nima časa, da bi
sploh kaj mislil,« pravijo fantje
iz Celjskega instrumentalnega
kvinteta. In še res je, pot v
Graz je minila povsem v Veri-
nem znamenju. Še cariniki ni-
so prišli do besede, le kako bi
to uspelo navadnim smrt-
nikom.
V koncertni dvorani »Im
Grazer Kammersal«, kjer so to-
krat, skupaj z avstrijskimi na-
rodnjaki nastopili Štajerskih 7
in Celjski instrumentalni kvin-
tet, seje zbrala tisočglava mno-
žica ljubiteljev oberkrainer
muzike. Seveda niso prišli vsi
samo zaradi naših vrlih Štajer-
cev, vendar tudi teh ni bilo ma-
lo. Nekdarga Celjanka Eda
Mautner, po domače Župniko-
va, je bila nad njimi še kako
ponosna: »Na koncert sem pri-
šla z vso svojo družino, ker mi
vsak stik z domovino veliko
pomeni. Domačo glasbo rada
poslušam že od mladih nog in
tudi njej gre zahvala, da po šti-
ridesetih letih bivanja v tujini
še nisem pozabila slovenskega
jezika.«
Nič manj niso bih navdušeni
nad muziciranjem Štajerskih 7
in Celjskega instrumentalnega
kvinteta, Avstrijci, ki niso le
ljubitelji, temveč veliki pozna-
valci te glasbene zvrsti. Zato je
njihov prisrčen in dolg aplavz
nedvomno pomenil veliko
priznanje. Nekateri med njimi
so svoje odobravanje izrazili
tudi z besedami. Ljubiteli:
»Večkrat sem jih že poslušal in
moram priznati, da mi je njiho-
va glasba čedalje bolj všeč.«
Poznavalec: »Zelo dobro. Oba
slovenska ansambla se lahko
mirno postavita ob stran av-
strijskim narodnjakom.« Glas-
benik: »Takoj se opazi, da išče-
jo lasten glasbeni izraz. Gotovo
bomo o njih še slišah.«
Da so vse bolj popularni v
Avstriji, priča tudi prodna
plošč in kasete »Steirische We-
ihnacht^ na kateri sta tudi
skladbi Št^erskih 7 in Celjske-
ga instrumentalnega kvinteta.
Plošča in kaseta sta izšli pri
založbi J. Robin records iz
Graza v nakladi dvajset tisoč
izvodov. Jess Robin pravi:
»Prodano je že več kot polovi-
co naklade, zato sem se odlo-
čil, da omogočim skupinama
izdajo lastnih plošč. Snemati
n^ bi začeli že letos ali v začet-
ku prihodnjega leta.«
Zanimivo mišljenje o naših
glasbenikih ima tudi novinar
in voditelj številnih popular-
nih oddaj na dunajski televiziji
(ORF Wien) Michael Schrenk,
ki je tokrat povezoval pro-
gram. V kasnejšem razgovoru
je povedal: »Čeprav nisem
glasbeni strokovnjak, sodim,
da slovenski glasbeniki, ki
sem jih lahko slišal danes, niso
nič slabši od avstrijskih.
Glavno besedo ob povratku
je ponovno prevzela Vera, kije
med prepevanjem tudi katero
rekla: »V Celjskem instrumen-
talnem kvintetu se zelo dobro
počutim. Dovoj je, da je v sku-
pini en sam nergač in že vse
pokvari. Na srečo v našem an-
samblu ni tako in delati s temi
fanti je pravo veselje, čeprav
delo ni niti malo lahko.« In že
je zapela »Ja, ja, ja, lepa je Slo-
venija«, skladbo, s katero je
Celjski instrumentalni kvintet
navdušil tudi Avstrijce.
Samo Pokom, Štajerc števil-
ka dva, ni hotel ostati v senci
konkurence: »Sodelovali bo-
mo v novoletni oddaji ljubljan-
ske televizije, in sicer v okviru
lojterce narodno-zabavnih viž,
ki že vse leto poteka pri mari-
borski reviji Kaj. Skupaj z Ja-
kom Šraufcigeijem bomo ime-
li kratek show program. Kaj bo
moč videti, naj ostane skriv-
'nost, avtor showa pa je naš
zvesti sodelavec Boris Roškar.
»Da bi dokazali, da tudi an-
sambel Štajerskih 7 ni od muh,
so družno zapeh skladbo »Naj
pesem zazveni«, ki so ji Avstij-
ci neutrudno ploskali. Za na-
meček pa so še dodah skladbo
»Mi Štajerci«, ki je prejela na
letošnji Veseli jeseni Zlati klo-
potec.
O nastopu v Grazu je Mirko
Polutnik, glavni šef Cik, izja-
vil: »Občinstvo nas je sprejelo
bolje, kot smo pričakovali, kar
dokazuje, da v Avstriji narod-
no-zabavno glasbo cenijo bolj
kot pri nas. Slične vtise smo
odnesli tudi s koncertov v
Zvezni republiki Nemčiji in
Švici. Od organizatorjev kon-
certov v tujini, bi se lahko veli-
ko naučili tudi Slovenci.
VILI EINSPIELER
FOTO; MO KREBS
CeljsKi instrumentalni kvintet je moral navdušenemu obi
bil uradni del festivala končan, zaigrati še eno skladbo, i
nastopu je nedvomno veliko prispevalo tudi ubrano petje i
Francija Pirša.
' Da Štajerskih 7 niso kar tako. pričajo tudi številne nagrade, kot sta Zlati klopotec iz .
jeseni in Zlati Orfej iz letošnjega tekmovanja domačih ansamblov v Ptuju. V Grazu so
bobnarja Zlatka Magdiča, ker se avstrijskemu občinstvu tokrat niso predstavili z zabi
sicer sestavlja kar polovico njihovega programa.
NOVI TEDNIK -	13
Kriz dajte ven,
pa Icapelo noteri
Recept Marije Lultece z Babnega za
tJoige živijenje
v majhni hišici ob Ložnici na Babnem so majhna
okna in majhna vrata. Za njimi živi, skupaj z nekaj
piščančki, Marija Lubeco. Pod njeno karirasto ruto,
ki jo ima najraje, so skrbno počesani srebrni lasje in
pod brazdami na delu, ki jih je zoralo življenje, sijo
modre oči. Tako živahne in tako zelo modre so in
tako zelo se zaiskrijo, kadar Marija kakšno luštno in
zbadljivo pove, da je pravo veselje zazreti se v njih.
Polna humorja je Marija in tudi nenajavljeni in
nepovabljeni gost ji ne more do živega. Morda zato,
ker je rojena prav na dan šaljivcev, 1. aprila! Torej
smo ji 93. rojstni dan voščili z zamudo. Pa saj bo april
tudi drugo leto, naslednje tudi in še naslednje ... •
Marija je privekala na svet bajtarskim staršem pri
Frankolovem in ker za lačna usta nikoli ni bilo dovolj
žgancev, je morala Marija ksg kmalu sama stopiti po
stezi življenja. Vila in vijugala se je od hiše do hiše,
kamor je morala Marija hodit gosposki prat perilo. Ne
ve, koliko veder vode je znosila, koliko dni v svojem
življenju je bila sklonjena nad kotle iz katerih se je
kadila para. Če jo danes povprašate po zdravju, bo
rekla: »Bi že šlo, bi že šlo, samo križ me boli.« In kako
je ne bi po vseh tistih vedrih, po dninah pri kmetih na
rxjivi, delu doma.
Poročila se je bila s knapom v Trbovlje, mu rodila
hčerko, a ga je kmalu vzela vojna. Tudi hčeri je Marija
zatisnila oči. Zd^j je sama. A pravi, da ji ni dolgčas, da
ima ves dan polne roke dela. Vstane že ob sedmih
zjutraj, potem keU postori po majhni izbici, v kateri
stoji v enem kotu štedilnik, v drugem pa postelja. Na
sredini je miza, polna časopisov, za kaj več pa v njeni
najemniški sobici že ni prostora. Marija pa je zado-
voljna. Rada bere. A kaj, ko časopisi kar naprej prina-
šajo vesti o podražitvi, se huduje Marija, ki s svojo
penzijo po možu komaj sestavi začetek meseca s
koncem.
»Včasih je luštno b'lo, zdcU pa ni več tako ...«, si
zapoje, kadar jo hoče dobra volja zapustiti. A Marija se
ne da. Ve, da so za vsako bolezen zdravila, tudi proti
slabi volji se jih da n^ti. Kaj naredi ona? Kakšno si
zapoje, skodelico močne črne kave si privošči, če jo
ima, kozarček dobrega vinca, da ji kri hitreje zapolje
po žilah, pa je. Če tega ni, si skuha kamilice. Nanje
veliko da. »Za vse bolezni so,« je prepričana. »Najbolj
pomag^o, če jih zdrav piješ,« se še namuza.
Seveda bi ob slovesu imelo vsakogar, da bi jo poba-
ral: k^ pa recept za dolgo življenje? »Delo!« bo odgo-
vorila Marija, »pa kmečka hrana. Žganci in zelje. Pa
dobra volja.«
V izbi je dišalo po repci in krompirju, Marija pa je za
slovo zapela:
»Povej, kje stanuješ moj ljubček srca,
po hribih, dolinah za teboj hitim,
te videti hočem, objeti želim ...«
Vsakogar pospremi do praga. Kam dlje ne gre. Križ
jo boli. Pa pravi: »Bom dala križ ven, pa kapelo noter!«
Smejč pomaha v slovo.
MATEJA PODJED
Sredi zaprašenih knjig
in porumenellh listin
Kronista Borisa Strohsaciia so vzeii AntJražani za svojega
Andražani so ponosni na
svojo zgodovino, vendar bi
masikaj utonilo v pozabo,
če jim ne bi uspelo prepri-
čati Borisa Strohsacka, da
Je začel urejati krajevno
kroniko. Boris Strohsack,
sodnik ljubljanskega vr-
hovnega sodišča, ni pravi
Andražan, vendar živi v tej
krajevni skupnosti že dvaj-
set let in Andražani so ga
vzeli za svojega. Že vrsto let
pravijo njegovi b^ti »pri
Sodnikovih«, otroci pa pra-
vijo Nuši in Borisu Stroh-
sack teta in stric Sodnik.
Boris Strohsack ne more
skriti zadovoljstva: »V An-
draž prihajam vsak konec
tedna, med prazniki in dopu-
stom. Ne počutim se kot vi-
kendaš. Našo bajto, leseno
hišo iz 1875 leta, nisem veli-
ko spreminjal. Ohranil sem
prvotni ambient in nihče ni-
ma vtisa, da je v primestnem
skropocalu, kijih danes vidi-
mo še in še.«
Sredi zaprašenih knjig in
porumenelih listin ždi ta sta-
ri knjižni molj, bliska s stro-
gimi očmi in neumorno zapi-
suje, kako so jo Turki ucvrli
pred neustrašnimi dedki in
babicami vrlih Andražanov,
kako so Polzelani in Andra-
žani potili krvavi pot, ko so
drug drugemu kradli Svete-
ga Izidorja, kako je gora Olj-
ka andraška, pa vendar ni...
Osoren in zaverovan v svoje
delo bevska okoli sebe in od-
žene vsakega nebodigatreba.
Delo kronista je nedvom-
no zahtevno in resno, kar pa
še ne pomeni, da ga lahko
opravljajo le stari zadrteži in
ljudomrzneži. Le hudobni je-
ziki ali nevedneži bi si lahko
omislili takšno zgodbo, ki ni-
ma ničesar opraviti z resnič-
no podobo Borisa Strohsa-
cka. Stric Sodnik je veder in
dobrohoten mož, ki rad tudi
marsikatero zabeli. Tako ne
pozabi povedati, ko prebira
stare in izvirne andraške be-
sede, kako je nekoč sredi va-
škega trga ena izmed andra-
ških žena svojemu možu
»špegel« pokazala. K temu
takoj pristavi: »Andražani so
veliki šaljivci, r^ihove šale
pa se razlikujejo zgolj po
tem, katera je bolj ah manj
kosmata.«
Boris Strohsack si je kot
kronist zadal tudi nalogo, da
zapiše vse stare besedne zve-
ze, ki jih Andražani še danes
uporabljajo. Ko se vrnejo
Andražani iz zadružnega
izleta na morje rečejo: »Smo
bili za morjem«. V gostilni se
ne zaderejo: »Plačat pro-
sim«, ampak lepo pravijo:
»K računu prosim <. Kadar je
megla pravijo: »Svet je te-
sen«. Sveže meso je vzetno, v
cerkvi se modli in še veliko
je besednih zvez, ki jih je
zbrala skrbna roka strica
Sodnika.
^»Polzela pod
Andražem?«
Ne boj, mesarsko klanje!
Kri je tekla v potokih, mate-
re, žene in otroci so točili de-
bele solze, ko so spirali rane
svojih najdražjih ... Tako
hudo med Andražani in Pol-
zelani nikoli ni bilo, čeprav
pravi Boris Strohsack: »Pol-
zelani bi še danes skočili v
zrak, če bi slišali, da Andra-
žani zatrjujejo, da imajo dve
cerkvi. Zadnji spor je bil
okoli leta 1942, ko so se An-
dražani in Polzelani stepli
zaradi zvonov na gori Oljki.
Najbrž ni šlo le za prestižno,
temveč tudi za denarno
vprašanje. Gora Oljka je bila
namreč dolga leta znamenita
božja pot in zaradi številnih
romarjev, so bili okrog leta
1780 v cerkvi zaposleni kar
trije duhovniki.«
Vrh gore Oljke sodi uprav-
no pod Andraž, po cerkveni
hierarhiji pa pod Polzelo.
Boris Strohsack ve povedati:
»Ni dolgo tega, ko sem zasle-
dil pismo škofa Slomška, ki
piše domačemu župniku, da
je škofija že odobrila, da pre-
ide ta podružnična cerkev v
andraško faro. Kot kaže, iz
tega ni bilo nič.«
Čigava je farna cerkev, ki
datira iz leta 1229, ni sporno,
kajti po njej je dobil Andraž
svoje ime. Cerkev se namreč
imenuje po Sv. Andreju. Da
je Boris Strohsack resnično
pravi Andražan, dokazujejo
besede: »Krajevna skupnost
se imenuje uradno Andraž
nad Polzelo. Kadar slišim to
ime sem kar slabe volje in ob
prvi priliki bom dal pobudo
za spremembo krajevnega
imena. Kraj naj se imenuje
Andraž in nič drugače.«
Andraške
znamenitosti so
prepuščene zobu
časa
Stric Sodnik ne more kaj,
da ne bi bil nejevoljen tudi
nad celjskim Zavodom za
spomeniško varstvo. Če bi
šlo za pravdanje, bi gotovo
našel rešitev, medtem ko za
malomarnost ne ve zdravila.
»Bojim se,« pravi Boris
Strohsack, »da bodo andra-
ške znamenitosti na lepem
propadle.« Znamenitosti je
več, najbolj pa ga skrbi za
kužno znamenje, ki je iz leta
1600 in za Bolčinovo hišo:
»Ko hodim mimo kužnega
znamenja, opažam da je iz
dneva v dan bolj nagnjeno.
Sedanja lastnika Bolčinove
hiše, ki je najbrž najstarejša
stavba na andraškem ob-
močju, se zavedata njenega
pomena, vendar brez stro-
kovnega nasveta ne moreta
veliko storiti.«
Ni jih malo, ki ne znajo več
niti na stranišče brez avta. Še
več jih je, ki komaj čakajo,
da opravijo svoje delo, po-
tem jih pa ne briga nič več na
tem svetu, če niso za to pose-
bej plačani. Za Borisa Stroh-
sacka trditev gotovo ne ve-
lja, k^jti kot krajevni kronist
je izredno temeljit. Skupaj z
domačini je prehodil domala
vso andraško okolico, ko so
iskali, kje naj bi nekoč stal
Hotunjski dvor. Po nekaj-
dnevnem iskanju, ko so si
ogledali več domnevnih lo-
kacij, so se zedinili, daje stal
Hotunjski dvor na lokaciji,
ki ji po domače pravijo »Li-
sičje luknje«.
Boris Strohsack je o tem
obvestil celjski Zavod za
spomeniško varstvo, kjer do
danes za njegovo trditev niso
pokazali nobenega zanima-
nja. Ne more verjeti, da je
mogoče, ko pravi: »Zadnjih
petnajst let zasledujem kaj
piše Ivan Stopar, znani slo-
venski umetnostni zgodovi-
nar, o štajerskih gradovih,
graščinah in dvorih. Vedno
omenja tudi Hotunjski dvor,
ki naj bi stal ob Hotunjščici
pod goro Oljko. Zakaj neki
ne preveri naših domnev?«
Sto let andraške
osnovne šole
v sto letih se marsikaj zgo-
di in tudi andraška osnovna
šola, ki je ta visoki jubilej
praznovala letos, pri tem ni
izjema. Brhke andraške uči-
teljice, ki so tudi sicer zelo
razgledane, vedo o njej zelo
veliko povedati, vendar tudi
Boris Strohsack nič ne zao-
staja za njimi. N^bolj je po-
nosen, kot pravi Andražan,
nad velikimi slovenskimi
imeni, ki so povezana s šolo:
»Prvi upravitelj šole je bil
Mihael Levstik, oče Vladi-
mirja Levstika, ki je bil
izredno zaslužen tudi za raz-
voj sadjarstva. Andražani so
dobivali na sadjarskih raz-
stavah pred vojno prve na-
grade. Vladimir Levstik je
bil sicer rojen v Šmihelu nad
Mozirjem, vendar je hodil v
osnovno šolo v Andražu,
vanj pa se je pogosto vračal
tudi v svojih dijaških in štu-
dentskih letih.«
Ob stoletnici je Boris
Strohsack predlagal, da bi
šolo ponovno poimenovali
po generalu Rudolfu Mai-
stru, ki se je tako imenovala
že za časa njegovega življe-
nja, kar sokrajani sprejeli z
odobravanjem. Nič nenavad-
nega, kajti stric Sodnik je an-
draški in od nikogar druge-
ga. Če bi mu slučajno padlo
na misel, da se odseli na Pol-
zelo, bi ga Andražani že na-
slednjo noč prinesh naz£u.
»Le redko se najde kdo, ki bi
tako vestno raziskoval, zapi-
soval in fotografiral, kot to
dela stric Sodnik,« pravijo
zadovoljni Andražani.
VILI EINSPIELER
FOTO: EDI MASNEC
Boris Strohsacl{ je tudi zbiratelj starin. Na sliki Nuša m Boris Strohsack s čelesmkom.
Andraška krajevna kronika že obsega dve debeli bukvi, čeprav je prevzel Boris Stroh-
sack delo kronista šele pred tremi leti.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
eKSBeBBBBBHHHnBnHi
12. DECEMBER 1985
Kakšna bo naša
usoda?
Dežuje. Stopam po prazni ulici
in le tu in tam slišim živahen po-
govor ali smeh, ki se izgublja v
tišino. Ustavim se pred izložbo s
časopisi. V njej zagledam list ča-
sopisa, na katerem piše: »Velesili
usklajujeta vroče teme ženevske-
ga srečanja.«
Spomnim se na veliko oboro-
ževalno tekmo. Osemtisoč raket
ZDA in devettisoč Sovjetske zve-
ze bi našo ljubo Zemljo razstreli-
lo na majhne koščke. Ob tej misli
se zdrznem in pomislim na miljo-
ne lačnih ljudi, ki danes umirajo
od lakote. Znanstveniki so ugo-
tovili, da na dan umre okoli 180
tisoč ljudi. Mar nam bo oborože-
valna tekma odpravila veliko la-
koto?
Če bi ves denar, ki ga porabijo
za oboroževanje, prispevali za
pomoč lačnim, danes ne bi bilo
več lakote in umir^očih ljudi.
Vsak dan lahko vidimo po televi-
ziji mžghne otroke, ki bi radi sa-
mo košček kruha in vodo. Njiho-
ve oči prosijo in upajo, da jim bo
kdo pomagal. Mar je njihovo
upanje zaman?
Mnoge države so pomagale v
boju proti lakoti, vendar je po-
moč še vedno premajhna. Bližajo
se ženevska pog^anja med vele-
silama. Po vsem svetu je čutiti
napetost, kako se bosta velesili
odločili. Mnenja so različna, in le
upamo lahko, da bodo stekla
mirno. Vse bolj se oboroževanje
širi tudi v vesolje, kjer je že na-
meščeno polno raket in raznih
vohunskih satelitov. Vsekakor
nam vojna ne prinaša prav nič
dobrega, ampak le sovraštvo, zlo
in trpljenje. To nam dokazujejo
že poskusi raznih orožij pred ka-
terimi se skoraj ne moremo več
zaščititi.
OZN si priazdeva, da bi se po-
gajanja iztekla srečno, in da bi
rešili ljudi pred veliko lakoto. Na
žalost paje še vedno preveč takš-
nih ljudi, ki mislijo, da nam bo
novo orožje prineslo lepše življe-
nje. Marsikje se odvijajo tudi de-
monstracije, vendar so te vedno
zatrte. Le z zavednostjo, da nam
vojna ne prinaša nič dobrega, s
slogo in medsebojno pomočjo,
bomo lahko rešili tudi takšna
vprašanja, ki doslej še niso našla
pravega dogovora.
Nenadoma začutim topel žarek
na obrazu. Izza oblakov je poku-
kalo sonce in me zdramilo iz dol-
gih misli. Pogledam po ulici, po
kateri že stopa veliko ljudi in se
vprašam: Le kakšna bo naša
usoda?
CVETKA JELEN
VITANJE
Dan republike v Radolfzeilu
23. novembra smo bili povabljeni v Radolfzell na veliko prireditev ob dnevu republike.
Nastopali smo skupaj z otroki iz Radolfzella, Tutlingena in Ravensburga. Mi pa smo prišli iz
mcghnega švicarskega mesta Hreuzlingen in Amriswil ob Bodenskem jezeru. Morda še ne veste,
da tudi tu obstaja že dve leti dopolnilni pouk v slovenščini, ki ga vodi učiteljica Judita Vidmar.
Naša šola se imenuje Karel Destovnik Kajuh. Vsi imamo narodne noše, ki so jih sešile naše mame.
Za veselo razpoloženje na proslavi so poskrbeli Veseli hmeljaiji iz domovine, ki so tod okrog že
zelo znani. Tudi tokrat je bila dvorana polna, ne samo Slovencev, tudi Nemci se radi pridružijo
takšnim prireditvam.
Lep pozdrav od učencev slovenskega dopolnilnega pouka šole Karel Destovnik Kajuh.
Kje raste kruh
Zazvonilo je in začela se je ura
zemljepisa. Tako kot vedno, smo
razgrajali, kot da smo na igrišču.
Tovarišica je odprla redovalnico
in poklicala prve tri junake.
Kmalu so dobili ocene. Nato je
poklicala še tri, med njimi tudi
Polono. Ko se je spraševanje bli-
žalo h koncu, je tovarišica vpra-
šala Urško: »Povej mi, k^ raste v
travni stepi?«
Urška je malo pomislila in re-
kla, da se ne spomni. OglasUa se
je Polona: »Tovarišica, ali ste
vprašali, kaj raste v travni
stepi?«
»Seveda,« je rekla tovarišica in
dodala, da tega zelo veliko poje-
do. »No, kjg je to?«
Polona pa kot iz topa: »Tam
raste kruh!«
Mislila je prav, vendar je naro-
be povedala. Morala bi reči: pše-
nica. Vsi smo planili v smeh. To-
varišica je Polono poslala v klop
s petico, saj si jo je tudi zaslužila.
Kmalu je zazvonilo in še do
konca odmora smo imeli solzne
oči.
IDA LESJAK, 7. a
COŠ Fran Koš
CELJE
Kako se naredi
sadna kupa
Sadna kupa se napravi iz sadja,
sladke smetane in malo sladkor-
ja. Doda se tudi-malo limone.
Sadje narežemo na kocke, ste-
pemo smetano in naribamo limo-
no. Ko imamo smetano stepeno,
sesujemo v smetano koščke na-
rezanega sadja in zmešamo. Ko
je to zmešano, dodamo sladkor
in limono. Sadno kupo lahko
okrasimo s čokolado ali s čim
drugim. Tako je sadna kupa pri-
pravjena. Nato damo sadno kupo
v hladilnik in ko pojemo, se še
posladkamo s sadno kupo.
POLONA KRAJNC, 3.d
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Moj najljubši
predmet
Rada hodim v šolo. Šola je bli-
zu. V njej se naučimo marsikaj
novega. Hodim v 3. razred osnov-
ne šole. V tretjem razredu imamo
enake predmete kot lani.
Moj najljubši predmet je mate-
matika. Pri njej se učimo različne
znake. To so: seštevanje, odšte-
vanje, množenje in deljenje. Naj-
boljše pa je, kadar pišemo kon-
trolno nalogo ali preizkus znanja.
To je moj najljubši predmet.
JELENA MILANOVIČ, 3. c
OŠ Ivan Kovačič - Efenka
CELJE
Orobnjak ali...
Pri uri biologije je tovarišia
spraševala. Poklicala je Snežano
in Benjamina. Pripovedovala sta
vse o velikem metljaju, evgleni,
spirogiri in parameciju. Do tukaj
je šlo se gladko. Potem pa je sle-
dilo vprašanje: »Snežana, povej,
iz česa je sestavljen poLž
mlakar?«
Malo je pomislila, potem pa re-
kla: »Polža mlakarja sestavljajo:
glava, mišičasta noga in drob-
njak.«
Tedaj je razred prasnil v smeh,
Snežana pa nas je samo čudno
' pogledala.
»Drobnjak pa ne sestavlja pol-
ža,« je rekla tovarišica. »To je ze-
lenjava za na juho!«
Polža mlakarja pa sestavlja
drobovryak.
BERNARDKA MESTINŠEK,
6.b
COŠ Fran Roš
CELJE
Pionirji fotografirajo
s prvimi koraki fotografije se v raznih krožkih pričnejo naj-
prej ukvaijati v temnici. Tu nastajajo izdelki - fotogrami imeno-
vani, pri katerih ne potrebujemo fotoaparata. Na fotografski
papir položimo smiselne predmete, za kratek čas osvetlimo, ter
po običajnih postopkih razvijemo. Dobimo zanimiv izdelek,
kakršnega nam je poslala tudi Stanka Vodovnik iz osnovne šole
■ bratov Mravljak v Titovem Velenju.
Če ste se tudi pri vas odločili, da napravite takšne izdelke, nam
jih seveda lahko pošljete in morda bomo prav vašega izbrali za
zaključno razstavo, za katero bomo izbrali 60 najboljših fotogra-
fij. Fotolik pa pripravlja lepe nagrade, med katerimi bo tudi
fotoaparat. Za vsako objav^eno fotografijo pa bo avtor prejel
vrednostni kupon. Svoje izdelke pričnite pošiljati čimprej, saj
bomo upoštevali sodelovarOe skozi vse leto.
Urednik fotografije
Atifina zanka
1.	vozi
2.	odmeva
3.	plava
4.	odseva
Atka ti je tokrat postavila nek^ telegrafskih opisov.
Razvozljati moraš, kdo počne to, kar je zapisano zgoraj. Ko
boš to ugotovil, boš iz začetnic novih besed dobil geslo
današrye Atkine zanke.
Rešitve pošlji na dopisnici do torka, 17. decembra 1985
na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000
CELJE.
Pa še rešitev iz prejšnje številke: Če si pravilno vstavil
besede si dobil pregovor ČAS JE ZLATO. Nagrado pa
dobi: Marjana Zagozda, Podgorje 46, 63000 Celje.
Hmezad, Kmetijski kombinat
Šmarje, n. sol. o., Šmarje pri
Jelšah
razpisuje
prosta dela in naloge:
- vodje ekonomsko-finančnega
sektorja
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske
smeri
-	da ima 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na delih in
nalogah s posebnimi pooblastili ali drugih odgovor-
nih delih in nalogah
-	da ima sposobnost vodenja in organiziranja dela
-	da predloži program dela
Kandidat je imenovan za dobo 4 let.
Pismene prijave z dokazili pošljUe na naslov:
Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje, Šmarje pri
Jelšah.
DRAVSKE ELEKTRARNE
MARIBOR
TOZD ELEKTROPRENOS
PODLOG
Komisija ?a delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	SAMOSTOJNI ELEKTROMONTER
ZA DALJNOVODE
(1 delavec)
Pogoj:
-	KV elektromonter-energetik (IV. stopnja strokovne
izobrazbe)
-	2 leti delovnih izkušenj
2.	strojni ključavničar
(1 delavec)
Pogoj:
KV strojni ključavničar (IV. stopnja strokovne izo-
brazbe)
1 leto delovnih izkušenj
3.	pleskar
(1 delavec)
Pogoj:
-	KV pleskar (IV. stopnja strokovne izobrazbe)
-	3 leta delovnih izkušenj
4.	NK delavec za daljnovode
(1 delavec)
Pogoji
-	končana osnovna šola
-	1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter
opisom dosedanjih del naj kandidati pošljejo v 8
dneh po objavi na naslov:
Dravske elektrarne Maribor
TOZD ELEKTROPRENOS PODLOG
63311 Šempeter v Sav. dolini
Kandidate bohio o izbiri obvestili v 8 dneh od dneva
sprejetja sklepa o izbiri.
12. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• V soboto so miličniki
pridržali do iztreznitve
Pera B. iz Ulice bratov
Vošnjakov. Pero je prišel
domov alkoholno razgret,
potem pa je začel razgra-
jati in razbijati. Ker se tu-
di po prihodu miličnikov
ni hotel umiriti, je moral
•na hladno".
•	Maijan R. iz Goriške
ulice se večkrat razburi;
ponavadi v kakšni gostil-
ni. Prejšnji Četrtek zvečer
delal nemir v gostilni
Culk, pristal pa je v že
znanih prostorih na Po-
staji milice.
•	V petek zjutraj, nekaj
po polnoči, je Vitomir G.
iz Ulice bratov Vošnjakov
na Tomšičevem trgu v
Celju napadel Ivana K.
Miličniki so ga opozorili,
kar pa Vitomira ni ganilo,
zato se je moral hladiti v
prostorih za treznenje.
•	Vid G, je že kar star
znanec miličnikov, saj
morajo večkrat posredo-
vati pri njemu doma. Raz-
gr^al je tudi prejšnji po-
nedeljek dopoldne, zato
so miličniki spet morali
posredovati v njegovem
stanovanju v Kidričevi
ulici. Ker pa se tudi to-
krat nikakor ni hotel umi-
riti, je moral domačo po-
steljo zamenjati za po-
grad v prostorih za trez-
nenje.
S. Š.
Štiri leta zapora za posilstvi
Na celjskem sodišču so
obsodili na enotno kazen 4
leta zapora 45-letnega Vilje-
ma Črešnarja iz Zreč, ker je
letos aprila in avgusta posi-
lil dve dekleti.
Črešnar je že večkrat izvr-
šil podobna kazniva dejanja
(kar mu je tričlanski senat
upošteval kot oteževalno
okoliščino pri izreku kazni).
Tako je šele letos marca pri-
šel iz zapora, že aprila pa je
posilil dekle, ki jo je zvabil v
avtomobil z obljubo, dajo bo
peljal v Titovo Velen^ie. Za to
posilstvo ga je senat obsodil
na dve leti zapora.
Avgusta letos pa je Viljem
Črešnar v bližini Slovenskih
Konjic vzel v svoj avtomobil
avtoštoparko in ji obljubil,
da jo bo peljal v Maribor.
Črešnar je že v bližini Slo-
venskih Konjic zavil na
stransko cesto in dekle posi-
lil, nato pa jo vseeno zapeljal
v Maribor. Dekle si je zapisa-
la registrsko številko njego-
^vega avtomobila in Črešnar-
'ja so kmalu prijeli. Za to po-
silstvo gaje senat obsodil na
dve leti in šest mesecev za-
pora.
Na sojenju je Viljem Čreš-
nar priznal, da je imel z obe-
ma žrtvama spolne odnose,
vendar pa je zanikal, da bi ju
posilil.
Senat je na podlagi zbra-
nih dokazov in izpovedi žr-
tev menil, da je Viljem Čreš-
nar izvršil obe kaznivi deja-
nji, zato ga je obsodil na
enotno kazen 4 leta zapora
(za posilstvo je zagrožena ka-
zen od enega do 10 let za-
pora).
S. ŠROT
Nesreča s
strelnim
orožjem
Pri usposabljanju pri-
padnikov enot teritorial-
ne obrambe je prišlo v so-
boto zjutraj na območju
Dramelj do nesreče s
strelnim oro^em, v kateri
je izgubil življenje pri-
padnik enot teritorialne
obrambe Franc Kolar iz
Mari^ia Dobja 23.
Preiskava o nesreči je v
teku.
B.R.
Urejalo križišče v Šempetru
Končno bodo v Šempetru pri blagovnici uredili križišče tako,
da bo varno za vse udeležence prometa. Problem je star toliko
kot šempeterska blagovnica. Promet se je od njenega obstoja
dalje na tem delu ceste zelo povečal, vozniki, ki so pripeljali iz
parkirnega prostora blagovnice so morah dolgo čakati, da so se
lahko vključili v promet, nemalokrat so tudi izsiljevali, za las
ušli prometni nesreči, zelo velikokrat pa tudi ne. Sedaj bo
križišče precej razširjeno in pregledno. Na sUki: Delavci Cest-
nega podjetja širijo cestišče. Dobrodošlo jim je tudi milo vreme
v začetku decembra.
TONE TAVČAR
Neupravičena
preprodaja
lesa
Pocajt Franc, kmet in
obrtnik z Velikega Vrha
10 pri Titovem Velenju
in njegov sin Stanislav,
sta uspešno preprodaja-
la les. Ker pa za to nima-
ta nikakršnega dovolje-
nja, se bosta morala za-
govarjati pred sodniki.
Kriminalisti so ju na-
mreč ovadili za kaznivo
dejanje nedovoljene tr-
govine.
Pocajta sta v zadnjih
dveh letih nakupila n^-
manj 170 kubičnih me-
trov lesa (v vrednosti 1,6
milijona dinaijev), da bi
ga preprodala. Les sta
preprodajala zasebni-
kom, največ v Bjelovar,
pri tem pa sta neupravi-.
Čeno zaslužila najmanj
600.000 dinaijev.
V smrt pri
Zajesovniku
v Z^esovniku na magistral-
ni cesti Ljubljana-Celje seje v
petek pripetila huda prometna
nesreča, v kateri sta umrla dva
človeka: Tomo Golub iz Kame-
ničkega Podgorja in Milan Po-
doreski iz Cerja Jesenskog
Djura Petrača so v kritičnem
stanju prepeljali v celjsko bol-
nišnico, Mirko Picek pa je bil
ranjen.
Avtobus preval skega Inte-
grala, ki ga je vozil 53-letni
Viktor Nabemik iz Čečovja pri
Ravnah na Koroškem, je bil
namenjen iz Vranskega proti
Trojanam. Ko je začel v Z^e-
sovniku prehitevati tovornjak,
mu je s fičkom ljubljanske re-
gistracije pripeljal nasproti
neznani voznik. Ker fičko ni
imel prižganih luči, ga Naber-
nik zaradi zmanjšane vidljivo-
sti ni dovolj zgod^ opazil. Pri-
šlo je do silovitega trčenja, pri
katerem je fička odbilo na bliž-
nji travnik.
MP
Prvi sneg In že
tudi prve tatvine
smučI
Letos se je sniučaska sezoiia
začela nekoliko prej kot
prejšnja leta, prej pa so se za-
čele pojavljati tudi tatvine
smuči. Najpogostejši cilj ta-
tov tako ostajajo poleti kole-
sa, pozimi pa smuči.
Takšne tatvine predstavlj^o
tudi najtežje delo za miličnike
in kriminaliste in precej jih
ostane neraziskanih. Tudi zato,
ker si lastniki ne zapišejo šte-
vilke svojih smuči.
Seveda pa je tatvino n^bolje
preprečiti, zato kriminalisti
opozaijajo smučarje, n^ ne
puščajo svojih smuči nezava-
rovanih na partij ažnikih avto-
mobilov, medtem ko so v
okrepčevalnicah. N^več ta-
tvin je v bližini gostinskih lo-
kalov na smučiščih, ko smuči
ostanejo zun^ nezavarovane.
Zato kriminalisti priporoči o
posebne ključavnice, s kateri-
mi je mogoče smuči prikleniti
k stojalom. Verjetno bi precej
zaleglo, če bi tudi v smučaskih
centrih prodžoali takšne klju-
čavnice ali pa jih posojaU za
primerno plačilo, hkrati pa
opozarjali bolj pozabljive smu-
čarje, n^ bodo previdnejši.
Nenazadnje pa je potrebno
smuči primerno zavarovati tu-
di doma, predvsem v kleteh, ki
so pogosta tarča tatov pozimi.
S.Š.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
12. DECEMBER 1985;
Izbor športnika 10. januarja
Kot vsako leto bomo tudi letos v celjski občini i/pe-
ljali anketo, kdo je bil v iztekajočem letu najboljši šport-
nik ali športnica. V prihodnji številki Novega tednika
bomo objavili imena možnih kandidatov za tri najboljša
mesta, ki bodo tudi dobili pokale uredništva NT-RC na
slavnostni prireditvi 10. januarja v Narodnem domu.
Tudi letos bodo pokale izdelali v steklarni Boris Kidrič
v Rogaški Slatini.
Odkar prirejamo izbor športnika, bo letošnji prav gotovo
n^težji, kajti z vsakim letom je žal v naši občini vse manj
pravih vrhunskih športnikov. Vse bolj se pojavlja sivina,
še več, celo težko bo po pripravljenem pravilniku najti tri
najboljše, še težje pa bo to pri športnicah. Ne gre za podce-
njevanje dosežkov, kjer zlasti prednjačijo in razveseljujejo
n^mlajši, ampak za to, da naši športniki razen ene ali dveh
izjem ne dosegajo dosežkov, vrednih v mednarodnem me-
rilu.
Pri izpolnjevanju anketnih listov za najboljše športnike
bo sodelovalo okoli 40 do 50 anketirancev iz vseh športnih
društev, športni novinarji in športni delavci. Tako naj bi
bila anketa realen odraz tistega, kar so celjski športniki v
letošnjem letu dosegh.
T. VRABL
Cinkarna startala
z zmago
Začel se je drugi del prven-
stva v zvezni hokejski ligi.
Celjska Cinkarna igra za konč-
no uvrstitev od petega do dese-
tega mesta. V novi del prven-
stva so startali s štirimi točka-
mi, ki so jim takoj dodali še
dve, ko so doma premagali
Vojvodino 8:5. Če bodo s takš-
nimi igrami nadaljevali, se jim
bo uresničila želja, da bi ob
koncu prvenstva osvojili peto
ali vsaj šesto mesto. Strelci:
Michna 3, Bratec 2, Kuczynski,
Felicijan in Žlof pa po enega. V
soboto, 14. decembra, igrajo
Celjani v Zagrebu proti Med-
veščaku, 11. januarja doma s
Kranjsko goro, 18. januarja go-
stujejo v Sarajevu pri Bosni in
25. januarja morajo še na pot k
Antoprevozu v Maribor. Od 27.
do 30. decembra pa bodo celj-
ski hokejisti gostovali na Če-
hoslovaškem v Olomoucu na
večjem mednarodnem turnir-
ju, kar bo nova priložnost za
kaljenje ekipe.
J. KUZMA
Športniki v
Dravinji
Jutri, petek, 13. decem-
bra, bodo s podelitvijo
plaket, priznanj in Bloud-
kovih značk v Slovenskih
Konjicah sklenih občin-
ske sindikalne športne
igre, katerih organizator
sta bila Zveza telesno-
kulturnih organizacij in
Občinski sindikalni svet.
Srečanje se bo pričelo
ob 17. uri v hotelu Dravi-
nja, kjer bodo podelili 23
pokalov in 30 priznanj
najuspešnejšim ekipam,
športnikom in športnim
delavcem. Slavnostni go-
vornik bo predsednik
skupščine Telesno-kul-
turne skupnosti Sloven-
ske Konjice Leopold Rih-
taršič. V družabnem delu
s plesom bosta nastopila
tudi Jaka Šraufciger in
plesna skupina Stil.
MP
Judolsti Izpadli
Judoisti Ivo Reya iz Celja
so se po neuspešnem nasto-
pu v Prištini v zadnjem ko-
lu letošnjega prvenstva po-
slovili od nastopa v zvezni
ligi, saj so s samo dvema
točkama osvojili zadnje
mesto.
V Prištini so tesno 8:6 iz-
gubih oba dvoboja z doma-
čim Milicionerjem in Akade-
mikom iz Nikšiča. Žal sta za
takšno tekmovanje samo
dva odlična judoista, kot sta
Cuk in Anderle, premalo, pa
tudi tekmovalca v najlažji
kategoriji niso imeli. Močno
pa seje pri tesno izgubljenih
srečanjih vsekakor poznala
odsotnost Fabjana, saj so kar
sedem dvobojev izgubili 8:6
ali 7:7 in če bi bili v ekipi
Fabjan, bi to pomenilo goto-
ve zmage in celo uvrstitev,
pri vrhu lestvice. Tako se je
neumnost za dano izpisnico'
enemu najboljših jugoslo-
vanskih judoistov takoj maš-
čevala. Upamo, da bodo to v
klubu spregledali in se bo si-
tuacija v bodoče popravila v
korist napredka celjskega
športa.
JK
NA KRATKO
Celjski strelci vodijo
v 3. kolu republiške lige so
strelci Celja dosegli tretjo zma-
go, ko so premagali odlične
strelce Hrastnika. V ekipi so na-
stopili Tone in Alenka Jager, Jo-
že Jeram ter Ervin Seršen, ki je
znova dosegel odličen rezultat
372 krogov. Strelci Kovinarja
Štore so v postavi Franc Hoče-
var, Vili Dečman, Ivan Kočevar
in Branko Malec (s 373 krogi
boljši od Seršena) doma prema-
gali ekipo Slovenj _gradca. Tesno
so izgubili strelci Žalca, ko jih je
premagala ekipa »Avgust Maje-
rič« iz Maribora. Za Žalec so na-
stopili Justin Smrkolj, Jože Čes-
nik, Rudi Kotnik in Mladen Me-
lanšek. Vodijo Celjani, Kovinar
je tretji in Žalec šesti med osmi-
mi ekipami. 20. decembra bo der-
bi na strelišču v Žalcu, kjer se
bosta pomerili ekipi Celja in Žal-
ca. Prvi potrebujejo zmago za
osvojitev prvega mesta, drugi za
obstanek v ligi. ..
TJ
Plavalci Celja na
Poljskem
Pod vodstvom trenerja Bruna
Toplaka so trije mladi plavalci
Klima-Neptuna iz Celja gosto-
vali na mednarodnem mitingu
v Sosnovicah pri Katowicah na
Poljskem ter se vsi vrnili tudi z
medaljami. Borut Presečnik je
bil drugi na 100 m delfin in peti
na 100 m kravi, Peter Radanovič
je bil dvakrat četrti na 100 m
kravi in 100 m delfin, Simona Be-
lič pa je-bila druga na 100 m kravi
in tretja na 50 m delfin.
J. KUZMA
Odlični žalski
karateisti
v Slovenj Gradcu so pripravi-
li play ofl" tekmovanje ekip v
karateju za naslov republiškega
prvaka.
Nastopile so štiri n^boljše slo-
venske ekipe, kjer je zmagal »Bo-
ris Kidrič* iz Maribora pred Žal-
cem, ljubljansko Olimpijo in Ti-
tovim Velenjem. Za karate klub
Žalec, ki deluje v okvifu TVD
Partizan Žalec, so pri osvojitvi
velikega uspeha nastopili: Jože
in Mirko Hudovernik, Ferdinand
Šorli, Boris Golič, Vlado Gor, Ja-
nez Leber, Boro Sredič, Tone
Škoijanc, Rihard Žibret in Franc
Žumer. Zadnji dosežek žalskih
karateistov je plod desetletnega
dela sekcije pod vodstvom pred-
sednika Silva Mariča.
MIRAN MAČEK
Šempeter pred
Libojami
_ 2. kolo občinske strelske lige
Žalec je bilo izvedeno na streliš-
ču v Šempetru. Zmagala je ekipa
Šempeter 1 pred Libojami 1, Gri-
žami, Šempetrom H in Libojami
II, med posamezniki pa so. bili
najboljši Vojko Škodnik (Šem-
peter) pred Janijem Pukmaj-
strom (Žalec), Poldetom Valan-
torh (Liboje), Brankom Vračkom
in Berto Povše (oba Šempeter)
itd. 3. kolo bo na sporedu 21. de-
cembra ponovno na strelišču v
Šempetru
DRAGO GERŠAK
Sindikalni šport
Odbojka moški: 1. liga Ingrad,
Aeri.- Klima itd. 2. liga Cinkarna,
Zapori, Kovinotehna itd., 3. liga
Savinja, Libela, Nivo itd., 4. liga
Železarna, PTT, Zlatarna itd. in
5. liga Plinarna, STŠ in Gradiš
ter starejši člani 1. Ingrad, sledijo
Ingrad, Železarna itd.
Ženske: 1. liga Ingrad, Blagovni
center, Ljubljanska banka Celje,
2. liga Cinkarna, Aero, Kovino-
tehna, 3._ liga VVO Intereuropa
Tončke Čečeve, Zlatarna, in 4. li-
ga Tehnična šola. Carina, SDK,
UNZ, Sodišče itd.
Šah: 1. liga Ingrad, Kovinoteh-
na, Cinkarna, 2. liga ŽTO, Sodiš-
če, Zlatarna in 3. liga PTT, Upo-
kojenci in Novi tednik - Radio
Celje.
Skakalci v T. Velenju
Na tekmovanju za pokal Šta-
jersko - Koroške regije v Tito-
vem Velenju so nastopili tekmo-
valci šestih klubov v kategoriji
pionirji C. Zmagal je Krivograd
pred Zagernikom (oba Fužinar),
četrti je bil Podkrižnik Braslovče
- Andraž, deveti Seneger SD
MERX Celje, štirinajsti Verbnjal
Braslovče - Andraž, petn^sti
Kodernja TVD Partizan Lopata
itd.
Na Dobrovljah
A in B pionirji so se pomerili
na Dobrovljah za regijski pokal
in meddruštveno tekmovanje v
skokih. Najboljši pri pionirjih B
so bili: Boštjan Rednjak, Branko
Kanduti (oba T. Velenje), Jure
Jeram (Braslovče - Andraž), Ja-
nez Turnšek (TVD Partizan Lo-
pata Celje), Matej Oprešnik (SSK
Zbelovo) itd. Pionirji A: Boris
Podkrižnik, Robi Oblak, Boštjan
Zagožen (vsi Bralovče - Andraž).
Primož Gerčar (SD Merx Celje)
itd.
Mladi hokejisti
v slovenski ligi so mladi ho-
kejisti Cinkarne Celje doma iz-
gubili z ljubljanskim Tivolijem
2:8, pionirji pa s Kompas Olim-
pijo celo 0:25. Naslednje kolo bo
14. decembra, ko bodo pionirji
igrali s Kranjsko goro, mladinci
pa z Jesenicami na Jesenicah.
iVIladi judoisti v
ŠŠD Golovec
v ŠŠD Golovec na COŠ Fran
Roš so že dalj časa zelo marljivi
mladi judoisti, ki jih vodita
Marjan Fabjan in Oto Seles. Pri-
pravili se dva prijateljska dvobo-
ja z vrstniki Branika iz Maribora
in oba izgubili 17:11 in 16:14.
Hvaležno je, da raste nov mlad
rod judoistov in prava škoda je,
da ne najdejo skupnega jezika za
sodelovanje s prestavniki judo
kluba Ivo Reya. Točke so osvojili
v prvem nastopu Vrečak, Pecar-
ski, Cvitan, Kačičnik, Špilar in
Djakovič ter v drugem Štern,
Špilar, O. in T. Seles, Kafelc, Ko-
zovinc, Groznik, Završnik in Mi-
helčič, borili pa so se še Hruše-
var, Eisenbacher, Tanko, Koro-
šec, Peravič, Setnikar in Mlina-
revič.
Pripravili bodo tradicionalni
novoletni turnir, kamor so pova-
bili pioniije vseh slovenskih re-
gistriranih judo klubov, tako da
bo to kvalitetna prireditev oz.
skoraj republiško prvenstvo, saj
bodo nastopili najboljši mladi
borci. Turnir bo v soboto, 21. de-
cembra v telovadnici COŠ Fran
Roš v Novi vasi od pol desetih
dalje.
Pod koši
Moška republiška liga: ko-
šarkarji Libeie so v 8. kolu do-
segli lep uspeh na gostovanju
v Novem mestu, ko so prema-
gah Novoles 91:88 (50:54). Ce-
ljani so v 6. minuti drugega de-
la prišli v vodstvo predvsem
zaradi izredno borbene in po-
žrtvovalne igre v obrambi, saj
so v. tem delu odvzeli nasprot-
niku kar 14 žog. Nasploh gre
pohvaliti vse igralce, ki so
vstopih v igro, še posebej pa
Medveda zaradi 18 skokov in
Golca, ki je bil najboljšli igra-
lec tekme, dosegel 32 točk ter
neumorno zaustavljal z bloka-
dami nasprotnika. Po tekmi je
rekel: »Zasluženo smo zmaga-
h, vsi igralci so dali vse od sebe
in s požrtvovalno igro nam je
uspelo premagati neugodnega
nasprotnika, ki je doma že pre-
magal postojnskega Nanosa.
Naslednji tekmi igramo doma
proti Bistrici in Iliriji, pričaku-
jemo zmagi, potem pa v zad-
njem kolu prvega dela gostuje-
mo pri Slovanu. Tam pa ...«
Libela: Govc 4, Gole 32,
Turk 2, Pipan 25, Medved 18,
Kahvedžič 8, Kralj 2.
Libela ima poraz več od Slo-
vana in Heliosa ter deli tretje
mesto, v naslednjem kolu pa jo
čaka lahko delo, ko gosti zad-
njo Bistrico.
Comet se je v Slovenskih
Konjicah dobro upiral ljub-
ljanski Ihriji, vendar vseeno iz-
gubil z rezultatom 82:85. Co-
met je ostal deveti, v nasled-
njem kolu pa gostuje pri vode-
čem Slovanu v Ljubljani.
11. zvezna liga ženske: Kors
Rogaška je dosegla pomemb-
no zmago v 7. kolu, ko je v
Kranju premagala ekipo Sava
Commerce 79:97. Posebej od-
hčna je bila Pešičeva, ki je po-
leg odlične igre dosegla še 39
košev. Kors Rogaška je na od-
ličnem četrtem mestu z dvema
točkama zaostanka za tremi
ekipami, ki imajo po trinajst
točk. Predzadnje kolo prvega
dela prvenstva bodo košarka-
rice Kors Rogaške odigrale v
soboto, 14. decembra v Roga-
ški Slatini, ko se bodo srečale z
ekipo Mure, ki je na osmem
mestu. Ker je razlika v točkah
med vsemi desetimi ekipami
izredno majhna, si Kors Roga-
ška ne bi smela več dovohti
spodrsljaja na domačem igriš-
ču, kar pomeni samo zmago in
dve novi točki. Tako bo lažje
pričakati spomladanski del.
Ženska republiška liga: mlada
ekipa Metke igra vedno bolje,
kar dokazuje tudi tesen poraz z
vodečim Novim mestom 61:59.
Največ košev sta dali Turnškova
19 in Jurakova 18.
Trener Aleš Antaver: »Pohvali-
ti velja vse, ki so igrale, saj so
pokazale n^ boljšo igro te sezo-
ne. Za sedaj paje tudi to premalo
za zmago proti vodečim ekipam.
Upam, da bodo dekleta zaigrala
tako tudi proti neposrednim na-
sprotnicam s spodnjega dela le-
stvice.«
Metka je predzadnja, v nasled-
njem kolu gostuje pri vodeči Ili-
riji.
Kadetinje Libeie so premagale
ekipo Maribora 67:65, najboljša
. igr^ka pa je bila Polutnikova s
37 koši.
Območna liga: Kovinar je do-
ma premagal Pomurje 99:87. Go-
sti so vodili še ob polčasu 41:42,
potem pa seje igralcem Kovinar-
ja »odprlo«, vodili so že za 28
točk, pri vstopu mladih v igro pa
je razlika skopnela. Kovinarje še
vedno drugi za Rogaško.
V 8. kolu so košarkarji Polzele
doživeli na domačem igrišču po-
raz z vodečo ekipo Zagorja 78:91
(44:52), najboljšli strelci pa so bili
Khan 19, Polauder 13 ter Turn-
šek in Poteko po 10. V zadnjem
jesenskem kolu v soboto, 14. de-
cembra bo Polzela gostovala v
Brežicah.
Košarkarji Šentjurja pa so go-
stovali in premagali po odločni
igri v obrambi v drugem polčasu
ekipo Podbočja 64:65. Strelci:
Škorjanc 23, Prezelj 15 in Kuko-
vičič 11. V soboto bodo igrali
zadnje kolo, ko se bodo ob 18. uri
srečali v telovadnici v Šentjurju z
Zlatorogom iz Laškega.
DEAN ŠUSTER - TV
Cinkarna
sopokrovitelj
Pri nagradni igri Partizan
smo dobili še enega glavnega
sopokrovitelj a, to je Cinkarno,
ki seje pridružila Aeru, oba pa
bosta omogočila dvema srečni-
ma pri žrebu, da bosta čez dve
leti potovala na ogled vehke
športne prireditve Univerziade
v Zagreb.
Za drugo igro Partizana je
prispelo 65 odgovorov, od tega
55 pravilnih, nagrade Blagov-
nice Nova vas pa dobijo: Milka
Debeljak, Trubarjeva 71, Celje;
Vili Grobler, Meljska 10, Mari-
bor in Nina Naglav, Krožno 8,
Koper. Torej nagrade potujejo
tudi izven Celja, kar potrjuje,
da je za to igro tudi drugje veli-
ko zanimanje.
METOD TREBIČNIK
gorenje
sestavljena organizacija
združenega dela, o. o.,
Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja DS Splošni posli
GORENJE SOZD
oglaša
prosta dela in naloge
v Informacijsko dokumentacijskem centru
1.	PREVAJALEC ali SAMOSTOJNI
PREVAJALEC
nemškega jezika
2.	PREVAJALEC ali SAMOSTOJNI
PREVAJALEC
angleškega jezika
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora-
jo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne po-
goje:
pod 1.
-	višješolska ali visokošolska izobrazba ustrezne
smeri
-	zaželene delovne izkušnje na področju prevajanja
(lahko tudi začetnik)
-	aktivno znanje dveh tujih jezikov
a)	nemški jezik
b)	znanje drugega tujega jezika
pod 2.
-	višješolska ali visokošolska izobrazba ustrezne
smeri
-	zaželene delovne izkušnje na področju prevajanja
(lahko tudi začetnik)
-	aktivno znanje dveh tujih jezikov
a)	angleški jezik
b)	znanje drugega tujega jezika
Kandidati morajo dobro obvladati slovenski jezik.
Z vsemi kandidati bo opravljen preizkus znanja.
Za navedena dela iri naloge pod točko 1. se sklene
delovno razmerje za nedoločen čas.
Za dela in naloge pod točko 2. se sklene delovno
razmerje za določen čas - nadomeščanje delavke na
porodniškem dopustu. Določeno je poskusno delo
po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov:
GORENJE SOZD, DS Splošni posli, sektor kadrov-
skih zadev 63320 TITOVO VELENJE, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po
poteku roka za prijavo.
NAGRADNA IGRA PARTIZAN 3
Na Smotri Partizana Jugoslavije vsako leto podeljujejo
tudi posebna priznanja najboljšim krajevnim skupno-
stim v športni rekreaciji. Letos v Kruševu so to prizna-
nje dobile tudi ena mestna in ena vaška krajevna
skupnost iz celjske regije. Katere?
GABERJE in LOPATA iz Celja
ŠOŠTANJ in SKALE iz Velenja
VINSKA GORA in PREBOLD iz
Žalca
Pravilen odgovor obkrožite, nalepite na dopisnico in
skupno z vašim naslovom pošljite na Uredništvo NT in
RC, Trg V. kongresa 3/a, najkasneje do petka, 20.
decembra 1985.
Nagrajuje KRAJEVNA SKUPNOST GABERJE iz Celja.
Preberite...
PARTIZAN Kovinar Štore izvaja svojo bo-
gato razvejano športno-rekreativno dejav-
nost po naslednjem urniku in sicer v svoji
telovadnici in kegljišču na Lipi.
Ponedeljek:
16.00-17.30 pionirke do 11 let
17.30-19.00 pionirke 11-15 let
19.00-20.00 članice
16.30-19.30 kegljanje
Torek:
8.30-10.00 cicibani
16.00-17.30 pionirji do 11 let
17.30-19.00 pionirji 11-15 let
19.00-20.30 odbojka članice
20.30-22.00 odbojka člani
16.00-18.00 namizni tenis pionirji
18.00-20.00 nam. tenis člani
Sreda:
20.00-21.30 člani
(Nadaljevanje prihodnjič)
VABLJENI!
12. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Petrol dobro
sodeluje s
krajevnimi
skupnostmi
in občinami
Devetintridesetim bencinskim črpalkam na Celjskem in
Koroškem se bo v prihodnjem letu pridružila še manjša
jtrpalka v Solčavi, za katero so bila sredstva zagotovljena
n sovlaganjem Petrola, Krajevne skupnosti Solčava in SO
Mozirje. Mreža bencinskih servisov na obeh območjih je
bamreč že tako gosta, da gradnja novih črpalk, razen na
Avtocestah in večjih vpadnicah, predstavlja za Petrol le
{dodatne stroške; tako pri gradnji kot kasneje pri poslova-
nju, saj podatki povedo, da večina manjših črpalk posluje
^ izgubo.
»Čeprav imajo takšne
majhne črpalke pogosto le
enega zaposlenega, vseeno
ne morejo poslovati brez iz-
gube, ker je promet z ozirom
na drago vzdrževanje pač
premajhen,« meni direktor
TOZD Kari Privšek. »Seve-
da pa Petrol nikoli ni gledal
ozko poslovno in je gradil čr-
palke tudi v manjših kr^ih,
ki se razvijajo. Tako so bile v
ipreteklosti zgrajene ma^še
črpalke v Vitanju, Mislinji,
Kozjem, Bistrici ob Sotli in
Zrečah, v letu 1984 pa je bila
predana namenu črpalka na
^^onikvi.«
i Če za manjše objekte ugo-
tavljamo, da ne poslujejo po-
zitivno, zaradi majhnega ob-
sega prodaje, pa tudi za veli-
ke lahko ugotovimo, da po-
Blovanje ne poteka nemote-
no, še posebej ob pomanjka-
nju naftnih derivatov. TOZD
Trgovina Celje je namreč po
Zakonu o energetskem go-
spodarstvu organizacija po-
pebnega družbenega pome-
na in je odvisna od naše
inergetske bilance; razpo-
ložljivih količin naftnih deri-
ratov, ki jih zadnja leta kro-
aično primanjkuje. Poleg te-
ja, da enakomerno in raci-
inalno razdelijo razpoložlji-
/e količine derivatov (seve-
la ob upoštevanju tistih, ki
imajo prednost), je zato zad-
nja leta najpomembnejša na-
loga, kako nadomestiti
manjši dohodek od prodaje
derivatov. V Petrolu so se
odločili za prodajo dopolnil-
nega programa, kar se že zr-
cali na večini bencinskih ser-
visov kot bogata ponudba
rezervnih delov za avtomobi-
le, dodatne opreme, avtokoz-
metike in drugo. Prodaja te-
ga blaga se vsako leto pove-
čuje.
Reorganizacija Je
olajšala oskrbovanje
TOZD Trgovina Celje (po-
sluje v okviru DO Trgovina
Ljubljana) je med šestimi
podobnimi TOZD v Sloveni-
ji po obsegu poslovanja na
tretjem mestu, takoj za
TOZD Ljubljana in Maribor,
z naftnimi derivati in dodat-
nim asortimanom pa oskr-
buje kar 12 občin celjske in
koroške regije.
Še lani sta bili v Celju dve
enoti: TOZD Trgovina na
drobno Celje in Poslovna
enota na debelo, kot sestavni
del TOZD Debela prodaja
Ljubljana. Z referendumom,
ki je v celjskih enotah izred-
no uspel, rezultat je bil med
neoboljšimi v SOZD, pa so se
delavci odločili, da organizi-
rjgo regijsko temeljno orga-
nizacijo, v kateri bosta zdru-
ženi drobna in debela pro-
daja.
»S takšno organiziranostjo
smo precej pridobili,« meni
Kari Privšek. »Še posebej v
kriznih obdobjih, ko pri-
manjkuje naftnih derivatov
in je oskrba na ta način manj
motena.«
Skrb za ekologijo
Tudi naša družba se vse
bolj osvešča in skrbi za či-
stejše in varnejše okolje. Pe-
trol sicer ni velik onesnaže-
valec okolja, vendar zaradi
količine in obsega oskrbe z
naftnimi derivati to lahko
postane, v koliko ne bo do-
sledno skrbel za izvajanje
predpisov s področja varstva
narave in okolja.
»Ekologija je ena od priori-
tet, tako na področju drobne
kot debele prodcoe,« poudar-
ja Kari Privšek. »Tako smo
sklenili, da bomo v nasled-
njem srednjeročnem obdob-
ju vlagali znatna sredstva
prav v to področje. V drob-
noprodajni mreži bomo po-
stopoma zamenjali vse eno-
plaščne rezervoarje, v obeh
skladiščih pa poskrbeli za
čim varnejše poslovanje. Ta-
ko že zamenjujemo rezervo-
arje na bencinskih servisih
ob Mariborski cesti v Celju
in servisu Titovo Velenje 1,
končali pa smo večja rekon-
strukcijska dela v skladišču
Dravograd. Tudi v celjskem
skladišču, ki je sicer novo,
smo v letošnjem letu vložili
precej sredstev za izboljša-
nje poslovanja in odpravo
tehničnih pomanjkljivosti.«
V skrb za preprečitev mo-
rebitnih ekološldh katastrof
pa sodijo tudi vodotesni lo-
vilci maščob in vsakoletni
tlačni preizkusi instalacij in
cistern.
Dodatno
izobraževanje
delavcev
v celjskem TOZD Trgovi-
na je zaposlenih 289 delav-
cev, od tega 226 v drobni
prodni in 63 v debeli proda-
ji. V TOZD-u se lahko poh-
valijo, da se je fluktuacija v
zadnjih letih močno zmanj-
šala.
»Vendar pa hkrati post^a-
mo star kolektiv,« ugotavlja
Kari Privšek. »Ost^^o de-
lavci, ki so že precej let zve-
sti našemu kolektivu. Pri
tem ugotavljamo, da izobraz-
bena struktura ni najboljša,
vendar pa se to praktično ne
pozna preveč, saj imamo
vpeljan učinkovit sistem do-
datnega izobraževanja, ki pa
je v obeh enotah z ozirom na
zahteve različen. Glede na
dejavnost, ki jo poslovna
enota na debelo in poslovna
enota na drobno opravljata
je to potrebno in zaželjeno.
Lahko trdimo, da so zaposle-
ni delavci v obeh enot^ do-
bri in vestni. Z ozirom na ob-
jektivne okoliščine in težave,
ter vse hitrejši tempo življe-
rya, se kupci včasih pritožu-
jejo, češ, da usluge niso kva-
litetne in da morego na črpal-
kah čakati. To se sicer ne do-
gžOa pogosto, kadar pa se, so
vzroM za to v večini prime-
rbv v velikem obsegu admi-
nistriranja. To je bilo še po-
sebej izrazito v času »bonov-
kuponov«, ko seje obseg ad-
ministrativnih del še podvo-
jil. Ker je administriranja
izredno veliko, se je Petrol
odločil za postopen prehod
na računalniško obdelavo
vseh vrst podatkov. Izobra-
ževanje kadrov bo tako v bo-
doče, poleg uvajalnih teča-
jev, katerega mora opraviti
vsak prodajalec na bencin-
skem servisu, obsegalo
predvsem izobraževar^e in
usposabljanje za delo in pri-
pravo podatkov za računal-
nike in terminale. To še po-
sebej velja za področje debe-
le prodaje, ker bo z računal-
niško obdelavo mogoče v ve-
liki meri zmanjšati zaloge
blaga.«
Ustrezno izobraženih ka-
drov trenutno ni dovolj in za-
to si morajo pomagati na
omenjeni način. Pri tem bi
omenili, da je delo na črpal-
kah specifično in poteka
podnevi in ponoči ter ob ne-
deljah in praznikih. Kljub
težkim pogojem dela delavci
ostajajo in večina je takšnih,
ki so že dolgo zvesti kolekti-
vu. V TOZD jim pravijo kar
»stari petrolovci«.
Vključevanje TOZD v
okolje
Ena od prednosti reorgani-
zacije je tudi večje vključe-
vanje Petrola v življenjsko
okolje na celjskem in koro-
škem območju. Zelo dobro
je sodelovanje s krajevno
skupnostjo Trnovlje, kjer je
sedež TOZD, enako pa bi
lahko trdili tudi za druga po-
dročja, kjer so se v preteklo-
sti stkale niti sodelovanja na
vseh področjih. Pri tem bi
omenili še opredelitev
TOZD za čim tesnejše sode-
lovanje z občino Celje in ob-
činsko energetsko skupnost-
jo, ki bo v bodoče igrala po-
membno vlogo na področju
naftno-plinskega gospodar-
stva regije. Pri sodelovanju
in vključevanju v okolje je
potrebno omeniti tudi vlaga-
nja. Omenili smo že, da je
Petrol v preteklosti vlagal
precej sredstev v manj razvi-
ta področja in občine, takšna
usmeritev pa bo veljala tudi
v bodoče. Seveda pa ne mo-
remo mimo ugotovitve, daje
zaradi nenehne rasti cen vla-
ganje vsak dan dražje, saj
stane na primer ena srednja
bencinska črpalka po trenut-
nih cenah več kot šest mili-
jard dinarjev. Zaradi tega je
v Petrolu v ospredju gradrvja
objektov s sovlaganjem
združenega dela, KS in
občin.
Poleg tega pa se TOZD
vključuje tudi v razne akcije
na terenu in skuša v okviru
možnosti pomagati reiznim
ustanovam in društvom.
Omenili bi večji prispevek
krajevni skupnosti Trnovlje
ob občinskem prazniku, ob-
čini Dravograd ob 800-letnici
mesta Dravograd, prispevek
k izgradnji Muzeja revolucije
v Celju, sofinanciranje iz-
gradnje pomembnih objek-
tov v Celju in podobno.
»Redno prisluhnemo, kot
smo že omenili, tudi potre-
bam krajevnih skupnosti,
pri čemer so v ospredju ga-
silska društva in združerya
šoferjev in avtomehanikov.«
Petrol praznuje letos 40-letnico obstoja: 15. maja leta
1945 je zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo ustano-
vilo državno poletje »»Jugopetrol« za promet z naftnimi
derivati. Podjetje je bilo dve leti kasneje s sklepom vlade
reorganizirano v podjetje republiškega značaja. Leta 1950
so izvolili prve samoupravne organe, 17. marca leta 1953
pa se je poletje z odločbo izvršnega sveta Ljudske skupš-
čine LRS preimenovalo v »Trgovsko podjetje Petrol v
Uubljani«. Leta 1967 je delavski svet sprejel sklep o pre-
imenovanju v »Trgovsko in proizvodno podjetje Petrol«
oziroma skrajšano Petrol Ljubljana. Leta 1974 pa se-je
konstituirala delovna organizacija Petrol in se kasneje
reorganizirala v sestavljeno organizacijo združenega dela
Petrol, kot jo poznamo še danes.
Ob 40-letnici ustanovitve
so se pri Petrolu odločili, da
bodo priskočili na pomoč
šolam na posameznih ob-
močjih. Na Celjskem bo ta-
ko dobila računalniško
opremo srednja družboslov-
na šola v Celju, računalnik
pa bodo dijakom slovesno
izročili ta mesec.
Ob koncu bi omenili, da je
pretekla zima povzročila
tudi v Petrolu izredne teža-
ve. Tako je bilo zaradi ek-
stremno nizkih temperatur
največ problemov v disloci-
rani enoti avtoparka v Ce-
lju, kjer je preko 13 vozil.
Zaradi problemov trans-
porta je bila motena oskrba
preko internega avtoparka,
težave pa so nastajale tudi
v transportu. Z ozirom na
to, bo potrebno v bodoče
misliti na zaprt parkirni
prostor za avtocisterne v
skladišču Celje, s čemer bi
navedene težave bistveno
omilili.
Takole so izgledale bencinske črpalke takoj po osvoboditvi. Na fotografiji, ki jo je posnel mojster Pelikan, je prva
bencinska črpalka v Celju na Šlandrovem trgu.
^ako pa izgledajo bencinski servisi danes. Na fotografiji je bencinska črpalka na
oluiah ob celjski južni vpadnici. Gneča na črpalkah je seveda danes neprimerno večja.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
nn

m

12. DECEMBER 1985;
bodeči
MOČNE PIJAČE
Alkoholne pijače so
postale pri nas spet
močnejše.
Zdaj se ti pri njih že
zavrti v glavi še preden
jih odpreš. Dovolj je, da
pogledaš ceno!
VREDNEJŠI
DENAR
Končno smo dobili
pri nas več vreden
denar.
Dobili smo nov
bankovec za pet tisoč
dinarjev.
ČUDEN PETELIN
Adi Arzenšek je za Kajevo akci-
jo narodnozabavnih ansamblov
izdelal posebno umetnino - pe-
telina s štirimi očmi. Podarili ga
bodo Avsenikom.
Bolje bi bilo, če bi ga kakšni
samoupravni delavski kontroli!
PO AMERIŠKO
Pravijo, da so v Ameriki začeli
zanimivo akcijo: kdor kupi njiho-
vega cadilaca in doplača še do-
lar, dobi povrhu še našega juga.
Pri nas je drugače. Kdor v Ce-
lju kupi ameriški premog, dobi
zraven takoj še našega. Pa ne
zastonj.

RISe Bori ZupanCIfi
^ih, P/l ^mM ^
lom mA mšj
'm/A miM^T"^
NAŠE JE - DRAGO JE
Prihaja naša nafta iz Angole.
Pa se nam menda ne obeta spet nova podražitev
naftnih derivatov!
PONEKOD MISLIJO, DA SO STORILI 2BVSEWAVT6MATIZACU0r%
VE. AVTOMA TMSPREJEMAJO RAZNE SKLEPE L -
Nove zakone devizne končno smo le dobili -
ostane še ena malenkost: kako bomo čimveč deviz pridobili!
ČUDEŽ
Zgodil s je čudež -
mesečna inflacija se je s
30 znižala na komaj dva
odstotka.
Ta čudež pa se ni zgo-
dil pri nas, ampak v Ar-
gentini.
Pri nas v čudeže ne
verjamemo!
NA TUJE
v nekaterih delovnih
organizacijah pri nas
prodajajo izdelke na tu-
je, čeprav slutijo, da
stvari ne bodo dobili pla-
čanih.
Kot da bi le skrbeli za
to, da se znebijo zalog,
plačilo pa ...
ZADNJI ČAS
Celjski Toper je našim
alpincem poslal nove
tekmovalne hlače zadnji
trenutek. Pravijo, da še
sreča, da niso imeli pr-
vih štartnih številk.
. Hlače so dobili zadnji
čas - dosegli pa so prve
čase!
Letos nas bodo greli ru-
ski briketi in ameriški
premog.
Da bi nas od teh dveh
strani le vedno samo tako
greli!
ZAMENJAVA
v Nazarjah se nekateri jezijo
na Glin, ker preveč onesnažuje
okolje.
Če bi pa dobili za zimo od njih
drva - potem bi pa kar laže di-
hali.

tžgda^ni primerna za
Junija in julija DrihodniTleiSTitna^oS^z^^^fSK^^
Končno le dobra vest za ljubitelje »krepkejše« kapljice!
FRAN SALEŠKI-MŽcM -»^i^i^lllig^Pli
Pod sv0bodmiii sciiiceiili

Iztok se je smehljal. Oko mu je žarelo ko sokolu,
pritrdil sije jermen, na katerem je oprtiv nosil tul, zlezel
s skale in šel dalje.
Pol jutra je že prevozilo sonce, ko seje ustavil mladi
četnih in z jastrebjim piskom naznanil, da so prišli na
določeno mesto. Stal je v gostem hrastovem gozdu na
strmem pobočju, kjer je bila dolina najožja. Na pisk so
prirasle iz tal postave tovarišev, iz vsakega grma, izza
vsakega debla, iz trave, čez skale in iz kotanj, vsepovsod
so se dvigali vrli mladci.
Iztok jih je brez besed vedel navzdol. Noben kamen-
ček se ni sprožil, da bi se zakotalil v dolino. Tonili so
neslišno po strmini in kmalu sospeli do mladega,
gostega lesa. Od ondod je bila najboljša razdalja za
strelice, ki bi jih prožili v dolino. Ukazal jim je, naj se
raztegnejo v dolgi trojni vrsti po rebri in poležejo v travo
in grmičevje. Vsi naj čakajo njegovega povelja. Dokler
on ne sproži, se ne sme nihče ganiti.
Nato si je sam narezal vej. Jih zataknil vrh mahovite
skale, zlezel podnje Jin počenil v skrito opazovališče.
Od ondod Je bil zagledal Jezdeca, Hilbudijevega
poslanca. Prvi hip Je mislil, daje eden njegovih včerajš-
njih spremljevalcev, in skoro bi se bil dvignil izza umet-
nega grma in ga poklical. Ali njegovo oko Je spoznalo
visokega konja, kakršne so imeli Bizantinci. Sloveni
niso Jezdili takih. Zbudila se mu Je sumnja. Roka seje
sama od sebe krivila, da bi segla za pleče po strelico in j o
poslala tujcu za vrat. Pa seje premagal. Hitro Je odpel
Jermen, tu Je zdrknil s hrbta, poleg njega Je položil lok,
bojni nož Je pa skril za kratke hlače iz JagnJečevine. Vsi
bojni znaki so izginili in Iztok Je zdrsnil tiho po bregu.
Na dnu sije odlomil šibo in čakal Jezdeca. Pričakal gaje
in Tračana lokavo prepričal, da je Svarun v gradišču
brez vojske. Upal Je za trdno, da se Hilbudij naproti po
soteski.'
Ko seje Tračan vrnil do Hibudija in mu sporočil, kar
Je videl, se poveljniku čelo ni zvedrilo. Nezadovoljen Je
bil, ker bo imel bržkone premalo posla in plenitev mu je
bila zoprna.
»Ropanje po šegi barbarov, cesarju na ljubo, da
napase nekaj lačnih tolp, ki se pridreve čez zimo v
mesto. Za neumni cirkus, za veseUce se trošijo mili-
joni!*
Legel Je Jezen na travo. Vojaki so ga strahoma gledali
in se pogovarjali samo šepeti^je.

Sredi poldneva Hilbudij vstane in da povelje na
odhod.
Težko oborožene čete - z velikimi ščiti, sulicami in
meči, vse v železnih oklepih - so korakale spredaj. Za
njimi Je Jahal Hilbudij, ob nJem nekaj konjiče, da bi Ji
dal hitra povelja, če bi bilo treba. Zadaj so šli lokostrelci
in pračarji, ki so bili zelo nevarni v boju iz daljave. Na
okroglih policah so imeli pritrjene usnjate prače, s kate-
rimi so nedosegljivo spretno metali podolgaste, na
koncu priostrene svinčenice, imenovane »želode«;
kogar Je želod dobro zadel, ni več ganil v boju.
Vojska seje počasi prenriikala po globeli. Sonce seje
nižalo in se z izredno gorkimi Jesenskimi žarki upiralo
četam v hrbet. Hilbudij Je Jahal zamišljen. Malomarno
mu Je visel šlem na rdečem Jermenu po hrbtu. Tudi
drugi Jezdeci in mnogo pešcev Je odpelo Jermene in
spustilo šleme. Le-ti so se veselo svetilkah in na
kamenčkih Hilbudijevega križa so plešah pisani sončni
trakovi.
Pod milim nebom grobna tihota. Vojaki so molče
stopali drug ob drugem. Le šum korakov Je donel po
globeli in potok Je enakomerno curljal.
Sonce se Je polagoma bližalo zatonu. Dolina se je
stisnila, sence so se zgrnile nad čete. Bližali so se tesni
soteski.
V mladih Slovenih, ki so prežah v rebri. Je kipela kri.
Čuli so šum, včasih Je zarožljal meč. Vsaka roka Je segla
po strelici in Jo položila na lok, prsti so krčevito držah za
škrto, ki Je že sedela v tetivi. Kmalu so zapazili skozi
presledke v grmih prve oddelke. Razburjenje Je kipelo,
treba je bilo velike sile, da se ni utrgal ta plaz mladih,
boja in krvi žejnih Slovenov. Iztok Je čepel na skali -
okamnel. Mogočni lok Je stal pokonci, najboljša strelica
Je sedela na tetivi, mišice na desnici so se vzvalovile,
srce mu je plalo, da, se Je tresel Jermen na prsih, kije
nosil tul. Težko oborožene čete so bile že pod njimi.
Lahko bi bil sprožil, ah oko mu je iskalo Hilbudija,
iskalo ga Je in zasledilo. Na ovinku se prikaže prvi
Jezdec v lepem oklepu s šlemom na hrbtu. Za nJim
jezdijo drugi po dva in dva.
Poveljnik! Hilbudij! Sam Jezdi, brezskrbno in zami-
šljeno. Vedno bolj se bliža Iztoku. Še petdesetkrat stopi
konj, vojskovodja bo pod nJim.
Iztok prime trdneje za lok, tetiva se prične napenjati,
lok se krivi - še deset korakov.
Iztok se dviga izza vej, lok Je upognjen do skrajnosti.
Drink, tetiva Je zapela, po zraku Je zasičala strelica,
spod^ pa Je kriknil s strašanskim glasom Hilbud^
»Kyrie eleison!«, zakrilil z rokami po zraku, segel k
sencu, kjer Je tičala ost, pa omahnil in padel s konja. V
tistem trenutku Je zažvižgalo in zašumelo v bregu, oblak
strehe se Je utrgal in posul Bizantince. Razlegal se Je
krik, da Je vztrepetala gora, Hilbudijevi vojaki so padaL
in z divjim krikom pulili strelice iz ran. Ali hipoma Je
bilo zmešnjavi konec. Stotniki so velevali, vojska se Je
strnila, ščiti so se nagnili kot streha nad četo, strelice sc
pokale in odletavale od bronastih nabuhov na ščitih.
Kakor snežni plug se Je obrnila vojska, vsa pokrita i
ščiti, in nastavila svoj rilec proti napadnikom pa nava
lila vkreber. Pračarji in lokostrelci so se usuli čez potok
na nasprotni breg; cepali so in padali, ker so strelict
predirale lahko oklepke, ali drevili so se v hrib, da b.
vrnili od ondod napadalcem s svinčenim želodom. Prv.
ščiti so bili že blizu, dvajset korakov pod Iztokom
nobena strelica se ni več prijela, svinec je deževal oc
nasprotnega brega; marsikateri mladec je kriknil, lol
mu Je padel iz rok, sarn se Je zgrudil in zakotalil pi
bregu. Iztok Je izprevidel, da morajo bežati. Ali ted^
zabuče divji rogovi na nasprotni strani.
»Krok,« pomisli Iztok.
Svinčeni dež Je hipoma ponehal, razleglo se Je rjove
nje in kriki, trušč in ropot. Krok Je kakor divji merja.set
navalil z brega na pračarje in lokostrelce. Klin Bizantin
cev, kije prodiral proti Iztoku, seje ustavil; spoznali so
da so obkoljeni. Krokova drhal se Je spopadla z lahki
oboroženimi, nastal Je svitek, klobčiči človeških trupe
so se kotalili po brdu, klali, grizli in bodli drug drugega
na dnu v potoku so se premetavali in davili, voda j(
rdela od krvi. Bizantinci so zatrobili, trobente so vele
vale beg. Vsa stisnjena se Je težko oborožena četa obi
nila - nad njo streha ščitov - in zbežala v dolino. A tati
so se že prikazale mogočne postave Svarunove čete.

Proizvodni program:
KOVINSKA
INDUSTRIJA
VRANSKO p. o.
kotli na lesne odpadke
trajnožareče peči na trda goriva
dozirne naprave za lesno industrijo
etažne trajnožarne peči za gospodinjst\
kovinske konstrukcije
odsesovaine in odpraševalne naprave
oprema za ladje (hidroforji)
12. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
12. DECEMBER 198!
12. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
12. DECEMBER 1985;
12. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
STViAN > NOVI TEDNIK
12. DECEMBER 1985
Graščinica v
Grmovju
obnovljena
Pred leti so se »tarej&i
občani iz pustih, a neu-
streznih prostorov v
dvorcu Novo Celje, nek-
danjem sedežu celjske
gospo^ičine, preselili v
nove opremljene prosto-
re doma Nine Pokom v
Grmovje pri Veliki Plre-
Sici.
Grmovje ni oznaka kra-
ja, marveč majhne grašči-
nice, poleg katere je novi
dom za starejše občane
dobil svoje mesto.
Ker je graščinica ostala
v sklopu moderne usta-
nove, so kmalu pričeli
razmišljati o njeni preno-
vi, Načrte za njo je napra-
vil celjski arhitekt Jure
Plahutar, obnovitvena
dela se zdaj bližajo kon-
cu. Pri tem je bilo potreb-
no masikatero steno po-
dreti in pozidati na novo,
s^ stavbe, ki je nekoč slu-
žila za prebivališče go-
spode, brez temeljitejših
posegov ni bilo mogoče
prilagoditi sodobnim zah-
tevam doma za starejše
ljudi.
Vendar vsi posegi niso
okrnili nekdanje grajske
podobe, ki se zd«u lepo
vključuje v parkovni am-
bient in bo zdai tako arhi-
tektonsko ter funkcional-
no obogatila prostor in
postala lepo dopolnilo k
moderni stavbi doma Ni-
ne Po)com.
Z. S.
Franček Knez v Patagoniji
V petek J« v Patagonijo v
Južni Ameriki odpotovala
osemčlanska slovenska al-
pinistična odprava, ki bo
poskušala priti na 3128 me-
trov visoki Cerro Torre,
vrh, ki ga je doslej naskako-
valo več kot trideset od-
prav in le šest je bilo
uspešnih.
V odpravi je šest alpini-
stov (še zdravnik in snema-
lec), med i^imi tudi Franček
Knez iz Rimskih Toplic, Gre
za izkušene in doslej zelo
uspešne plezalce, ki jih je tu-
di pred tokratnim odhodom
v Patagonijo preveval opti-
mizem,
Franček Knez je sodeloval
že pri prvem velikem jugo-
slovanskem uspehu v Pata-
gonskih gorah pred dvema
letoma, ko so splezali na no-
vo »Slovensko smer« v Fitz
Royu, Tokratno odpravo ča-
ka še težje delo na gori, kjer
»neprestano tvegaš življe-
nje«, kot je dejal znani ame-
riški alpinist Jim Bridvvell.
Po zahtevnih navpičnih ra-
zih vodijo na vrh že tri smeri,
ostale pa so n^zahtevnejše
možnosti v južni in vzhodni
steni. Slovenski alpinisti bo-
do poskušali splezati novo
smer v 1200 metrov visoki
vzhodni steni,
»Za Cerro Torre je značil-
no, da ga obdiO^o oblaki, da
stalno piha orkanski veter,
temperatura pa se pogosto
spusti do minus 20 stopinj
Celzija,« je pripovedoval
pred odhodom Franček
Knez, ki si je to lepo goro
ogledal med prc^š^o odpra-
vo. »Zaradi tega je že tako
gladek granit še poledenel.
Takšne vremenske razmere
pa lahko tržu^jo dneve, ted-
ne, celo mesece in prav zato
si je ta gora dobila takšen
sloves. Le malo je srečnežev,
ki so stali na vrhu, čeprav je
tam vsako leto več odprav,
tako da kronike niti ne bele-
žijo več vseh poskusov,«
Franček Knez pa je navdu-
šen tudi nad lepoto te gore,
»Cerro Torre pravzaprav
slovi kot najlepša gora na
svetu. Igla, visoka 1200 me-
trov je postavljena med več
manjših špičk. Cerro Torre
je seveda nigvišji, 40 metrov
visoka snežna kapa pa je kot
krona kralja nad okoliškimi
vrhovi.«
Cerro Torre predstavlja Se
en velik cilj v bogati, 12-letni
športni karieri Frančka Kne-
za. Če bo odprava uspešna,
se bodo uresničile tudi nje-
gove nekajletne želje.
SREČKO ŠROT
Čeprav je Franček Knez sodeloval v letošnji jugoslovan-
ski himalajski odpravi na Jalung Kang in se vrnil domov
tele pozno spomladi, je vseeno nanizal nekaj pomembnih
uspehov doma in v Alpah. Največ seveda šteje prva jugo-
slovanska smer v zloglasnem Eigerju, ki jo je splezal sku-
paj z Dani jem Tičem in Marjanom Frešerjem. Poleg tega je
z Marjanom Frešerjem septembra splezal še prvenstveno
smer v italijanskih Dolomitih v steni Marmolade in pa
prvenstveno v Clvettah v steni Tori Trieste.
Od domačih prvenstvenih smeri so najtežje »Algebra« v
Travniku (ocena -9), »Sopenje« v Lanežu (ocena -9) in
veličastna tehnična smer »Spomin« v Faklenici, ki jo Je
preplezal s Silvom Karom in Janezom Jegličem. Gre za 300
metrov previsne stene, ki so jo plezali dva dni, ocenili pa s
6-f ASE. Poleg teh je Franček Knez letos splezal tudi precej
prvenstvenih smeri z oceno 8. Za sabo ima že več kot 1600
uspešnih vzponov, od tega več kot četrtino prvenstvenih,
kar je svetovni rekord.
Zlati par
Zakonca Marija in Mirko Orešnik
iz Celja sta pred kratkim v Kostanje-
vici na Krki na isti dan in isto uro kot
pred petdesetimi leti proslavila pet-
deset lepih in hudih dni, ki so ju še
tesneje povezali skupaj.
Pravzaprav so skromno zakusko v
oi^em družinskem krogu pripravili
drugi, njuni najbližji, a bila je na Mari-
jinem domu, odkoder jo je pred 50 leti
ženin Mirko potem odpeljal v svet.
Pred petdesetimi leti je bilo na njuni
ohceti okoli trideset svatov, malo je
zd^ še živih. Tokrat se jih je zbralo le
osemnajst, le taki, ki so tesno povezani
z zakoncema Orešnik, Zbrali so se
okoli babice, prababice in praprababi-
ce in prav tolikokrat oklicanega dedka
Mirka, ki je že doplnil 83 let. Babica
Marija, z redkimi sivimi nitmi v laseh,
uspešno skriva na ogrlico življenja na-
branih 72 jagod, zlasti, ker s svojo vi-
talnostjo skriva, da jih je načela nabi-
rati pred tolikimi leti.
Babica Marija je še danes zaljubljena
v svojo rodno blago dolenjsko pokraji-
no, zato se večkrat vrača k njej. Iz nje
jo je pred petdesetimi leti odpeljal mož
Mirko, ki se je kot Savinjčan »prite-
pel« tja, v sosednje Krško, kot cestni
nadzornik.
Življenje je potem potekalo razveja-
no, polno postaj je bilo na njunem
skupnem tiru, Litija, Trbovlje, Ljuto-
mer, Gornja Radgona, Velenje, Slo-
venj Gradec, Smaije, Končno sta leta
1947 pristala v Celju in tu tudi ostala.
Ločila ju je vojna in družinica je prav-
zaprav šele v Celju zaživela skupaj.
Dva sinova, Miran in Dušan, sta jima
bila in sta jima še vedno v veselje,
»Najhuje je bilo takrat, ko sta odraš-
čala sinova in se šolala v Ljubljani, A
ker smo bili vedno nav^eni živeti
skromno, je nekako Šlo,« Mati Marija
je bila vseskozi gospodinja in edini za-
služek je bil Mirkov, ki nikoli ni segel
visoko. Tudi zdaj morata varčevati na
vse načine, ker je pokojnina majhna,
kljub temu, da je dedek Mirko upoko-
jen s štiridesetimi leti delovne dobe.
In kako jima zd^ poteka življenje?
Lepo, Dedek rešuje n^raje križanke,
vodi domače knjigovodstvo, ve za
vsak dinar, ki ga ob nakupih izda. To
je namreč njegovo vsakodnevno opra-
vilo, Nakupuje in se huduje nad viso-
kimi cenami, ki se spreminj^o čez
noč.
In žena Marija? Deset let nazaj je
bila varuška. Varovala je dojenčke in
otročičke do treh let. Začelo seje v hiši
in končalo pri sosedih. Sedmimi je bi-
la druga mati. Izdala je tudi recept,
kako jih je vzgajala in kaj jim je največ
darovala. Pravi, da je ljubezen tista si-
la, ki otroke spreminja v topla bitja in
nad to silo ni nobene druge. Mož Mir-
ko ji ob tem pritrjuje,
»Otrok ljubezen čuti in jo zna potem
tudi vračati,«
To se jima tudi dogsga. Njuni nekda-
nji varovanci še vedno radi pritečejo k
njima, sarje spomin nanju svetal. Zlat,
kot sta bila oba Orešnikova pred krat-
kim, Zlat par. ZDENKA STOPAR
Zabeleženo
mimogrede
v mestnem središču me je
ustavilo dekletce, staro okoli
petn^st let. Ni bilo slabo oble-
čeno, le bledikavo je bilo in
roke so ji drhtele, ko je proti
meni stegnila ročico,
»Prosim, lačna sem, nimam
za sendvič, rada bi si ga ku-
pila ,.,«
Naprej me je presunilo,
potlej sem se šele znašla in ji
dala sto dinarjev. Pogledala je
naokoli in jih hitro spravila.
Hitela je naprej, jaz sem ji sle-
dila, ker sem želela vedeti, kje
bo zapravila denar. Zavila jev
pekarno in si kupila ma-
kovko.
Čez nek^ dni sem jo videla
ponovno, kako je prosjačila za
denar. Dobila ga je in spet z
njim zavila v pekarno.
Ko sem jo ugledala v tretje
sem zavila proti njej. Ni me
prepoznala zato me je znova
prosila. Tokrat denar za kruh.
Vprašala sem jo, če je pobeg-
nila odkod, Odkiniala mi je.
Še sem vrtala vanjo. Je v
kakšnem domu, kjer je pre-
malo hrane? Spet zasuk glave
in prestrašene oči. Vprašala
sem jo, kje je doma. Tudi to-
krat ni odgovorila, le čelo seji
je orosilo, nabrane kaplje so
polzele po licu in se izgubile v
ovratniku zelenega plašča.
Zdaj je ne videvam več. Se
je preselila drugam in prosjači
tam? Morda je našla dom, kjer
se skle(^ žgancev n^de tudi
za njo? Če ne skleda, vsaj koš-
ček kruha,
V kantah za smeti ga je še
vedno polno. Tja ga odvržejo
tisti, ki so ga že vedno presiti.
Dekletce pa bi ga pobralo, ker
je lačno.
Kdaj bo pri nas tako, da ne
bo ne presitih, niti lačnih?
Z, S,
Rekordna koleraba
Tako dolgo je Terezija Pečnik iz Tomaža pri Vojnik
nosila velikansko kolerabo do naše redakcije, da se je m(
tem osušila za kak.šen kilogram. Kljub temu jo je njena h
Silva komaO dvignila, kakšnih sedem kilogramov tehta, M<
tem pa se je Bemardka, katere glavica ni niti za polovi(J
kolerabine, rajši stisnila mami v naročje, s^ je bo^j navajeif
ropota domačega traktorja, kot pa takih glasov sprožili
fotoaparata,
EDI MASNE
Ponavadi ne gremo po
sledi naše rubrike, ven-
dar to pot delamo izjemo.
Še v poletnem času smo v
imenu kupcev z Diners in
drugačnimi kreditnimi
karticami pokritizirali na-
čin prodaje in nevajenost
prodajalk na takšne nači-
ne nakupa. Za zgled smo
izbrali ljubljanski Maxi-
market.
Z veseljem lahko poh-
valimo od celjskih trgo-
vin Tkanino in Teko, l^er
so se takoj ustrezno orga-
nizirali in kupcu danes ni
več treba pri nakupu z Di-
ners ah drugimi kartica-
mi tekati od pulta do pi-
sarne in nazaj po blago. |
Torej pohvala trgovcem
za izboljšano organizacijo
dela.
Drug pohvalni primer
pa lahko naslovimo na
Pekovo prodajalno v Pre-
šernovi ulici, tisto s stop-
nicami - ki sicer ponava-
di ne dels^jo, za posluh pri
sitnih kupčevih reklama- '
cijah glede kakovosti j
kupljene obutve. Torej ;
drži, da Peko dš kaj na
svoj ugled proizvajalca in
prodajalca modne, četudi
drage obutve, in so njego-
veprodajalke dovzetne za
kupčeve pripombe glede
kakovosti. Treba je pač
verjeti, da bo kupec bliž-
nje prihodnosti vse bolj
zahteven in, da ne bo za-
dovoljen z vsakim kuplje-1
nim izdelkom.	,
Dva primera, dve poh- i
vali za tiste izza pulta!
MITJA UMNIK I