številka 49 • leto XXXIX • cena 40 din Celle, 12. decembra 1985 HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Otroci zbrali 11 ton odpadnega papiria Nekako nam je že prišlo v zavest, da naša industrija po- trebuje star papir in z njim tudi drugače ravnamo kot smo včasih. Pri zbiranju sta- rega papirja pa so nžObolj pridni osnovnošolci. V letoš- njem šolskem letu so večje zbiralne akcije pripravili na 20 osnovnih šolah na Celj- skem in skup^ so zbrali več kot 57 ton papirja. Pri tem vodijo z 11 tonami učenci os- novne šole I. celjske čete, ki smo jih ujeli ravno pri zadnji zbiralni akciji, ko so napolni- li deset kontejnerjev. Na Di- nosu pravijo, da so takšne akcije velikega pomena za našo industrijo, pa tudi šo- larjem prinesejo kar lepe vsote, S£g dobijo za kilogram 15 dinarjev. Na osnovni šoli I, celjske čete bodo z zbra- nim denarjem kupili učila za zgodovino in zcmjjepis, naj- uspešnejši zbiralci pa si bo- do brezplačno ogledali film- sko predstavo. Le kakovostni sanacijski program bo povrnil zaupanje Celjski izvršni svet o položaju v Etno. Stran 3. Sredi zaprašenih knjig In porumenellh listin Kronista Borisa Strohsacka so vzeli Andražani za svojega. Stran 13. Na Celjski koči škripa Kaj Je in kaj ni res o nepripravljenosti tega priljubljenega smučišča na sezono? Stran 9. Gorenje za celjsko bolnišnico K akciji za dodatno zbiranje sredstev za moderni- zacijo celjske bolnišnice so pristopili vsi delavci velenjskega dela sozda Gorenje. Delavcev Gorenja za ta korak ni bilo potrebno posebej prepričevati, ker se zavedajo, da se tudi sami ne bi izkopali iz težav, brez pomoči širše skupnosti. Njihov prispevek gotovo veliko pomeni, saj gre za več kot osem tisoč delavcev iz vseh delovnih organi- zacij in delovnih skupnosti skupnih služb velenj- skega dela sozda Gorenje. Za modernizacijo celjske bolnišnice bodo prispevali novembrski enodnevni zaslužek. V.E. Razrešili direlctorja Delavski svet Topra razrešil Zvoneta Dežnaka Centralni delavski svet celjske delovne organizacije Toper, je prejiinji četrtek so- glasno razrešil dosedanjega direktorja Zvoneta Dežnaka in imenoval za vršilca dolžno- sti Milana Skoka, dosedanje- ga direktorja Toprovega toz- da Športna konfekcija. Za ta korak so se v tem celj- skem kolektivu odločili na po- budo akcijske konference Zve- ze komunistov in po razpravi v vseh družbenopolitičnih orga- nizacijah kolektiva. Kot vzrok za razrešitev direktoija nav^a centralni delavski svet slabe devetmesečne rezultate poslo- vanja, ki se odražžgo niobolj v velikih zalogah, te pa lahko pripeljejo kolektiv ob koncu leta v izgubo. Zvone Dežnak se z r\iihovo oceni ni strinjal in zato tudi ni hotel odstopiti sam. Očitkov, ki letijo na doseda- njega direktoija, je še več. Her- oina Kolar, predsednica cen- tralnega delavskega sveta, pra- vi: »Neustrezno delo direktor- ja, ki je velikokrat prekoračil pooblastila, je skalilo odnose nied vodilnimi in vodstveni delavci. Zvone Dežnak je tudi sklepal pogodbe s tujimi part- nerji, nazadnje za nakup dveh Pletilnih strojev, ne da bi se o tem posvetoval s samouprav- nimi organi kolektiva. Delavci so poleg tega negodovali nad velikimi režijskimi stroški in ni jim bilo prav, da je direktor zadnje čase toliko potoval, ker so menili, da brez pravega sti- ka z delavci ni moč uspešno voditi delovne organizacije,« Kljub številnim očitkom se delavci v Topru zavedj^o, daje Zvone Dežnak v svojem pr- vem mandatnem obdobju veli- ko naredil za kolektiv. Zato je centralni delavski svet sklenil, da mu ponudi funkcijo pomoč- nika vršilca dolžnosti direktor- ja, ki tudi odgovaija ryegovi izobrazbi. viLI EINSPIELER Ob Dnevu oboroženih sil Svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v celjski občini, pripadniki celjske gamizije in Zveza rezervnih vojaških starešin bodo tudi ob letošnjem Dnevu oboroženih sil Jugoslavije pripravili vrsto prire- ditev. Začele se bodo s kvizom >Tito-partija-revolucija«, ki bo v ponedeljek, 16. decembra v Domu JLA, ta dan pa bodo v vojašnici Jožeta Meniha-RjOka ob Mariborski cesti odprli tudi razstavo orožja in bojne tehnike. Nasledrgi teden bodo vojaki in starešine tudi obiskovali delovne organiza- cije na našem območju, v sredo, 18. decembra pa se bo začel turnir v malem nogometu. Osrednja celjska proslava ob Dnevu oboroženih sil bo v četrtek, 19. decembra ob 18. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Naslednji dan bo razgovor in tovariško srečanje z upokojenimi starešinami, na sam praznik, 22. decembra pa bo zbor vojakov in starešin z bojnimi zasta- vami na osrednjem prostoru vojašnice Jožeta Meniha- R^ka. Po slovesnosti bosta komandant gamizije Ratko Cvijanovič in predsednik celjske občinske skupščine Edi Stepišnik sprejela starešine. Leto relfordov veienjslcih rudarjev Sredi prejšnjega tedna so velenjski rudarji že šestič prekosili sami sebe. Izkopa- li so 24.800 ton premoga, kar je največji dnevni izkop do- slej. Ker jim manjka do 4 milijonov 900 tisoč ton, ko- likor znaša njihov letni na- črt, le še 170.000 ton premo- ga, so se odločili, da bodo skušali ta cilj preseči. Nakopati namerav^o več kot 5 milijonov ton premoga in bodo v ta namen delali v decembru še eno udarniško soboto. Ob tem velja zapisa- ti, da so velenjski rudaiji le- tos opravih že šestn^st udar- niških sobot, ki so nedvom- no veliko prispevale k uspehu. Velenjski rudarji so delali tudi v nedeljo. Izkopani pre- mog so tokrat namenili za ši- roko potrošnjo, izkupiček pa za modernizacijo celjske bol- nišnice in manjši del za na- kup aparata za dializo, ki ga nujno potrebuje bolnišnica iz Slovenj Gradca. V, E, Zvezno priznanje inovatorjem Libeie v Domu sindikatov v Beo- gradu so v ponedeljek izro- čili letošnje diplome in na- grade, ki jih Zveza sindika- tov Jugoslavije podeljuje za najboljše inovacije s po- dročja humanizacije dela. Letos je na ta natečžO pri- spelo 47 del, kar je dobra po- lovica več kot lani. Od teh jih je komisija v ožji izbor za na- grade uvrstila 30, Prijetno smo bili presene- čeni, ko smo izvedeli, da je drugo nagrado na tem nate- čaju prejela skupina avtorjev iz celjske Libeie, Poleg di- plome sveta Zveze sindika- tov Jugoslavije, so naši ino- vatorji za skupinsko delo oziroma nalogo prejeli 70 ti- soč dinarjev. Nagrajeno nalogo z delov- nim naslovom »Izdelava pnevmatske tarirne naprave za decimalne tehtnice nosil- nosti 100, 200 in 300 kilogra- mov«, so izdelali Adolf Ko- štomaj. Dani Krempuš in Avgust Blazinšek. Bistvo in prispevek k humanizacji de- la iz te naloge je v postavlja- nju uteži na tehtnico. Ročno postavljanje je zamenjalo lažje in enostavnejše »po- stavljanje« s komandnimi tipkami, M. a. Dobrna v svetu svetovnega mladinskega šaha v torek popoldne seje po slavnostni otvoritvi začelo v zdraviliški dvorani na Dobrni 2. svetovno šahovsko prvenstvo za mladinke stare do 20 let, Iger nastopa 22 šahistk iz 19 držav. Pokrovitelj prireditve je SOZD Merx Celje. Na posnetku iz prvega kola levo Mirjana Marič, svetovna kadetska prvakinja in desno Shlomit Vardi iz Izraela. Prvenstvo bo končano v ponedeljek, 23. decembra popoldne. Obišimeje o pričetku prvenstva na 12. strani. TV - Fotoj EDI MASNEC 2. ^Tll^ -- NOVI TEDNIK 12. DECEMBER 198$ Referendumi uspeli Več kot 60 odstotkov Šentjurčanov glasovalo ZA Referendumi za krajevne samoprispevke v šentjurski občini so uspeli. V občini je več kot 60 odstotkov prebi- valcev glasovalo za uvedbo četrtega samoprispevka. Rezultati po krajevnih skupnostih pa so bili nasled- nji: na Blagovni je za samo- prispevek glasovalo 63 od- stotkov krcganov, v Dobju 79, v Dramljah 67, na Kalob- ju 61, na Prevoiju 76, v Sliv- nici 63, v Loki 80, na Planini 75, Ponikvi 67 in v krajevni skupnosti Šentjur-okolica 62 odstotkov krajanov.. Le v krajevni skupnosti Šentjur- center je bil rezultat nekoli- ko slabši, saj je samo 50,8 od- stotkov krajanov glasovalo za samoprispevek. Ugotav- ljajo, daje bila udeležba zelo dobra, saj je prišlo na glaso- valna mesta kar 92 odstot- kov vseh volilnih upravičen- cev, v krajevni skupnosti Dramlje pa so zabeležili sto odstotno udeležbo. Rezultati referenduma jas- no kažejo, da se v vseh kra- jevnih skupnostih v šentjur- ski občini zavedajo, da brez samoprispevka ne morejo načrtovati razvoja. To se je pokazalo že v preteklih letih, ko so prišli do novih objek- tov s samoprispevkom, pro- stovoljnim delom in dodat- nim zbiranjem denarja. Za nerazvite krajevne skupno- sti bo to pravilo tudi v pri-^ hodnje. Za sam center Šent-* juija pa rezultat referendu- ma niti ne preseneča, saj kra- jani živijo v urejenem okolju, kjer imajo zagotovljene vse osnovne potrebe. Povsod drugod pa se mor^o za vsa- ko novo cesto ali vodovod sami pošteno potruditi, opraviti večino del in prispe- vati precejšnje vsote denar- ja. V nasprotnem primeru bi bili še vedno brez osnovnih komunalnih objektov, brez cest in vodovodov. Zato se tudi bolj kot v razvitih sredi- nah zavedajo pomena samo- prispevka in uspeh nedelj- skega glasovanja ne presene- ča. To pa je hkrati začetek uresničevanja zahteve zad- nje občinske skupščine, da morajo v občini sami največ storiti za zmanjšanje razko- raka med razvitimi in neraz- vitimi, ne pa samo čakati na solidarnost. T. CVIRN Preveč odprtih vprašanj Ta in prihodnji teden bi se naj v celjski občini sestali delegati skupščin samoupravnih interes- nih skupnosti družbenih dejavnosti. Osrednja tema razprav bi n^ bili predlogi samo- upravnih sporazumov o temeljih planov teh skup- nosti za obdobje 1986-1990. Ker pa so še vedno odprta nekatera osnovna vprašanja in izhodišča za usklajevanje srednjeročnih načrtov na ravni republike in občine, so zasedanja skupščin preložili na mesec januar 1986 ter podaljšali javno razpravo o razvojnih' do- kumentih do 27. decem- bra. S pravočasnim načr- tovanjem torej spet ne bo nič, bo pa zato lahko boli temeljito. MBP V Preboldu ni uspel referendum za samoprispevek Na Vranskem, v Pre- boldu in v Žalcu so se krajani v nedeljo na refe- rendumih odločali za uvedbo krajevnih samo- prispevkov. V Žalcu je za uvedbo samoprispevka glasovalo 54 odstotkov krajanov, na Vranskem 61 odstotkov, v Preboldu pa le dobrih 41 odstot- kov, kar pomeni, da se večina ni opredelila zanj. Prav gotovo sta refe- renduma v Žalcu in na Vranskem uspela zaradi tega, ker so bili programi zanimivi za večino kraja- nov, ki bodo v naslednjih petih letih plačevali po odstotek in pol od neto osebnih dohodkov, upo- kojenci v Žalcu pa le 0,75 odstotka. Nekoliko drugače pa je bilo v Preboldu, kjer je bil program sestavljen ta- ko, da naj bi glavne nalo- ge opravili samo v središ- ču Prebolda. V programu se niso videli krajani Lat- kove vasi, Dolenje vasi. Gornje vasi in Kaplje va- si. Krajani iz tistih vasi, kjer živi dobršen del pre- bivalcev krajevne skup- nosti, pa prav gotovo ima- jo tudi nekaj težav, zlasti na komunalnem področ- ju, ki bi jih bilo treba ure- diti. Resnici na ljubo je tre- ba povedati tudi to, da so v Preboldu glasovali za predlog, po katerem naj bi zaposleni plačevali po dva odstotka od neto osebnih dohodkov, upo- kojenci pa odstotek in pol. Verjetno so bili ti od- stotki previsoko postav- ljeni. Navsezadnje to ugo- tovitev potrjuje tudi po- datek, da se večina ni od- ločila za samoprisepvek tudi na glasovalnih me- stih v samem Preboldu. JANEZ VEDENIK Cilj - preobrazba gospodarstva Konjiški IS o dolgoročnem načrtu razvoja občine Konjiški izvršni svet je na svoji zadnji seji, prejšnjo sredo, namenil osrednjo po- zornost dolgoročnemu načr- tu občine z ekonomsko soci- alnimi in prostorskimi se- stavinami. Kot osnovni cilj dolgoročnega gospodarske- ga razvoja so opredelili ka- kovostno preobrazbo go- spodarstva v občini, ki naj bi vse tja do konca tisočlet- ja omogočalo najboljše eko- nomske učinke. Osnovna misel, ki jo gre podčrtati v strategiji dolgo- ročnega razvoja, velja pred- vsem takšnemu vzponu, ki bo temeljil na razvojno in tehnološko zahtevnih, po- slovno uspešnih, .izvozno konkurenčnih in hkrati energetsko in surovinsko manj zahtevnih programih. Proizvodno tehnološka pre- obrazba gospodarstva bo omogočala boljše izkorišča- nje obstoječih proizvodnih zmogljivosti s čim boljšo or- ganizacijo proizvodnje in vo- denja, pa tudi boljšo kvalifi- kacijsko strukturo zaposle- nih in večjo usmerjenostjo v domače surovinske vire. Na osnovi doslej dosežene nadpovprečne gospodarske rasti občine Slovenske Ko- njice v okviru republike, je realna tudi predpostavljena 4 odstotna dinamika gibanja družbenega proizvoda vse tja do leta 2000. V občini predvidevajo, da bo ta rast v prvem obdobju nekoliko hi- trejša, nato pa se bo umirjala v skladu s postopnim pospe- ševanjem razvoja. V obdobju do leta 2000 bo gospodarska rast v večji me- ri kot v preteklosti odvisna od produktivnosti dela, manj pa od rasti zaposleno- sti, saj so možnosti eksten- zivnega razvoja skoraj že iz- črpane. Ob predpostavljeni 1,6 odstotni letni rasti zapo- Dolgoročni cilj gospodar- stva konjiške občine je po- večanje izvoza od sedanjih 40 odstotkov na 50 v letu 2000, kar bo mogoče doseči s 5 do 6 odstotno povprečno letno stopnjo rasti izvoza. slenosti v obdobju od leta 1986 do 2000 bo za uresniči- tev 4 odstotne rasti družbe- nega proizvoda morala pro- duktivnost dela rasti po 2,4 odstotni letni stopnji. Pro- duktivnost batako prispeva- la od 60 do 70 odstotkov k prirastu novoustvarjene vrednosti občine Slovenske Konjice. Razvojna strategija in pre- obrazba gospodarstva bosta torej globoko posegli v strukturo gospodarskih in drugih dejavnosti. Višjo di- namiko razvoja bodo imele tiste organizacije združenega dela, ki bodo v svoje progra- me ^Ijučevale tehnološko in razvojno intenzivne pro- grame. V takšnih razmerah bodo organizacije združene- ga dela mnoge obstoječe programe opuščale in uvaja- le nove, s katerimi si bodo v poostreni konkurenci na do- mačem in tujih trgih zago- tavljale obstoj in razvoj. Se- stavni del procesa prestruk- turiranja in racionalizacije gospodarstva pa bo razvoj drobnega gospodarstva, ki je pogosto osnova za nastajanje novih programov v organiza- cijah združenega dela. Ob industriji namenja dol- goročni načrt dobršen del vsebine tudi razvoju kmetij- stva, kjer naj bi dosegli 4 od- stotno rast kmetijske proiz- vodnje, razvoju infrastruktu- re in družbenim dejavnostim ter turizmu'in gostinstvu. Na seji izvršnega sveta k dolgoročnemu načrtu obči- ne niso imeli bistvenih vse- binskih pripomb, saj so ga temeljito »premleli« že v zas- novi in kot takšen prihaja med delegate na decembr- sko sejo skupščine vseh treh zborov. MATEJA PODJED Optimizem, ki ne stoji na trdnih tieh Šmarskl izvršni svet o sanacUskem programu KK Šmarje pri Jelšah Izvršni svet skupščine ob- čine Šmarje pri Jelšah na zadnji seji ni sprejel sana- cijskega programa Hmeza- dovega Kmetijskega kom- binata Šmarje. Pri odločitvi se je oprl na ocene, ki so jih pripravili ko- mite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Šmarje pri Jelšah, strokovna služba Hmezada in na mne- nje republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Povsem drugačna je bila ocena odbora za kme- tijstvo pri šmarskem izvrš- nem svetu, ki pa se v proble- matiko očitno ni dovolj po- globil, ko je za izgube videl krivca predvsem v položaju kmetijstva. Komite za družbeno plani- ranje in gospodarstvo očita kombinatu, da v sanacij- skem programu ni navedel dejanskih vzrokov za izgube, da se v programu preveč iz- postavljeni zunanji vzroki in da so predlagni ukrepi v mnogočem protislovni ter nedorečeni. Vprašljiv je tudi optimizem glede nadaljnje rasti posameznih proizvo- denj v okviru Kmetijskega kombinata Šmarje, preveč pa je tudi takšnih obetov, ki jim je izvršni svet »nasedal« vsakič, ko je obravnaval sa- nacijski program kombina- ta. Izgube namreč že tretje leto naraščajo. Letos je izgu- ba, samo iz naslova tekočega poslovanja, ob tričetrtletju znašala skoraj 77 milijonov dinarjev. Podobne so ocene, stro- kovnjakov na ravni sozda Hrnezad. Ti prav tako meni- jo, da so žarišča izgub še kje druge, kot je prikazano v sa- nacijskem programu, da je in bo izredno težko obvlado- vati široko paleto dejavnosti kombinata, ter da je pri ana- lizi količinskih obsegov pre- več nerealnega optimizma. Komisija ocenjuje, da vseh proizvodenj v prihodnjem letu ne bo mogoče doseči ta- ko kot je v sanacijskem pro- gramu prikazano s številka- mi in da tehnološke ter pro- izvodne osnove niso dore. čene. ' Izvt;šni svet skupščine ob, čine Šmarje pri Jelšah se je na seji upravičeno ustavil ob dveh številkah: v sanacij, skem programu je zapisano, da bo izguba ob koncu leta znašala 140 milijonov 800 ti- soč dinarjev, strokovnjaki sozda Hmezad pa so prišli do številke 180 milijonov dinar- jev. Očitek kombinatu, da slab mesec pred iztekom leta ne zna oceniti izgube, je bil razumljiv. Izvršni svet je tu- di menil, da se je prav toliko kot ekonomskemu delu, tre- ba posvetiti tudi kadrovske- mu delu sanacijskega pro- grama. Le-tega bo treba opremiti z roki za posamez. ne naloge ter z imeni, kdo za posameznimi nalogami »sto- ji«. Izvršni svet je prevzel na- se del odgovornosti za naraš- čajoče kombinatove izgube. Bolj kot z vsebino sa je vsa- ko leto, ob predložitvi sana- cijskih programov, ukvarjal s problemom, kako v občini izgubo pokrivati. Sploh pa je bilo narobe, da je sanacijski program vsakič nastajal v Kmetijskem kombinatu Šmarje in da je Hmezad pri tem premalo sodeloval. Predstavriiki Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah so zagovarjali predloženi do-; kument in zagotavljali (z ne-i katerimi argumenti, ki jih ni za zanemariti), da se bodo to-i krat stvari obrnile na bolje.| Seveda to ni bilo dovolj, da bi se izvršni svet lahko odlo- čil drugače in ponovno ver- jel zagotovilom, ki vejejo iz (tokratnega) sanacijskega programa. Zato morajo v kombinatu najti še drugačne rešitve, upoštevati omenjene strokovne ocene in do 15. de- cembra predložiti takšen do- kument, ki bo bolj realen in ki bo obetal, da se bodo raz- mere v šmarskem kmetij- stvu tokrat zares obrnile na bolje. Zlasti zato, ker od kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah živi kar četrtina prebivalstva in ker je kmetij-- stvo, poleg steklarstva in tu- rizma, gonilna sila gospodar- skega razvoja. MARJELA AGREŽ Celjani v Giiterslohu In Grevenbroichu Tudi letošnji rojstni dan republike so proslavili naši delavci na začasnem delu v tujini slovesno in s spominom na domovino t srcih. Celjska delegacija v sestavi Drago Medved, Zvone Hud^ej, in Ivan Andrejaš, ter narodnoza- bavni ansambel Bršneta Klavžarja so najprej obiskali Giitersloh. Tu so v klubskih prostorih pripravili proslavo v sodelovanju z učiteljico slovenskega pouka Majdo Umni- kovo, proslavo pa je vodila Cvetka Sternad. Tudi v Grevenbroichu je bila prisrčna proslava pod vod- stvom prizadevne Marte Goričan. Odveč je poudarjati, da je v obeh mestih odlično opravil svojo vlogo ansambel Braneta Klavžarja, ki ga naši zdomci še dolgo ne bodo pozabili. D. M. Nihče noče krčiti programov velenjski sisi načrtovanja niso vzeli dovolj resno Osnovna ugotovitev, skupne seje predsedstev ve- lenjske Socialistične zveze in občinskega sveta Zveze sindikatov, ki je bila sredi prejšnjega tedna je bila, da delegacije sisov načrtova- nja niso vzele dovolj resno. Vsi namreč trdijo, da je po- raba prevelika, nihče pa ni pripravljen skrčiti svojih programov. Zato bodo ve- lenjske družbenopolitične skupnosti zahtevale od strokovnih služb sisov, da uskladijo programe z real- nimi možnostmi. Poleg prevelikega obsega predvidenih naložb so pre- velike tudi obremenitve ve- lenjskega gospodarstva, ki ni sposobno pokriti tako ve- like porabe. Kar zadeva na- ložbe, ki so jih načrtovali te- meljni nosilci načrtovanja, bosta Socialistična zveza in sindikat podpirala le tiste, ki bodo usklajene z gmotnimi možnostmi in ki bodo dejan- sko zagotavljale nadaljnji razvbj posameznih družbe- nih dejavnosti. Z drugimi besedami, ne bodo podpirali naložb v zidove, čeprav niso proti razvoju infranstruk- ture. Nedvomno drži trditev, da je gospodarstvo vse preveč obre- menjeno s skupno porabo, vendar nihče iz združenega de- la ne predlaga, kaj je treba čr- tati iz posameznih programov. Vsi se ob tem tudi zavedajo, da seje v zadnjih letih nakopičila vrsta problemov in ne vidijo druge rešitve kot povišanje prispevnih stopenj, ki so že zdaj med n^višjimi v Sloveni- ji. Socialistična zveza in sindi- kat sta se zato odločila, da bo- sta zahtevala od strokovnih služb sisov, da pripravijo alter- nativne rešitve, kajti iz doseda- njih pripomb je razvidno, daje mogoče marsikaj narediti ce- neje kot pa so predlagali načr- tovalci. VVE Pojasnilo v članku Vzdušje med kr^a- ni ni zadovoljivo v 48. številki Novega tednika smo zapisali, da občina zavlačuje z gratjlbe- nim dovoljenjem za gradnjo te- lefonskega omrežja v Rečici. Tako je na zadnji programsko volilni seji izjavil Stanko Po- žun, predsednik KK SZDL Re- čica. Jože Kos, načelnik oddelka za splošno upravne zadeve ob- čine Laško nam je v zvezi s tem povedal, da je vlogo za gradbeno dovoljenje dostavilo PTT podjetje Celje 10. decem- bra, torej šele trinajst dni po seji OK SZDL Laško. V. E. Skoraj povsod so za skupne delegacije Potem ko so poročali o delovanju občinske organiza- cije. Socialistične zveze v preteklem obdobju, se je na programsko volilni konferenci v Žalcu razvila obširna razprava in ni naključje, da so razpravljale! največ pozornosti namenili prav gospodarskemu položaju v občini, precej besed pa je bilo namenjenih tudi nič kaj dobremu položaju v kmetijstvu. Beseda je nanesla seveda tudi na volitve. S tem v zvezi je bila zanimiva ugotovitev, da so v žalski občini leta 1982 v organizacijah združenega dela v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti izvolili 2034 delegatov, do konca sep- tembra letos pa je bilo evidentiranih samo 1362 delegatov. V večini organizacij združenega dela, to pa velja tudi za krajevne skupnosti, se namreč odločajo za zmanjšano šte- vilo delegacij in celo za manjše delegacije. Ena izmed ugotovitev je, da bodo posebne delegacije v naslednjem mandatu redkost. Za skupščine samoupravnili interesnih skupnosti je možno uvesti skupne delegacije, kar pa naj bi veljalo predvsem za manjše organizacije združenega dela. Marsikje v občini pa se za skupne delegacije odločajo tudi v največjih organizacijah združenega dela. Potrebna bo politična akcija, da bodo delegacije ustrezno oblikovane, pa čeprav je tudi res, da sama oblika delegacije ni najbolj pomembna, pač pa aktivnost delegatov, ki je resnici na ljubo vedno manjša. JANEZ VEDENIK V nadaljevanju programsko volilne konference so sprejeli akcijski program delovanja v letu 1986. Za pred- sednika občinske konference so znova izvolili Janeza Meglica, za sekretarja pa Kristijana Markoviča. 12. DECEMBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Kmetje v škripcih Konjiški SZdl za liorak pred proHlemom Včerajšnja programsko yo]ilna konferenca SZDL v slovenskih Konjicah je bila priložnost za kritično oceno prispevka frontne organiza- cije pri zadovoljevanju in- teresov občanov. Že pro- gramsko volilne seje kra- jevnih konferenc so razgrni- le celo paleto vprašanj in problemovm v posameznih krajevnih skupnostih. »Isti problemi kot v prete- Iclih dveh letih pa so še ved- jio odprti tam, kjer gre za za- prtost delovanja sveta kra- jevne skupnosti in vodstva krajevne konference SZDL. oziroma za nezainteresira- nost vodstva krajevne skup- nosti« je med drugim v uvodnem poročilu h konfe- renci dejala predsednica Ma- rija Poličar. »Razrešitev po- sameznih problemov je zah- tevala vključevanje in po- moč sosednje krajevne kon- ference SZDL in sveta kra- jevne skupnosti, kot je bil primer oskrbe krajanov s pitno vodo, ali pa ustreznej- ša cestna povezava med kra- jevno skupnostjo Sojek- Kamna in Špitalič za prevoz delavcev na delo.« Kot rdeča nit se je iz lan- skih konferenc na letošnje vlekla predvsem nerešena komunalna problematika. Izstopal je dokaj izostren od- nos do naložbenih progra- mov, za katere so občani po- leg sredstev zbranih s samo- prispevkom vložili še dodat- na sredstva. Predvsem gre tu za izgradnjo cestnega in tele- fonskega omrežja. To so iz- postavili kar v 12 od 22 kra- jevnih skupnosti. Delegatom se je na vče- rajšnji konferenci ponujala priložnost za temeljito raz- pravo iz svojega življenjske- ga okolja a je niso izrabili. Oglasili so se borci, oglasili so se mladinci, slišati je bilo še eno ali dve pripravljeni razpravi in nič več. Baze, žal, ni bilo čutiti, če izvzamemo delegata, ki se je zavzel za mlade kmete, ki kot bodoči prevzemniki kmetij niso več kos naložbam v sodobno kmetijstvo in kreditnim po- gojem, apeliral je na frontno organizacijo, na družbo v ce- loti, da naj se še bolj zavzame za kmetijstvo. Taisti delegat se je tudi vprašal, kaj je naro- be z invalidsko pokojnin- skim zavarovanjem kmetov, saj je v zavarovanje vključe- nih le polovica vseh kmetov v občini. Kaj bo na stara leta z ostalimi? To pa je že vpra- šanje, ki terja širšo množično aktivnost. Pomembno je namreč biti korak pred pro- blemom, je bilo slišati na konferenci. MATEJA PODJED Za predsednico OK SZDL so ponovno izvolili Marijo Poli- ear, za podpredsednika Sta- neta Kokelja. Sekretar ostaja Bojan Fijavž. V Žalcu bodo odprli dom SLO v soboto bodo v Žalcu odprli nov dom Splošne- ga ljudskega odpora, v katerem imajo svoje pro- store občinski sekreta- riat za ljudsko obrambo ter občinski štab terito- rialne obrambe iz Žalca. Po otvoritvi bo proslava ob dnevu oboroženih sil, na kateri bodo najbolj prizadevnim podelili priznanja in pohvale, po tem pa bo koncert voja- škega orkestra ljubljan- ske gamizije. J. V. Delilo po potrebah Velenjčani trošijo občut- no več kot to dovoljuje ustvarjeni dohodek, kar do- kazuje podatek, da name- njajo trenutno za osebne do- hodke kar 60 odstotkov ustvarjenega dohodka. Ob tem je še najbolj zaskrblju- joče, da ostajata premogov- ništvo in energetika brez akumulacije, medtem ko jo ostali velenjski kolektivi ohranjajo na lanski ravni. Načrtovano rast akumula- cije je tako letos uspelo dose- či le Gorenju. Kot že rečeno, Velenjčani delijo dohodek bolj po potrebah kot po učin- kih in vprašanje je, če se bo ta negativni trend do konca leta zaustavil. Vsaj kar zade- va akumulacijo, do konca le- ta verjetno ne bo bistvenih sprememb. Osebni dohodki ob devet- mesečju so bili kar za 98 od- stotkov večji kot v enakem obdobju lani. Plače so naj- bolj porasle v Gorenju in si- cer za 108 odstotkov, vendar kljub takšnemu skoku v tem velenjskem sozdu ne bodo ujeli nekajletnega zaostaja- nja. Osebni dohodki so zelo porasli tudi v energetiki in premogovništvu, čeprav bo imel sozd Rek Franc Le- skovšek-Luka izgubo tudi ob koncu leta. Ob devetme- sečju je znašala izguba tega velenjskega sozda približno dve in pol milijadi dinarjev, vendar v Rudarsko-eneget- skem kombinatu trdijo da zanjo niso krivi sami. V Reki su osebni dohodki porasli za 85 odstotkov in ta- ko prehiteli rast dohodka za celih 72 odstotkov. Sicer pa je ob devetmesečju znašal povprečni osebni dohodek v velenjskem gospodarstvu 49.300 din, v negospodarstvu pa 51.700 din. Ob tem je še zanimiv podatek, da naj bi znašal ob koncu leta pov- prečni osebni dohodek v Go- renju 42.633 din, kar zgovor- no priča, da plače v Gorenju capljajo za plačami v osta- lem velenjskem združenem delu. V. E. Le kakovostni sanacijski program ho povmii zaupanje Celjski izvršni svet o položaju v Emo Emo je trenutno eden naj- večjih gospodarskih bolni- kov v celjski občini. Že leta posluje na robu rentabilno- sti, letos pa je zašel v Izgu- bo, ki je do konca leta ne bo odpravil. Zaradi tega je mo- ral že poleti izdelati spre- menjeni gospodarski načrt, ki ga ne uresničuje v celoti, čeprav ob tem drži trditev Francija Gazvode, glavnega direktorja Ema, da ga ni ča- rodeja, ki bi uspel odpraviti vse težave čez noč. Predlog sanacijskega programa Ema je pred kratkim obrav- naval tudi celjski izvršni svet, ki je sanacijski pro- gram ugodno ocenil. Ob devetmesečju Emo ni uspel uresničiti spremenje- nega gospodarskega načrta in izguba je za 48 milijonov in pol din večja od načrtova- ne. Največjo izgubo sta zabe- ležila tozda Posoda, nekaj več kot 456 milijonov dinar- jev, in Kotli, medtem ko so ostali tozdi poslovali pozitiv- no. Posoda in Kotli izstopata tudi v oktobru, načrtovano proizvodnjo je tozd Posoda dosegel le 90-odstotno, med- tem ko so v tozdu Kotli v oktobru odpremili le 58 od- stotkov načrtovane proiz- vodnje. Izvršni svet je ocenil, da Emo spremenjenega gospo- darskega načrta ni uresničil zadovoljivo. Še najbolj za- skrbljujoče je, da v kolektivu ne uresničujejo načrtovane- ga konvertibilnega izvoza in zunanje prodaje. Zato je zah- teval od Ema, da sprejme do- datne ukrepe, ki mu bodo omogočili večji izvoz in pro- dajo. V predlogu sanacijskega programa navaja Emo kot bistvene vzroke za nerenta- bilno poslovanje kronično pomanjkanje trajnih obrat- nih sredstev in devizno ne- ravnovesje. Vzrokov za Emove težave pa je še več, med njimi velj^ poleg ome- njenih izpostaviti še nizko stopnjo akumulativnosti po- slovanja, izredno visoko stopnjo odpisanosti osnov- nih sredstev, nenehno slab- šanje kadrovske strukture na nekaterih ključnih po- dročjih poslovanja in dose- danjo neučinkovitost naložb v tozdih Kotli in Posoda. Za tašno stanje v kolektivu so gotovo krive, poleg objek- tivnih, tudi subjektivne sla- bosti. Zato so v Emu pripra- vili tudi spisek nujnih ukre- pov, ki so pogoj za uresniči- tev predlaganega sanacijske- ga programa. Tako je bilo na primer veliko govora o neu- strezni kadrovski strukturi, ki jo bo lahko Emo izboljšal le z boljšim nagrajevanjem in kot je dejal Franci Gazvo- da, s pomočjo celjske ob- čine. Med ukrepi, ki jih bo ures- ničil Emo, so gotovo najpo- membnejši: doseganje višje oblike zunanje trgovinske menjave, zmanjšanje zalog, izboljšanje mesečne dinami- ke prodaje, zagotovitev no- vih proizvodnih programov, izboljšanje kakovosti pred- vsem pri izvoznih progra- mih, ukinitev proizvodnje avtokoles in Trika radiator- jev, izboljšanje oskrbe z re- promateriali, ostrejša tehno- loško-organizacijska disci- plina in smotrna razporedi- tev kadrov. Vse to pa ne bo dovolj, če Emu ne bo priskočila na po- moč tudi širša družbenopoli- tična skupnost. Za uspešno iz- vedbo sanacijskega programa potrebuje Emo namreč tudi denar. Posojilo v višini 200 mi- lijonov dinarjev naj bi dobil od poslovnih partneijev v repro- verigi in sicer po 6 odstotni obrestni meri, vrnil pa bi jih po šestih letih. Nadalje računajo na 95 milijonov dinarjev poso- jila iz občinskega in republi- škega sklada skupnih rezerv, ki bi ga z 10-odstotnimi obrest- mi vrnili po dveh letih. Odprto pa še ostaja vprašanje, kje bo Emo dobil milijardo dinarjev, ki jo prav tako potrebuje za uspešno, izvedbo sanacije. Ta- ko pri tem kot pri sanaciji de- viznega neravnovesja, za kar potrebuje Emo 875.000 dolar- jev, računago v kolektivu na pomoč celjske občine. Emo je tudi zahteval, da jih družbenopolitična skupnost oprosti plačila obveznosti iz dohodka in osebnih dohodkov in da jim, zaradi zmanjšanja le- tošnje izgube, odpiše del obre- sti in tečajnih razlik in sicer za najmanj 100 milijonov di- naijev. To, ali lahko predlagani sa- nacijski program dejansko reši Emo, bodo ocenili še zunanji strokovnjaki. V Ljubljanski banki Splošni banki Celje so to že storili in Emo je njihove pri- pombe že vključil v sanacijski program. VILI EINSPIELER Ostrejša davčna poliUka Mozirju se ogrevajo za izmenjavo inšpektorjev V Upravi za družbene prihdoke občine Mozirje so letos izterjali za 57 milijo- nov din davkov, ka je dva- krat več kot lani. Povečanja ni prinesla le inflacija, tem- več tudi ostrejša davčna po- litika, pri čeme so se letos še posebej »lotili« avtopre- voznikov. Bolj kot z izterjavo so lah- ko v Mozirju zadovoljni s pri- kazovanjem realnejših po- datkov, predvsem osebnih dohodkov zavezancev, ter s plačevanjem davkov in pri- spevkov za družbene dejav- nosti. Borili so se namreč za republiška povprečja oseb- nih dohodkov, ter se pri tem zaradi pomanjkanja inšpek- torjev letos najbolj zadržali pri avtoprevoznikih, kjer so pri vseh dosegli povprečni republiški letni osebni doho- dek 550 tisoč dinarjev. Osup- ljiv je podatek, da so tudi najbolje »stoječi« avtopre- vozniki prijavili le 300 tisoč din dohodka in da sta od 99 avtoprevoznikov, kolikor jih je v občini, ostanek dohodka prijavila le dva. Nasprotno pa so posamezne ostale po- stavke v davčnih napovedih avtoprevoznikov nenormal- no visoke. Tako so nekateri prijavljali tudi do 60 odstot- 1^0 udeležbo goriva v prihod- na potne stroške, kar pa So v upravi zavračali in priz- navali največ 35 odstotno Hdeležbo (v združenem delu ta udeležba npr. 19 do 22 odstotna). Vprašanje je tudi, '^ako so Gornjesavinjčani oskrbujejo s premogom in vsem ostalim, saj sodeč po prijavah avtoprevoznikov, ti takšnih uslug skorajda ne opravljajo. Železnice pa v občini tudi ni. Z doslednejšo kontrolo potnih nalog naj bi takšne neevidentirane vožnje za pri- vatni sektor zmanjšali. Podobno kot avtoprevoz- nike, bodo prihodnje leto obravnavali tudi gostince, saj menda od šestintridese- tih, kolikor jih je v izletni- ško-turistični Gornjesavinj- ski dolini, niti eden ni prika- zal ostanka dohodka. Letoš- nji izgovor je zvezni promet- ni davek, zaradi česar pa za- enkrat nihče ni odjavil de- javnosti. Izgovori posamez- nih gostilničarjev, da so od- daljeni, da ni pravega pov- praševanja ipd., imajo ob vse večjem pomenu in poudar- ku, ki ga v občini dajejo ne- obdavčenemu kmečkemu turizmu, tudi svojo težo. Ko- likšen je ta del resnice pa bo- do inšpektorji šele skušali odkriti. Pri tem bi bila, kot poudarjajo na mozirski upra- vi za družbene prihodke, do- brodošla tudi izmenjava in- špektorjev v regiji, pa tudi bolj poostrena kontrola re- publiških inšpektorjev. Osnovni problem pri delu davčnih inšpektorjev je ta, da v enem letu ni mogoče pregledati vseh poslovnih knjig, ter da je tako odmera izvedena na osnovi davčnih napovedi. Pa tudi tisti obrt- niki, ki sami vodijo poslovne knjige, predpise o načinu, točnosti in rednosti vodenja poslovnih knjig prilagodijo svojim razmeram, zmožno- stim in logiki. V izvršnem svetu zato priporočajo pogo- stejšo kontrole med letom, ter še posebej opozarjajo na potrebo po ugotavljanju iz- vora premoženja. Pri tem bo- do v tesni povezavi uprava za družbene prihodke, posta- ja milice in izvršni svet skupščine občine. RADO PANTELIČ Med pomembnejšimi spremembami odloka o ^avkih občanov, ki so ga v Mozirju sprejeli pred krat- je povečanje stopenj pavka za tiste gostince, ki ••najo bifeje in ponujajo le pijačo, s čimer naj bi vpli- vali na kakovost ponudbe bolj stimulirali ponud- bo hrane. Uvedli so tudi da- Vek za izletniški turizem na 'irističnih kmetijah. Do vseh pa v upravi za družbene prihodke občine Mozirje tudi niso tako re- striktivni in »paragrafski«. Z ugodnejšo davčno politi- ko podpirajo razvoj defici- tarne in manj donosne obr- ti, dovzetni pa so tudi za no- vosti. Tako so zaenkrat za določeno obdobje oprostili plačila davka tudi tiste no- ve graditelje malih hidro- elektrarn, ki bodo viške električne energije tudi prodajali. POGLED V SVET S kovinotehno Pravici je zadoščeno - vsaj v giavnem Zgodovina Latinsice Amerike je tudi zgodovina nasilja, krvavih obračunov s političnim predzna- kom, pobojev, ljudi, ki so izginili brez sledu. V tem pogledu je - v času vojaških hunt, brezobzirne vladavine generalov - prednjačila Argentina. Ti so v imenu boja proti »komunistični nevarnosti« organi- zirali »umazano vojno«, katere žr- tve so bili moški, ženske, celo otro- ci. Vzlic vsem preiskavam in poz- vedovanjem število žrtev tega dol- goletnega krvavega, okrutnega obračuna z drugače mislečimi še zdaj ni znano: najmanj dvajset ti- soč, mogoče celo do petdeset tisoč! Zdaj, ta teden je bilo pravici za- doščeno. Vsaj v glavnem. Voditelj prve vojaške hunte, ki je izvedla državni prevrat in začela »umaza- no vojno«, general Videla je bil pred sodiščem v Buenos Airesu ob- sojen na dosmrtno ječo, enako pa tudi član hunte admiral Massera. Tretji obsojeni iz prve hunte, bri- gadir Agosti je dobil štiri leta in pol. Iz druge hunte, kije nadaljeva- la umazano delo, so voditelja, gene- rala Violo obsodili na 17 let, drugi so dobili nižje kazni, člane tretje hunte z generalom Galtierijem na čelu pa so oprostili - pač pa jim bodo sodili pred vrhovnim voja- škim sodiščem zaradi ravnanja v vojni z Veliko Britanijo za Malvin- ske (Falklandske) otoke. Svojci in prijatelji desettisočev žrtev so razumljivo nezadovoljni s takimi obsodbami; menijo, da so prenizke. Ob tem nesoglašai^u pa vendarle ostane dejstvo, da je bila sodna obravnava pred civilnim so- diščem v argentinskem glavnem mestu ne samo za Argentino, am- pak za vso Latinsko Ameriko po- polna, pomembna novost. Kdo bi si že do nedavna upal pomisliti, da bodo na celini generalskih, voja- ških režimov, vojaških prevratov sploh kdaj sodili ljudem v vojaških uniformah in za povrh še pred ci- vilnimi sodniki! Argentinski »nurnberški pro- ces«, kot ga imenujejo za primerja- vo s sojenjem nacističnim vojnim zločincem je pomemben zategadelj, ker se je pokazalo, da častniki ne morejo nekaznovano počenjati zlo- činov, kot je bila doslej praksa ne le v Argentini, marveč v vsej Latin- ski Ameriki, koder so ali so bile na oblasti vojaške hunte. Sojenje in obsodba je hočeš nočeš tudi obsod- ba državnega terorizma, teptanja človekovih pravic, med njimi n^- bolj bistvene - pravice do živ- ljenja. Seveda si ne gre delati iluzij, da je zdaj na široko utrta pot demo- kraciji, zakonitosti, civilni vladi v Argentini in Latinski Ameriki sploh. Težko je presoditi, kolikšno je nezadovoljstvo v argentinski vojski nad to »predrznostjo« civil- nega predsednika Alfonsina in pra- vosodja. Govorijo celo o nevarno- sti novega vojaškega udara. Enako velja, da tudi v drugih la- tinskoameriških državah, kjer so generali in polkovniki na oblasti ali imajo odločilen vpliv v državi, ljudje v uniformah kaj prida pri- pravljeni povzeti iz sojenja v Bu- enos Airesu nauk, da je poslej bolje opustiti zločinsko ravnanje, pobi- janje nasprotnikov brez sojenja, mučenje jetnikov ipd. Po drugi strani ostaja v Argenti- ni odprto vprašanje, kaj bo z drugi- mi zločinci, udeleženci »umazane vojne«. Ali obsodba pomeni, da drugih procesov ne bo? Tako se za- skrbljeno sprašujejo mnogi Argen- tinci. Piše Jože Širceij 4. STRAN - NOVI TEDNIK 12. DECEMBER 198s Varčevanje z energijo je cenejše od gradnje elelctrarn z dobro Izolacijo prihranimo 40 odstotkov energije TIM Laško je sam razvil in uveljavil nove rešitve in si- steme termoizolacijskih ma- terialov na osnovi predelane- ga stiropora. Tim proizvaja celovite izolacijske sisteme v gradbeništvu, hladilni tehni- ki in industriji. Grobi izraču- ni kažejo, da je mogoče ob neznatno povišani investicij- ski vrednosti, prihraniti več kot 40 odstotkov za ogrevanje potrebne energije. Timovi proizvodi prihranijo družbi precej energije. Ta naci- onalni vidik varčevanja se ka- že tudi v naslednjem izračunu. V desetih letih, odkar so priče- li vgr^evati Timove Demit fa- sade, je družba privarčevala to- liko energije, kot bi jo bili do- bili iz milijon 700 tisoč ton pre- moga. To pa ni zanemarljiva številka v času vse večjega po- manjkanja elektrike in pre- moga. Žal pa tak način varčevanja z energijo vse prepočasi prodira v prakso. Nekoliko več smo na tem področju storili v Sloveni- ji, kjer predpisi opredeljujejo obvezno toplotno izolacijo pri stanovar^jski gradnji, V ostalih republikah pa temu vidiku energetskega varčevanja še ne sledijo v celoti. Zato ni čudno, da gre dve tretjini termoizola- cijskih materialov Tima za slo- venske potrebe. Čeprav bi ta proizvodnja zlahka našla pot v izvoz, TIM zaenkrat malo izva- ža. Ker daljšega prevoza ti ma- teriali ne prenesejo, izvaža Tim le v sosednje države. Tim zato ponuja nižje oblike sodelova- nja v okviru mednarodne me- njave dela. Ponudil je namreč gradnjo tovarn v mar\j razvitih državah in tudi v Sovjetsko zvezo. O rezultatih teh razgo- vorov je zaenkrat preuranjeno govoriti. Kakorkoli že, Tim Laško proizv^a takšne proizvode, ki jih tudi pri nas nujno potrebu- jemo, če hočemo prihraniti več energije kot doslej. »Družba še vedno ne daje ustreznega po- udarka ekonomskemu pome- nu toplotnih izolacij«, meni Jo- že Stanič, predsednik KPO Ti- ma Laško. »Družba bi morala z ukrepi pomagati pri uveljavlja- rxju toplotnih izolacij in varče- vanju z energijo nasploh. S tem mislim na pogoje krediti- ranja izolacij, na morebitno od- pravo prometnih davkov, saj je polovica vgrajenih materialov v naše proizvode, obdavčenih. Vse to seveda podraži izdelke. Menim, daje dosti cenejše var- čevanje z energijo, kot pa grad- rya novih elektrarn in premo- govnikov.« Da je razvojna strategija Ti- ma Laško pravilna, potrjuje tu- di mednarodna nagrada za teh- nologijo, ki jo je TIM pred kratkim prejel v Frankfurtu za dosežke na področju takoime- novanega nacionalnega varče- vanja z energijo in za varčeva- nje z energijo v samem proiz- vodnem procesu. Čeprav je TIM mlada delov- na organizacija, hitro sledi teh- nološkemu razvoju na svojem področju. S stroji, ki so jih sa- mi razvili in uvedli v proizvod- njo v zadryih letih ter z stroji iz uvoza, porabijo za polovico manj energije kot pred leti. V tej smeri bodo delali tudi v pri- hodnje. Ena n^večjih investi- cij, ki n^ bi jo uresničili do konca srednjeročnega obdob- ja, je gradnja novega energet- skega bloka, ki ga bodo kurili na premog. Sed^ je namreč še celotna proizvodnja Tima La- ško odvisna od uvoženega ma- zuta. VIOLETA V. EINSPIELER TIM Laško pokriva s svoji- ma tozdoma v Laškem in Mi- onici 60 odstotkov jugoslo- vanskih potreb po predela- nem stiroporu, ki ga letno proizvedejo 4 tisoč ton. Poslovno leto naj bi TIM Laško zaključil pozitivno. Ocenjujemo, da bodo dosegli planirani celotni dohodek 8 milijard din, milijardo in pol din dohodka in morda 200 mi- lijonov din ostanka dohodka, izvoz pa bo dosegel 3,5 milijo- nov dolarjev. V Sinu manjšajo proizvodnjo Težave v kmetijstvu se odražajo pri prodaji strojev Gospodarski položaj to- varne kmetijskih strojev Sip iz Šempetra je težak. To navsezadnje velja za vso slovensko kovinsko prede- lovalno industrijo, Sip pa je še v težavnejšem položaju, ker je s svojo prodajo izdel- kov vezan na kmetijstvo, za katerega tudi vemo, da je v hudih škripcih. Vse to se se- veda pozna v prodaji kme- tijskih strojev, ki na doma- čem tržišču nenehno upada. V zadnjih letih je v Jugo- slaviji nastalo nekaj novih proizvajalcev kmetijskih strojev, kar je bila posledica konjunkture, kije vladala na tržišču. Sedaj je ponudba precej večja od povpraše- vanja. Res je tudi to, da imajo monopolni polož^ v naši družbi proizvajalci črne me- talurgije, do katerih še niso prišle zakonitosti tržišča. Ta- ko so se njihovi izdelki v letu dni podražili tudi do 300 od- stotkov, izdelki Sipa pa v povprečju za 150. V škarjah cen, v kakršnih se je znašel Sip, seveda ni drugega izho- da kot iskanje notranjih re- zerv, pa čeprav to še zdaleč ne pomeni, da se lahko polo- žaj bistveno izboljša. V Sipu ne vidijo drugega izhoda kot zmanjševanje proizvodnje. Prihodnje leto naj bi bila le- ta za dvajset odstotkov manjša v primerjavi z letoš- njo realizacijo. Vse sile bodo tudi v bodoče usmerjali v to, da bo proizvodni program usklajen z deli v kmetijstvu. Pozabiti pa seveda ne gre tu- di kakovosti izdelkov, saj je jasno, da lahko na tržišču vzdrži le proizvajalec, ki ka- kovostno proizvaja. Močan poudarek dajejo tudi razvoju in proizvodnemu osvajanju novih izdelkov z novimi teh- nološkimi rešitvami, kar je tudi eden izmed bistvenih pogojev za izvoz. Sip že sedaj izvozi četrtino svoje proiz- vodnje, prihodnje leto pa naj bi izvoz znašal trideset od- stotkov proizvodnje ali okrog sedemnajst milijonov dolarjev. Sicer pa so se v Si- pu zaradi neugodnih gospo- darskih razmer lotili tudi takšnih ukrepov, kot sta omejevanje naložb in zapo- slovnja. Tudi o prestrukturiranju proizvodnje razmišljajo in s tem v zvezi o proizvodnji iz- delkov, ki se navezujejo na znanja, ki jih v Sipu obvla- dujejo. Težava pa je tudi v tem, ker za plačevanje tujih finančnih virov in obresti za- nje namenjajo že toliko sred- stev kot za osebne dohodke. Torej je bilo nujno treba zmanjšati tudi zaloge in kot pravijo, so tu že dosegh po- membne uspehe. Nenazadnje pa so tu še ukrepi, kot so boljša delovna disciplina, boljše izkorišča- nje materialov in sploh zmanjševanje vseh vrst stro- škov. JANEZ VEDENIK Jubilej »Kozjanke« Prva tovarna na Kozjan, skem, ki so ji takrat rekij kar Kozjanka, praznuje ig, tos 30-letnico. Danes je t^ temeljna organizacija ceR ske Metke, Konfekcija p^ steljnega perila Kozje. De, lavci kozjanske Metke so s^ odločili, da jubileja ne bod^ posebej praznovali, kot to sicer v navadi. Obeležili so g^ s skromnim dogo^ kom, s predstavitvijo naj. novejših modelov iz progra, mov modnih in športni)] oblačil Mont in Contrast Modna revija je bila v soba to zvečer v dvorani gasil, skega doma v Kozjem. Direktor Metkine temeljne organizacije v Kozjem, Veljk« Kolar, je ob tej priložnost opozoril na pomembne mejni ke v razvoju »Kozjanke«; ns leto 1955, ko so v stari graščin: postavili 40 statev in zaposlil 30 tkalk, na leto 1958, ko S( začeli sodelovati z Metko iz Ce Ija in leto 1965, ko so tkalnic( ukinili in začeli šivati postelj, nino. Leta 1972 so zgradili no vo proizvodno dvorano in pro. store opremili z novimi stroji ter zaposlili še 70 delavk. Leta 1974 seje tedanji Metkin obra; na novo samoupravno organi, ziral in registriral kot toai Konfekcija posteljnega perilj Kozje. Začelo se je iskanje no vih programov, leta 1982 so za menjali domala vso strojne opremo z najsodobnejšo u proizvodnjo programov Mon; in Contrast. Trenutno v Ko^em oprem Ij^o nove, sodobne likalnicei visečim transportom, stalno » izpopolnjujejo v znanju it osvajanju novih tehnologij Uspešno uresničujejo izvozni načrt in načrt skupnega pri- hodka. Letos bodo na zahod- noevropski trg izvozili za do- ber milijon dolarjev blaga, kljub temu, da je zanje, zarad izredno visokih cen reproma terialov na domačem trgu, iz- voz dohodkovno nezanimiv. Proizvodnjo posteljnega pe- rila iz leta v leto zmanjšujejo, letos predstavlja ta program 1« 20 odstotkov celotne proiz- vodnje. Izdelke iz programa Mont (spalne vreče, alpinistični ve- stoni, smučarski kompleti), bodo v prihodnjem letu proda- jali predvsem na domačem tr gu, nekaj bodo izvozili na itali- jansko tržišče. Dobro polovico izdelkov iz programa Contrast bodo izvo- zili na konvertibilni trg, najvei v Zvezno republiko Nemčijo, M. AGREZ Proti izgubi z dohodlcovno bolj zanimivimi programi V Gorenju Glin Nazarje, edini delovni organizaciji mozirske občine, kjer so ob devetmesečju poslovali z iz- gubo, te verjetno ob koncu leta ne bodo bistveno zmanjšali. Kot so poudarili na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili prejšnji te- den, bodo ob slabšem polo- žaju, v kakršnem so trenut- no slovenski proizvajalci ivernih plošč, zadovoljni, če bo proizvodni in poslovni rezultat približno tak, ali pa vsaj malo boljši, kot je bil ob devetmesečju. Slovenski proizvajalci ivernih plošč so ob tem, da se cena iverkam ni spreme- nila od junija, tudi v neena- kem položaju z ostalimi ju- goslovanskimi proizvajalci, ki poslujejo s pomočjo med- narodnega kredita v višini 45 milijonov dolarjev, najetega letos. Poleg tega so v ostalih republikah oproščeni tudi plačevanja enegetskega pri- spevka, ki samo v Ghnu le- tos znaša več kot 7 milijonov din. To pa ni edini razlog, da so v tozdu Iverna in s tem v Glinu ob devetmesečju pri- poslovali 133 milijona din iz- gube. Obresti so v primejavi z lani višje kar za 260 odstot- kov in so tolikšne, kot so bili letošnji bruto osebni dohod- ki. Tudi zaloge so bile zaradi slabše pripravljenosti pro- dajne službe na precej pove- čano proizvodnjo velike. Z internimi ukrepi so jih sicer od polletja, ko so imeli v skladišču več kot 44 tisoč okenskih odprtin, prepolovi- h, upajo pa, da jih bodo lah- ko do konca leta še bolj zmanjšali. Ob pojasnjevanju, od kod izguba, tudi ni mogoče mi- mo dejstva, da so letos po petnajstih letih prvič izvedli večji obsežnejši remont v tozdu Iverna, zaradi česar ni- so proizvajali iverk skoraj dva meseca. Tudi neplača- nih terjatev imajo veliko, do- daten razlog rdečim števil- kam pa je tudi neustrezna delitev dohodka, saj so za osebne dohodke namenjali več, kot bi glede na rast do- hodka lahko. Kljub sorazmerno ugod- nim proizvodnim rezulta^ tom, proizvodnja se je na mreč, izraženo v norma urahj povečala za 10 odstotkov, ^ poslovnim rezultatom nisc zadovoljni. Rešitve bodo iskali predvsem v zmanjše- vanju stroškov in v dohod kovno zanimivejši proizvod nji. Del tega že uresničujejo saj so pred kratkim podpisa li pogodbo, vredno 6 miljO' nov mark, za dobavo kosoV' nega sistemskega pohištva zahodnonemškemu partner ju. S to proizvodno novostjO' letno naj bi izdelah 160 tisofl kosov pohištva, od tega tr četrtine za izvoz, bodo izvo: povečali za 30 odstotkov Takšna boljša stopnja pred«^ lave zagotavlja tudi bolj^ dohodek, tega pa bodo sku šali ustvarjati tudi s sposot nejšimi kadri, saj prihodnja leto skupno z lesarsko šoloi^ Škofje Loke odpirajo pet od delkov za izobraževanje o' delu. , R. PANTELit Najkrajša pot do obresti Na spodnjem delu današnje stalne rubrike LB, Splošne batike Celje spet objavljamo obrazec-zahtevek za prenos obresti od deviznih vlog. Banka vas želi še enkrat spomniti, da do 24. decembra takšen zahte- vek vložite pri banki, kjer vodijo vaše devizne vloge, prihranke, da bodo vedeli, kam vpisati letošnje dinarske obresti. Če ne utegnete priti v banko, izrežite označeni obrazec-zahtevek in ga pošljite svoji banki. Ne pozabite: to je najkrajša pot do obresti! -------- Zahtevek za prenos obresti po deviznih hranilnih vlogah, obračunanih v dinarjih (ime in priimek imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice) naslov imetnika devizne vloge: prosim, da obresti, obračunane po računu (številka deviznega računa) prenesete na dinarski račun št. (številka hranilne knjižice ali tekočega računa) v banki (naziv banke in enote banke) na ime (ime imetnika hranilne knjižice ali tekočega računa) Zahtevek velja vse dotlej, dokler nam pisno ne sporočite spre- membe. Kraj in datum Podpis imetnika deviznega ra- čuna ali devizne hranilne knjižice oziroma pooblaščene osebe 12. DECEMBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Gospodarsko smo preživeli gospodarski recept 1986: večji izvoz in produktivnost pa Hkrati bistveno boijše obvladovanje inflacije Na vprašanje, kako smo na Celjskem letos gospodarili, še ni mogoče dokončno odgovo- riti, mogoče je le sklepati na osnovi še ne povsem zbranih podatkov. Gospodarstvo je doseglo 84 odstotno rast, kar je na videz zelo dobro. Če pa upoštevamo, da je ta podatek napihnjen za inflacijo, se nam pokaže povsem v drugačni lu- 51. Po besedah predsednika Medobčinske gospodarske zbornice Celje Janeza Lenasi- ja položaj našega združenega dela gospodarstva na širšem celjskem območju stagnira, saj je na primer delež akumu- lacije v celotnem prihodku od lanskih 3,9 padel letos na 3,7 odstotka in to kljub temu, da gospodarstvo že tri leta v vseh dokumentih razbreme- njujemo; žal, le v besedah, za- pisanih in izrečenih. Stopnja reproduktivne in aku- niulativne sposobnosti je sicer letos ugodnejša, kar gre pripi- sati nižji rasti povprečno upo- rabljenih obratnih sredstev, vendar je gospodarstvo letos namenilo za obresti že 4,7 od- stotka celotnega prihodka, medtem ko je bil lani ta delež še 2,8 odstotka. Združeno delo letos torej ni gospodarilo po usmeritvah in obljubah letoš- nje resolucije, po kateri naj bi poslovalo lažjd. Izgube predstavljajo 2,4 mili- jarde dinaijev po vrednosti - lani so bile znatno manjše - od tega 94 odstotkov izgub ustvaija industrija. Visoki stroški poslovanja, nedosega- nje planirane proizvodnje in prodaje, druge motnje, kot so slaba organizacija dela, slaba sestava kadrov, pomanjkanje lastnih sredstev, visoke zadol- žitve itd. - to so v glavnem vzroki izgub, ki jih povzročajo tudi slabe marketmške odloči- tve. Nekatere delovne organi- zacije kljub visokim zalogam ne prodajajo, ne spreminjajo svojih proizvodnih programov in si tako zaradi zalog oziroma visokih obresti zanje, svoj po- loži na hitro še slabšajo. Kako pomemben je letos dejavnik zalog in obresti zanje, pove po- datek, da so se zaloge letos v primerjavi z lani povečale za 51 odstotkov. Kmetijstvo je trenutno v naj- težjem polož£yu, trdi Janez Le- nasi, čeprav se je obseg proiz- vodnje sicer štirikrat povečal, vendar njegove kontrolirane, neekonomske cene, še zdaleč ne sledijo proizvajalnim stro- škom. Iz kmetijstva se akumu- lacija preliva v ostale gospo- darske panoge, kar nam bo v naslednjem srednjeročnem obdobju povzročalo še velike težave. Industrijska proizvodnja je za 1,2 odstotka boljša od lan- ske, celo boljša od republiške- ga povprečja. Pri tem je bil ze- lo dober avgust in to še pose- bej za dve občini: Celje, ki je zabeležilo 3,4 odstotno rast, in Slovenske Konjice, kjer je bila rast preko 2,6 odstotka. Če smo še lahko zadovoljni s fizič- nim obsegom proizvodnje, ne moremo biti s produktivnostjo dela. V zadnjih letih le-ta pada. Pri tem so realni osebni do- hodki na območju porastli za 5 odstotkov (v SRS 7) in v tem »plačevanju nedela« je po- memben vzrok inflacije. Kup- na moč se seli k prebivalstvu, pravijo gospodarski strokov- njaki, gospodarstvo pa ob real- nem padanju akumulacije iz- gublja sapo. Pri osebnih do- hodkih je žal tudi to res, da niso odraz vloženega dela, am- pak dostikrat tega, kje je kdo zaposlen in, ali tam cene druž- ba kontrolira ali ne. Boljše rezultate od zveznega in republiškega povprečja pa območje dosega pri izvozu, še zlasti konvertibilnem. Pokri- tost uvoza z izvozom je letos bisteno boljša od lanske. Letos izvoz presega uvoz za 42 od- stotkov, pri konvertibilnem je tega presega še celo za 48 od- stotkov. Kljub intenzivni izvozni ak- ,tivnosti območnega gospodar- stva pa odstotek izvoza v celot- nem prihodku še zdaleč ni tak- šen, kakršen naj bi bil, saj bi se moral približati 30 odstotkom. Lani je bil izvozni delež celj- skega območja v celotnem pri- hodku 9,3-odstoten, letos pa 10 in pol odstoten. V svetovnem merilu takšnega m^hnega od- stotka izvozno usmerjeno go- spodarstvo seveda nima, saj srednjerazvita gospodarstva dosegajo v izvozu 30 od- stotkov. Izvozni rezultati območnega gospodarstva pa se, žal, ne ka- žejo v dohodku, kar je jugoslo- vanski fenomen. Manjši doho- dek izvoznikov je posledica nerealnega razmeija med kli- rinškim in konvertibilnim te- čajem dolarja pri nas, hkrati pa izvozniki nimajo dovolj spod- bud, nadomestil pa izpad do- hodka pri izvozu. To pa je spet razlog manjši motivaciji za še večji izvoz in začarani krog je sklenjen. Druga plat naše izvozne me- dalje so nizke cene, tudi do 25 odstotkov, ki jih dosegamo s svojo (ne)kakovostjo in (ne)so- lidnostjo na zunanjih tržiščih, pa nas nato zadenejo še proti- dumpinške obtožbe in je zgu- ba v mednarodni trgovini za nas še toliko večja. MITJA UMNIK Uspešno vojaško usposabljanje v šentjurski občini je bilo prejšnji teden vojaško urjenje, na katerem so sodelovale enote JLA, teritorialne obrambe in civilne zaščite. Na urjenju so uspešno sodelovali tudi pripad- niki enote teritorialne obrambe iz Celja (na fotografiji) in dokazali, da uspešno obvladajo vojaške veščine. Foto: P^RANJO BOGADI Na Vrhu zamujajo v pripravah na volitve v krajevni skupnosti Vrh nad Laškim kasnijo s pri- pravami na volitve, ker se ljudje bojijo prevzeti odgo- vorne politične funkcije v krajevni skupnosti. Na krajevni konferenci so- cialistične zveze ocenjujejo, da ljudje niso pripravljeni sodelovati v političnih akci- jah zaradi konkretnih pro- blemov, ki jih že vrsto let za- man skušajo uspešno rešiti. Tako se na primer čutijo izi- grane pri gradnji telefonske- ga omrežja, čeprav je to edi- na krajevna skupnost v obči- ni Laško, ki nima niti ene telefonske številke. Krajani se ne strinjajo z obrazložitvi- jo komunalne skupnosti in vodstva občinske skupščine, češ da je gradnja telefonske- ga omrežja v njihovi krajevni skupnosti nesmotrna, ker imajo na razpolago premajh- no število priključkov. Vodstvo krajevne skupno- sti meni, da bi potemtakem morali ljudem ponuditi po- moč za rešitev vsaj enega iz- med komunalnih proble- mov, ki jih v tej krajevni skupnosti ni malo (vodo- oskrba, vzdrževanje cest). Čeprav se krajani ne udele- žujejo sestankov, so kljub te- mu napravili veliko s prosto- voljnim delom in prispevki. Zgradili so na primer gasil- ski dom. Vendar bo pri lju- deh sčasoma usahnila pri- pravljenost da prostovoljne- ga dela, če ne bodo njihove- ga truda podprli tudi odgo- vorni v občini. VVE fiovosti v zavarovanju avtomobilske odgovornosti Nov premijski sistem in zavaro- valni pogoji za leto 1986 za avtomo- bilsko odgovornost, prinašajo nekaj bistvenih novosti in z njimi vas želi- jo seznaniti v Zavarovalni skupno- sti Triglav, območni skupnosti Celje Prva novost: Rizična območja, na katera bo razdeljeno vse območje države, bodo služila reguliranju višine premije po registrskih območ- jih. Kriterij bo zavarovalnično tehnični rezultat oziroma raz- merje med pobranimi premija- mi in izplačanimi odškodnina- mi. Prilagajanje bo letno. Zava- rovancem določenega registr- skega območja se bo tako z nji- hovim skupnim ravnanjem re- gulirala premija navzgor ali navzdol. Druga novost: stopnje malusa i bon^^'kacije se bodo zvišale pri dve) li več prijavljenih oziroma izi čanih škodah in to v enem zavaroval- nem letu. Tretja novost: Novi zavarovalni pogoji dolo- čajo nekatere novosti oziroma odpravljajo nejasnosti. Tako definirajo primere, ko ni obra- čunano določeno doplačilo k premiji za povečano nevarnost, da se kritje obračunava v soraz- merju med dolžno in plačano premijo. Četrta novost: Teritorialno se razšiija zavaro- valno jamstvo z osnovno pre- mijo na območju vse Evrope, za izvenevropske dežele pa je potrebno doplačilo. Peta novost: Novost v zavarovalnih pogojih za leto 1986 je tudi izguba zava- rovalnih pravic za osebe, ki protipravno ravnajo tako, da prevažajo osebe na delu vozila, ki po predpisih ni za to name- njen. V tem primeru oškodo- vancu sicer ostaja naslov zah- tevka solventno sposobna za- varovalna skupnost, ki pa pri- dobi tako regresno pravico do zavarovanca. To je nekaj bistvenih novosti na področju avtomobilske odgovornosti pri zavarovanju motornih vozil, ki jih bo treba upoštevati prihodnje leto. Svetujemo pa vam vendar, da se za podrobnosti zanimate pri Zavaroval- ni skupnosti Triglav, območni skup- nosti Celje - pri strokovni službi za- varovalne skupnosti in pri vseh zava- rovalnih zastopnikih. zavarovalna skupnost t r i g f a V 6. STRAN - NOVI TEDNIK 12. DECEMBER 1985; Invalidi še vedno niso enalfopravni Ob drugem tednu invali- dov v letošnjem letu (prvi je spomladi), smo zaradi aktu- alne problematike napravi- li razgovor z Ludvikom Pregljem, predsednikom društva invalidov v Celju. Tvarina pogovora mu je do- bro poznana, saj se z njo uk- varja polnih sedemnajst let. Kako nam je invalide uspe- lo vključiti v našo družbo? Kakšen je njihov položaj v tem trenutku? »Poleg medicinske rehabi- litacije je potrebno vsakega invalida, ne oziraje se na de- lazmožnost ali nesposob- nost, vključiti v družbo, najti mu ustrezno delovno mesto v delovni organizaciji, kjer je zaposlen. Invalid je danes zmožen delati za tekočim trakom, tudi če je paralizi- ran, za kar imamo lep primer v Žični. Če pa za delo ni spo- soben, mu je delovna organi- zacija dolžna najti zaposlitev pod posebnimi pogoji. V tem trenutku moramo najprej poskrbeti za invali- dov materialni polož^, ne glede na njegovo zmoglji- vost pri delu. Pripada mu takšna materialna osnova, da ima človeka vredno biva- lišče, da se mu omogoča do- stop na delo ter vrnitev do- mov, Poglejte, pri nas se še ni našel človek, ki bi izraču- nal materialne osnove invali- dov na podlagi naše gospo- darske zmogljivosti, iDoseda- nji rezultati usposabljanja, zaposlovanja in življenjske- ga okolja, kjer invalidi živijo, ne odgovaij^o njihovi pri- merni materialni osnovi,« Torej invalid ni izenačen z ostalimi državljani? »Po zakonu že, v praksi pa ne vedno, čeprav je vključen v redno proizvodnjo. Če pa je enakopraven z drugimi, pome- ni to, da je razbremenil sklad za socialne podpore, včasih ce- lo invalid sam prispeva vanj. Dosežena je obojestranska re- šitev,« Kdo v našem sistemu je odgo- voren, da se zakon o enako- pravnosti enkrat za vselej uresniči? »Če bodo društva invalidov reševala ta vprašaja, potem je zakon neuresničljiv,« Zakaj? »Društvo ni organ za reševa- nje zakonske osnove, ampak ima nalogo invalidne Uudi združevati in jih seznanjati z njihovimi pravicami in dolž- nostmi, Odgovor ostaja še ved- no odprt.« Kakšen je položaj društva in- validov v Celju? »Osnovni problem vseh hu- manitarnih organizacij v Celju so njihovi poslovni prostori, način finansiranja, splošna skupna administracija in fi- nančno poslovanje, katerega vsako društvo rešuje po svoje. Preko koordinacijskega odbo- ra pri OK SZDL v Celju smo se pogovarjali o tem in ugotovili, da bi združene humanitarne organizacije bolje poslovale s polovičnimi stroški, ki se izka- zujejo zdaj.« Kje je rešitev? »Poiskati primerne prostore za združene dejavnosti, takšne, ki bi bili dostopni za vse člane invalidskih organizacij. Ustreznih prostorov zaenkrat v Celju ni, se pa bi našli, če bi to perečo problematiko pozna- li vsi sisi, zlasti stanovanjska skupnost.« Pa vendar, nekaj svetlih po- bud le mora biti? »Najprej dve konkretni; zve- za za telesno kulturo v Celju nam gre izredno na roko. Na razpolago nam daje prostore za rekreacijo. Izletnik v Celju je na našo prošnjo, da bi bili invalidi oproščeni plačevanja vozovnic v mestnem prometu, ugodil našim željam. Za nas je to zelo velika usluga. In končno so tu še aktivi invalidov v organiza- cijah združenega dela (železar- na Štore, Metka, Emo, itd,), ki nudijo invalidom obilico ra- zličnih dejavnosti.« ZDENKA STOPAR Še en aktiv Invalidov Pri centru za poklicno usposabljanje in zapo- slovanje invalidov Celje so pred kratkim ustano- vili aktiv invalidov za invalide, ki so zaposleni v tej delovni organiza- ciji. Tako se je novousta- novljeni aktiv pridružil do sedaj še majhni beri aktivov v organizacijah združenega dela v celjski občini. Invalidi, združeni v enotni organizaciji, bodo lahko enotno nastopali in lažje urejevali status inva- lidov, njihovo prekatego- rizacijo in realizirali za- kon o invahdnosti. Aktiv invalidov pri cen- tru za poklicno usposablja- nje in zaposlovarye invali- dov v Ce^u se bo vključil v vrsto aktivnosti ob tride- setletnici delovanja tega centra v Celju. Z, S. Invalidske delavnice da ali ne? y Konjicah še vedno oklevajo Ali je invalidska delavni- ca v Slovenskih Konjicah v resnici potrebna ali ne, so se vprašali tudi na zadnji seji izvršnega sveta, ko so obravnavali poročilo inici- ativnega odbora za prouči- tev problematike ustanovi- tve invalidske delavnice. Analiza je sicer potrdila izho- diščno hipotezo, da je inva- lidska delavnica v občini po- trebna, saj je bilo v združe- nem delu evidentiranih 377 invalidnih oseb, invalidov II. in III, kategorije in še 62 oseb, ki bi jih bilo nujno pre- razporediti na druga delovna mesta. Zaskrbljujoč je poda- tek, da med osebami z mot- njami osebnosti prevladuje- jo predvsem alkoholiki, teh je kar 20, Pri skupnosti za zaposlovanje je v povprečju prijavljenih okoli 40 težje za- poslivih in invalidnih oseb, ki jim je težko najti delo pod rednimi pogoji, bi pa lahko delali pod posebnimi pogoji, torej v invalidski delavnici, ugotavlja analiza. Vendar, so se vprašali na izvršnem svetu: ali to ne po- meni, da bo potem združeno delo »reproduciralo^ invah- de, da se bo zmarijšala skrb za varnost pri delu, da bodo v združenem delu dejali, češ, s^ imamo invalidske delav- nice, To pa ne bi bilo nič več humano, kakor je humana ideja o skrbi za invalide v delovnem in življenjskem okolju. Predvsem se mor^o delovne organizacije truditi, da bodo zmanjšale invalid- nost, čeprav je osnovni na- men ustanovitve invalidskih delavnic zaposliti predvsem osebe z motnjami osebnosti. V Slovenskih Konjicah iinj jo šolo s prilagojenim pro gramom, kjer ne tarnajo, (Jj otroci, ki šolo končajo, ne b dobili dela, nasprotno, dosl^ §e nihče ni ostal na cesti, s^ ima združeno delo za zapo slovanje teh učencev velil^ posluha. Analiza je torej prešib^ argument za ustanovitev ij validskih delavnic, čeprav k jih Konjičani vnesli v sre^ njeročni načrt. Narediti b( potrebno podrobnejšo štu^ jo, ki bo osvetljevala obe plJ ti, predvsem pa Se napre skrbeti za zaposlovanje inva Udov in motenih oseb \ združenem delu konjiške ob čine. Bržčas se bodo ti lju4j( v takšnem delovnem okolji tudi mnogo bolje počutili, MATEJA PODJEI Kašča na Paškem Kozjaku. Kašče na Celjsicem ¥ Pokrajinskem muzeju v Celju odprta razstava o kaščah na celjskem območja Kašče so bile zaradi svoje funkcije, poleg stanovanj- ske hiše, zelo pomembno poslopje v sklopu kmečke domačije. Zato so imele v njenem sklopu pomembno mesto poleg hiše. Nastale so kot samostojne stavbe in so plod dela srednjeveške gradbene tradicije, ki je po- samezne stavbe iz različnih vzrokov gradila samostoj- no. Nastajale so skoraj do naših dni, ko je bila zaradi pozidave dimnikov v hišah, možna njena preselitev v stanovanjsko hišo. Ker je izgubila svojo po- glavitno funkcijo, sojo začeh uporabljati v najrazličnejše namene. Spodnji zidani del je bil navadno še vedno klet, medtem ko so zgornji del uporabljali kot shrambo za orodje, obleko in druge od- služene predmete, lahko pa je bila tudi stanovanje za prevžitkarje. Po velikosti so bile najra- zličnejših oblik. Lahko so pritlične enoprostorske. nadstropne z gankom, nad stropne s predprostorom, al zidane. Oblikovno je lahk( preprosta ali pa okrašena kar je bilo odvisno tudi o( socialnega statusa lastniki in drugih činiteljev. Ko so odslužile svojemu m menu so jih spremenili kot ro potarnice, delavnice ali stano vanje za prevžitkarje. Razstava bo odprta do 31 XII, vsak dan razen ponedelj. ka, od 9-12, in v sredo tudi »i 14. do 16, ure v Pokr^insken muzeju v CeUu. VLADIMIR ŠLIBAB Metka Kovačič Metka Kovačič je postala knjižničarka v Laškem pred desetimi leti. Sprva se je ogrevala za slavistiko, odločila pa je štipendija, ki jo je dobila za knjižničar- stvo. Svojo ljubezen do lite- rature je lahko negovala naprej: »Tudi v našem po- klicu je potrebno nenehno nadgr^evati znanje. Če ho- čem bralcem svetovati, mo- ram poznati knjižni fond. s katerim razpolaga krijiž- nica." V Osrednji občinski knjižnici v Laškem sta za- posleni dve kr\jižničarki. Metka je vodja knjižnice in tudi veliko več od tega. Ti- sto več pa uresničuje s svo- jo veliko ljubeznijo do dela, ki ga skrbno in odgovorno opravlja. »Ko sem se zaposlila je bilo le pet polic s pet tisoč knjigami. Ko smo obstoječi fond prečistili, je ostalo uporabnih še kakšnih dva tisoč krvig. Te smo razpore- dili po sodobni metodolo- giji, kakršno sem spoznala iz osrednjih slovenskih ktyižnic. V sodelovanju z njimi smo sčasoma izpo- polnjevali knjižnični fond. Ta sed^ šteje okoli 20 tisoč knjižnih enot. S to številko se že približujemo republi- škim normativom, vendar smo še daleč od tega, da bi lahko zadovoljili vsako že- ljo naših bralcev. V tem času seje tudi šte- vilo članov podeseterilo. Sedaj je v laško knjižnico včlanjenih nekaj nad dva tisoč bralcev. To je velik napredek, ni pa dovolj, ko malo bralcev imamo, občutim vsakokrat, ko se sprehodim po mestu in med ljudmi le redkokd^ spoznam znan obraz iz knjižnice. Kljub temu je knjižnica v teh letih že vzgojila generacijo zvestih bralcev. Nekoč srednješol- ci, prihajajo danes v knjiž- nico kot starši, s seboj pri- peljejo tudi svoje otroke. Med bivšimi učenci je da- nes veliko mladih učiteljev. Ti vse pogosteje pošiljajo učence v knjižnico po do- datno literaturo za semi- narske naloge, domače bra- nje, bralno značko. Vse več je mladih, ki samoiniciativ- no segajo po strokovni lite- raturi in zadnje čase me mladi preseneč^o s svojim izrednim zanimanjem za poezijo.* Metka je prebrodila n^- težje čase laškega knjižni- čarstva. Njena največja že- lja je, da se izboljšajo pogo- ji za delo enot v Radečah in Rimskih Toplicah. Upa tu- di, da tista prihodnost, ko bi se nij vpeljal republiški informacijski sistem na po- dročju knjižničarstva, ne bo predaleč niti za laško knjižnico: VIOLETA V. EINSPIELER Bruci med študente v soboto, 14. decembra, bodo celjski bruci postali študentje. Slovesni sprejem bo v Narodnem domu, s pri- četkom ob 20. uri. Po neuspešnem spoznav- nem večeru celjskih študen- tov, ki je bil pred nekaj tedni v prostorih Celjskega mla- dinskega kluba, seje peščica aktivnih mladincev z vnemo lotila priprav na brucovanje, za katerega irpajo, da bo de- ležen več pohvalnih besed iz vrst študentske populacije. Organizatorji zagotavljajo, da bo brucovanje dobro. Za glasbo bo poskrbel ansam- bel Joker, obeta pa se tudi kr^ši program, s katerim bo- do skušali člani amaterske skupine Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki vnesti med študente manjkajočo kapljo dobre volje. Brucem je celjska (aktiv- na) desetina mladincev po- slala vabila že na dom, za »stare b^te« pa domnevajo, da bodo tudi brez tega našli do Narodnega doma. Za vstopnino bo poleg indek- sov, potrebno odšteti še 300 dinarjev, NATAŠA GERKEŠ 12. DECEMBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Uišje pokojnine pokončna uskladliev marca 86 v tem mesecu so se pokojni- ke zvišale za 6 odstotkov, ja- nuarja bodo povečane za 14 Odstotkov, predvidoma mar- ca pa bodo po sedanjih priza- devanjih, dokončno usklajene ^ za 3 odstotke. Šest odstot- liov velja, kot običajno za na- xaj, torej od 1.1.1985. Po n^novejših ocenah zavo- da za družbeno planiranje se bodo namreč osebni dohodki v letošnjem letu povečali za oko- li 83,6%. S tem zadnjim pove- čanjem bodo pokojnine v re- publiki med letom večje za 56,1 odstotka oziroma bodo dosegle 67 odstotkov ocenje- nega povečanja osebnih do- hodkov. Z januarskim akonta- tivnim povečanjem pokojnin bo dosežena 78 odstotna rast v primerjavi z osebnim do- hodkom. Za razliko od prejšnjih let, so tokrat nekoliko bolj zgodaj sklepali o začasni višini najniž- je in nsgvišje pokojninske os- nove, ki bo veljala od 1. januar- ja 1986 naprej. Začasna najniž- ja pokojninska osnova bo zna- Sala 36.493 dinarjev oziroma prav tako 78 odstotka več kot letos, n^višja pa 173.000 dinar- jev oziroma 3,5-kratni zaokro- ženi znesek povprečnega oseb- nega dohodka vseh delavcev v republiki. Zneski dodatka za pomoč in postrežbo in denarnih nado- mestil za telesne okvare bodo 1. januarja prav tako povečani za 78 odstotkov. Dodatek za pomoč in postrežbo za oprav- ljanje vseh življenjskih potreb bo od 1. januarja znašal 15.176 dinarjev, za opravljanje večine življenjskih potreb pa 9.630 di- narjev. Zneski denarnih nadomestil so odvisni od stopnje telesne okvare in njenega vzroka. Če je okvara posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, bodo dobivali invalidi od 1. ja- nuarja najmarxj 1.436 dinarjev za 8. stopnjo telesne okvare. Zneski nadomestil za okvaro, ki je posledica poškodbe izven dela oziroma bolezni pa naj- manj 1.006 in največ 3.328 di- narjev. Kmečka pokojnina po zako- nu o starostnem zavarovanju kmetov bo 1. januarja 1968 znašala 13.605 dinarjev ali po- lovico zneska najniže pokojni- ne za polno pokojninsko dobo, veljavnega v letošr\jem letu. Z. S. Gasilske trojke v Cometu v delovni organizaciji Comet v Zrečah so letos ustanovili gasilske reše- valne trojke, kar je za pro- tipožarno varnost v delov- ni organizaciji izrednega pomena. Tisti pa, ki se z gasilstvom ukvarj^o že dlje časa, so se pred krat- kim udeležili strokovne ek- skurzije v Maribor, kar je gasilcem omogočila delov- na organizacija kot nagra- do za požrtvovalno delo in uspeh na občinskem tek- movanju gasilskih enot in civilne zaščite, kjer je bila ekipa iz Cometa druga. MP »Zlata snežinka« že lani in predlani so Zveza vaditeljev in smučarskih uči- taljev skupno s Poslovno skupnostjo za žičnice in Zava- rovalno skupnostjo Triglav in drugim programom Radia Ljubljane organizirali akcijo za najbolj urejeno smučišče v Sloveniji. Letos se bomo tej Komisiji z reportažnim zapi- som o ocenjevanju pridružili tudi mi, ter s. tem poskrbeli, da v okviru območnega oce- njevanja smučišč ne bo različ- nih ocen, saj bomo povzeli kar oceno republiške komisi- je, ki obiskuje večja smučar- ska središča. Manjša smučišča na našem območju bomo ocenili sami, pri tem pa bomo pozorni pred- vsem do tega, kako upravljalci izpolnjujejo določbe Zakona o varnosti na javnih smučiščih in kako skrbijo za urejenost, red in varnost na smučišču. Po kriterijih, posredoval nam jih je Darko Maver, pobudnik ak- cije za Zlato snežinko, bomo ocenjevali, kakšna je obvešče- nost o smučišču in na smučiš- ču, ali so označena nevarna mesta na progi, ali so proge pregledne, ali je na njih dovolj rediteljev in reševalcev. Ocena bo vključevala tudi turistično ponudbo, pa odnos upravite- ljev, žičničarjev do smučarjev in še marsikcU, kar je povezano s pozitivnimi in negativnimi točkami. V ocenjevanju bodo sodelovali tudi smučarji, smu- čarski učitelji, svoja mnenja bodo povedali tudi žičničarji, reditelji ali tudi miličniki. Akcija pa n^j bi, podobno kot republiška, predvsem pri- spevala k boljšim razmeram na naših smučiščih, za kar si, mo- ramo priznati, ponekod že do- bro prizadevajo. R. P. Šentjurski muzikanti v Indiji Mednarodna nagrada za Tonila Arilča v Okviru Združenih naro- dov organizirajo v New Del- hiju vsako leto otroško li- kovno manifestacijo z na- slovom Shankarjevo med- narodno otroško tekmova- nje. Tokrat se ga je udeleži- lo okrog 7500 učencev iz 75 držav sveta. Srebrno meda- ljo pa je dobil tudi eden iz- med mladih Jugoslovanov - Toni Arlič iz 8. razreda os- novne šole Franja Malgaja v Šentjurju. S tušem in vodenimi bar- vicami je narisal skupino va- ških muzikantov, saj so bili tema natečaja narodni običa- ji. Narisal jih je po domišljiji, komisiji pa so bili tako všeč, da so mu prisodili eno izmed srebrnih medalj. Toni pravi, da je bil nagrade zelo vesel, saj je njegovo prvo priznanje za likovno ustvarjanje. Pri tem pa ima precej zaslug tu- di njegov likovni pedagog Ivo Brodej, ki je na številnih razstavah in tekmovanjih dokazal, da se tudi s skrom- nimi sredstvi ter z voljo in prizadevnostjo lahko veliko doseže. Uspeh na takšnem tekmovanju kot je Shankar- jevo, pa je hkrati potrdilo, da je njegovo delo pravilno in da tudi v svetovnih razme- rah nek^ pomeni. Toni Arlič lahko na šoh ustvarja v okviru likovnega pouka in likovnega krožka, ki ga obiskuje deset učen- cev. Pravi, da ima n^raje grafiko, čeprav je zanjo po- trebno veliko časa in dela. Pri izbiri motivov pa ima ve- lik vpliv okolje, v katerem živi. Okolica Šentjurja, nara- va s svojimi lepotami, delo na kmetijah - to so najpogo- stejše teme njegovih risb. Si- cer pa likovno ustvarjanje ni njegova n^ljubša dejavnost. Raje igra košarko, šah, zbira znamke in značke, še n^rjye pa ima živali. Večkrat poma- ga pri delu na kmetiji stare mame in ko se je letos odlo- čal, kaj bo počel v življenju, ^ ta ljubezen prevladala. Študiral bo veterino. Morda pa bo kljub temu tudi kasne- je našel čas za risanje in raz- vijanje vsega tistega, kar se je naučil v osnovni šoh. T. CVIRN Dodatno usposabljanje delegatov v krajevni skupnosti Marija Gradec vodstvo socialistične zveze predlaga, da bi za novoizvoljene delegate poleg sploš- nega izobraževanja organizirali dodatne oblike usposab- ljanja. Poudarek naj bi bil na sezriarxjanju delegatov s stanjem v občini, z razvojnimi in drugimi problemi v občini in krajevni skupnosti ob rednem informiranju delegatov o vseh najbolj aktualnih družbenopolitičnih vpraš^ih. Zavzemajo se tudi za spremembo predvsem pa aktualizacijo oblik političnega dela na terenu. Sicer pa vodstvo socialistične zveze v tej kr^evni skup- nosti utrjuje svoj položaj in uspešno razvija že tradicionalno dobro aktivnost vaških odborov socialistične zveze. Zato tudi ob predvolilnih aktivnostih v tej kr^evni skupnosti nimajo večjih težav. VVE Prireditev Turističnega društva Turistično društvo Vojnik pripravi vsako leto prireditev, s katero se zahvali vsem, ki so skrbeli za lepše urejeno okolje. Takšna prireditev bo tudi letos in sicer v soboto, 14. decembra ob 17. uri v dvorani KUD France Prešeren v Vojniku. V kul- turno-umetniškem programu bodo sodelovali operni pevec Ladko Korošec, pevka Damjana Premrl ob spremljavi Franca Robana, ki bo igral na citre ter moški pevski zbor iz Vojnika. Turistično društvo ima vehke zasluge za urejenost kraja in takšna prireditev, kjer se zahvalijo najbolj prizadevnim članom, je spodbuda za njihovo nadaljrye delo. gp Banka, ki ji zaupajo pri nas in v tujini Jugobanka se je takoj po ustanovitvi pred tridesetimi leti (takrat je bila to Jugoslo- vanska banka za zunanjo tr- govino) hitro širila in postala ena naših najpomembnejših bančnih ustanov. Zaupa ji ta- .ko združeno delo in občani, kot banke pri nas in v tujini, saj vseskozi nastopa kot soli- den poslovni partner. Ob ustanovitvi je banka raz- polagala s 65 milijoni dinarjev, ob koncu preteklega leta pa že z 2126 milijardami dinarjev. Pomemben del sredstev pred- stavljjoo depoziti članic banke (več kot 330 milijard dinarjev), hranilne vloge občanov (396 "Milijard dinarjev, od tega je tri četrtine na deviznih hranilnih knjižicah) in krediti (329 mili- jard dinarjev, od tega je dve tretjini kreditov iz tujine). Konec preteklega poslovne- ga leta je imela Jugobanka za 529 milijard dinarjev sred- stev angažiranih v kratkoroč- iiih kreditih, od tega je bilo za 18,5 milijard kreditov za iz- voz blaga in uslog ter za 18,5 •»ilijard dinarjev kreditov za proizvodnjo in pripravo bla- ga za izvoz. Medtem, ko seje prva leta po ustanovitvi banka ukvarjala le • zunanjetrgovinskimi posli, je po bančni reformi leta '967, ko je postala poslovna ®anka splošnega tipa, zelo raz- širila svoje poslovanje. Na kratkoročnih in dolgoročnih l^editih Jugobanke sloni velik industrijske proizvodnje v ^^goslaviji, še poseben pouda- •"^k pa dajejo kreditiranju iz- ''ozno uspešnih panog. Ob finančnem angažiranju jugobanke je bilo od leta 1956 jO danes zaključenih za več 14 rnilijard ameriških do- larjev izvoznih poslov. Naju- spešnejše je bilo leta 1981, ko je bilo s sodelovanjem Jugo- banke uspešno zaključenih za 1,42 milijarde ameriških dolar- jev izvoznih poslov. Med člani- cami Jugobanke, ki ijspešno izvažajo, je tudi ljubljanski Smelt, IMV Novo mesto, Lito- stroj iz Ljubljane, pa tudi celj- ska Cinkarna in Aero. Zahvaljujoč svojemu poten- cialu, solidnosti članic, velike- mu obsegu plačilnega prome- ta, razviti poslovni mreži v vseh delih države in korespon- dentnim odnosom s tujimi bankami je Jugobanka vsesko- zi pravočasno izpolnjevala ob- veznosti do tujine in si s tem pridobila velik ugled v tujini. Glede na možnosti pa je pri plačilnem prometu s tujino po- magala tudi drugim bančnim sistemom pri nas. Eden od ciljev združevanja temeljnih bank (v Sloveniji je to temeljna banka v Ljubljani) je zagotavljanje tekoče likvid- nosti banke. Tako se združuje- jo sredstva, ki trenutno niso angcižirana v temeljnih ban- kah, potom tako imenovane interne borze denarja in vred- nostnih listin. Ta interna borza je ustanovljena pri Jugobanki - združeni banki, na ta način pa so lani združili že več kot 10 milijard dinaijev. Poleg tega so poiskah dodatna sredstva tudi pri drugih bančnih in fi- nančnih organizacijah pri nas in v tujini, tako da je skupni promet preko interne borze znašal 193,8 milijard dinarjev. S takšnim načinom poslovanja so zagotovili maksimalno izko- riščenost začasno prostih sred- stev v temeljnih bankah. Da je Jugobanka močan bančni sistem, prič^o tudi na- slednji podatki: V banki je za- poslenih 11.000 delavcev v 434 organizacijskih enotah. Jugo- banka ima 24 temeljnih bank, 21 predstavništev v tujrni, agencijo v New Yorku m 1524 korespondentnih bank v 131 državah. Na celjskem območju od večjih delovnih organizacij po- slujejo z Jugobanko Cinkarna in Aero. Ob 30-letnici Jugobanke so izdali tudi monografijo, kjer so na 63 straneh predstavljeni najpomembnejši posli banke in pa objekti, ki so bili zgraje- ni s krediti ali pa z združeva- njem sredstev Jugobanke. Av- torji monografije pa ugotav- ljajo, da bi bila potrebna vsaj nekaj sto strani obsežna mo- nografija, če bi hoteli pred- staviti vse objekte, kjer so bi- la angažirana sredstva te banke. Poslovalnica Jugobanke v Miklošičevi ulici... ... in na Titovem trgu 7 v Celju. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 12. DECEMBER 198$ Veliki briijantni-kankan Georges Fevdeau: Bolha u ušesu - predstava celjskega gledališča Darilo za Miklavža, polno smeha in gledališke očarljivosti, tako bi lahko dejali za začetek včerajšnji premieri celjskega gledališča. Francoski ko- mediograf Georges Feydeau (1862 do 1921) je doživel nasploh in tudi v na- ših gledališčih zmagovito vrnitev na odre in med gledalce. In to upraviče- no. Ko tehtamo njegove igre, si ne moremo kaj, da ne bi občudovali iz- jemne spretnosti, s katero ta avtor »izdeluje« svoje igre. Vsebinsko so na videz površinske in umetelno kon- struirane, pa vendar buri v njih živ- ljenje, ki je vsaj za dve, tri ure moč- nejše od našega vsakdanjega. Očitna je namreč pritegujoča moč Feydea- uja, ko nas zaplete v štrene komičnih zmed in preobratov. Ko se spominja- mo filmskih burlesk iz zgodnje film- ske zgodovine, vidimo, da so se lahko nemalo inspirirale pri Feydeauju. Tudi režiserja Vinka Moderndorfer- ja je Feydeau temeljito prevzel. O tem izvemo dokaj izčrpno iz gledališkega lista, nič manj pa nam o tem pove tudi predstava sama. Režiser se je avtorju približal, ga so-čutil, ostal mu je zvest, ni se spustil v morebitna pretiravanja burkavosti, zadržal je fino mero v celo- ti in detajlih, tako da je dal iz rok pre- mišljeno in zrelo stvaritev. Uvodni kankan pred vsemi tremi dejanji je sa- mo pika na i režiseijeve ustvarjalne domiselnosti. Scenografija Tomaža Marolta je nadaljnji pomembni dose- žek predstave. Razpeta je med blešče- čo »nedolžno« belino meščanskega sa- lona in med »pohujšljivo« rdečino mo- ralno »dvomljivega« hotela za skoke čez (zakonski) plot. Scena je estetsko perfekcionistična v svoji beli fazi in razvidno razkazujoča pota in ovinke »greha« v svoji rdeči fazi. Osebe uhaja- jo iz bele forme, mika jih greh (rdeče), S£y so »iz mesa in krvi«, če uporabimo naziv Rožančeve knjige. Kostumografija Alenke Bartlove je od- lično ilustrirala bogato in elegantno oko- lje meščanskega višjega sloja (bela sfera), podala pa je enako zanesljiv pečat meš- čanskemu nižjemu sloju (rdeča sfera). Igralci so zahtevne naloge pri realizaci- ji Feydeaujevega vodvila izpeljali zelo za- nesljivo. Omenimo najprej Iztoka Valiča, ki je moral naporno skakati iz »kože v kožo«, saj je igral obenem uglednega in bogatega meščana Chandebisa (bela sfe- ra) in hotelskega slugo Pocha (rdeča sfe- ra). Uspel je trdno vzdrževati razliko med finim gospodom, ki je samozavesten po svojem položaju in r^lo negotov na ero- tičnem področju, in med malce robavsa- stim in nerodnim slugo, ki poleg vsega rad pogleda v kozarec. Valič kaže zane- sljiv igralski razvoj, vsekakor pa tudi do- kajšrye dispozicije za komične vloge. Manjšo, a opazno vlogo Chandebisove- ga nečaka je odlično izpeljal Bojan Umek in še posebej pritegnil z realizacijo »go- vornih napak«. Boruta Alujeviča smo si- cer že videli v podobnih vlogah nastopa- ških, samozavestnih mož, a v vlogi go- spoda Tournela je podal zanimivo vari- acijo. Posebej izstopajoč je bil tudi Igor Sancin kot ljubosumni španski soprog Carlos Homenides de Histangua. Ker s svojo postavo neodvrnljivo spominja na znamenitega viteza iz Manche (upajmo, da ga tovrstna vloga še čaka), je v svoji vlogi sprožal tudi posrečene asociacije na že tradicionalne španske like, ki izpriču- jejo nenehno skrb za »čast«. Španski po- govor, ki ga izvedeta z odrsko soprogo (M. Kalezič), je bil sijajna besedna para- da. Tu je seveda še Miro Podjed kot ho- telski podjetnik Ferraillon. Podal je vse- ga navajenega prevejanega dedca, ki ni pozabil svojega naredniškega »porekla«. Očarljivi gospe iz višje družbe sta odigra- li Ljerka Belakova (gospa Chandebise) in Milada Kalezičeva (gospa Homenides des ^istangua) intenzivno in prefinjeno. In kako bi mogli pozabiti že prvi takt predstave: Miladin uvodni kankan! V številnih preostalih vlogah so se po- srečeno pridruževali omenjenim še: B. Baranovič (zvijačni dr. Finache), M. Arsenjuk (prelisičeni ljubosumni slu- žabnik Etienne), P. Boštjančič (burno temperamentni črnec, ki ne učaka ljube- zenskega srečanja), D. Kastelic (striček za moralno fasado v »grešnem« hotelu), M. Mencejeva (ž neprekosljivim krikom kot hotelska gospodinja, gospa Ferrail- lon), J. Šmid (živahna in prebrisana Eti- ennova žena), J. Tovirac (rahlo uporna sobarica v hotelu) in F. Lukač (poštar - ki ob koncu prinese novo Pandorino »škat- lo!). Treba je pohvaliti ves ubrani ansam- bel, ki se je ob tem neugnano se vrtečem komičnem perpetuumu mobile tudi sam počutil - upajmo - kar najbolje. Občin- stvu celjskega gledališča pa je s to pred- stavo prednovoletni in novoletni smeh obilno zagotovljen. ANDRIJAN LAH Celovečerni program celiskim plesalcem Ob deseti obletnici so- dobnega plesa v Celju so v okviru prireditve Dnevi plesa 85, ki se bo jutri pri- čela v Cankarjevem domu v I^ubljani, celjskim ple- salcem namenili sobotni celovečerni program. Program se bo pričel ob pol deveti uri s skupino Akt, ki bo odplesala Štiri slovenske slike. Sledila bo Enigma plesnega gledališ- ča Celje, nato ritem, solo ples Irene Tabakovič iz skupine Igen. V plesni kre- aciji Odsevi v razbitem ste- klu ter Oborožitev III se bo še enkrat predstavilo ples- no gledališče, večer pa bo s Prepirom med udi zaključi- la skupina Akt. Koreografi so: Ana Vovk-Pezdir, Gor- dana Stefanovič in Igor Jelen. Sicer pa bodo celjski ple- salci sodelovali tudi v osta- lih prireditvah na tej osred- nji slovenski plesni manife- staciji, ki traja tri dni. Ples- no gledališče bo sodelovalo v eksperimentlanem multi- medialnem programu Pre- pletanja, skupina Igen in pa plesna skupina pionir- skega doma iz Celja, ki jo vodi Ana Vovk-Pezdir pa v sobotnem plesnem večeru ob 18. uri. VVE Krst pri Savici v Knjižnici Edvarda Kardelja Ob 150-letnici Prešernov pesnitve Krst pri Savici 3 v torek dopoldne v Knjižn ci Edvarda Kardelja v Celj odprli nadvse zanimivo ra; stavo, katere osrednja p( anta je prikaz nastanka Ki sta pri Savici in je dobrod( šla predvsem dijakom sre« njih šol in učencem višji razredov osnovnih šol. Na ogled je najprej nek knjig iz evropske in nal književnosti, ki so izšle le 1836, prikazan je nastant Krsta (prvi izid) in še nek kasnejših izdaj, pa tudi pr vodov v tuje jezike, koliki jih knjižnica pač ima na v Ijo. Zbrane so tudi razprai literarnih zgodovinarjev Krstu pri Savici, ki je bil vs lej tudi izziv pesnikom in p sateljem za nastanek novi literanih del po Prešerno predlogi. Tako je nastal Kr pri Savici Dominika Smol ta, pa Bohinjska miniatui Matjaža Kmecla, Roševo di ,lo Največ sveta Otrokom si ši slave. To pa je seveda nekaj literarnih del avtorje ki jih je navdihnil Prešerne Krst pri Savici. M. PODJE Če hočemo umetnost razumeti, moramo vanjo tudi verovati v CeUu odprta zanimiva prodajna razstava likovnih del Razstava pod naslovom Utrinek slovenske likovne tvornosti, ki so jo minuli če- trtek odprli v Likovnem sa- lonu v Celju, močno odme- va med ljubitelji likovne umetnosti. Ne samo zato, ker ima prvič prodajni zna- čaj, ampak tudi zato, ker so se s svojimi deli postavili drug ob drugem najvidnejši slovenski umetniki in ponu- dili na ogled in odkup svoja umetniška dela. Vznemirljivo je srečanje z dvaintridesetimi slovenski- mi likovnimi tvorci, ki so po- stavili na ogled okoli 150 ek- sponatov. Za vsako oko in marsikateri žep, bi lahko re- kli, saj je večina cen zmer- nih. Vsekakor dragocena priložnost v prednovoletni nakupovalni mrzlici tako za posameznike kot delovne or- ganizacije. Med najstarejšimi razstav- Ijalci je mariborski slikar Oton Polak, ustvarjalec in- timnih in liričnih doživetij. Njemu sledijo odlični grafi- ki, sotvorci pomembne ljub- ljanske grafične šole: Vladi- mir Makuc, Bogdan Borčič in Karel Zelenko ter slikar z izrazito individualno noto nadrealističnega slikarstva Avgust Lavrenčič. V svoji razpoznavni likovni govorici se na razstavi.soočamo z Jo- žetom Horvatom-Jakijem, Adijem Arzenškom in Anto- nom Repnikom, katerih ustvarjalni opus že par de- setletij izpolnjuje slovenski likovni prostor. V nadaljeva- nju pa prav tako pomembni umetniki, kot so: Apollonio Zvest, Jože Spacal, J^fanc Mesarič, Tone Lapajne - sli- kar barjanske zemlje in ki- parka Vlasta Zorko. V 40. le- ta uvrščamo že mlajšo slo- vensko likovno. genčracijo, od katere so na razstavi za- stopani slikarji: Negovan Nemec, Anton Herman, Va- silije Četkovič, Tone Dem- šar, med grafiki pa Štefan Galič in Stane Jagodič ter slikar Ratimir Pušelja. In med najmlsgšo generacijo, ki si s svojim delom šele utira pot in išče delu življenjske bližine, so celjski publiki že poznana imena: Jana Vizjak, Boris Zaplatil, Konrad Topo- lovec, Franci Purg, Jožef Muhovič, Todorče Atanasov. Prvikrat se v Celju srečuje- mo z deli pomembnega mla- dega grafika in slikarja Klav- dija Tutte, Viktorja^ Šesta, Jožeta Šubica, Tanje Špenko in Janeza Pristavca. »Razstava Utrinek sloven- ske likovne tvornosti nima namena kritično poseči po nekem obdobju ali sredini. poudarjati razvojnih ten- denc posameznih avtorjev, temveč želi podati ozek izsek podobe likovne ustvarjalno- sti našega prostora in trenut- ka,« je med drugim ob odprt- ju razstave poudarila kusto- sinja Likovnega salona Ce- lje, Alenka Domjan. »Govo- rimo o prezentaciji in hkrati o ponudbi kakovostnih h- kovnih del v želji, da ta na- stajajoča umetnost, ki jo umetnik ustvarja za sebe in hkrati za nas, postane del nas, našega vsakdana. In če jo hočemo razumeti, mora- mo vanjo verovati.« Likovni salon Celje je tako s to razstavo dopolnil svojo osnovno dejavnost in posta- ja posrednik med publiko in ustvarjalci. Zato velja to li- kovno akcijo vsekakor poz- draviti in podpreti, a ne kot enkraten napor Zavoda za kulturne prireditve, oziroma Likovnega sžlona, temveč kot začetek organizirane skr- bi za prodajo kakovostnih Ir- kovnih izdelkov tudi izven obeh osrednjih slovenskih mest. MATEJA PODJED Razstava v Likovnem sa- lonu bo odprta do 22. de- cembra in nosi podnaslov: Darilo za darilo. To pomeni, da vsakdo, ki kupi umetni- ško delo, dobi po vrhu dari- lo, grafiko, sitotisk, aka- demske slikarke Jane Viz- jak. Dela, katerih cena je višja od 40.000 dinarjev, je mogoče dobiti tudi na kre- dit. Kot dober vodič po raz- stavi je tudi katalog s po- drobnimi predstavitvami avtorjev, s katerimi se sre- čujemo na razstavi, še bolj dragocen pa je strokovni nasvet ob nakupu. Kot zani- mivost velja omeniti še uokvirjanje slik, za kar v času razstave skrbi in sve- tuje Matjaž Arzenšek. Ob odprtju razstave v Likovnem salonu v Celju. Unikatni primeri sodobnega oblikovanj; Zanimivi razstavi v Titovem Velenju popestrili živahen razstavni utrip mesta Ob koncu preteklega ted- na je kulturni center »Ivan Napotnik« Velele v Tito- vem Velenju pripravil dve zanimivi razstavi, ki vse- binsko v marsičem zelo do- polnjujeta sicer dokaj pe- stro razstavno dejavnost v tem mestu. Prvo so odprli v petek, 6. decembra 1985 ob 19. uri v prostorih knjižnice v Tito- vem Velenju, na njej pa se predstavlja JACQUES TOU- SSAINT, industrijski obli- kovalec mlajše generacije iz Francije, ki sicer ustvarja za italijansko firmo Mateo Grassi, letošnji dobitnik pr- ve nagrade Bienala industrij- skega oblikovanja v Ljublja- ni. Velenjskemu občinstvu predstavlja unikatne prime- re programa sedežnega pohi- štva imenovanega »Golfo dei Poeti« in lastne kompozicije. Sekretarka ljubljanskega Bi- enala industrijskega« obliko- vanja Blažejeva pa je ob otvoritvi te razstave imela tudi kr^še predavanje o in- dustrijskem oblikovariju, spremljano z diapozitivi. Program petkove otvoritve so vsebinsko popestrili tudi plesalci Skupine za sodobni ples »Gib« iz Titovega Vele- nja s plesnim recitalom »Bi- ti-ne biti-biti«, ki ga je pri- pravila Dragica Mavec. Razstava Jacquesa Tous- sainta pomeni v Titovem Ve- lenju prav gotovo osvežitev, vzbudila pa je tudi precejš- nje zanimanje, kar dokazuje tudi osemdeset obiskoval- cev, med njimi tudi precej oblikovalcev iz celjske regi- je, ki so bili prisotni na otvo- ritvi. Za organizatorja, Kul- turni center »Ivan Napot- nik« pa pomeni ta razstava razširitev razstavne dejavno- sti tudi na tako pomembno področje, kot je industrijsko oblikovanje, ki mu bodo v naslednjih letih posvetili še več pozornosti, saj so ugoto- vili, da si tako ljubiteljski, kot poklicni ustvarjalci želi- jo tovrstnih razstav. Na bo- dočih razstavah pa bodo se- veda predstavili predvsem domače industrijske obliko- valce. Sedanjo razstavo v knjižnici v Titovem Velenju si je moč ogledati do 18. de- cembra tega leta. V soboto, 7. decembra 1985 pa so ob 18. uri v prosto- rih doma kulture v Titovem Velenju člani Foto kluba »Zrno« iz Titovega Velenja, ob sodelovanju Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Ve- lenje pripravili otvoritev raz- stave umetniške fotografije STOJANA KERBLERJA iz Ptuja, ki se velenjskemu činstvu predstavlja s prib no petindvajsetimi umei škimi fotografijami, za kj re je značilno, da imajc glavnem dokumentarno \ bino. Na sobotni otvoritv je predstavil tudi avtor S jan Kerbler, ki se je z obis valci zadržal na krajšem ] govoru. Razstavo, katere krovitelj je Kulturna sk nost Velenje, si obiskov, lahko ogledajo še do 21. cembra letos. ŽIVKO BEŽKOVl^ ZDRAV SEM Prispevke za nadaljevanje izgradnje In pc sodobitev novih prostorov BOLNIŠNIC CELJE lahko nakažete na naslov: SKLAD ZA MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE CELJ Žiro račun: 50700-640-100084 12. DECEMBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Na Celjski koči škripa Nevsakdanja in nenavadna je [godba Borisa Bizjaka, vlečni- jarja s Celjske koče, ki je po sla- bih dveh tednih prekinil pogod- [,eno delo z Izletnikom, zaslužek pa prepustil skladu za izgradnjo jeljske bolnišnice. Ponavadi v tako kratkem času delo zapusti [isti, ki ga odslovijo zaradi nede- la ali zato »ker ne odgovarja« in jodobnih razlogov, v tem prime- ru pa je bilo drugače. Boris Biz- jak je dal telegramsko odpoved lato, ker po njegovem mnenju v (olektivu, kjer je bil, niso dobro lelali, predvsem pa zato, ker je (ahteval z vodilnimi delavci se- itanek, vendar besede, ki mu kot 'lanu kolektiva pripada, ni lobil. »Žal mi je, da moram iskati po- poč pri vas, a ker mi v kolektivu, jjer sem delal, niso dali besede, jo lioram iskati tukaj,« je uvodoma, leveda ne tako mirno, kot je zaz- lati s papirja, zahteval Boris Biz- ak. In smo mu jo dali. Predvsem pto, ker smo pred kratkim pisali pripravah Celjske koče na smu- arsko sezono in ker smo v krat- kem intervjuju z direktorjem Ce- pie Zdravkom Turnškom, postre- [li z nekaterimi napačnimi infor- liacijami. Po razgovoru z Borisom Bizja- om sem po telefonu poklical tudi dravka Turnška, da tudi sam da K)jasnila na nekatere Bizjakove btožbe. Boris Bizjak je na Celjski koči ričel delati 22. novembra, od ta- rat pa je, ker ni bil zadovoljen z irnostnimi razmerami na smu- išču, zahteval skupen razgovor z odjem smučišč in direktorjem iimškom. Ker razen obljub do ga ni prišlo, je 5. decembra sam opil do direktorja, ki pa je zahte- al prisotnost celotne ekipe s Celj- ie koče. Bizjak je najel taksi, pri- peljal sodelavce v Celeio, kjer pa je tokrat izvedel, da ima pravico govora le šef smučišča. Zapustil je prizorišče, dal telegramsko odpo- ved in prosil za besedo nas. Vpra- šanja, ki jih v pogovoru postavlja, so namenjena vodstvu tozda Cele- ia in vodstvu delovne organizacije Izletnik. Zdravko Turnšek na vprašanje, zakaj Bizjak ni mogel izraziti tiste- ga, kar misli, odgovarja: »Ne bese- do, delati bi moral začeti. On je vse dobil, ne pa da je zmerjal goste v koči, potem ko se je naprti.« Bizjak: »Najprej bi rad vprašal vodstvene delavce Izletnika, kako mislijo povrniti nekdanji sloves Celjske koče, če začnejo na sezono misliti le kakšen dan preden prvič poženejo vlečnice? Letos je priče- la vlečnica obratovati 23. novem- bra, vodja smučišča Stanko Igriš- nik pa je na teptalni stroj prvič sedel dan pred tem. V stroju ni bilo bencina, ne akumulatorja. Oboje smo si sposodili iz službe- nega avtomobila. Prav tako bi bilo tekočine proti zamrzovanju, pre- stavna ročica je bila pokvarjena, zavori obeh gosenic pa nista delo- vali v redu. Vse to le dan pred pričetkom sezone in kljub temu, da je bilo za priprave časa vse po- letje. Naj povem še to, da so bile rezervne zavore prej že nekaj časa v delavnici.« Turnšek: »Bencina za ratrak smo v začetku dobavili toUko, da bi se dalo prvič steptati. Akumula- tor se je spraznil kak teden prej. Mislim pa da Bizjaka bolj moti to, ker se ni mogel s teptalcem peljati na vrh smučišča, kjer je njegovo delovno mesto.« Drugo vprašanje Branka je še konkretnejše, zanima ga namreč, kako je lahko smučišče odprto brez telefonske povezave spodnje in zgornje postaje vlečnice. Šele 30. novembra so telefon dobili, a žal samo enega. Poleg tega so ka- bine za vlečničarje neogrevane: Po besedah direktorjevega na- mestnika Jurka zato, da žičničar ne bi zaspal na delovnem mestu. Iz kabine zgornje postaje pa niti ni pravega vpogleda na smučišče, traso in zgornjo postajo pri zad- njem stebru,« komentira Bizjak. »Zanima me tudi, kako upravljati s smučiščem, če ni rezervnega ma- teriala, kljunov, prižemk, če ni niti orodja, pa naj gre le za izvijač ali klešče. Ni tudi ostalega rezervne- ga materiala kot so nastavki sider, potrebni vijaki, puše, varovalke. Ob vsem tem vlečnica sploh ne bi smela obratovati, saj so nekateri kljuni in prižemke slabi in dotraja-* ni, izpust sider ni dobro urejen, ker je zadnji steber preblizu. Tudi lovilec sider ni uravnotežen. Končnega stikala na četrtem ste- bru sploh ni, s tem pa je ogrožena varnost smučarjev.« Ob podobnih pomanjkljivostih. Če omenim le prekinjanje izklopa in to da ni gum za sidra, je Boris Bizjak ome- njal tudi vlečnico mali Uniorček. Skratka, gre za osnovne stvari, ki so vplivale tudi na to, da je u času od 22. novembra do 5. decembra vrv na vlečnici enajstkrat iztirila. Le enkrat smo o tem dobili obve- stilo na Radio Celje, kjer smo po- ročali o razmerah na smučišču. Veselo smo na radiu tudi objavlja- li (razen v dveh dneh, ko so dreve- sa zaradi žledu zaprla cesto s Sve- tine) da na Celjsko kočo vozijo tu- di avtobusi, a je po besedah Borisa Bizjaka ta prvič pripeljal na Celj- sko kočo šele 3. decembra. Turnšek: »Avtobusi zaradi žle- da res niso vozili do Celjske koče, malce pa so si privoščili tudi šofer- ji, kar imamo vse v zapisnikih.« Bizjak: »Vprašujem tudi, kje so izpiti iz varnosti pri delu za enega vlečničaija in vodjo smučišča, kje so naše pogodbe o delu, ki so jih menda ostali dobili 5. decembra popoldan, ko sem jaz dal odpoved. Zakaj ni- smo dobivali malice, kadar vlečnica ni obratovala in zakaj smo potem, ko smo »štrajkali«, takoj dobili bloke za malico. Na katerem drugem smučiš- ču delo vlečničarja poleg vodje smu- čišča nadzoruje in ocenjuje tudi vo- dja gostinstva, v tem primeru »še- fica«? Turnšek: Dva delavca res nimata izpitov iz varnosti pri delu, a jih v tem času, kar se lahko preveri, opravljata. Odločbe o delu pa pač ne moremo izstaviti isti dan, ko se de- lavci zaposlijo, vedno preteče nekaj časa, da se te pripravijo. V tem pri- meru so jih dobili 5. decembra.« »Bizjak: Zanima me tudi, zakaj smo bili delavci ob ponedeljkih pro- sti, ko pa je nepravilnosti na vlečni- cah toliko, da bi rabili nekaj dni za popravila. Delo na smučišču, kjer ne vodijo,niti dnevnika obratovanja in vzdrževanja vlečnice in kjer ni var- nih pogojev za delo, bi lahko, kljub temu, da mi je tovariš Turnšek zatr- dil nasprotno, odklonil že prej, a sem mislil, da se lahko o vsem skup^ znotraj kolektiva razumno pogovori- mo. Ker v tem nisem uspel, še en- krat sprašujem vodstvo, na kaj so mislili poleti? Zdi se mi, daje takšen odnos nekaj podobnega, kot da se sam malce pred poldnevom odprav- ljam ženit na magistrat, pa pri tem še nimam žene. Povedati tudi moram, da je tovariš Turnšek s svojimi izja- vami zavajal javnost in širil lažno reklamo. Na Celjski koči namreč ni nikakršne nove okrepčevalnice, pri koči so le novi zidaki. Tudi izjava o kadrovski zasedenosti in strokovno- sti je po vsem opisanem iz trte zvita, žal pa ne drži tudi tisto o prevozih. Ob koncu le še to, da naj moj zaslu- žek, žal ne vem kolikšen je, pri Izlet- niku namenijo v sklad za izgradnjo celjske bolnišnice.« • Turnšek: Okrepčevalnica še ni zgrajena, ker so nas pri tem zadržali remonti in popravila, bo pa priprav- ljena do začetka glavne sezone.« Kaj zapisati ob koncu teh obtožb, ki pa niso dialog, saj sem izjave Zdravka Turnška vplete>med razmi- šljanja Darka Bizjaka. Pri tem sem od direktoija Celeie še enkrat iskal odgovore le na tista vprašanja, ki so bila zastavljena že v praznični števil- ki Novega tednika. Izkazalo seje, da so bili odgovori takrat drugačni od današnjih in da se torej na Celjski koči le niso tako pripravili na sezo- no, kot smo napačno informirali. Na vse ostale obtožbe pa bo moral dati pojasnila poleg Zdravka Turnška še kdo drug iz Izletnika. Ob koncu le še to, da bi morali delavcu, ki je želel opozoriti na nekatere nepravilnosti, omogočiti razgovor, ne glede na ob- tožbe, da je takšen ali drugačen. RADO PANTELIČ Boris Bizjak Novi prospeift - Slov. Konjice Občinska turistična zveza Slovenske Konjice je izdala nov prospekt, v katerem z barvnimi fotografijami in krat- ko vsebino govori o zgodovin- skih, kulturnih in turistično- športnih znamenitostih v Slo- venskih Konjicah, Zrečah, na Rogli, v Ločah in Vitanju. Prospekt formata 21 X 21 cm je trenutno pri- pravljen v slovenskem jeziku, prevedli in tiskali pa ga bodo še v nemški in angleški jezik. TTG ne oliljubija v prazno Ponudbo so dopolnili s programom Kvarner expressa in Turistično rekreacijskega centra Lipik Da so TTG-jevci polni presenečenj in vešči svojega posla, je pokazala tudi pet- kova tiskovna konferenca. »Turistične agencije običajno veliko obljubljajo, uresničijo pa bolj malo in ljudje se čuti- jo opeharjene. Za TTG zaenkrat ta trdi- tev ne velja,« je brž pristavil eden izmed poslovnih partnerjev te celjske tran- sportne, turistične in gostinske delovne organizacije. Zbralo se jih je okoli pet- deset in z zanimanjem so sprejeli tako novosti, ki jih ponuja TTG, kot turistič- no ponudbo celjske humoristične skupi- ne »Alkotest«. K prijetnemu vzdušju, za kar postajajo TTG-jevci že pravi moj- stri, pa je precejšen delež prispevala tu- di celjska folklorna skupina France Pre- šeren. Razpoloženje je bilo ves čas na višku in TTG je gotovo pridobil nove pristaše in ohranil stare vezi. Gostje so bili tudi zelo presenečeni, ko se je zavrtela celjska fol- klorna skupina France Prešeren, ki se je tokrat predstavila s slovenskimi svatov- skimi in pustnimi plesi. Ni namreč skriv- nost, da so celjski folkloristi razprodani, vendar kot je dejal njihov vodja Edo Ga- beršek: »S TTG-jem vedno radi sodelu- jemo.« Sodelovanje z drugimi agencijami je le ena izmed novosti Za ta korak so se v TTG-ju odločih, ker želijo dopolniti svoj program in nuditi svojim poslovnim partnerjem kar največ aranžmajev, ki jih zanimajo. Tako so kot novost predstavih programe, ki jih ponu- jata Kvarner exspres in Turistično rekre- acijski center Lipik iz sosednje Hrvaške. Predstavitev so izpeljali TTG-jevci zelo domiselno, saj so si lahko obiskovalci ogledali njihov programe na video pos- netkih. Direktor Kvarner expresa je ob tem povedal: »Na celjskem območju ni- mamo namena odpreti predstavništva, ker naš poslovni partner TTG zelo uspeš- no posreduje naše programe. S TTG-jem se dopolnjujemo, v kratkem pa bomo skupno organizirali tudi zeleni vlak za Budimpešto in pustni vlak za Opatijo.« Lipik je slikovito mestece v zahodni Slavoniji, blizu Novske na obronkih Psu- nja in vsi, ki so ga že obiskali, so se vrnili iz desetdnevnega rekreativnega aktivne- ga oddiha več kot zadovoljni. Da je temu res tako, pričajo besede predstavnika Go- renja, ki je letos že preizkusilo ta novi TTG-jev program: »Presenečeni smo bili nad pogoji, ki nam jih je ponudil Lipik. Vsi delavci po vrsti so po končanem oddi- hu zatrjevali, da takšne gostoljubnosti še niso doživeli. Prednost pred oddihom na morju je v tem, daje v bližini zdravstveno osebje, ki je v vsakem trenutku na razpo- lago. Njihove usluge so vključene v ceno penziona, kije tudi sicer zelo bogat. Medi- cinsko programiran rekreativni oddih je našim delavcem, ki delajo v težkih delov- nih pogojih, veliko pomenil. In še eno prednost velja poudariti, medicinsko pro- gramiran rekreativni oddih je moč plačati iz materialnih stroškov in ne iz skupne porabe, kar odločitev za oddih v Lipiku ali proti znatno olajšuje. Bojim se, da bo kmalu zmanjkalo prostih terminov.« Direktor Turistično rekreacijskega cen- tra Lipik je k temu še dodal: »Delavci se vrnejo na delo bolj zdravi, kar za delovno organizacijo pomeni manj bolniških in večji zaslužek.« O zdraviliškem turizmu bi lahko še veliko zapisali, vendar naj bo dovolj, če zapišemo, da TTG ponuja od- dih tudi v vseh slovenskih naravnih zdra- viliščih: Atomske toplice. Terme Čatež, Dobrna, Dolenjske toplice. Laško, Morav- ske toplice. Ptujske toplice. Radenska, Rogaška Sla lina. Šmarješke toplice in To- polšica. Novosti, ki jih je letos pripravil TTG, je še veliko več, in omeniti velja vsaj še to, da seje TTG letos vključil tudi v organiza- cijo svetovnega šahovskega prvenstva za ženske, ki se je te dni pričelo v Dobrni. Prevzel je organizacijo prevozov za udele- žence, ki bodo prišh iz drugih krajev. V času svetovnega prvenstva pa bo organi- ziral tudi številne izlete v najzanimivejše kraje celjske regije. TTG »še ni« največja turistična organizacija če bodo v TTG-ju nadaljevali s takšnim tempom, zanosom in posluhom za želje svojih poslovnih partnerjev, se zna kmalu zgoditi, da gornja trditev ne bo povsem držala. Največji je namreč mogoče biti na več načinov in kar je TTG-ju uspelo s prijaznostjo, dobro voljo in poštenim de- lom, jim lahko zavida prenekatera večja turistična organizacija. Da so v TTG-ju na dobri poti, pričajo tudi izjave udeležencev z dosedanjih izle- tov. Tako je predstavnik celjske Libeie, katere delavci so bili pred kratkim s TTG- jem v Benetkah, povedal: »Višek prijetne- ga vzdušja je bil na vlaku. Da so nas TTG- jevci dobro zabavali, priča navdušenje vseh delavcev^ ki vedno niso tako enotni v svojih ocenah. S prijaznostjo in dobro voljo je resnično mogoče veliko doseči in tukaj vidim možnosti za TTG, ki lahko postane ena naših najboljših turističnih delovnih organizacij.« S TTG-jem so letos prvič potovali tudi laški pivovarji. Udeležili so se izleta na Brione, ki je gotovo ena naših najzanimi- vejšeh turističnih točk. Njihov predstav- nik je ob tem dejal: »Vlak je bil nedvom- no duša potovanja. Na daljše razdalje je že tako ali tako najudobneje potovati z vla- kom, če pa ob tem spoznaš še toliko novih prijateljev in se zabavaš, tao kot smo se mi, je to nepozabno doživetje. Pri nas seje zgodilo prvič, da so se delavci udeležili izleta v tako velikem številu in vsi zatrju- jejo, da bodo še šli na izlet s TTG-jem.« Nič manj niso bili navdušeni Šmarčani, ki so se udeležili letošnjega štiridnevnega izleta v Črno goro. Ker so imeli vedno težave z udeležbo, so se odločili, da bodo izlete preimenovali v strokovne ekskurzi- je, seveda pa se odločajo le za izlete, kjer lahko resnično nekaj vidijo. »S TTG-jem imamo za to veliko priložnosti,« je zagoto- vil njihov predstavnik. Pred vrati so novoletni prazniki, vsak čas pa bo v polnem zamahu tudi zimska sezona, zato velja zapisati še nekaj besed o TTG-jevski smučarski ponudbi. Gre za smučišča v škoQeloškem hribov- ju, na Kobli, Kopah in Rogli, za katera so TTG-jevci pripravili posebno ponudbo za sindikate, ki želijo ljubiteljem smučanja v njihovi sredini omogočiti organizirano tekmovanje in smučanje. Gotovo pa se bodo mnogi odločili za smučanje na Jaho- rini, Bjelašnici, Žabljaku in v italjanskih Dolomitih, v Val Gardeni in Pampeagu. Ker je zanimanje za praznične počitnice ob novem letu vedno večje, morajo vsi, ki želijo s TTG-jem v Pulo, Medulin, Poreč, Rovinj, Novi Vinodolski, Portorož ali na Bled, pohiteti s prijavami. Ni treba posebej poudariti, da bodo TTG-jevci, tako kot vedno doslej, poskr- beli za zabavo in prijetno vzdušje. K temu bodo pripomogli tudi člani celjske humo- ristične skupine Alkotest z nepozabno Gertrude in še kdo, kar pa naj ostane zaenkrat še skrivnost. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 12. DECEMBER 1985; Zemlja, v breg prislonjena Le ljubezen te zadrži ¥ teh hribih Pravzaprav je Dobrič izredno lep, njegova lepota pa še bolj zašije, ko se okoliški gozdovi odenejo v jesenske barve. Vsa dobriška lepota, ljubezen in navezanost na domačo zemljo pa so komaj dovolj, da zadržijo mlade ljudi v teh zaselkih. Komaj dovolj, saj se vse več mladih izseljuje v doli- no, kjer si poiščejo lažje delo in izbe- rejo udobnejše življenje. Kljub temu, da jih razumeš, pa je človeku vseeno žal ob pogledu na skrbno urejene do- mačije, na zaenkrat še obdelane nji- ve, ki pa vse bolj pogrešajo delovnih rok... Pridne roke so v Dobriču tudi edino, kar kaj velja. Le malo dela se da opra- viti s stroji. Pa še tam, kjer kosijo s kosilnicami in kjer vozijo s traktoiji, je potrebno veliko poguma. Vsa zemlja v tem zaselku blizu Andraža nad Polzelo je namreč v breg prislonjena. Ceste in poljske poti so speljane tako ovinka- sto, da človek ob prvem obisku neza- dovoljno pogleduje proti domačiji, ka- mor je namenjen. Nezadovoljno zato, ker je le lučaj oddaljena - pa je potreb- no do kar nekaj minut vožnje z avto- mobilom in še več daljših minut peš hoje. Pa si poskušaš skrajšati pot tako, da presekaš kakšen ovinek ... In seve- da takoj ugotoviš, da se ne izplača, saj je že ozka poljska steza speljana tako strmo, da jo kom^ premaguješ. Čremožnikove ženske pa vztrajajo... »Teško je že, težko. A se človek na- vadi, vzljubi to zemljo in te hribe, in za nič na svetu ne bi šla od tod«, nam je v pozdrav povedala Terezija Čremož- nik, s svojimi sedeminšestdesetimi le- ti n^mlaOša Čremožnikova. Skupaj s svakinjama Pepco in Nežko, ki sta že krepko zakoračili v osemdeseta leta, se trudi in ohranja domačijo. Kako bo potem, ko vsega dela ne bodo več zmo- gle, r^jši ne razmišlja. Zazre se po hri- bu navzdol, s pogledom poboža svojo zemljo in hvaležno pove: »Sosede ima- mo dobre. Že zd^ ne zmoremo vsega same, pa nam priskočijo na pomoč, vselej, ko nam je potrebno.« Pomoč na nekaj več kot 15 hektarov veliki kmetiji pa je vselej dobrodošla. »Zemlja mora biti obdelana, pa tudi me moramo živeti. Živimo pa od svoje- ga dela. Prav zato imamo na kmetiji vsakega po malo. V hlevu so tri glave, pa ovčko imamo ...«, pripoveduje Te- rezija in nas povabi v zidanico. Tokrat nas pot vodi navzdol, a hoja ni nič bolj prijetna. Noge še bolj previdno iščejo opore in šele v zidanici, ob kozarčku domačega, spet prav prisluhnemo Te- reziji. Tokrat pripoveduje o tem, da je tudi v Dobriču življenje lahko lepo, prijazno, skorj^ idilično. »Včasih, ko je še živel mož, je bilo lažje. Ml^ši smo bili, pa več nas je bilo za delo. Sed^ pa ... Pravzaprav mi ostane nekaj ča- sa le pozimi. Takrat pa najrajši predem volno, ki jo de^e naša ovčka, in potem pletem. Nagvečkrat jopico, pa topla ogrinjala, ki nas grejejo.« Čeprav je Dobrič ob našem obisku še ves sijal v toplih jesenskih barvah, pa je koledar iz dneva v dan bolj opo- zarjal na zimo. In kako bo pri Čremož- nikovih pozimi? Terezija pravi, da nič drugače kot prejšnja leta. Sed^ verjet- no njeni spretni, dela vajeni prsti, pre- tik^o volno na kolovratu - ali pa se velika klopka domače volne že spre- mirga v toplo ogrinjalo. In še eno vpra- šanje nam je ostalo za konec. Kako bo pa prihodnje leto? Terezija je spet od- govorila, da nič drugače kot prejšnja leta, le starejše bodo vse tri. In prav zato, ker dobo starejše, bo njihovo delo, njihov trud, še večji. Bo- do še zmogle skrbeti za svojo zemljo, domačijo, na katero so tako navezane? Se bo našel še kdo, razen dobrih sose- dov seveda, ki jim bo pomagal? Zaen- krat tega še ne vedo, a tistega, ki prev- zamejo lepote Dobriča, tudi naporno delo ne odžene ... IVANA FIDLER V vsem Dobriču je zemlja v breg prislonjena. Tako zelo, da je potrebno tudi pšenico »podkopavati« in ne-sejati. Zrnje namreč ostane na gornjem robu njive le, če ga spretne roke z motiko potisnejo v zemljo. Foto: EDI MASNEC KMETIJSKI NASVETI Da bi v naši živinorejski proizvodnji dosegali zaže- lene proizvodne rezultate, moramo v prehrani paziti na primerno sestavo krmnega obroka. Analiza krme oz. koruzne silaže je izredno draga, da bi pa le vedeli kakšna je vsebnost naše koruzne silaže vam priporočamo, da se poslužite naslednjih pokazate- Ijev, ki so res približni, vendar po avtoiju (dr. Grossu) uporabni za široko prakso in sicer: I. Ugotavljanje suhe snovi (SS) a) koruzna silaža (kombanjsko spravilo) Kepo kratko rezane koruzne silaže stisnemo v dlani in ca. 1 minuto stiskamo pod 25% SS = izstisnemo rastlinski sok 2^-35% SS = kepa obdrži obliko - soka ni preko 35% SS = kepa razpade b) sušenje koruzne silaže v štedilniku - pekaču 1000 g (kg) koruzne silaže sušimo v pekaču 1 uro pri srednji temperaturi in nato vzorec stehtamo. Izguba teže je količina vode. Pri tako izpeljanem poskusu je računati na to, da vzorec še vedno vsebuje 10% vode. Primer: Silaže 1000 g - izsušitev 700 g izsušitev 700 g -'+ 10% ostanka ostanek sušine = 300 g - vode 30 g od tega 10% = 30 g vsebnost vode = 730 g ah 73% SS (suha snov) 270 g ah 27% II. Določanje krmne vrednosti koruzne silaže a) za približno ugotovitev škrobne vrednosti (ŠV) v kg koruzne silaže lahko uporabimo naslednji vzorec: ŠV/kg silaže = vsebnost SS (v %) x 6,4-10 primer: vzorec koruzne silaže ima 27% SS - 27 X 6,4 = 172,8 ' - 162,8 = ca. 163 ŠV/Kg b) za ugotavljanje surovih (proteinov) beljakovin se uporablja naslednji vzorec: % prebavljivih beljakovin v kg koruzne silaže = = vsebnost SS (v %) x 0,035 -t- 0,33 ^ i primer: koruzna silaža ima 27% SS 27 X 0,035 = 0,945 + 0,330 1,275 ah 12,75 g/kg koruzne silaže ZŽV CELJE MIRKO PRISTOVŠEK, ing. agr. iVoFO leto boste prijetno in veselo pričaliali v hotelu v Preboldu in hotelu Golding v Žalcu V Hmezadovi delovni organizaciji Gostinstvo-turizem so sredi priprav na silvestrovanje. Silvestrovanje bodo organizirali v hotelu Golding v Žalcu ter hotelu v Preboldu, za mlade in tiste, ki želijo predvsem disco glasbo, pa organizirajo tudi silvestrovanje v videoteki Ali baba hotela Prebold. Kaj vse bodo gostom ponudili v najdaljši noči? Hotel Prebold - Silvestrski menu Dimljena postrv s smetanovim hrenom Bržola po mehiško Zrezek Prebold Praški cmok Cvetača po poljsko Sestavljena solata Kabinet rezina Novoletni zajtrk: pečenica s kislim zeljem Glasba: ansambel Rekreacija in Veseli slavčki Cena: 3950 dinarjev Cena silvestrovanja v videoteki: 1800 dinarjev Hotel Golding Žalec - sUvestrski menu Kraški pršut z maslom Telečji medaljon Švicarski zrezek Ocvrti korenček Zelenjavna priloga Sestavljena solata Torta Golding Novoletni zajtrk: sarma Glasba: ansambla Ad hoc in Francija Zemeta Cena silvestrovanja: 3950 dinarjev V obeh hotelih pripravljajo tudi novoletni ples, 1, januarja. Cena vstopnic je 800 dinarjev. Veselo bo tudi pred novim letom Ste razmišljali, da bi pred zaključ- kom leta povabili svoje sodelavce, po- slovne partnerje, prijatelje in znance v prijeten kraj, kjer bi posedeli in se po- veselili? Če ste, potem vas vabijo v hotela Prebold in Golding v Žalcu. Za poslovna in družabna srečanja so vam pripravili pestro ponudbo menujev po posebni ceni. Lahko si boste privoščili denimo govejo juho z rezanci, bržolo v pikantni omaki, praški zrezek, mešano prilogo, sestavljeno solato in kmečko palačinko. Eden izmed predlogov je tu- di menu, ki ga sestavljajo dunajski ali naravni zrezek, pommes frites in sola- ta, cena pa je le 800 dinarjev. Zaradi velikega povpraševanja predla- gajo, da čim prej opravite rezervacije v recepciji hotela Prebold. Telefonska številka je 722-045. Številka telefona v recepciji hotela Golding v Žalcu pa je 714-249. Za manjše skupine priporočajo naročila tudi v gostilni Hmeljar in gostilni Riz- mal v Žalcu, restavraciji Pri rimski ne- kropoli v Šempetru in restavraciji Slo- van na Vranskem. Delavci Hmezadove delovne or- Mnizacije Gostinstvo-turizem iz Žalca čestitajo za novo leto in vam želijo vse lepo! 12. DECEMBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Nas mlekarna zafrkava? Na hribovskih kmetijah se vse bolj specializiramo za mlečno proizvodnjo, ker se vložen denar hitreje vrača kot pri pitanju. Približno 20 nas je, ki kot kooperanti pogodbeno sodelujemo s Kmetijsko za- drugo Celje. Še to leto smo imeli strokov- no predavanje o molži, pripra- vi mleka in splošni higieni. Ve- terinar nas je še posebej opozo- ril, da moramo takoj po molži mleko primerno ohladiti, da na ta način zmanjšamo razmnože- vanje škodljivih mikroorganiz- mov. Pospeševalec, ki je jemal vzorce, je tudi prevzemalki mleka strogo naročil, da mle- ko, ki ne bo ohlajeno, ne sme prevzeti. Kooperanti smo se te- ga navodila tudi držali in ni bilo nobenih problemov. Zelo pa nas je presenetilo in vznemirilo obvestilo oziroma navodilo celjskih mlekarn, ki je sedaj nabito na vratih zbiral- nice. V njem vodja za nabavo surovin pri mlekarni tov. Mir- nik zahteva, da so proizvajalci dolžni tudi pozimi nositi mle- ko dvakrat na dan. Vodja zbi- ralnice mora izmeriti tempera- turo mleka, ki mora biti med 20 in 32 stopinjami Celzija. Če prinese proizvajalec bolj hlad- no mleko, mu ga ne sme spre- jeti. Od nas dvagsetih kmetov, ki v zbiralnico nosimo mleko, ima večina po dve kanti. To pomeni, da mora prevzemalec s termometrom iz štiridesetih kant ugotavljati temperaturo, ki ne sme biti nižja od zahteva- ne. Sprašujem se, koliko časa bo moral zbiralec pozimi, pri nizkih temperaturah stati pre- mražen in ugotavljati tempera- turo, da bo izmeril poslednjo kanto mleka? Najbrž bo mleko v zadnjih merjenih kantah že preveč ohlajeno in obstoja ver- jetnost, da bo mleko zavrnje- no, kmet pa ga bo moral nositi spet nekaj kilometrov domov. Ali ni to zafrkavanje in to na- merno? Ali nas imcyo, kmete, za nekakšno žogico, ki jo brca- jo zdaj sem, zdaj tja? Kako dol- go bomo še poskusni kunci? Kako dolgo bodo tisti iz toplih pisarn dajali navodila zgara- nim hribovskim kmetom, ki se mučimo na kamniti zemlji od zore do mraka za svoj obstoj? Zakaj se toliko piše in govori, da mora odločati delovni člo- vek, če pa še vedno odloča ad- ministracija? S takšnim načinom bomo naredili to, da bodo še zadnji sinovi in hčere, ki so ostali do- ma na kmetiji iz ljubezni do rodne grude, do staršev in oče- tove rojstne hiše s solzami v očeh poiskali boljši kos kruha. Š. M. Klanc-Dobrna Nekaj pojasnil Viliju Einspielerju Pa gremo še enkrat lepo po vrsti: pisati komentar pomeni poznati problematiko, katere se novinar loteva in to dobro poznati in vedeti več, kot lah- ko v komentar tisti, ki ga piše, tudi zapiše. Kulturno snovanje ni nikakršna proizvodna roba, ki jo mora stabilizacijski nož porezali, kajti če bi bilo tako, tudi med NOB ne bi imeh tea- tra, grafičnih map, knjižnih iz- d^, pevskih zborov in godb na pihala. Demagoška skrb nad delavskim razredom, ki živi na minimumu, je naravnost gan- ljiva, gledano seveda z vidika, da ga bo delež iz kulturnega dinaija rešil. A pojdimo k vzro- kom: vsi, ki združujemo delo v celjski občini, dajemo za kul- turo 1,06 odstotka od bruto osebnega dohodka. Za kulturo smo v letošnjem letu zbrali (da bo predstava boljša, bom nave- del stare dinaije) nekaj manj kot 24 milijard, od tega pa jih je dobila amaterska kultura nekaj manj kot dve milijardi in sicer vsa društva z& svojo de- javnost in za potrebe zveze. To- rej je razmerje tako, da je od- več strah, da bi »nerentabilni« amaterski ansambli ogrozili obstoj drugih, da o eksistenci delavskega razreda ne go- vorim. Ugotovitev, da sem užaljen ni točna. Ker če bi bil užaljen, bi molčal. Sem prizadet in to zaradi tega, ker nisem noben brezoseben kulturniški biro- krat ampak kulturni delavec, ki si v tem Celju že dvajset let brezplačno prizadeva delati pošteno in ustvarjalno. Ne mo- rem namreč mirno mimo po- vršnega pisanja, ki dela škodo - ne kulturni skupnosti, am- pak kulturnim delavcem - po- ,klicnim in nepoklicnim! Zakaj - bom zdajle zelo konkretno naštel: vsaka kulturna dejav- nost in zvrst imata svoje občin- stvo in ob novoporajajočih se zvrsteh je treba vložiti več tru- da za poznavarye in populari- zacijo teh. Vse v zvezi z glasbe- niki in glasbeno šolo bi moral pisec nasloviti vprašanje na izobraževalno skupnost, tako kot tudi konkretno zaposlitev kiparja Topolovca. Tudi skrb za mlade literate je na mestu, vendar morajo v vrsto k založ- bam tako kot vsi ostali, kajti to ni problem le celjske kulturne politike, ampak slovenske. Plesalci imajo prostorske pro- bleme zaradi tega, ker prosto- rov ni, rad bi pa videl tistega, ki bi vrgel iz lastnih prostorov tiste, ki so si jih uredili s krva- vo pridobljenimi družbenimi sredstvi in tisočimi udarniški- mi urami. Plesalci pa imajo te- žave s prostorom tudi zaradi zgodovine, a je ne bi pogreval, ker bi jim s tem naredil več škode kot koristi. A tudi ta problem bo rešen, kot so bili doslej že mnogi. Zdaj pa še k evropski špici: žalostno je, da moram novinarju, ki piše o kulturi, pojasnjevati to, da sodi v evropsko špico domala vsa naša premična in nepremična kulturna dediščina, za katero je treba skrbeti, jo varovati, proučevati in jo dajati ljudem na ogled in uporabo. Moški ko- morni zbor, MPZ France Pre- šeren, Godalni orkester, so na mednarodnih nastopih in tek- movalcih dosegali mesta pri samem vrhu, uspehi naših zbo- rov na celjskem MPF so tudi na enaki ravni. Slikarji in ki- parji kot so Lavrenčič, Četko- vič, Pušelja, Vizjakova in dru- gi, so s svojimi domačimi in mednarodnimi razstavami po- trdili svoje mesto v evrposki kakovosti. Nastop skupine Ane Vouk-Pezdirjeve letos v Šibeniku je pokazal na visoko kakovost, ki zdaleč presega ju- goslovanske meje. Tisto, kar se dogaja v klubu kulturnih delavcev v Celju do- bro poznam, ker spremljam in mi tudi ni vseeno, kaj se tam dogaja, ker sem bil med tisti- mi, ki so si pred leti resno pri- zadevali, da bi klub ponovno oživel in se je bilo treba boriti za vsak kvadratni centimeter in za mizo, pa stol in žarnico. Spremljam namreč ustvarjal- nost ljudi, ki imajo svoje nasto- pe v klubu tudi drugače, preko drugih medijev. In ko sem še opravljal delo novinarja za kul- turno področje, sem hodil z igralci in pevci na gostovanja, bil sem na vajah v poznih noč- nih urah, stal za kulisami tudi. na poklicnem odru in gledal to življenje in ta znoj od blizu, tu- di hodil na plesne vaje k Da- mirju in fotografiral r^egovo delo, pomagal urejevati pesni- ško zbirko mladih neuveljav- ljenih avtorjev v Obrazih, iz te- danjega mladinskega kluba, tesno sodeloval s tedaj mladim in neznanim Vinkom Mčdern- dorfetjem itd., pa tudi na sejah skupščine sem sedel. Na zadnje vprašanje okoli dotacij pa ne bom odgovoril, ker je to banalno vprašanje in bi ga moral novinar, ki se lote- va komentarja, poznati že prej, preden je sedel za pisalni stroj. DRAGO MEDVED Celje Prostovoljni prispevki vplačani novembra Vplačano do 31.10.1985 7.606.852,00 Šeligo 1.000,00 Štiglic Jožefa, Rečica ob Savinji 77 3.000,00 Društvo upokojencev Liboje 95.300,00 Kotnik Franc, Ljubija 62, Mozirje 20.000,00 KSVojnik 81.500,00 Samoupravna stanovanjska skup. obč. Celje 78.000,00 Društvo prijateljev mladine KS Šentjur cent. 7.000,00 DruStvo upokojencev Šmarje pri Jelšah 46.000,00 Bobnar Franc, upokojenec, Kidričeva 26, Laško 4.000,00 Karmeža Maks, Strmec 3 1.500,00 Apotekar Olga, Šmartno v Rožni dolini 3.000,00 Vidmar Veronika, Zreče 10.000,00 Društvo upokojencev. Tabor 66.100,00 Moličnik Franc, Luče 117 3.000,00 Verdel Janez, Luče 119 5.000,00 Šeligo Franc, Slov. Konjice, namesto venca na grob pok. Šeligo Matilde 1.000,00 O. Š. B. Kocena 13.000,00 ZSS OS Laško za zvezo društev upok. Laško 50.000,00 KS Dramlje - prispevki krajanov 34.500,00 O. Š. Draga KobaJa, Maribor, namesto venca na grob pokojne Elizabete Vitanc - materi delavke Elizabete Galun 3.000,00 Stanislav Petek, avtoprevoznik, Rogatec 2.000,00 Leveč Olga, Planina pri Sevnici 3.000,00 Društvo upok. Zabukovica 375.700,00 Napotnik Marija, frizerstvo, Ljubno ob Sav. 5.000,00 Sodin Leopoldina, Vitanje 120, namesto cvetja za pokoj. Janezu Tržiču 2.000,00 KS Otok Karel Destovnik Kajuh, Celje 27.100,00 Društvo upokojencev Vransko 127.032,00 Kojc Ivanka, Celje 2.000,00 Toman Gustin, Petrovče 2.000,00 Ana Bandek, Skapinova 5, Celje 3.000,00 Poličnik Franček, Luče 122 4.000,00 Poličnik Bernarda, Luče 122 2.500,00 Beline Jože, urar Radeče 5.000,00 OK SZDL Šma^e pri Jelšah 65.000,00 OK SZDL Celje, prenakazilo sred. za spomenik F. L. L. - Stepiš- nik Edo " 5.000,00 F^geljRudi 1.000,00 Slovenski vojni dobrovoljci 12-18 4.000,00 Ježovnik Ferdo, Teharje 50.000,00 Milka P^k, Petrovče 103 3.000,00 Rodulovič Nada, Ljubljanska 28, Celje 1.300,00 Uplaznik Vincenc, Dobriša vas 65 2.000,00 Vučjgnik ing. Vinko, Žalec 15.000,00 Strahovnik Drago, mizarstvo, Žalec 3.000,00 Ročnik Gregor, Robova 14, Celje 2.000,00 Jurčec Antonija, FOTO TONICA, Žalec 3.000,00 Roje Zlata, Iršičeva 6, Celje 2.000,00 Biciimer-obrtnik klina, Iršičeva 6, Celje 3.000,00 Kekec Franc, Ul. Ivanke Uranjek, Žalec 45.000,00 Vrčko Anton, Zabukovica 83, Griže 5.000,00 Cilenšek Angela, Pongrac 6, Griže 10.000,00 Društvo upokoj. Laško 144.500.00 , Žnidar Janez in Hermina, Dolga gora 21, Ponikva 4.000,00 Grenko Franc, Prebold 67 2.000,00 Zupane Vera, Dolenja vas 26, Prebold 3.000,00 O. S. Blaža Korena, Ponikva 28.000,00 Kos Milan, Ločica 2 b. Polzela 10.000,00 Korun, Šentrupert n. h., Gomilsko 4.000,00 Rak Marjan, Sp. Gorče, Braslovče 2.000,00 Mlačnik Meta 2.000,00 Mogu Anton, Dobrna 28 a, namesto cvetja za pok. Žabkar Ano, družini Dobovičnik in Mogu 5.000,00 ZSS OS Laško za združenje obrt. Laško 285.000,00 Učakar Stane, Vransko 5 3.000,00 Podrepšek Franc, elektromehanika Petrovče 10.000,00 Zveza društev inženirjev in tehnikov območja Celje, namesto venca za pokoj, člana VO Planinšek Antona 5.000,00 Območna vodna skupnost Savinja-Sotla, Celje, namesto venca za pokojnega Jožeta Dajnka 10.000,00 Društvo upokojencev Mozirje (352 darovalcev) 191.680,00 Društvo upokojencev Luče (218 darovalcev) 132.010,00 Društvo upokojencev Nazarje (355 darovalcev) 171.650,00 Društvo upokojencev Gornji grad (198 darovalcev) 118.300,00 Društvo upokojencev Bočna (63 darovalcev) 13.300,00 Društvo upokojencev Solčava (78 darovalcev) 46.530,00 Pušnik Srečko, Planina 54 3.000,00 Šunko Karel, frizerstvo Celje 3.000,00 Tratenšek Anica in Alojz, Parižlje 74, Braslovče 1.500,00 Društvo upokojencev Braslovče 155.000,00 Fonda Janez, Kamenče, Braslovče 2.000,00 KS Medlog - prispevki krajanov 100.000,00 BastI Jožica. Ločica, Polzela 1.500,00 Mali Viljem, mizarstvo, Šempeter 2.000,00 KS - poravnalni svet Rogatec (sklenjena poravnava Artič-Kora- žija) 2.000,00 Vedenik Berta, Prebold 16 3.000,00 Društvo upokojencev Prebold 401.750,00 Tekamik Anton, Sp. Preloge 21 13.000,00 Sredenšek Emil, Šolska 3, Zreče 10.000,00 Matijavc Jakob. Luče 92 5.000,00 Društvo upokojencev Šentjur 22.000,00 ZSS OS Laško za društvo upokojencev obč. Laško 50.000,00 Sredenšek Bernarda, Šolska 3, Zreče 2.000,00 Flis Ivan, jPucova 3, Celje 4.000,00 Vidmar Silvo, Polzela 86 2.000,00 Fijavž Štefan, Šempeter 10.000,00 KUD Ljubečna, odstop sredstev od prireditve koncerta iz naših krajev 35.000,00 Marovt Vili in Anica, Rečica ob Savinji 7 10.000,00 Kač Anton in Klara, Ložnica 46, Žalec 10.000,00 Mzuger Jaki in Janko, mizarstvo Vojnik, Pristava 14 a 10.000,00 KS Otok Karel Destovnik Kajuh, Celje 63.600,00 Koprivnik Ivanka, Socka 65, Strmec 8.000,00 Žagar Mira, Dobriša vas 67 1.500,00 Frece Marica, Čopova 12, Celje, namesto cvetja za pokojno Čer- nigoj Pavlo 2.000,00 Hrušovar Marija, Celje, namesto cvetja za pok. Čemigoj Pavlo 5.000,00 Goropevšek Bruno, Griže 3 20.000,00 Šelekar, Celjska c. 5, Celje 50.000,00 Šter Breda, Lilekova 1, frizerstvo, Celje 10.000,00 Žagar Anton, Teharje 17, Celje 100.000,00 POZD KTO Celje___100.000,00 Skupaj do 28.1 L 1985 __11,321.204,00 SKIAD ZA MODERNIZACUO BOLNIŠNICE CEUE žiro raten: 50700!-640-100084 Slovensko ljudsko gledališče Celje četrtek, 12. dec. ob 19.30: Georges Feydeau: BOLHA V UŠESU. Abonma četrtek in izven. Petek, 13. dec. ob 18.: Georges Feydeau: BOLHA V UŠESU. Abonma Laško in izven. Ponedeljek, 16. dec. ob 9.: Eric Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za VVU Celje. Ob 12.: Eric Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za OŠ Vransko. , Torek, 17. dec. ob 8.45 in ob 11. uri ter sreda, 18. dec. ob 11. uri: Eric Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za kulturno skupnost Laško. Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje v celjskem klubu kulturnih delavcev se bo jutri ob 20. uri predstavila Literarna sekcija fotogrupe »M* (Mladina) iz Ljub- ljane: Milan Kleč, Milan Jesih, Ivan Volarič - Teo, Dane Zaje, Blaž Ogorevc, Zlatko Z^c in čarovnik Miran Čanak. V klubu pa je še na ogled .razstava »Nova dela« mariborskega obliko- valca in fotografa Miše Hochstattjerja. Dom kulture Titovo Velenje v velenjskem domu kulture bo jutri ob 19.30 uri velika proslava Evropskega leta glasbe, na kateri se bo s samostojnim koncertom predstavil Komorni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Antona Nanuta. V soboto, 14. decembra ob 18. uri bo v domu kulture večer pesmi in plesov jugoslovanskih narodov. Gostovalo bo KUD Bratstvo iz Pucareva. V sredo, 18. decembra ob 19.30 uri bo v domu kulture gosto- valo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane s krstno uprizoritvijo Ive Svetine; Lepotica in zver ali kaj seje zgodilo z Danico D.? Dom kulture Šoštanj v domu kulture bo v soboto, 14. decembra gostovala Godba na pihala in Mešani pevski zbor iz Ronk pri Trstu. Kulturni dom Zreče v soboto, 14. decembra bo v kulturnem domu pri hotelu Dobrava v Zrečah slavnostni koncert odraslih pevskih zborov Zreč, ki so ga pripravili ob 50 letnici organiziranega petja v Zrečah. Zdraviliški dom Rogaška Slatina ^ v Zdraviliškem domu bo danes ob 19.30 uri nastopilo KUD Študent iz Maribora. V ponedeljek, 16. decembra pa bo v zdraviliškem domu gostoval Satirično-erotski geg teater iz Beograda. Uprizorili bodo gledališko-glasbeno predstavo Sexplozija, predstava bo ob 20. uri. 0 Kulturni dom Slovenske Konjice v kulturnem domu v Konjicah bo jutri gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora. Ob 18. uri bodo za redni abonma uprizorili delo Draga Jančarja Veliki briljantni valček. Kulturni dom Žalec v kulturnem domu v Žalcu bo jutri ob 19.30 uri gostovala gledališka skupina kulturnega društva iz Braslovč. Uprizorili bodo gledališko delo Babilon. V soboto, 14. decembra ob 19. uri pa boste lahko prisluhnili koncertu vojaškega orkestra ljubljanske garnizije. Hotel Rubin Žalec v žalskem hotelu Rubin bo jutri ob 19. uri Literarni večer, ki ga organizira Književna mladina iz Žalca in na katerem se bodo predstavili literati žalske občine. Savinov razstavni salon Žalec v Savinovem razstavnem salonu bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo slikarke Milice Zupan iz Mozirja. V umetniškem pro- gramu ob otvoritvi bo sodeloval Savinjski oktet Svobode Žalec in recitatorka Anka Krčmar. Zavod ŠRC GOLOVEC organizira VELIKO SILVESTROVANJE Zabavali vas bodo: - ansambel Vitamin - narodno zabavni ansambel Henček - gost večera Randes Vous Modna revija 86, vsaka 100. vstopnica nagrajena. Cena silvestrovanja v predprodaji 1000 din, na dan prireditve 1500 din. Ponovitev silvestrovanja v petek, 3. 1. 1986 za vse tiste delavce, ki na silvestrovo delajo, seveda pa tudi za ostale. Cena 800 din, na dan prireditve 1000 din. SMUČARSKI PLES v soboto, 14. 12. ob 20. uri. Zabaval vas bo ansambel Oliver Twist s pevcem Oliverjem Antauerjem. Disco, srečolov. Cena vstopnic 500 din. Za vse omenjene prireditve je predprodaja vstopnic pri blagajni bazena, Izletniku in Globtouru. Vabljeni! 12. STRAN - NOVI TEDNIK Na Dobrni cvet šahistli Prvo potezo je na svetovnem mladinskem prvenstvu potegnil predsednik častnega odbora Mitja Ribičič v dvoboju prvega kola med Poljakinjo Joanno Jagodzinsko in Ar- gentinko Claudio Amura, ki je na prven- stvo kljub petnajstim letom pripotovala sama! S šestminutno zamudo je prispel na slovesno otvori- tev 2. svetovnega šahovske- ga prvenstva za mladinke do 20 let tudi predsednik svetovne šahovske zveze Florencio Compomanes. V otvoritvenem in pozdrav- nem nagovoru je to zamudo omenil hudomušno, v sebi lastnem slogu: »Zamudil sem šest minut - če ne bi bilo vaših organizatorjev, bi zamudil še več - vendar v šahu se v tem času da odi- grati tudi dvajset potez. Ni- sem pa prišel igrati šaha, ampak na zadnjo veliko pri- reditev FIDE, kjer merijo moči mladinke, bodoče mojstrice šaha na svetu. Ve- sel sem, da se v tako lepem kraju, kot je Dobrna, kalijo nova imena svetovnega žen- skega šaha.« Tako Florencio Compoma- nes, ki je takoj po otvoritvi prvenstva sedel za mizo s predsednikom šahovskega kluba Celje Zvonetom Dež- nakom ijj z njim odigral prvo partijo (ter jo seveda dobil), nato pa s Francijem Gazvo- do (predsednik šahovskega kluba Žalec) in Stanetom Bizjakom, direktoijem Zdra- vilišča Dobrna. Vrnimo se v zdraviliško dvorano Dobrna! Nekaj mi- nut pred tretjo uro popol- dne, 10. decembra, je bil pla- to pred dvorano poln tistih, ki so v tem času v zdravilišču in tistih, ki so prišli na otvo-. ritev svetovnega prvenstva.' Florencio Campomanes, predsednik FIDE, je ob otvoritvi odigral tudi nekaj partij z ljudmi, ki so poma- gali, da je Dobrna (namesto Poljske) gostiteljica Z. sve- tovnega prvenstva mladih šahistk. Delavci Zaije iz Žalca so pre- pleskali staro častivredno zdraviliško dvorano ter po- slikali plošče pred vhodom in nanj postavili velike ša- hovske figure, okoh katerih so vihrale zastave devetnaj- stih držav za 22 udeleženk, ki nastopajo na 2. svetovnem prvenstvu, katerega glavni pokrovitelj je SOZD Merx. Povsod rože in vse pološ- čeno, da se je svetilo daleč naokrog! Ljudje ljubeznivi, kot redkokdaj ob drugih pri- ložnostih. Iskreno dobrodo- šlico so izreku v imenu Ša- hovske zveze Jugoslavije ve- lemojster Aleksandar Mata- novič, zastopnik šahovske zveze Slovenije Ljubo Jakše, otvoril pa je prvenstvo velik ljubitelj šaha, član CK ZKJ Mitja Ribičič. »Najstarejša udeleženka prvenstva jc Angležinja Su- san Kathryn Walker (28. ok- tobra 1965) stara dvajset let, najmlajša pa Grkinja Anna Maria Botsari (5. ok- tobra 1972) »stara« 13 let. Boris Kutin je po otvori- tvenih nagovorih povabil mlade šahistke, da sedejo za mize pokrite z belimi prti, na katerih so ure, zastave držav udeleženk in seveda šahov- nice s štiriinšestdesetimi čr- no-behmi polji in kmeti, ska- kači, trdnjavami, kraljem, kraljico ... Na 64 poljih bo- do v naslednjih dneh mlada dekleta kombinirala in iska- la v svojem znanju najboljšo varianto za osvojitev zmage, točke, za prodor proti prve- mu mestu, dobitju priznanja za uspeh . .. Najtežje delo je že v 1. ko- lu čakalo Jugoslovanko Ali- so Marič, katere nasprotni- ca je bila prva favoritinja prvenstva igralka Sovjet- ske zveze Ketevan Revazov- na Arahamia. Odeta v črno je samozavestno stopila za šahovnico, nič manj samo- zavesti pa ni pokazala tudi Jugoslovanka. Prva je ob 15,41 sedla za igralno mizo ob burnem aplavzu povsem polne zdra- viliške dvorane na Dobrni Švicarka Manuela Bourloud, stara dobrih osemnajst let. Takoj zatem ji je segla v roko prva nasprotnica, Nizozem- ka Jessica Harmsen, 19 let. Dobrna je v teh prednovo- letnih dneh v znamenju mla- dinskega šaha. Je pa to prire- ditev, ki bo glas Dobrne po- nesel v širni svet. In prav je tako, saj se je pod vodstvom in predsednika skega odbora i ka izredno potJ v časovni stii »matu«! T( Foto: E Po otvoritvi svetovnega prvenstva je na pra\ štoru pred »starim« zdraviliščem Dobrna\ šahovnici in šahovskim figuram zaplesala skupina France Prešeren iz Celja. 0 glasbi lahko kaj povemo le tako, da io ustvarjamo Štajerskih 7 in Ceijski instrumentaini kvintet na festivalu eherkrainer muzike čeprav glasba ni tako nujna za človeški obstoj, kot sta voda in zrak, si živ- ljenje brez nje le stežka za- mislimo. Zaradi človeške nuje po razlagi vsega obsto- ječega, zna biti prav zabav- no, ko skušamo pojasniti, katera glasbena zvrst je ka- kovostnejša in zakaj poslu- šamo na primer narodno-za- bavno glasbo in ne katero drugo. Kakorkoli že, vsake oči imajo svojega mojstra, vsaka glasba svoje občin- stvo ... Na Slovenskem je veliko pri- stašev narodno-zabavne ali do- mače glasbe, številni naši na- rodnjaki pa niso cenjeni le pri nas, temveč tudi na tujem. Mednje se vse bolj uspešno uvrščata tudi Celjski instru- mentalni kvintet in Štajerskih 7, ki sta konec tedna uspešno nastopila na festivalu oberkrainer muzike v Grazu. »Kdor poje, ne mish slabo«, pravi pregovor. »Kdor posluša Vero Sabec, nima časa, da bi sploh kaj mislil,« pravijo fantje iz Celjskega instrumentalnega kvinteta. In še res je, pot v Graz je minila povsem v Veri- nem znamenju. Še cariniki ni- so prišli do besede, le kako bi to uspelo navadnim smrt- nikom. V koncertni dvorani »Im Grazer Kammersal«, kjer so to- krat, skupaj z avstrijskimi na- rodnjaki nastopili Štajerskih 7 in Celjski instrumentalni kvin- tet, seje zbrala tisočglava mno- žica ljubiteljev oberkrainer muzike. Seveda niso prišli vsi samo zaradi naših vrlih Štajer- cev, vendar tudi teh ni bilo ma- lo. Nekdarga Celjanka Eda Mautner, po domače Župniko- va, je bila nad njimi še kako ponosna: »Na koncert sem pri- šla z vso svojo družino, ker mi vsak stik z domovino veliko pomeni. Domačo glasbo rada poslušam že od mladih nog in tudi njej gre zahvala, da po šti- ridesetih letih bivanja v tujini še nisem pozabila slovenskega jezika.« Nič manj niso bih navdušeni nad muziciranjem Štajerskih 7 in Celjskega instrumentalnega kvinteta, Avstrijci, ki niso le ljubitelji, temveč veliki pozna- valci te glasbene zvrsti. Zato je njihov prisrčen in dolg aplavz nedvomno pomenil veliko priznanje. Nekateri med njimi so svoje odobravanje izrazili tudi z besedami. Ljubiteli: »Večkrat sem jih že poslušal in moram priznati, da mi je njiho- va glasba čedalje bolj všeč.« Poznavalec: »Zelo dobro. Oba slovenska ansambla se lahko mirno postavita ob stran av- strijskim narodnjakom.« Glas- benik: »Takoj se opazi, da išče- jo lasten glasbeni izraz. Gotovo bomo o njih še slišah.« Da so vse bolj popularni v Avstriji, priča tudi prodna plošč in kasete »Steirische We- ihnacht^ na kateri sta tudi skladbi Št^erskih 7 in Celjske- ga instrumentalnega kvinteta. Plošča in kaseta sta izšli pri založbi J. Robin records iz Graza v nakladi dvajset tisoč izvodov. Jess Robin pravi: »Prodano je že več kot polovi- co naklade, zato sem se odlo- čil, da omogočim skupinama izdajo lastnih plošč. Snemati n^ bi začeli že letos ali v začet- ku prihodnjega leta.« Zanimivo mišljenje o naših glasbenikih ima tudi novinar in voditelj številnih popular- nih oddaj na dunajski televiziji (ORF Wien) Michael Schrenk, ki je tokrat povezoval pro- gram. V kasnejšem razgovoru je povedal: »Čeprav nisem glasbeni strokovnjak, sodim, da slovenski glasbeniki, ki sem jih lahko slišal danes, niso nič slabši od avstrijskih. Glavno besedo ob povratku je ponovno prevzela Vera, kije med prepevanjem tudi katero rekla: »V Celjskem instrumen- talnem kvintetu se zelo dobro počutim. Dovoj je, da je v sku- pini en sam nergač in že vse pokvari. Na srečo v našem an- samblu ni tako in delati s temi fanti je pravo veselje, čeprav delo ni niti malo lahko.« In že je zapela »Ja, ja, ja, lepa je Slo- venija«, skladbo, s katero je Celjski instrumentalni kvintet navdušil tudi Avstrijce. Samo Pokom, Štajerc števil- ka dva, ni hotel ostati v senci konkurence: »Sodelovali bo- mo v novoletni oddaji ljubljan- ske televizije, in sicer v okviru lojterce narodno-zabavnih viž, ki že vse leto poteka pri mari- borski reviji Kaj. Skupaj z Ja- kom Šraufcigeijem bomo ime- li kratek show program. Kaj bo moč videti, naj ostane skriv- 'nost, avtor showa pa je naš zvesti sodelavec Boris Roškar. »Da bi dokazali, da tudi an- sambel Štajerskih 7 ni od muh, so družno zapeh skladbo »Naj pesem zazveni«, ki so ji Avstij- ci neutrudno ploskali. Za na- meček pa so še dodah skladbo »Mi Štajerci«, ki je prejela na letošnji Veseli jeseni Zlati klo- potec. O nastopu v Grazu je Mirko Polutnik, glavni šef Cik, izja- vil: »Občinstvo nas je sprejelo bolje, kot smo pričakovali, kar dokazuje, da v Avstriji narod- no-zabavno glasbo cenijo bolj kot pri nas. Slične vtise smo odnesli tudi s koncertov v Zvezni republiki Nemčiji in Švici. Od organizatorjev kon- certov v tujini, bi se lahko veli- ko naučili tudi Slovenci. VILI EINSPIELER FOTO; MO KREBS CeljsKi instrumentalni kvintet je moral navdušenemu obi bil uradni del festivala končan, zaigrati še eno skladbo, i nastopu je nedvomno veliko prispevalo tudi ubrano petje i Francija Pirša. ' Da Štajerskih 7 niso kar tako. pričajo tudi številne nagrade, kot sta Zlati klopotec iz . jeseni in Zlati Orfej iz letošnjega tekmovanja domačih ansamblov v Ptuju. V Grazu so bobnarja Zlatka Magdiča, ker se avstrijskemu občinstvu tokrat niso predstavili z zabi sicer sestavlja kar polovico njihovega programa. NOVI TEDNIK - 13 Kriz dajte ven, pa Icapelo noteri Recept Marije Lultece z Babnega za tJoige živijenje v majhni hišici ob Ložnici na Babnem so majhna okna in majhna vrata. Za njimi živi, skupaj z nekaj piščančki, Marija Lubeco. Pod njeno karirasto ruto, ki jo ima najraje, so skrbno počesani srebrni lasje in pod brazdami na delu, ki jih je zoralo življenje, sijo modre oči. Tako živahne in tako zelo modre so in tako zelo se zaiskrijo, kadar Marija kakšno luštno in zbadljivo pove, da je pravo veselje zazreti se v njih. Polna humorja je Marija in tudi nenajavljeni in nepovabljeni gost ji ne more do živega. Morda zato, ker je rojena prav na dan šaljivcev, 1. aprila! Torej smo ji 93. rojstni dan voščili z zamudo. Pa saj bo april tudi drugo leto, naslednje tudi in še naslednje ... • Marija je privekala na svet bajtarskim staršem pri Frankolovem in ker za lačna usta nikoli ni bilo dovolj žgancev, je morala Marija ksg kmalu sama stopiti po stezi življenja. Vila in vijugala se je od hiše do hiše, kamor je morala Marija hodit gosposki prat perilo. Ne ve, koliko veder vode je znosila, koliko dni v svojem življenju je bila sklonjena nad kotle iz katerih se je kadila para. Če jo danes povprašate po zdravju, bo rekla: »Bi že šlo, bi že šlo, samo križ me boli.« In kako je ne bi po vseh tistih vedrih, po dninah pri kmetih na rxjivi, delu doma. Poročila se je bila s knapom v Trbovlje, mu rodila hčerko, a ga je kmalu vzela vojna. Tudi hčeri je Marija zatisnila oči. Zd^j je sama. A pravi, da ji ni dolgčas, da ima ves dan polne roke dela. Vstane že ob sedmih zjutraj, potem keU postori po majhni izbici, v kateri stoji v enem kotu štedilnik, v drugem pa postelja. Na sredini je miza, polna časopisov, za kaj več pa v njeni najemniški sobici že ni prostora. Marija pa je zado- voljna. Rada bere. A kaj, ko časopisi kar naprej prina- šajo vesti o podražitvi, se huduje Marija, ki s svojo penzijo po možu komaj sestavi začetek meseca s koncem. »Včasih je luštno b'lo, zdcU pa ni več tako ...«, si zapoje, kadar jo hoče dobra volja zapustiti. A Marija se ne da. Ve, da so za vsako bolezen zdravila, tudi proti slabi volji se jih da n^ti. Kaj naredi ona? Kakšno si zapoje, skodelico močne črne kave si privošči, če jo ima, kozarček dobrega vinca, da ji kri hitreje zapolje po žilah, pa je. Če tega ni, si skuha kamilice. Nanje veliko da. »Za vse bolezni so,« je prepričana. »Najbolj pomag^o, če jih zdrav piješ,« se še namuza. Seveda bi ob slovesu imelo vsakogar, da bi jo poba- ral: k^ pa recept za dolgo življenje? »Delo!« bo odgo- vorila Marija, »pa kmečka hrana. Žganci in zelje. Pa dobra volja.« V izbi je dišalo po repci in krompirju, Marija pa je za slovo zapela: »Povej, kje stanuješ moj ljubček srca, po hribih, dolinah za teboj hitim, te videti hočem, objeti želim ...« Vsakogar pospremi do praga. Kam dlje ne gre. Križ jo boli. Pa pravi: »Bom dala križ ven, pa kapelo noter!« Smejč pomaha v slovo. MATEJA PODJED Sredi zaprašenih knjig in porumenellh listin Kronista Borisa Strohsaciia so vzeii AntJražani za svojega Andražani so ponosni na svojo zgodovino, vendar bi masikaj utonilo v pozabo, če jim ne bi uspelo prepri- čati Borisa Strohsacka, da Je začel urejati krajevno kroniko. Boris Strohsack, sodnik ljubljanskega vr- hovnega sodišča, ni pravi Andražan, vendar živi v tej krajevni skupnosti že dvaj- set let in Andražani so ga vzeli za svojega. Že vrsto let pravijo njegovi b^ti »pri Sodnikovih«, otroci pa pra- vijo Nuši in Borisu Stroh- sack teta in stric Sodnik. Boris Strohsack ne more skriti zadovoljstva: »V An- draž prihajam vsak konec tedna, med prazniki in dopu- stom. Ne počutim se kot vi- kendaš. Našo bajto, leseno hišo iz 1875 leta, nisem veli- ko spreminjal. Ohranil sem prvotni ambient in nihče ni- ma vtisa, da je v primestnem skropocalu, kijih danes vidi- mo še in še.« Sredi zaprašenih knjig in porumenelih listin ždi ta sta- ri knjižni molj, bliska s stro- gimi očmi in neumorno zapi- suje, kako so jo Turki ucvrli pred neustrašnimi dedki in babicami vrlih Andražanov, kako so Polzelani in Andra- žani potili krvavi pot, ko so drug drugemu kradli Svete- ga Izidorja, kako je gora Olj- ka andraška, pa vendar ni... Osoren in zaverovan v svoje delo bevska okoli sebe in od- žene vsakega nebodigatreba. Delo kronista je nedvom- no zahtevno in resno, kar pa še ne pomeni, da ga lahko opravljajo le stari zadrteži in ljudomrzneži. Le hudobni je- ziki ali nevedneži bi si lahko omislili takšno zgodbo, ki ni- ma ničesar opraviti z resnič- no podobo Borisa Strohsa- cka. Stric Sodnik je veder in dobrohoten mož, ki rad tudi marsikatero zabeli. Tako ne pozabi povedati, ko prebira stare in izvirne andraške be- sede, kako je nekoč sredi va- škega trga ena izmed andra- ških žena svojemu možu »špegel« pokazala. K temu takoj pristavi: »Andražani so veliki šaljivci, r^ihove šale pa se razlikujejo zgolj po tem, katera je bolj ah manj kosmata.« Boris Strohsack si je kot kronist zadal tudi nalogo, da zapiše vse stare besedne zve- ze, ki jih Andražani še danes uporabljajo. Ko se vrnejo Andražani iz zadružnega izleta na morje rečejo: »Smo bili za morjem«. V gostilni se ne zaderejo: »Plačat pro- sim«, ampak lepo pravijo: »K računu prosim <. Kadar je megla pravijo: »Svet je te- sen«. Sveže meso je vzetno, v cerkvi se modli in še veliko je besednih zvez, ki jih je zbrala skrbna roka strica Sodnika. ^»Polzela pod Andražem?« Ne boj, mesarsko klanje! Kri je tekla v potokih, mate- re, žene in otroci so točili de- bele solze, ko so spirali rane svojih najdražjih ... Tako hudo med Andražani in Pol- zelani nikoli ni bilo, čeprav pravi Boris Strohsack: »Pol- zelani bi še danes skočili v zrak, če bi slišali, da Andra- žani zatrjujejo, da imajo dve cerkvi. Zadnji spor je bil okoli leta 1942, ko so se An- dražani in Polzelani stepli zaradi zvonov na gori Oljki. Najbrž ni šlo le za prestižno, temveč tudi za denarno vprašanje. Gora Oljka je bila namreč dolga leta znamenita božja pot in zaradi številnih romarjev, so bili okrog leta 1780 v cerkvi zaposleni kar trije duhovniki.« Vrh gore Oljke sodi uprav- no pod Andraž, po cerkveni hierarhiji pa pod Polzelo. Boris Strohsack ve povedati: »Ni dolgo tega, ko sem zasle- dil pismo škofa Slomška, ki piše domačemu župniku, da je škofija že odobrila, da pre- ide ta podružnična cerkev v andraško faro. Kot kaže, iz tega ni bilo nič.« Čigava je farna cerkev, ki datira iz leta 1229, ni sporno, kajti po njej je dobil Andraž svoje ime. Cerkev se namreč imenuje po Sv. Andreju. Da je Boris Strohsack resnično pravi Andražan, dokazujejo besede: »Krajevna skupnost se imenuje uradno Andraž nad Polzelo. Kadar slišim to ime sem kar slabe volje in ob prvi priliki bom dal pobudo za spremembo krajevnega imena. Kraj naj se imenuje Andraž in nič drugače.« Andraške znamenitosti so prepuščene zobu časa Stric Sodnik ne more kaj, da ne bi bil nejevoljen tudi nad celjskim Zavodom za spomeniško varstvo. Če bi šlo za pravdanje, bi gotovo našel rešitev, medtem ko za malomarnost ne ve zdravila. »Bojim se,« pravi Boris Strohsack, »da bodo andra- ške znamenitosti na lepem propadle.« Znamenitosti je več, najbolj pa ga skrbi za kužno znamenje, ki je iz leta 1600 in za Bolčinovo hišo: »Ko hodim mimo kužnega znamenja, opažam da je iz dneva v dan bolj nagnjeno. Sedanja lastnika Bolčinove hiše, ki je najbrž najstarejša stavba na andraškem ob- močju, se zavedata njenega pomena, vendar brez stro- kovnega nasveta ne moreta veliko storiti.« Ni jih malo, ki ne znajo več niti na stranišče brez avta. Še več jih je, ki komaj čakajo, da opravijo svoje delo, po- tem jih pa ne briga nič več na tem svetu, če niso za to pose- bej plačani. Za Borisa Stroh- sacka trditev gotovo ne ve- lja, k^jti kot krajevni kronist je izredno temeljit. Skupaj z domačini je prehodil domala vso andraško okolico, ko so iskali, kje naj bi nekoč stal Hotunjski dvor. Po nekaj- dnevnem iskanju, ko so si ogledali več domnevnih lo- kacij, so se zedinili, daje stal Hotunjski dvor na lokaciji, ki ji po domače pravijo »Li- sičje luknje«. Boris Strohsack je o tem obvestil celjski Zavod za spomeniško varstvo, kjer do danes za njegovo trditev niso pokazali nobenega zanima- nja. Ne more verjeti, da je mogoče, ko pravi: »Zadnjih petnajst let zasledujem kaj piše Ivan Stopar, znani slo- venski umetnostni zgodovi- nar, o štajerskih gradovih, graščinah in dvorih. Vedno omenja tudi Hotunjski dvor, ki naj bi stal ob Hotunjščici pod goro Oljko. Zakaj neki ne preveri naših domnev?« Sto let andraške osnovne šole v sto letih se marsikaj zgo- di in tudi andraška osnovna šola, ki je ta visoki jubilej praznovala letos, pri tem ni izjema. Brhke andraške uči- teljice, ki so tudi sicer zelo razgledane, vedo o njej zelo veliko povedati, vendar tudi Boris Strohsack nič ne zao- staja za njimi. N^bolj je po- nosen, kot pravi Andražan, nad velikimi slovenskimi imeni, ki so povezana s šolo: »Prvi upravitelj šole je bil Mihael Levstik, oče Vladi- mirja Levstika, ki je bil izredno zaslužen tudi za raz- voj sadjarstva. Andražani so dobivali na sadjarskih raz- stavah pred vojno prve na- grade. Vladimir Levstik je bil sicer rojen v Šmihelu nad Mozirjem, vendar je hodil v osnovno šolo v Andražu, vanj pa se je pogosto vračal tudi v svojih dijaških in štu- dentskih letih.« Ob stoletnici je Boris Strohsack predlagal, da bi šolo ponovno poimenovali po generalu Rudolfu Mai- stru, ki se je tako imenovala že za časa njegovega življe- nja, kar sokrajani sprejeli z odobravanjem. Nič nenavad- nega, kajti stric Sodnik je an- draški in od nikogar druge- ga. Če bi mu slučajno padlo na misel, da se odseli na Pol- zelo, bi ga Andražani že na- slednjo noč prinesh naz£u. »Le redko se najde kdo, ki bi tako vestno raziskoval, zapi- soval in fotografiral, kot to dela stric Sodnik,« pravijo zadovoljni Andražani. VILI EINSPIELER FOTO: EDI MASNEC Boris Strohsacl{ je tudi zbiratelj starin. Na sliki Nuša m Boris Strohsack s čelesmkom. Andraška krajevna kronika že obsega dve debeli bukvi, čeprav je prevzel Boris Stroh- sack delo kronista šele pred tremi leti. 14. STRAN - NOVI TEDNIK eKSBeBBBBBHHHnBnHi 12. DECEMBER 1985 Kakšna bo naša usoda? Dežuje. Stopam po prazni ulici in le tu in tam slišim živahen po- govor ali smeh, ki se izgublja v tišino. Ustavim se pred izložbo s časopisi. V njej zagledam list ča- sopisa, na katerem piše: »Velesili usklajujeta vroče teme ženevske- ga srečanja.« Spomnim se na veliko oboro- ževalno tekmo. Osemtisoč raket ZDA in devettisoč Sovjetske zve- ze bi našo ljubo Zemljo razstreli- lo na majhne koščke. Ob tej misli se zdrznem in pomislim na miljo- ne lačnih ljudi, ki danes umirajo od lakote. Znanstveniki so ugo- tovili, da na dan umre okoli 180 tisoč ljudi. Mar nam bo oborože- valna tekma odpravila veliko la- koto? Če bi ves denar, ki ga porabijo za oboroževanje, prispevali za pomoč lačnim, danes ne bi bilo več lakote in umir^očih ljudi. Vsak dan lahko vidimo po televi- ziji mžghne otroke, ki bi radi sa- mo košček kruha in vodo. Njiho- ve oči prosijo in upajo, da jim bo kdo pomagal. Mar je njihovo upanje zaman? Mnoge države so pomagale v boju proti lakoti, vendar je po- moč še vedno premajhna. Bližajo se ženevska pog^anja med vele- silama. Po vsem svetu je čutiti napetost, kako se bosta velesili odločili. Mnenja so različna, in le upamo lahko, da bodo stekla mirno. Vse bolj se oboroževanje širi tudi v vesolje, kjer je že na- meščeno polno raket in raznih vohunskih satelitov. Vsekakor nam vojna ne prinaša prav nič dobrega, ampak le sovraštvo, zlo in trpljenje. To nam dokazujejo že poskusi raznih orožij pred ka- terimi se skoraj ne moremo več zaščititi. OZN si priazdeva, da bi se po- gajanja iztekla srečno, in da bi rešili ljudi pred veliko lakoto. Na žalost paje še vedno preveč takš- nih ljudi, ki mislijo, da nam bo novo orožje prineslo lepše življe- nje. Marsikje se odvijajo tudi de- monstracije, vendar so te vedno zatrte. Le z zavednostjo, da nam vojna ne prinaša nič dobrega, s slogo in medsebojno pomočjo, bomo lahko rešili tudi takšna vprašanja, ki doslej še niso našla pravega dogovora. Nenadoma začutim topel žarek na obrazu. Izza oblakov je poku- kalo sonce in me zdramilo iz dol- gih misli. Pogledam po ulici, po kateri že stopa veliko ljudi in se vprašam: Le kakšna bo naša usoda? CVETKA JELEN VITANJE Dan republike v Radolfzeilu 23. novembra smo bili povabljeni v Radolfzell na veliko prireditev ob dnevu republike. Nastopali smo skupaj z otroki iz Radolfzella, Tutlingena in Ravensburga. Mi pa smo prišli iz mcghnega švicarskega mesta Hreuzlingen in Amriswil ob Bodenskem jezeru. Morda še ne veste, da tudi tu obstaja že dve leti dopolnilni pouk v slovenščini, ki ga vodi učiteljica Judita Vidmar. Naša šola se imenuje Karel Destovnik Kajuh. Vsi imamo narodne noše, ki so jih sešile naše mame. Za veselo razpoloženje na proslavi so poskrbeli Veseli hmeljaiji iz domovine, ki so tod okrog že zelo znani. Tudi tokrat je bila dvorana polna, ne samo Slovencev, tudi Nemci se radi pridružijo takšnim prireditvam. Lep pozdrav od učencev slovenskega dopolnilnega pouka šole Karel Destovnik Kajuh. Kje raste kruh Zazvonilo je in začela se je ura zemljepisa. Tako kot vedno, smo razgrajali, kot da smo na igrišču. Tovarišica je odprla redovalnico in poklicala prve tri junake. Kmalu so dobili ocene. Nato je poklicala še tri, med njimi tudi Polono. Ko se je spraševanje bli- žalo h koncu, je tovarišica vpra- šala Urško: »Povej mi, k^ raste v travni stepi?« Urška je malo pomislila in re- kla, da se ne spomni. OglasUa se je Polona: »Tovarišica, ali ste vprašali, kaj raste v travni stepi?« »Seveda,« je rekla tovarišica in dodala, da tega zelo veliko poje- do. »No, kjg je to?« Polona pa kot iz topa: »Tam raste kruh!« Mislila je prav, vendar je naro- be povedala. Morala bi reči: pše- nica. Vsi smo planili v smeh. To- varišica je Polono poslala v klop s petico, saj si jo je tudi zaslužila. Kmalu je zazvonilo in še do konca odmora smo imeli solzne oči. IDA LESJAK, 7. a COŠ Fran Koš CELJE Kako se naredi sadna kupa Sadna kupa se napravi iz sadja, sladke smetane in malo sladkor- ja. Doda se tudi-malo limone. Sadje narežemo na kocke, ste- pemo smetano in naribamo limo- no. Ko imamo smetano stepeno, sesujemo v smetano koščke na- rezanega sadja in zmešamo. Ko je to zmešano, dodamo sladkor in limono. Sadno kupo lahko okrasimo s čokolado ali s čim drugim. Tako je sadna kupa pri- pravjena. Nato damo sadno kupo v hladilnik in ko pojemo, se še posladkamo s sadno kupo. POLONA KRAJNC, 3.d OŠ Ivan Kovačič-Efenka CELJE Moj najljubši predmet Rada hodim v šolo. Šola je bli- zu. V njej se naučimo marsikaj novega. Hodim v 3. razred osnov- ne šole. V tretjem razredu imamo enake predmete kot lani. Moj najljubši predmet je mate- matika. Pri njej se učimo različne znake. To so: seštevanje, odšte- vanje, množenje in deljenje. Naj- boljše pa je, kadar pišemo kon- trolno nalogo ali preizkus znanja. To je moj najljubši predmet. JELENA MILANOVIČ, 3. c OŠ Ivan Kovačič - Efenka CELJE Orobnjak ali... Pri uri biologije je tovarišia spraševala. Poklicala je Snežano in Benjamina. Pripovedovala sta vse o velikem metljaju, evgleni, spirogiri in parameciju. Do tukaj je šlo se gladko. Potem pa je sle- dilo vprašanje: »Snežana, povej, iz česa je sestavljen poLž mlakar?« Malo je pomislila, potem pa re- kla: »Polža mlakarja sestavljajo: glava, mišičasta noga in drob- njak.« Tedaj je razred prasnil v smeh, Snežana pa nas je samo čudno ' pogledala. »Drobnjak pa ne sestavlja pol- ža,« je rekla tovarišica. »To je ze- lenjava za na juho!« Polža mlakarja pa sestavlja drobovryak. BERNARDKA MESTINŠEK, 6.b COŠ Fran Roš CELJE Pionirji fotografirajo s prvimi koraki fotografije se v raznih krožkih pričnejo naj- prej ukvaijati v temnici. Tu nastajajo izdelki - fotogrami imeno- vani, pri katerih ne potrebujemo fotoaparata. Na fotografski papir položimo smiselne predmete, za kratek čas osvetlimo, ter po običajnih postopkih razvijemo. Dobimo zanimiv izdelek, kakršnega nam je poslala tudi Stanka Vodovnik iz osnovne šole ■ bratov Mravljak v Titovem Velenju. Če ste se tudi pri vas odločili, da napravite takšne izdelke, nam jih seveda lahko pošljete in morda bomo prav vašega izbrali za zaključno razstavo, za katero bomo izbrali 60 najboljših fotogra- fij. Fotolik pa pripravlja lepe nagrade, med katerimi bo tudi fotoaparat. Za vsako objav^eno fotografijo pa bo avtor prejel vrednostni kupon. Svoje izdelke pričnite pošiljati čimprej, saj bomo upoštevali sodelovarOe skozi vse leto. Urednik fotografije Atifina zanka 1. vozi 2. odmeva 3. plava 4. odseva Atka ti je tokrat postavila nek^ telegrafskih opisov. Razvozljati moraš, kdo počne to, kar je zapisano zgoraj. Ko boš to ugotovil, boš iz začetnic novih besed dobil geslo današrye Atkine zanke. Rešitve pošlji na dopisnici do torka, 17. decembra 1985 na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Pa še rešitev iz prejšnje številke: Če si pravilno vstavil besede si dobil pregovor ČAS JE ZLATO. Nagrado pa dobi: Marjana Zagozda, Podgorje 46, 63000 Celje. Hmezad, Kmetijski kombinat Šmarje, n. sol. o., Šmarje pri Jelšah razpisuje prosta dela in naloge: - vodje ekonomsko-finančnega sektorja Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri - da ima 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili ali drugih odgovor- nih delih in nalogah - da ima sposobnost vodenja in organiziranja dela - da predloži program dela Kandidat je imenovan za dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili pošljUe na naslov: Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje, Šmarje pri Jelšah. DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR TOZD ELEKTROPRENOS PODLOG Komisija ?a delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNI ELEKTROMONTER ZA DALJNOVODE (1 delavec) Pogoj: - KV elektromonter-energetik (IV. stopnja strokovne izobrazbe) - 2 leti delovnih izkušenj 2. strojni ključavničar (1 delavec) Pogoj: KV strojni ključavničar (IV. stopnja strokovne izo- brazbe) 1 leto delovnih izkušenj 3. pleskar (1 delavec) Pogoj: - KV pleskar (IV. stopnja strokovne izobrazbe) - 3 leta delovnih izkušenj 4. NK delavec za daljnovode (1 delavec) Pogoji - končana osnovna šola - 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih del naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Dravske elektrarne Maribor TOZD ELEKTROPRENOS PODLOG 63311 Šempeter v Sav. dolini Kandidate bohio o izbiri obvestili v 8 dneh od dneva sprejetja sklepa o izbiri. 12. DECEMBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 15 NOČNE CVETKE • V soboto so miličniki pridržali do iztreznitve Pera B. iz Ulice bratov Vošnjakov. Pero je prišel domov alkoholno razgret, potem pa je začel razgra- jati in razbijati. Ker se tu- di po prihodu miličnikov ni hotel umiriti, je moral •na hladno". • Maijan R. iz Goriške ulice se večkrat razburi; ponavadi v kakšni gostil- ni. Prejšnji Četrtek zvečer delal nemir v gostilni Culk, pristal pa je v že znanih prostorih na Po- staji milice. • V petek zjutraj, nekaj po polnoči, je Vitomir G. iz Ulice bratov Vošnjakov na Tomšičevem trgu v Celju napadel Ivana K. Miličniki so ga opozorili, kar pa Vitomira ni ganilo, zato se je moral hladiti v prostorih za treznenje. • Vid G, je že kar star znanec miličnikov, saj morajo večkrat posredo- vati pri njemu doma. Raz- gr^al je tudi prejšnji po- nedeljek dopoldne, zato so miličniki spet morali posredovati v njegovem stanovanju v Kidričevi ulici. Ker pa se tudi to- krat nikakor ni hotel umi- riti, je moral domačo po- steljo zamenjati za po- grad v prostorih za trez- nenje. S. Š. Štiri leta zapora za posilstvi Na celjskem sodišču so obsodili na enotno kazen 4 leta zapora 45-letnega Vilje- ma Črešnarja iz Zreč, ker je letos aprila in avgusta posi- lil dve dekleti. Črešnar je že večkrat izvr- šil podobna kazniva dejanja (kar mu je tričlanski senat upošteval kot oteževalno okoliščino pri izreku kazni). Tako je šele letos marca pri- šel iz zapora, že aprila pa je posilil dekle, ki jo je zvabil v avtomobil z obljubo, dajo bo peljal v Titovo Velen^ie. Za to posilstvo ga je senat obsodil na dve leti zapora. Avgusta letos pa je Viljem Črešnar v bližini Slovenskih Konjic vzel v svoj avtomobil avtoštoparko in ji obljubil, da jo bo peljal v Maribor. Črešnar je že v bližini Slo- venskih Konjic zavil na stransko cesto in dekle posi- lil, nato pa jo vseeno zapeljal v Maribor. Dekle si je zapisa- la registrsko številko njego- ^vega avtomobila in Črešnar- 'ja so kmalu prijeli. Za to po- silstvo gaje senat obsodil na dve leti in šest mesecev za- pora. Na sojenju je Viljem Čreš- nar priznal, da je imel z obe- ma žrtvama spolne odnose, vendar pa je zanikal, da bi ju posilil. Senat je na podlagi zbra- nih dokazov in izpovedi žr- tev menil, da je Viljem Čreš- nar izvršil obe kaznivi deja- nji, zato ga je obsodil na enotno kazen 4 leta zapora (za posilstvo je zagrožena ka- zen od enega do 10 let za- pora). S. ŠROT Nesreča s strelnim orožjem Pri usposabljanju pri- padnikov enot teritorial- ne obrambe je prišlo v so- boto zjutraj na območju Dramelj do nesreče s strelnim oro^em, v kateri je izgubil življenje pri- padnik enot teritorialne obrambe Franc Kolar iz Mari^ia Dobja 23. Preiskava o nesreči je v teku. B.R. Urejalo križišče v Šempetru Končno bodo v Šempetru pri blagovnici uredili križišče tako, da bo varno za vse udeležence prometa. Problem je star toliko kot šempeterska blagovnica. Promet se je od njenega obstoja dalje na tem delu ceste zelo povečal, vozniki, ki so pripeljali iz parkirnega prostora blagovnice so morah dolgo čakati, da so se lahko vključili v promet, nemalokrat so tudi izsiljevali, za las ušli prometni nesreči, zelo velikokrat pa tudi ne. Sedaj bo križišče precej razširjeno in pregledno. Na sUki: Delavci Cest- nega podjetja širijo cestišče. Dobrodošlo jim je tudi milo vreme v začetku decembra. TONE TAVČAR Neupravičena preprodaja lesa Pocajt Franc, kmet in obrtnik z Velikega Vrha 10 pri Titovem Velenju in njegov sin Stanislav, sta uspešno preprodaja- la les. Ker pa za to nima- ta nikakršnega dovolje- nja, se bosta morala za- govarjati pred sodniki. Kriminalisti so ju na- mreč ovadili za kaznivo dejanje nedovoljene tr- govine. Pocajta sta v zadnjih dveh letih nakupila n^- manj 170 kubičnih me- trov lesa (v vrednosti 1,6 milijona dinaijev), da bi ga preprodala. Les sta preprodajala zasebni- kom, največ v Bjelovar, pri tem pa sta neupravi-. Čeno zaslužila najmanj 600.000 dinaijev. V smrt pri Zajesovniku v Z^esovniku na magistral- ni cesti Ljubljana-Celje seje v petek pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta umrla dva človeka: Tomo Golub iz Kame- ničkega Podgorja in Milan Po- doreski iz Cerja Jesenskog Djura Petrača so v kritičnem stanju prepeljali v celjsko bol- nišnico, Mirko Picek pa je bil ranjen. Avtobus preval skega Inte- grala, ki ga je vozil 53-letni Viktor Nabemik iz Čečovja pri Ravnah na Koroškem, je bil namenjen iz Vranskega proti Trojanam. Ko je začel v Z^e- sovniku prehitevati tovornjak, mu je s fičkom ljubljanske re- gistracije pripeljal nasproti neznani voznik. Ker fičko ni imel prižganih luči, ga Naber- nik zaradi zmanjšane vidljivo- sti ni dovolj zgod^ opazil. Pri- šlo je do silovitega trčenja, pri katerem je fička odbilo na bliž- nji travnik. MP Prvi sneg In že tudi prve tatvine smučI Letos se je sniučaska sezoiia začela nekoliko prej kot prejšnja leta, prej pa so se za- čele pojavljati tudi tatvine smuči. Najpogostejši cilj ta- tov tako ostajajo poleti kole- sa, pozimi pa smuči. Takšne tatvine predstavlj^o tudi najtežje delo za miličnike in kriminaliste in precej jih ostane neraziskanih. Tudi zato, ker si lastniki ne zapišejo šte- vilke svojih smuči. Seveda pa je tatvino n^bolje preprečiti, zato kriminalisti opozaijajo smučarje, n^ ne puščajo svojih smuči nezava- rovanih na partij ažnikih avto- mobilov, medtem ko so v okrepčevalnicah. N^več ta- tvin je v bližini gostinskih lo- kalov na smučiščih, ko smuči ostanejo zun^ nezavarovane. Zato kriminalisti priporoči o posebne ključavnice, s kateri- mi je mogoče smuči prikleniti k stojalom. Verjetno bi precej zaleglo, če bi tudi v smučaskih centrih prodžoali takšne klju- čavnice ali pa jih posojaU za primerno plačilo, hkrati pa opozarjali bolj pozabljive smu- čarje, n^ bodo previdnejši. Nenazadnje pa je potrebno smuči primerno zavarovati tu- di doma, predvsem v kleteh, ki so pogosta tarča tatov pozimi. S.Š. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 12. DECEMBER 1985; Izbor športnika 10. januarja Kot vsako leto bomo tudi letos v celjski občini i/pe- ljali anketo, kdo je bil v iztekajočem letu najboljši šport- nik ali športnica. V prihodnji številki Novega tednika bomo objavili imena možnih kandidatov za tri najboljša mesta, ki bodo tudi dobili pokale uredništva NT-RC na slavnostni prireditvi 10. januarja v Narodnem domu. Tudi letos bodo pokale izdelali v steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini. Odkar prirejamo izbor športnika, bo letošnji prav gotovo n^težji, kajti z vsakim letom je žal v naši občini vse manj pravih vrhunskih športnikov. Vse bolj se pojavlja sivina, še več, celo težko bo po pripravljenem pravilniku najti tri najboljše, še težje pa bo to pri športnicah. Ne gre za podce- njevanje dosežkov, kjer zlasti prednjačijo in razveseljujejo n^mlajši, ampak za to, da naši športniki razen ene ali dveh izjem ne dosegajo dosežkov, vrednih v mednarodnem me- rilu. Pri izpolnjevanju anketnih listov za najboljše športnike bo sodelovalo okoli 40 do 50 anketirancev iz vseh športnih društev, športni novinarji in športni delavci. Tako naj bi bila anketa realen odraz tistega, kar so celjski športniki v letošnjem letu dosegh. T. VRABL Cinkarna startala z zmago Začel se je drugi del prven- stva v zvezni hokejski ligi. Celjska Cinkarna igra za konč- no uvrstitev od petega do dese- tega mesta. V novi del prven- stva so startali s štirimi točka- mi, ki so jim takoj dodali še dve, ko so doma premagali Vojvodino 8:5. Če bodo s takš- nimi igrami nadaljevali, se jim bo uresničila želja, da bi ob koncu prvenstva osvojili peto ali vsaj šesto mesto. Strelci: Michna 3, Bratec 2, Kuczynski, Felicijan in Žlof pa po enega. V soboto, 14. decembra, igrajo Celjani v Zagrebu proti Med- veščaku, 11. januarja doma s Kranjsko goro, 18. januarja go- stujejo v Sarajevu pri Bosni in 25. januarja morajo še na pot k Antoprevozu v Maribor. Od 27. do 30. decembra pa bodo celj- ski hokejisti gostovali na Če- hoslovaškem v Olomoucu na večjem mednarodnem turnir- ju, kar bo nova priložnost za kaljenje ekipe. J. KUZMA Športniki v Dravinji Jutri, petek, 13. decem- bra, bodo s podelitvijo plaket, priznanj in Bloud- kovih značk v Slovenskih Konjicah sklenih občin- ske sindikalne športne igre, katerih organizator sta bila Zveza telesno- kulturnih organizacij in Občinski sindikalni svet. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri v hotelu Dravi- nja, kjer bodo podelili 23 pokalov in 30 priznanj najuspešnejšim ekipam, športnikom in športnim delavcem. Slavnostni go- vornik bo predsednik skupščine Telesno-kul- turne skupnosti Sloven- ske Konjice Leopold Rih- taršič. V družabnem delu s plesom bosta nastopila tudi Jaka Šraufciger in plesna skupina Stil. MP Judolsti Izpadli Judoisti Ivo Reya iz Celja so se po neuspešnem nasto- pu v Prištini v zadnjem ko- lu letošnjega prvenstva po- slovili od nastopa v zvezni ligi, saj so s samo dvema točkama osvojili zadnje mesto. V Prištini so tesno 8:6 iz- gubih oba dvoboja z doma- čim Milicionerjem in Akade- mikom iz Nikšiča. Žal sta za takšno tekmovanje samo dva odlična judoista, kot sta Cuk in Anderle, premalo, pa tudi tekmovalca v najlažji kategoriji niso imeli. Močno pa seje pri tesno izgubljenih srečanjih vsekakor poznala odsotnost Fabjana, saj so kar sedem dvobojev izgubili 8:6 ali 7:7 in če bi bili v ekipi Fabjan, bi to pomenilo goto- ve zmage in celo uvrstitev, pri vrhu lestvice. Tako se je neumnost za dano izpisnico' enemu najboljših jugoslo- vanskih judoistov takoj maš- čevala. Upamo, da bodo to v klubu spregledali in se bo si- tuacija v bodoče popravila v korist napredka celjskega športa. JK NA KRATKO Celjski strelci vodijo v 3. kolu republiške lige so strelci Celja dosegli tretjo zma- go, ko so premagali odlične strelce Hrastnika. V ekipi so na- stopili Tone in Alenka Jager, Jo- že Jeram ter Ervin Seršen, ki je znova dosegel odličen rezultat 372 krogov. Strelci Kovinarja Štore so v postavi Franc Hoče- var, Vili Dečman, Ivan Kočevar in Branko Malec (s 373 krogi boljši od Seršena) doma prema- gali ekipo Slovenj _gradca. Tesno so izgubili strelci Žalca, ko jih je premagala ekipa »Avgust Maje- rič« iz Maribora. Za Žalec so na- stopili Justin Smrkolj, Jože Čes- nik, Rudi Kotnik in Mladen Me- lanšek. Vodijo Celjani, Kovinar je tretji in Žalec šesti med osmi- mi ekipami. 20. decembra bo der- bi na strelišču v Žalcu, kjer se bosta pomerili ekipi Celja in Žal- ca. Prvi potrebujejo zmago za osvojitev prvega mesta, drugi za obstanek v ligi. .. TJ Plavalci Celja na Poljskem Pod vodstvom trenerja Bruna Toplaka so trije mladi plavalci Klima-Neptuna iz Celja gosto- vali na mednarodnem mitingu v Sosnovicah pri Katowicah na Poljskem ter se vsi vrnili tudi z medaljami. Borut Presečnik je bil drugi na 100 m delfin in peti na 100 m kravi, Peter Radanovič je bil dvakrat četrti na 100 m kravi in 100 m delfin, Simona Be- lič pa je-bila druga na 100 m kravi in tretja na 50 m delfin. J. KUZMA Odlični žalski karateisti v Slovenj Gradcu so pripravi- li play ofl" tekmovanje ekip v karateju za naslov republiškega prvaka. Nastopile so štiri n^boljše slo- venske ekipe, kjer je zmagal »Bo- ris Kidrič* iz Maribora pred Žal- cem, ljubljansko Olimpijo in Ti- tovim Velenjem. Za karate klub Žalec, ki deluje v okvifu TVD Partizan Žalec, so pri osvojitvi velikega uspeha nastopili: Jože in Mirko Hudovernik, Ferdinand Šorli, Boris Golič, Vlado Gor, Ja- nez Leber, Boro Sredič, Tone Škoijanc, Rihard Žibret in Franc Žumer. Zadnji dosežek žalskih karateistov je plod desetletnega dela sekcije pod vodstvom pred- sednika Silva Mariča. MIRAN MAČEK Šempeter pred Libojami _ 2. kolo občinske strelske lige Žalec je bilo izvedeno na streliš- ču v Šempetru. Zmagala je ekipa Šempeter 1 pred Libojami 1, Gri- žami, Šempetrom H in Libojami II, med posamezniki pa so. bili najboljši Vojko Škodnik (Šem- peter) pred Janijem Pukmaj- strom (Žalec), Poldetom Valan- torh (Liboje), Brankom Vračkom in Berto Povše (oba Šempeter) itd. 3. kolo bo na sporedu 21. de- cembra ponovno na strelišču v Šempetru DRAGO GERŠAK Sindikalni šport Odbojka moški: 1. liga Ingrad, Aeri.- Klima itd. 2. liga Cinkarna, Zapori, Kovinotehna itd., 3. liga Savinja, Libela, Nivo itd., 4. liga Železarna, PTT, Zlatarna itd. in 5. liga Plinarna, STŠ in Gradiš ter starejši člani 1. Ingrad, sledijo Ingrad, Železarna itd. Ženske: 1. liga Ingrad, Blagovni center, Ljubljanska banka Celje, 2. liga Cinkarna, Aero, Kovino- tehna, 3._ liga VVO Intereuropa Tončke Čečeve, Zlatarna, in 4. li- ga Tehnična šola. Carina, SDK, UNZ, Sodišče itd. Šah: 1. liga Ingrad, Kovinoteh- na, Cinkarna, 2. liga ŽTO, Sodiš- če, Zlatarna in 3. liga PTT, Upo- kojenci in Novi tednik - Radio Celje. Skakalci v T. Velenju Na tekmovanju za pokal Šta- jersko - Koroške regije v Tito- vem Velenju so nastopili tekmo- valci šestih klubov v kategoriji pionirji C. Zmagal je Krivograd pred Zagernikom (oba Fužinar), četrti je bil Podkrižnik Braslovče - Andraž, deveti Seneger SD MERX Celje, štirinajsti Verbnjal Braslovče - Andraž, petn^sti Kodernja TVD Partizan Lopata itd. Na Dobrovljah A in B pionirji so se pomerili na Dobrovljah za regijski pokal in meddruštveno tekmovanje v skokih. Najboljši pri pionirjih B so bili: Boštjan Rednjak, Branko Kanduti (oba T. Velenje), Jure Jeram (Braslovče - Andraž), Ja- nez Turnšek (TVD Partizan Lo- pata Celje), Matej Oprešnik (SSK Zbelovo) itd. Pionirji A: Boris Podkrižnik, Robi Oblak, Boštjan Zagožen (vsi Bralovče - Andraž). Primož Gerčar (SD Merx Celje) itd. Mladi hokejisti v slovenski ligi so mladi ho- kejisti Cinkarne Celje doma iz- gubili z ljubljanskim Tivolijem 2:8, pionirji pa s Kompas Olim- pijo celo 0:25. Naslednje kolo bo 14. decembra, ko bodo pionirji igrali s Kranjsko goro, mladinci pa z Jesenicami na Jesenicah. iVIladi judoisti v ŠŠD Golovec v ŠŠD Golovec na COŠ Fran Roš so že dalj časa zelo marljivi mladi judoisti, ki jih vodita Marjan Fabjan in Oto Seles. Pri- pravili se dva prijateljska dvobo- ja z vrstniki Branika iz Maribora in oba izgubili 17:11 in 16:14. Hvaležno je, da raste nov mlad rod judoistov in prava škoda je, da ne najdejo skupnega jezika za sodelovanje s prestavniki judo kluba Ivo Reya. Točke so osvojili v prvem nastopu Vrečak, Pecar- ski, Cvitan, Kačičnik, Špilar in Djakovič ter v drugem Štern, Špilar, O. in T. Seles, Kafelc, Ko- zovinc, Groznik, Završnik in Mi- helčič, borili pa so se še Hruše- var, Eisenbacher, Tanko, Koro- šec, Peravič, Setnikar in Mlina- revič. Pripravili bodo tradicionalni novoletni turnir, kamor so pova- bili pioniije vseh slovenskih re- gistriranih judo klubov, tako da bo to kvalitetna prireditev oz. skoraj republiško prvenstvo, saj bodo nastopili najboljši mladi borci. Turnir bo v soboto, 21. de- cembra v telovadnici COŠ Fran Roš v Novi vasi od pol desetih dalje. Pod koši Moška republiška liga: ko- šarkarji Libeie so v 8. kolu do- segli lep uspeh na gostovanju v Novem mestu, ko so prema- gah Novoles 91:88 (50:54). Ce- ljani so v 6. minuti drugega de- la prišli v vodstvo predvsem zaradi izredno borbene in po- žrtvovalne igre v obrambi, saj so v. tem delu odvzeli nasprot- niku kar 14 žog. Nasploh gre pohvaliti vse igralce, ki so vstopih v igro, še posebej pa Medveda zaradi 18 skokov in Golca, ki je bil najboljšli igra- lec tekme, dosegel 32 točk ter neumorno zaustavljal z bloka- dami nasprotnika. Po tekmi je rekel: »Zasluženo smo zmaga- h, vsi igralci so dali vse od sebe in s požrtvovalno igro nam je uspelo premagati neugodnega nasprotnika, ki je doma že pre- magal postojnskega Nanosa. Naslednji tekmi igramo doma proti Bistrici in Iliriji, pričaku- jemo zmagi, potem pa v zad- njem kolu prvega dela gostuje- mo pri Slovanu. Tam pa ...« Libela: Govc 4, Gole 32, Turk 2, Pipan 25, Medved 18, Kahvedžič 8, Kralj 2. Libela ima poraz več od Slo- vana in Heliosa ter deli tretje mesto, v naslednjem kolu pa jo čaka lahko delo, ko gosti zad- njo Bistrico. Comet se je v Slovenskih Konjicah dobro upiral ljub- ljanski Ihriji, vendar vseeno iz- gubil z rezultatom 82:85. Co- met je ostal deveti, v nasled- njem kolu pa gostuje pri vode- čem Slovanu v Ljubljani. 11. zvezna liga ženske: Kors Rogaška je dosegla pomemb- no zmago v 7. kolu, ko je v Kranju premagala ekipo Sava Commerce 79:97. Posebej od- hčna je bila Pešičeva, ki je po- leg odlične igre dosegla še 39 košev. Kors Rogaška je na od- ličnem četrtem mestu z dvema točkama zaostanka za tremi ekipami, ki imajo po trinajst točk. Predzadnje kolo prvega dela prvenstva bodo košarka- rice Kors Rogaške odigrale v soboto, 14. decembra v Roga- ški Slatini, ko se bodo srečale z ekipo Mure, ki je na osmem mestu. Ker je razlika v točkah med vsemi desetimi ekipami izredno majhna, si Kors Roga- ška ne bi smela več dovohti spodrsljaja na domačem igriš- ču, kar pomeni samo zmago in dve novi točki. Tako bo lažje pričakati spomladanski del. Ženska republiška liga: mlada ekipa Metke igra vedno bolje, kar dokazuje tudi tesen poraz z vodečim Novim mestom 61:59. Največ košev sta dali Turnškova 19 in Jurakova 18. Trener Aleš Antaver: »Pohvali- ti velja vse, ki so igrale, saj so pokazale n^ boljšo igro te sezo- ne. Za sedaj paje tudi to premalo za zmago proti vodečim ekipam. Upam, da bodo dekleta zaigrala tako tudi proti neposrednim na- sprotnicam s spodnjega dela le- stvice.« Metka je predzadnja, v nasled- njem kolu gostuje pri vodeči Ili- riji. Kadetinje Libeie so premagale ekipo Maribora 67:65, najboljša . igr^ka pa je bila Polutnikova s 37 koši. Območna liga: Kovinar je do- ma premagal Pomurje 99:87. Go- sti so vodili še ob polčasu 41:42, potem pa seje igralcem Kovinar- ja »odprlo«, vodili so že za 28 točk, pri vstopu mladih v igro pa je razlika skopnela. Kovinarje še vedno drugi za Rogaško. V 8. kolu so košarkarji Polzele doživeli na domačem igrišču po- raz z vodečo ekipo Zagorja 78:91 (44:52), najboljšli strelci pa so bili Khan 19, Polauder 13 ter Turn- šek in Poteko po 10. V zadnjem jesenskem kolu v soboto, 14. de- cembra bo Polzela gostovala v Brežicah. Košarkarji Šentjurja pa so go- stovali in premagali po odločni igri v obrambi v drugem polčasu ekipo Podbočja 64:65. Strelci: Škorjanc 23, Prezelj 15 in Kuko- vičič 11. V soboto bodo igrali zadnje kolo, ko se bodo ob 18. uri srečali v telovadnici v Šentjurju z Zlatorogom iz Laškega. DEAN ŠUSTER - TV Cinkarna sopokrovitelj Pri nagradni igri Partizan smo dobili še enega glavnega sopokrovitelj a, to je Cinkarno, ki seje pridružila Aeru, oba pa bosta omogočila dvema srečni- ma pri žrebu, da bosta čez dve leti potovala na ogled vehke športne prireditve Univerziade v Zagreb. Za drugo igro Partizana je prispelo 65 odgovorov, od tega 55 pravilnih, nagrade Blagov- nice Nova vas pa dobijo: Milka Debeljak, Trubarjeva 71, Celje; Vili Grobler, Meljska 10, Mari- bor in Nina Naglav, Krožno 8, Koper. Torej nagrade potujejo tudi izven Celja, kar potrjuje, da je za to igro tudi drugje veli- ko zanimanje. METOD TREBIČNIK gorenje sestavljena organizacija združenega dela, o. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DS Splošni posli GORENJE SOZD oglaša prosta dela in naloge v Informacijsko dokumentacijskem centru 1. PREVAJALEC ali SAMOSTOJNI PREVAJALEC nemškega jezika 2. PREVAJALEC ali SAMOSTOJNI PREVAJALEC angleškega jezika Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora- jo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne po- goje: pod 1. - višješolska ali visokošolska izobrazba ustrezne smeri - zaželene delovne izkušnje na področju prevajanja (lahko tudi začetnik) - aktivno znanje dveh tujih jezikov a) nemški jezik b) znanje drugega tujega jezika pod 2. - višješolska ali visokošolska izobrazba ustrezne smeri - zaželene delovne izkušnje na področju prevajanja (lahko tudi začetnik) - aktivno znanje dveh tujih jezikov a) angleški jezik b) znanje drugega tujega jezika Kandidati morajo dobro obvladati slovenski jezik. Z vsemi kandidati bo opravljen preizkus znanja. Za navedena dela iri naloge pod točko 1. se sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Za dela in naloge pod točko 2. se sklene delovno razmerje za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Določeno je poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DS Splošni posli, sektor kadrov- skih zadev 63320 TITOVO VELENJE, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo. NAGRADNA IGRA PARTIZAN 3 Na Smotri Partizana Jugoslavije vsako leto podeljujejo tudi posebna priznanja najboljšim krajevnim skupno- stim v športni rekreaciji. Letos v Kruševu so to prizna- nje dobile tudi ena mestna in ena vaška krajevna skupnost iz celjske regije. Katere? GABERJE in LOPATA iz Celja ŠOŠTANJ in SKALE iz Velenja VINSKA GORA in PREBOLD iz Žalca Pravilen odgovor obkrožite, nalepite na dopisnico in skupno z vašim naslovom pošljite na Uredništvo NT in RC, Trg V. kongresa 3/a, najkasneje do petka, 20. decembra 1985. Nagrajuje KRAJEVNA SKUPNOST GABERJE iz Celja. Preberite... PARTIZAN Kovinar Štore izvaja svojo bo- gato razvejano športno-rekreativno dejav- nost po naslednjem urniku in sicer v svoji telovadnici in kegljišču na Lipi. Ponedeljek: 16.00-17.30 pionirke do 11 let 17.30-19.00 pionirke 11-15 let 19.00-20.00 članice 16.30-19.30 kegljanje Torek: 8.30-10.00 cicibani 16.00-17.30 pionirji do 11 let 17.30-19.00 pionirji 11-15 let 19.00-20.30 odbojka članice 20.30-22.00 odbojka člani 16.00-18.00 namizni tenis pionirji 18.00-20.00 nam. tenis člani Sreda: 20.00-21.30 člani (Nadaljevanje prihodnjič) VABLJENI! 12. DECEMBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 17 Petrol dobro sodeluje s krajevnimi skupnostmi in občinami Devetintridesetim bencinskim črpalkam na Celjskem in Koroškem se bo v prihodnjem letu pridružila še manjša jtrpalka v Solčavi, za katero so bila sredstva zagotovljena n sovlaganjem Petrola, Krajevne skupnosti Solčava in SO Mozirje. Mreža bencinskih servisov na obeh območjih je bamreč že tako gosta, da gradnja novih črpalk, razen na Avtocestah in večjih vpadnicah, predstavlja za Petrol le {dodatne stroške; tako pri gradnji kot kasneje pri poslova- nju, saj podatki povedo, da večina manjših črpalk posluje ^ izgubo. »Čeprav imajo takšne majhne črpalke pogosto le enega zaposlenega, vseeno ne morejo poslovati brez iz- gube, ker je promet z ozirom na drago vzdrževanje pač premajhen,« meni direktor TOZD Kari Privšek. »Seve- da pa Petrol nikoli ni gledal ozko poslovno in je gradil čr- palke tudi v manjših kr^ih, ki se razvijajo. Tako so bile v ipreteklosti zgrajene ma^še črpalke v Vitanju, Mislinji, Kozjem, Bistrici ob Sotli in Zrečah, v letu 1984 pa je bila predana namenu črpalka na ^^onikvi.« i Če za manjše objekte ugo- tavljamo, da ne poslujejo po- zitivno, zaradi majhnega ob- sega prodaje, pa tudi za veli- ke lahko ugotovimo, da po- Blovanje ne poteka nemote- no, še posebej ob pomanjka- nju naftnih derivatov. TOZD Trgovina Celje je namreč po Zakonu o energetskem go- spodarstvu organizacija po- pebnega družbenega pome- na in je odvisna od naše inergetske bilance; razpo- ložljivih količin naftnih deri- ratov, ki jih zadnja leta kro- aično primanjkuje. Poleg te- ja, da enakomerno in raci- inalno razdelijo razpoložlji- /e količine derivatov (seve- la ob upoštevanju tistih, ki imajo prednost), je zato zad- nja leta najpomembnejša na- loga, kako nadomestiti manjši dohodek od prodaje derivatov. V Petrolu so se odločili za prodajo dopolnil- nega programa, kar se že zr- cali na večini bencinskih ser- visov kot bogata ponudba rezervnih delov za avtomobi- le, dodatne opreme, avtokoz- metike in drugo. Prodaja te- ga blaga se vsako leto pove- čuje. Reorganizacija Je olajšala oskrbovanje TOZD Trgovina Celje (po- sluje v okviru DO Trgovina Ljubljana) je med šestimi podobnimi TOZD v Sloveni- ji po obsegu poslovanja na tretjem mestu, takoj za TOZD Ljubljana in Maribor, z naftnimi derivati in dodat- nim asortimanom pa oskr- buje kar 12 občin celjske in koroške regije. Še lani sta bili v Celju dve enoti: TOZD Trgovina na drobno Celje in Poslovna enota na debelo, kot sestavni del TOZD Debela prodaja Ljubljana. Z referendumom, ki je v celjskih enotah izred- no uspel, rezultat je bil med neoboljšimi v SOZD, pa so se delavci odločili, da organizi- rjgo regijsko temeljno orga- nizacijo, v kateri bosta zdru- ženi drobna in debela pro- daja. »S takšno organiziranostjo smo precej pridobili,« meni Kari Privšek. »Še posebej v kriznih obdobjih, ko pri- manjkuje naftnih derivatov in je oskrba na ta način manj motena.« Skrb za ekologijo Tudi naša družba se vse bolj osvešča in skrbi za či- stejše in varnejše okolje. Pe- trol sicer ni velik onesnaže- valec okolja, vendar zaradi količine in obsega oskrbe z naftnimi derivati to lahko postane, v koliko ne bo do- sledno skrbel za izvajanje predpisov s področja varstva narave in okolja. »Ekologija je ena od priori- tet, tako na področju drobne kot debele prodcoe,« poudar- ja Kari Privšek. »Tako smo sklenili, da bomo v nasled- njem srednjeročnem obdob- ju vlagali znatna sredstva prav v to področje. V drob- noprodajni mreži bomo po- stopoma zamenjali vse eno- plaščne rezervoarje, v obeh skladiščih pa poskrbeli za čim varnejše poslovanje. Ta- ko že zamenjujemo rezervo- arje na bencinskih servisih ob Mariborski cesti v Celju in servisu Titovo Velenje 1, končali pa smo večja rekon- strukcijska dela v skladišču Dravograd. Tudi v celjskem skladišču, ki je sicer novo, smo v letošnjem letu vložili precej sredstev za izboljša- nje poslovanja in odpravo tehničnih pomanjkljivosti.« V skrb za preprečitev mo- rebitnih ekološldh katastrof pa sodijo tudi vodotesni lo- vilci maščob in vsakoletni tlačni preizkusi instalacij in cistern. Dodatno izobraževanje delavcev v celjskem TOZD Trgovi- na je zaposlenih 289 delav- cev, od tega 226 v drobni prodni in 63 v debeli proda- ji. V TOZD-u se lahko poh- valijo, da se je fluktuacija v zadnjih letih močno zmanj- šala. »Vendar pa hkrati post^a- mo star kolektiv,« ugotavlja Kari Privšek. »Ost^^o de- lavci, ki so že precej let zve- sti našemu kolektivu. Pri tem ugotavljamo, da izobraz- bena struktura ni najboljša, vendar pa se to praktično ne pozna preveč, saj imamo vpeljan učinkovit sistem do- datnega izobraževanja, ki pa je v obeh enotah z ozirom na zahteve različen. Glede na dejavnost, ki jo poslovna enota na debelo in poslovna enota na drobno opravljata je to potrebno in zaželjeno. Lahko trdimo, da so zaposle- ni delavci v obeh enot^ do- bri in vestni. Z ozirom na ob- jektivne okoliščine in težave, ter vse hitrejši tempo življe- rya, se kupci včasih pritožu- jejo, češ, da usluge niso kva- litetne in da morego na črpal- kah čakati. To se sicer ne do- gžOa pogosto, kadar pa se, so vzroM za to v večini prime- rbv v velikem obsegu admi- nistriranja. To je bilo še po- sebej izrazito v času »bonov- kuponov«, ko seje obseg ad- ministrativnih del še podvo- jil. Ker je administriranja izredno veliko, se je Petrol odločil za postopen prehod na računalniško obdelavo vseh vrst podatkov. Izobra- ževanje kadrov bo tako v bo- doče, poleg uvajalnih teča- jev, katerega mora opraviti vsak prodajalec na bencin- skem servisu, obsegalo predvsem izobraževar^e in usposabljanje za delo in pri- pravo podatkov za računal- nike in terminale. To še po- sebej velja za področje debe- le prodaje, ker bo z računal- niško obdelavo mogoče v ve- liki meri zmanjšati zaloge blaga.« Ustrezno izobraženih ka- drov trenutno ni dovolj in za- to si morajo pomagati na omenjeni način. Pri tem bi omenili, da je delo na črpal- kah specifično in poteka podnevi in ponoči ter ob ne- deljah in praznikih. Kljub težkim pogojem dela delavci ostajajo in večina je takšnih, ki so že dolgo zvesti kolekti- vu. V TOZD jim pravijo kar »stari petrolovci«. Vključevanje TOZD v okolje Ena od prednosti reorgani- zacije je tudi večje vključe- vanje Petrola v življenjsko okolje na celjskem in koro- škem območju. Zelo dobro je sodelovanje s krajevno skupnostjo Trnovlje, kjer je sedež TOZD, enako pa bi lahko trdili tudi za druga po- dročja, kjer so se v preteklo- sti stkale niti sodelovanja na vseh področjih. Pri tem bi omenili še opredelitev TOZD za čim tesnejše sode- lovanje z občino Celje in ob- činsko energetsko skupnost- jo, ki bo v bodoče igrala po- membno vlogo na področju naftno-plinskega gospodar- stva regije. Pri sodelovanju in vključevanju v okolje je potrebno omeniti tudi vlaga- nja. Omenili smo že, da je Petrol v preteklosti vlagal precej sredstev v manj razvi- ta področja in občine, takšna usmeritev pa bo veljala tudi v bodoče. Seveda pa ne mo- remo mimo ugotovitve, daje zaradi nenehne rasti cen vla- ganje vsak dan dražje, saj stane na primer ena srednja bencinska črpalka po trenut- nih cenah več kot šest mili- jard dinarjev. Zaradi tega je v Petrolu v ospredju gradrvja objektov s sovlaganjem združenega dela, KS in občin. Poleg tega pa se TOZD vključuje tudi v razne akcije na terenu in skuša v okviru možnosti pomagati reiznim ustanovam in društvom. Omenili bi večji prispevek krajevni skupnosti Trnovlje ob občinskem prazniku, ob- čini Dravograd ob 800-letnici mesta Dravograd, prispevek k izgradnji Muzeja revolucije v Celju, sofinanciranje iz- gradnje pomembnih objek- tov v Celju in podobno. »Redno prisluhnemo, kot smo že omenili, tudi potre- bam krajevnih skupnosti, pri čemer so v ospredju ga- silska društva in združerya šoferjev in avtomehanikov.« Petrol praznuje letos 40-letnico obstoja: 15. maja leta 1945 je zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo ustano- vilo državno poletje »»Jugopetrol« za promet z naftnimi derivati. Podjetje je bilo dve leti kasneje s sklepom vlade reorganizirano v podjetje republiškega značaja. Leta 1950 so izvolili prve samoupravne organe, 17. marca leta 1953 pa se je poletje z odločbo izvršnega sveta Ljudske skupš- čine LRS preimenovalo v »Trgovsko podjetje Petrol v Uubljani«. Leta 1967 je delavski svet sprejel sklep o pre- imenovanju v »Trgovsko in proizvodno podjetje Petrol« oziroma skrajšano Petrol Ljubljana. Leta 1974 pa se-je konstituirala delovna organizacija Petrol in se kasneje reorganizirala v sestavljeno organizacijo združenega dela Petrol, kot jo poznamo še danes. Ob 40-letnici ustanovitve so se pri Petrolu odločili, da bodo priskočili na pomoč šolam na posameznih ob- močjih. Na Celjskem bo ta- ko dobila računalniško opremo srednja družboslov- na šola v Celju, računalnik pa bodo dijakom slovesno izročili ta mesec. Ob koncu bi omenili, da je pretekla zima povzročila tudi v Petrolu izredne teža- ve. Tako je bilo zaradi ek- stremno nizkih temperatur največ problemov v disloci- rani enoti avtoparka v Ce- lju, kjer je preko 13 vozil. Zaradi problemov trans- porta je bila motena oskrba preko internega avtoparka, težave pa so nastajale tudi v transportu. Z ozirom na to, bo potrebno v bodoče misliti na zaprt parkirni prostor za avtocisterne v skladišču Celje, s čemer bi navedene težave bistveno omilili. Takole so izgledale bencinske črpalke takoj po osvoboditvi. Na fotografiji, ki jo je posnel mojster Pelikan, je prva bencinska črpalka v Celju na Šlandrovem trgu. ^ako pa izgledajo bencinski servisi danes. Na fotografiji je bencinska črpalka na oluiah ob celjski južni vpadnici. Gneča na črpalkah je seveda danes neprimerno večja. 18. STRAN - NOVI TEDNIK nn m 12. DECEMBER 1985; bodeči MOČNE PIJAČE Alkoholne pijače so postale pri nas spet močnejše. Zdaj se ti pri njih že zavrti v glavi še preden jih odpreš. Dovolj je, da pogledaš ceno! VREDNEJŠI DENAR Končno smo dobili pri nas več vreden denar. Dobili smo nov bankovec za pet tisoč dinarjev. ČUDEN PETELIN Adi Arzenšek je za Kajevo akci- jo narodnozabavnih ansamblov izdelal posebno umetnino - pe- telina s štirimi očmi. Podarili ga bodo Avsenikom. Bolje bi bilo, če bi ga kakšni samoupravni delavski kontroli! PO AMERIŠKO Pravijo, da so v Ameriki začeli zanimivo akcijo: kdor kupi njiho- vega cadilaca in doplača še do- lar, dobi povrhu še našega juga. Pri nas je drugače. Kdor v Ce- lju kupi ameriški premog, dobi zraven takoj še našega. Pa ne zastonj. RISe Bori ZupanCIfi ^ih, P/l ^mM ^ lom mA mšj 'm/A miM^T"^ NAŠE JE - DRAGO JE Prihaja naša nafta iz Angole. Pa se nam menda ne obeta spet nova podražitev naftnih derivatov! PONEKOD MISLIJO, DA SO STORILI 2BVSEWAVT6MATIZACU0r% VE. AVTOMA TMSPREJEMAJO RAZNE SKLEPE L - Nove zakone devizne končno smo le dobili - ostane še ena malenkost: kako bomo čimveč deviz pridobili! ČUDEŽ Zgodil s je čudež - mesečna inflacija se je s 30 znižala na komaj dva odstotka. Ta čudež pa se ni zgo- dil pri nas, ampak v Ar- gentini. Pri nas v čudeže ne verjamemo! NA TUJE v nekaterih delovnih organizacijah pri nas prodajajo izdelke na tu- je, čeprav slutijo, da stvari ne bodo dobili pla- čanih. Kot da bi le skrbeli za to, da se znebijo zalog, plačilo pa ... ZADNJI ČAS Celjski Toper je našim alpincem poslal nove tekmovalne hlače zadnji trenutek. Pravijo, da še sreča, da niso imeli pr- vih štartnih številk. . Hlače so dobili zadnji čas - dosegli pa so prve čase! Letos nas bodo greli ru- ski briketi in ameriški premog. Da bi nas od teh dveh strani le vedno samo tako greli! ZAMENJAVA v Nazarjah se nekateri jezijo na Glin, ker preveč onesnažuje okolje. Če bi pa dobili za zimo od njih drva - potem bi pa kar laže di- hali. tžgda^ni primerna za Junija in julija DrihodniTleiSTitna^oS^z^^^fSK^^ Končno le dobra vest za ljubitelje »krepkejše« kapljice! FRAN SALEŠKI-MŽcM -»^i^i^lllig^Pli Pod sv0bodmiii sciiiceiili Iztok se je smehljal. Oko mu je žarelo ko sokolu, pritrdil sije jermen, na katerem je oprtiv nosil tul, zlezel s skale in šel dalje. Pol jutra je že prevozilo sonce, ko seje ustavil mladi četnih in z jastrebjim piskom naznanil, da so prišli na določeno mesto. Stal je v gostem hrastovem gozdu na strmem pobočju, kjer je bila dolina najožja. Na pisk so prirasle iz tal postave tovarišev, iz vsakega grma, izza vsakega debla, iz trave, čez skale in iz kotanj, vsepovsod so se dvigali vrli mladci. Iztok jih je brez besed vedel navzdol. Noben kamen- ček se ni sprožil, da bi se zakotalil v dolino. Tonili so neslišno po strmini in kmalu sospeli do mladega, gostega lesa. Od ondod je bila najboljša razdalja za strelice, ki bi jih prožili v dolino. Ukazal jim je, naj se raztegnejo v dolgi trojni vrsti po rebri in poležejo v travo in grmičevje. Vsi naj čakajo njegovega povelja. Dokler on ne sproži, se ne sme nihče ganiti. Nato si je sam narezal vej. Jih zataknil vrh mahovite skale, zlezel podnje Jin počenil v skrito opazovališče. Od ondod Je bil zagledal Jezdeca, Hilbudijevega poslanca. Prvi hip Je mislil, daje eden njegovih včerajš- njih spremljevalcev, in skoro bi se bil dvignil izza umet- nega grma in ga poklical. Ali njegovo oko Je spoznalo visokega konja, kakršne so imeli Bizantinci. Sloveni niso Jezdili takih. Zbudila se mu Je sumnja. Roka seje sama od sebe krivila, da bi segla za pleče po strelico in j o poslala tujcu za vrat. Pa seje premagal. Hitro Je odpel Jermen, tu Je zdrknil s hrbta, poleg njega Je položil lok, bojni nož Je pa skril za kratke hlače iz JagnJečevine. Vsi bojni znaki so izginili in Iztok Je zdrsnil tiho po bregu. Na dnu sije odlomil šibo in čakal Jezdeca. Pričakal gaje in Tračana lokavo prepričal, da je Svarun v gradišču brez vojske. Upal Je za trdno, da se Hilbudij naproti po soteski.' Ko seje Tračan vrnil do Hibudija in mu sporočil, kar Je videl, se poveljniku čelo ni zvedrilo. Nezadovoljen Je bil, ker bo imel bržkone premalo posla in plenitev mu je bila zoprna. »Ropanje po šegi barbarov, cesarju na ljubo, da napase nekaj lačnih tolp, ki se pridreve čez zimo v mesto. Za neumni cirkus, za veseUce se trošijo mili- joni!* Legel Je Jezen na travo. Vojaki so ga strahoma gledali in se pogovarjali samo šepeti^je. Sredi poldneva Hilbudij vstane in da povelje na odhod. Težko oborožene čete - z velikimi ščiti, sulicami in meči, vse v železnih oklepih - so korakale spredaj. Za njimi Je Jahal Hilbudij, ob nJem nekaj konjiče, da bi Ji dal hitra povelja, če bi bilo treba. Zadaj so šli lokostrelci in pračarji, ki so bili zelo nevarni v boju iz daljave. Na okroglih policah so imeli pritrjene usnjate prače, s kate- rimi so nedosegljivo spretno metali podolgaste, na koncu priostrene svinčenice, imenovane »želode«; kogar Je želod dobro zadel, ni več ganil v boju. Vojska seje počasi prenriikala po globeli. Sonce seje nižalo in se z izredno gorkimi Jesenskimi žarki upiralo četam v hrbet. Hilbudij Je Jahal zamišljen. Malomarno mu Je visel šlem na rdečem Jermenu po hrbtu. Tudi drugi Jezdeci in mnogo pešcev Je odpelo Jermene in spustilo šleme. Le-ti so se veselo svetilkah in na kamenčkih Hilbudijevega križa so plešah pisani sončni trakovi. Pod milim nebom grobna tihota. Vojaki so molče stopali drug ob drugem. Le šum korakov Je donel po globeli in potok Je enakomerno curljal. Sonce se Je polagoma bližalo zatonu. Dolina se je stisnila, sence so se zgrnile nad čete. Bližali so se tesni soteski. V mladih Slovenih, ki so prežah v rebri. Je kipela kri. Čuli so šum, včasih Je zarožljal meč. Vsaka roka Je segla po strelici in Jo položila na lok, prsti so krčevito držah za škrto, ki Je že sedela v tetivi. Kmalu so zapazili skozi presledke v grmih prve oddelke. Razburjenje Je kipelo, treba je bilo velike sile, da se ni utrgal ta plaz mladih, boja in krvi žejnih Slovenov. Iztok Je čepel na skali - okamnel. Mogočni lok Je stal pokonci, najboljša strelica Je sedela na tetivi, mišice na desnici so se vzvalovile, srce mu je plalo, da, se Je tresel Jermen na prsih, kije nosil tul. Težko oborožene čete so bile že pod njimi. Lahko bi bil sprožil, ah oko mu je iskalo Hilbudija, iskalo ga Je in zasledilo. Na ovinku se prikaže prvi Jezdec v lepem oklepu s šlemom na hrbtu. Za nJim jezdijo drugi po dva in dva. Poveljnik! Hilbudij! Sam Jezdi, brezskrbno in zami- šljeno. Vedno bolj se bliža Iztoku. Še petdesetkrat stopi konj, vojskovodja bo pod nJim. Iztok prime trdneje za lok, tetiva se prične napenjati, lok se krivi - še deset korakov. Iztok se dviga izza vej, lok Je upognjen do skrajnosti. Drink, tetiva Je zapela, po zraku Je zasičala strelica, spod^ pa Je kriknil s strašanskim glasom Hilbud^ »Kyrie eleison!«, zakrilil z rokami po zraku, segel k sencu, kjer Je tičala ost, pa omahnil in padel s konja. V tistem trenutku Je zažvižgalo in zašumelo v bregu, oblak strehe se Je utrgal in posul Bizantince. Razlegal se Je krik, da Je vztrepetala gora, Hilbudijevi vojaki so padaL in z divjim krikom pulili strelice iz ran. Ali hipoma Je bilo zmešnjavi konec. Stotniki so velevali, vojska se Je strnila, ščiti so se nagnili kot streha nad četo, strelice sc pokale in odletavale od bronastih nabuhov na ščitih. Kakor snežni plug se Je obrnila vojska, vsa pokrita i ščiti, in nastavila svoj rilec proti napadnikom pa nava lila vkreber. Pračarji in lokostrelci so se usuli čez potok na nasprotni breg; cepali so in padali, ker so strelict predirale lahko oklepke, ali drevili so se v hrib, da b. vrnili od ondod napadalcem s svinčenim želodom. Prv. ščiti so bili že blizu, dvajset korakov pod Iztokom nobena strelica se ni več prijela, svinec je deževal oc nasprotnega brega; marsikateri mladec je kriknil, lol mu Je padel iz rok, sarn se Je zgrudil in zakotalil pi bregu. Iztok Je izprevidel, da morajo bežati. Ali ted^ zabuče divji rogovi na nasprotni strani. »Krok,« pomisli Iztok. Svinčeni dež Je hipoma ponehal, razleglo se Je rjove nje in kriki, trušč in ropot. Krok Je kakor divji merja.set navalil z brega na pračarje in lokostrelce. Klin Bizantin cev, kije prodiral proti Iztoku, seje ustavil; spoznali so da so obkoljeni. Krokova drhal se Je spopadla z lahki oboroženimi, nastal Je svitek, klobčiči človeških trupe so se kotalili po brdu, klali, grizli in bodli drug drugega na dnu v potoku so se premetavali in davili, voda j( rdela od krvi. Bizantinci so zatrobili, trobente so vele vale beg. Vsa stisnjena se Je težko oborožena četa obi nila - nad njo streha ščitov - in zbežala v dolino. A tati so se že prikazale mogočne postave Svarunove čete. Proizvodni program: KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p. o. kotli na lesne odpadke trajnožareče peči na trda goriva dozirne naprave za lesno industrijo etažne trajnožarne peči za gospodinjst\ kovinske konstrukcije odsesovaine in odpraševalne naprave oprema za ladje (hidroforji) 12. DECEMBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 12. DECEMBER 198! 12. DECEMBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 12. DECEMBER 1985; 12. DECEMBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 23 STViAN > NOVI TEDNIK 12. DECEMBER 1985 Graščinica v Grmovju obnovljena Pred leti so se »tarej&i občani iz pustih, a neu- streznih prostorov v dvorcu Novo Celje, nek- danjem sedežu celjske gospo^ičine, preselili v nove opremljene prosto- re doma Nine Pokom v Grmovje pri Veliki Plre- Sici. Grmovje ni oznaka kra- ja, marveč majhne grašči- nice, poleg katere je novi dom za starejše občane dobil svoje mesto. Ker je graščinica ostala v sklopu moderne usta- nove, so kmalu pričeli razmišljati o njeni preno- vi, Načrte za njo je napra- vil celjski arhitekt Jure Plahutar, obnovitvena dela se zdaj bližajo kon- cu. Pri tem je bilo potreb- no masikatero steno po- dreti in pozidati na novo, s^ stavbe, ki je nekoč slu- žila za prebivališče go- spode, brez temeljitejših posegov ni bilo mogoče prilagoditi sodobnim zah- tevam doma za starejše ljudi. Vendar vsi posegi niso okrnili nekdanje grajske podobe, ki se zd«u lepo vključuje v parkovni am- bient in bo zdai tako arhi- tektonsko ter funkcional- no obogatila prostor in postala lepo dopolnilo k moderni stavbi doma Ni- ne Po)com. Z. S. Franček Knez v Patagoniji V petek J« v Patagonijo v Južni Ameriki odpotovala osemčlanska slovenska al- pinistična odprava, ki bo poskušala priti na 3128 me- trov visoki Cerro Torre, vrh, ki ga je doslej naskako- valo več kot trideset od- prav in le šest je bilo uspešnih. V odpravi je šest alpini- stov (še zdravnik in snema- lec), med i^imi tudi Franček Knez iz Rimskih Toplic, Gre za izkušene in doslej zelo uspešne plezalce, ki jih je tu- di pred tokratnim odhodom v Patagonijo preveval opti- mizem, Franček Knez je sodeloval že pri prvem velikem jugo- slovanskem uspehu v Pata- gonskih gorah pred dvema letoma, ko so splezali na no- vo »Slovensko smer« v Fitz Royu, Tokratno odpravo ča- ka še težje delo na gori, kjer »neprestano tvegaš življe- nje«, kot je dejal znani ame- riški alpinist Jim Bridvvell. Po zahtevnih navpičnih ra- zih vodijo na vrh že tri smeri, ostale pa so n^zahtevnejše možnosti v južni in vzhodni steni. Slovenski alpinisti bo- do poskušali splezati novo smer v 1200 metrov visoki vzhodni steni, »Za Cerro Torre je značil- no, da ga obdiO^o oblaki, da stalno piha orkanski veter, temperatura pa se pogosto spusti do minus 20 stopinj Celzija,« je pripovedoval pred odhodom Franček Knez, ki si je to lepo goro ogledal med prc^š^o odpra- vo. »Zaradi tega je že tako gladek granit še poledenel. Takšne vremenske razmere pa lahko tržu^jo dneve, ted- ne, celo mesece in prav zato si je ta gora dobila takšen sloves. Le malo je srečnežev, ki so stali na vrhu, čeprav je tam vsako leto več odprav, tako da kronike niti ne bele- žijo več vseh poskusov,« Franček Knez pa je navdu- šen tudi nad lepoto te gore, »Cerro Torre pravzaprav slovi kot najlepša gora na svetu. Igla, visoka 1200 me- trov je postavljena med več manjših špičk. Cerro Torre je seveda nigvišji, 40 metrov visoka snežna kapa pa je kot krona kralja nad okoliškimi vrhovi.« Cerro Torre predstavlja Se en velik cilj v bogati, 12-letni športni karieri Frančka Kne- za. Če bo odprava uspešna, se bodo uresničile tudi nje- gove nekajletne želje. SREČKO ŠROT Čeprav je Franček Knez sodeloval v letošnji jugoslovan- ski himalajski odpravi na Jalung Kang in se vrnil domov tele pozno spomladi, je vseeno nanizal nekaj pomembnih uspehov doma in v Alpah. Največ seveda šteje prva jugo- slovanska smer v zloglasnem Eigerju, ki jo je splezal sku- paj z Dani jem Tičem in Marjanom Frešerjem. Poleg tega je z Marjanom Frešerjem septembra splezal še prvenstveno smer v italijanskih Dolomitih v steni Marmolade in pa prvenstveno v Clvettah v steni Tori Trieste. Od domačih prvenstvenih smeri so najtežje »Algebra« v Travniku (ocena -9), »Sopenje« v Lanežu (ocena -9) in veličastna tehnična smer »Spomin« v Faklenici, ki jo Je preplezal s Silvom Karom in Janezom Jegličem. Gre za 300 metrov previsne stene, ki so jo plezali dva dni, ocenili pa s 6-f ASE. Poleg teh je Franček Knez letos splezal tudi precej prvenstvenih smeri z oceno 8. Za sabo ima že več kot 1600 uspešnih vzponov, od tega več kot četrtino prvenstvenih, kar je svetovni rekord. Zlati par Zakonca Marija in Mirko Orešnik iz Celja sta pred kratkim v Kostanje- vici na Krki na isti dan in isto uro kot pred petdesetimi leti proslavila pet- deset lepih in hudih dni, ki so ju še tesneje povezali skupaj. Pravzaprav so skromno zakusko v oi^em družinskem krogu pripravili drugi, njuni najbližji, a bila je na Mari- jinem domu, odkoder jo je pred 50 leti ženin Mirko potem odpeljal v svet. Pred petdesetimi leti je bilo na njuni ohceti okoli trideset svatov, malo je zd^ še živih. Tokrat se jih je zbralo le osemnajst, le taki, ki so tesno povezani z zakoncema Orešnik, Zbrali so se okoli babice, prababice in praprababi- ce in prav tolikokrat oklicanega dedka Mirka, ki je že doplnil 83 let. Babica Marija, z redkimi sivimi nitmi v laseh, uspešno skriva na ogrlico življenja na- branih 72 jagod, zlasti, ker s svojo vi- talnostjo skriva, da jih je načela nabi- rati pred tolikimi leti. Babica Marija je še danes zaljubljena v svojo rodno blago dolenjsko pokraji- no, zato se večkrat vrača k njej. Iz nje jo je pred petdesetimi leti odpeljal mož Mirko, ki se je kot Savinjčan »prite- pel« tja, v sosednje Krško, kot cestni nadzornik. Življenje je potem potekalo razveja- no, polno postaj je bilo na njunem skupnem tiru, Litija, Trbovlje, Ljuto- mer, Gornja Radgona, Velenje, Slo- venj Gradec, Smaije, Končno sta leta 1947 pristala v Celju in tu tudi ostala. Ločila ju je vojna in družinica je prav- zaprav šele v Celju zaživela skupaj. Dva sinova, Miran in Dušan, sta jima bila in sta jima še vedno v veselje, »Najhuje je bilo takrat, ko sta odraš- čala sinova in se šolala v Ljubljani, A ker smo bili vedno nav^eni živeti skromno, je nekako Šlo,« Mati Marija je bila vseskozi gospodinja in edini za- služek je bil Mirkov, ki nikoli ni segel visoko. Tudi zdaj morata varčevati na vse načine, ker je pokojnina majhna, kljub temu, da je dedek Mirko upoko- jen s štiridesetimi leti delovne dobe. In kako jima zd^ poteka življenje? Lepo, Dedek rešuje n^raje križanke, vodi domače knjigovodstvo, ve za vsak dinar, ki ga ob nakupih izda. To je namreč njegovo vsakodnevno opra- vilo, Nakupuje in se huduje nad viso- kimi cenami, ki se spreminj^o čez noč. In žena Marija? Deset let nazaj je bila varuška. Varovala je dojenčke in otročičke do treh let. Začelo seje v hiši in končalo pri sosedih. Sedmimi je bi- la druga mati. Izdala je tudi recept, kako jih je vzgajala in kaj jim je največ darovala. Pravi, da je ljubezen tista si- la, ki otroke spreminja v topla bitja in nad to silo ni nobene druge. Mož Mir- ko ji ob tem pritrjuje, »Otrok ljubezen čuti in jo zna potem tudi vračati,« To se jima tudi dogsga. Njuni nekda- nji varovanci še vedno radi pritečejo k njima, sarje spomin nanju svetal. Zlat, kot sta bila oba Orešnikova pred krat- kim, Zlat par. ZDENKA STOPAR Zabeleženo mimogrede v mestnem središču me je ustavilo dekletce, staro okoli petn^st let. Ni bilo slabo oble- čeno, le bledikavo je bilo in roke so ji drhtele, ko je proti meni stegnila ročico, »Prosim, lačna sem, nimam za sendvič, rada bi si ga ku- pila ,.,« Naprej me je presunilo, potlej sem se šele znašla in ji dala sto dinarjev. Pogledala je naokoli in jih hitro spravila. Hitela je naprej, jaz sem ji sle- dila, ker sem želela vedeti, kje bo zapravila denar. Zavila jev pekarno in si kupila ma- kovko. Čez nek^ dni sem jo videla ponovno, kako je prosjačila za denar. Dobila ga je in spet z njim zavila v pekarno. Ko sem jo ugledala v tretje sem zavila proti njej. Ni me prepoznala zato me je znova prosila. Tokrat denar za kruh. Vprašala sem jo, če je pobeg- nila odkod, Odkiniala mi je. Še sem vrtala vanjo. Je v kakšnem domu, kjer je pre- malo hrane? Spet zasuk glave in prestrašene oči. Vprašala sem jo, kje je doma. Tudi to- krat ni odgovorila, le čelo seji je orosilo, nabrane kaplje so polzele po licu in se izgubile v ovratniku zelenega plašča. Zdaj je ne videvam več. Se je preselila drugam in prosjači tam? Morda je našla dom, kjer se skle(^ žgancev n^de tudi za njo? Če ne skleda, vsaj koš- ček kruha, V kantah za smeti ga je še vedno polno. Tja ga odvržejo tisti, ki so ga že vedno presiti. Dekletce pa bi ga pobralo, ker je lačno. Kdaj bo pri nas tako, da ne bo ne presitih, niti lačnih? Z, S, Rekordna koleraba Tako dolgo je Terezija Pečnik iz Tomaža pri Vojnik nosila velikansko kolerabo do naše redakcije, da se je m( tem osušila za kak.šen kilogram. Kljub temu jo je njena h Silva komaO dvignila, kakšnih sedem kilogramov tehta, M< tem pa se je Bemardka, katere glavica ni niti za polovi(J kolerabine, rajši stisnila mami v naročje, s^ je bo^j navajeif ropota domačega traktorja, kot pa takih glasov sprožili fotoaparata, EDI MASNE Ponavadi ne gremo po sledi naše rubrike, ven- dar to pot delamo izjemo. Še v poletnem času smo v imenu kupcev z Diners in drugačnimi kreditnimi karticami pokritizirali na- čin prodaje in nevajenost prodajalk na takšne nači- ne nakupa. Za zgled smo izbrali ljubljanski Maxi- market. Z veseljem lahko poh- valimo od celjskih trgo- vin Tkanino in Teko, l^er so se takoj ustrezno orga- nizirali in kupcu danes ni več treba pri nakupu z Di- ners ah drugimi kartica- mi tekati od pulta do pi- sarne in nazaj po blago. | Torej pohvala trgovcem za izboljšano organizacijo dela. Drug pohvalni primer pa lahko naslovimo na Pekovo prodajalno v Pre- šernovi ulici, tisto s stop- nicami - ki sicer ponava- di ne dels^jo, za posluh pri sitnih kupčevih reklama- ' cijah glede kakovosti j kupljene obutve. Torej ; drži, da Peko dš kaj na svoj ugled proizvajalca in prodajalca modne, četudi drage obutve, in so njego- veprodajalke dovzetne za kupčeve pripombe glede kakovosti. Treba je pač verjeti, da bo kupec bliž- nje prihodnosti vse bolj zahteven in, da ne bo za- dovoljen z vsakim kuplje-1 nim izdelkom. , Dva primera, dve poh- i vali za tiste izza pulta! MITJA UMNIK I