Martinova nedelja Sv. Martfn - vzgfecf fjubeznr cfo bli-žnjega. - Sfovenskf svetnfk po vsej pravfci. Narodne šege in navacfe na čast sv. Mar-tina-socfjafista. - Med svetnifcf. ki imajo ugfecf prf na-šem kmetu so pofeg sv. Tzido.ja in sv. Jur-la §e mnogt', afi nobeden nf tolfko Čfsfan kakor sv. Marfin. Bog ve zafcaj so njega postaviff za fcr-stitefja vfnskega prlcfelfca?!- Cujmo njegov zfvfjenjepfsf Sv. Martfn je svetnifc svetovnega sfovei Sa. Me samo v Franeiu (hekdanii Galiii). kjer se je ucfejstvovaf, ampak šfrom sveta je znan. Nam Slovencem pa ne more biti tuj, ker je naš rojafc'. Sv. Aiarfin se je namreč rocfif v no-vembru feta 316 — torej precf U6T5 leti v Oger=kf Subotfci in je po rodu-Prekmu-rec. BU je sin poganskega polkbvnika. TCo-maj star 10 tet se je zavzef za krščanske ideje in ko je pozneje moraf v vojaškb službo, je prenasaf vse tegobe iste. ' fzredno mnogo vaznosti je pofožff na kričan-ko ciogrno o ,,(jubezni do falfznje-ga". Dasf še nefcfsčen, je bil kristjan po fflMIJLrn mišljenju. Ko je nekega jutra jezdii Ma čefu svoje kbhorte, je precf mestnimi nrarh" zagfedaf berača, kf je trepetaf napof nag v mrazu. JVTartfn — stotnifc se je u-stavif, potegnif iz svoje nožnice mec \n daf pof svojega pfašča zmrzujočemu be-raču. Kdo se v danasnjf dobf fahko meri z njfm? S tem je dokumentiraf svoje gfo-bokb socijafno prepnčanje kfjub zbadfjiv-kam svojih tovarišev. Ko je bil Martin star lt JS ief, se jc cfaf o\- }dno krstitf.— i Mfadi' fcristjan je fmef največjo oporo f, v ifirskem škbfu Hifariju (f. 355 po Kj.), na katerega nasvefe se je podai v Panonijo, svojo cfomovino kot nekak mfsijonar. Po dofgetn preganjanju in razrrih te-žavafi je dosegef čast škbfa, katero sfužbo je ~svrševaf v čast božjo ln strah brezbož-nikov. Martfn je postaf radi svoje fjudomi-losff apostof fjudsfva, pnjatefj kmetov in pastfrjev. Njegov sfoves so kronali števif-ni čudeži" in njegov živfjenjepis je tako bo-gat, da so o njem pisane fcnjige.—Plodbno-sno življenje sv. Martfna, vojščaka in škb-ta, 4aterega smemo ponosno imenovati našega rojaka sc je konc.iio 8. fisfopada f. 400, fco je dbčakaf častitljfvo starost 82T fet. Sv. Martin je vzor Ijube^ni do bfi'žn]> ga. Cerkev ga predstavlja kbt mfadega rim-skega stofnika na konju porcg nagega be-rača. Martin pa reže s svojfm mečem pol plašča iz usmifjenja do zmrzujočega star-ca.... f - ]Pač gesta, ki sifi vse socfjalne pridfgar-je na — kbfenaf Od T). do 6. stofetja sem se je začela po vseh krščanskifi pokrajfnah po godu sv. Martina s strogim postom združena prf-prava na — Božič. \ ,,Martinova gos", ki je znana po vsem svetu, pa ima svoje ozadje. Kb je bif škof Martfn se častnik, je moraf fzvršiti važno vojaško nafogo. t/trujen od dnevnih napo-rov je kot povefjnik' večje straže — zadre-maf. V pravem času pa so gosi zagagafe, stofnik Martin se Je vzdramif in režif svo jo posadkb vse nevarnosti pretf-sovražno četo. i' ' ~ Vzfjubif je gos, svojo rešitefjfco fn vkb-reninifa se je navada, da mora biti gos vsaj na Martfnovo nedefjo na mfzf. Po bra-tvf so tucff cerkvam, samostanom i*n dru-gim vfasfeffnom ocfdajafi podfožnikf pf-tane gosi v ,,časf sv. Martinu". : — Sv. Martin je torej rojak fz - Pano-. nije in je po vsej pravici naroJru svetnik. . Predvsem v staroalovenščini se imenuje . Davorin. — Ocf pamtfveka krsti sfovensko vino fn j'e bas tofifco v čnlifi kakor sv. • kmet fzkfor fn sv. Jurij. Z njegovfm godam postane vfnski mošt — vfno, Česar tudf financna obfast ne pozabfja. Ob tej sfovesni priliki je sta-ro fn mfado na nogaft. Cvrenja fn pe-čenja je v izobifju, takfsto pijače fn jecfače — kfjub vsej krizi. V^e. to pa na čast sv. Martšnu, panon-skemu rofakli, kf krstf most za vino! — iVTed firamf in zidanicamf, v zatišju , kmečkifi domov se vrši staro vkoreninjeno martinovanje s prav predpustnim razkb-šjem. Vinska pesem prfcfe do vefjave, kme-tova skrb pfava v visave in ob časi vina, ki bfesti* v vid"u cekTna sfavf sfefierni "Sfo-venec — svetega Mkrtfna. Seveda vsak po svoje, kakbr zmore. — Letošpje martirovanje ima za nas ]¦> scben pomen. Modri državniki so preko pali vmograa nase aržavne politike prav pošteno. Trsje je bogato obrodilo. Z raz-pisom volitev se je začela trgatev v vinor grada slavne in jnaške hise Karadjordje-vičev. Vino je prišfo v sode: fzvoljeni na-rodni poslanci so uspeh te volitve. Vino vre. Zavrei5 je tudi mvo vino naso narod-ne sloge baš ojb godu sv. Martina, ki je •klrstitefj vina. Preko vseh težav, ki tlačijo nase Ijud-stvo, upamo, da je fa in(o?{ zavref v čisto vino, ki se bo Iesketalo v pivnici svetovne politike v blesku cekina.... Težko breme so si nadali izvoljeni po-slanci. Kriza vsepovsod: Kmet,. steber dr-žave jadikuje, Iegija brezposelnih delavcev p-uic, obilnik obpmje, fnaast"!j'ii^c pa v obup nove načrte kuje... To je vrenje, bratje! Vrenja mosta iz vinograda našega! Z.\'o r.-ikar ne obupjte, ampak zavihnite rokave v blagor prave sreče in čujte: ' 1. Ves civiliziran svet nas zavida za miodro vodstvo naše države. Tujci, raz-dvojeni vjsjvojih skrjbeh si želijo takih mož, ki pri naisl ustvarjajo re'd. 2. V našem domu ni nasdlja in vlada velika svoboda. -• f 3. Kakor je plemič sv. škof Martin, naš panonski rojak pol svoj-e obleke dal be-raču, zmrzjočemu na cesti. tako bodo s svobodno narodno voljo izbrani poslanci sledili svetJemu zgled svetega Martina s tem. da bodo socialnim vprasanjem na-šega Ijudstva posvetilf čim vič pažnje. 4. Kakor sveti Martin, polagajmo naj-več brige za mfsijonsko delo Ijubezni do bližnjega. 5. Slepci bodo spregledali in spoznali, da jc Ijubezeri efcjin,: fickan, $di zf4rmyvč čudeže delati. — ¦ ~ 6. V Načrtih ,,Narodne Sloge" je, da propagiramo povsod pravo narodnb slo-go in Ijubezen do bližnjega. • ' Ljubi sv. Martm! Ne zameri grešniku teh primerjav. Tvoj življenjepis me je kte- mu spodbudil s tvojo nesebičnost|o. Vsak Sfovenec te časti, sa:j si nas rojak... Ako Ti je mogočc, pa fzpmsf pobornikom našim prf Bogu tisto pamet, ki je potrebna za rešitev iz naših težav! — 11 ! . R. B.