Rudarsko elektroenergetski kombinat n* o. sol. o.T Velenje Kombinat združuje delo in sredstva delovnih organizacij: Rudnik lignita Velenje Termoelektrarne Šoštanj Elektrostrojna oprema Velenje Plastika Velenje Avtopark Velenje Elektrofiltrski elementi Šoštanj Tiskarna Velenje in delovnih skupnosti: Družbeni standard Zavarovanje Avtomatska obdelava podatkov V kombinatu je zaposlenih 7500 delavcev. Osnovna dejavnost je pridobivanje premoga, proizvodnja električne in toplotne energije, proizvodnja strojev za rudarstvo, gradbeništvo in različne storitv Delavci Kombinata REK Velenje pozdravljamo rojake po svetu!: junij 1981 i letnik 28 Revija za SJoi/ence po svetu Magazine far Slovenci, abroad Revista para ha Eslovenoa por el mundo Vaša pisma 2 Dogodki 4 Jugoslavija in svet - Pomlad brez prave odjuge 6 Gospodarske novice 7 Razvoj Slovenije 1981-1985 5 Rudnik v Kanižarici še živi 11 E zbor iz slovenskega tiska 12 Po Sloveniji 14 Intervju - France Adamič pripoveduje o Louisu Adamiču 16 Reportaža na vašo željo - 0 kul turne m življenju v Škofji Loki 18 Turistični vodnik 20 Slovenija v mojem objektivu - foio: Ančka Tomšič 22 Zakladi slovenskih muzejev - Pleteninasta plastika 24 Korenine — Nabiralništvo 26 Naši po sveta 28 Vaše Zgodbe — Družina Krašovec 32 Umetniška beseda - Pavle Zidar: Jaka Čaka 34 Mladim po srcu 36 Skozi ameriško džunglo 38 Materinščina, Nove knjige 41 Slika tih naslovili sl rani: Hotel Kompas v Kranjski fiori je privlačen za domače in (uje goste tako pozimi kakor poleti Iždiija Slovenska izseljenski muliva Ljubljana. [eleiuti 061/20-657 ,YasJnr 6lOOO Ljubljana Cankarjeva J II. p.p, 169 Slovenija, Jugoslavija Telefon urediiišiva 06 I .'2,J-102 Telefon uprave 0*1 ¡21 -2N Glavni in odgovorni uradnik Joža Prešeren Urednica Jagoda Vigclc Tehnični urednik Bruno Fetier LiredrniPri odbor Janez Kajzer, Mirko Kern, Jože Prešeren, Silvevn;i Rugelj. Inn Slokan, Mila Šenk. Jagoda Videle, Matjaž Vizjak, Janez Zrnec Izdajateljski jsvrr Milja Vušnjak (predsednik), dr Vladimir Klemenčič. Arina Krasna, Mira Mihelič. Erncsl Petrin. Milan Pogačnik. Drago Seitger, Lenari Šeiinc, Ciril Štor. Ciril Zlobce Prevajalci Alberto Crrcgorič (š|mnščina), Milina Miti »je vič-Slieppard (an^Lcščina) Revija Izhaja vsak mesec, S, in 9, številka izideta skupno. Letna naročnina Jugoslavija 150 din, Avstralija 7 aus. S, Avstrija 1 20 Aseh. Anglija 4.5(1 Lsrj . Belgija 2140 Bfr, Danska 45 D kr, Finska 3.5 EM. Francija 33 FF, Holandija IS Fifi, Italija 7,0(10 l.it, Kanada 10 can 5, 7R Nemčija 16 DIM, Norveški 45 N ki, Švedska 40 Skr. Švica I 5 Sir, ZDA - U, S. A, S US S. Južnoameriške države s US S. Plačilo naročnino Dinarski tGkoči račun: .5(Jl()0-67.K-4535fi Devizni račun: 50100-620-010-32002-2!!IS 5 pri Ljubljanski banki - Plačilo je možno tudi po mednarodni poštni nakaznici ali s čekom, naslovljenim na »Slovenska izseljenska matica* v priporočenem pismu. Pošmina plačana pri pošli 61102 Ljubljana* Tisk GG P Delu. Ljubljana Oproščeno pnomeinega davka po pristojnem sklepu i*. 421-1/173 z dne 24. Vil, 1973 urednikvam V času. ko bo prišla med vas ra sicvillta Rodne grude, boste mnogi že na poti ali pa sploh že med nami -na odkrivanju ali ponovnem odkrivanju starega kraja. Po lanskem nekoliko manj številnem obisku izseljencev z vseh kontinentov pričakujemo, da bo letošnji obisk spet takšen, kakršnega smo bili vajeni v minulih letih. Iz leta v leto so si li vaši obiski podobni, vsakokrat srečamo vrsto znancev ¡7 preteklih let, vsakokrat pa pripotuje k nam tudi vrsta ljudi, ki vzbujajo posebno občudovanje - ti so potem tudi posebej privlačni za novinarje in druge poročevalce slovenskih dnevnih in tedenskih listov. Človek je nehote ginjen, ko sreča rojaka, ki ves zgaran pride na obisk starega kraja po petdesetih in več letih; nič manj pa nisi vesel tudi obiska potomca naših izseljencev iz drugega ali Iretjcga kolena, ki ga je prignala k nam nekakšna nepopisna sila in želja po odkritju dežele, o kateri je slišal toliko pripovedi s strani svojih prednikov, Lansko jesen nas je v uredništvu obiskal vn tl k enega ud naših dolgoletnih naročnikov iz ameriškega Colorada, Prepotoval je vso Evropo, od Francije du Skandinavije in neke deževne, negostoljubne noči z vlakom prispel v Ljubljano, Jutro je pričakal v Železniški čakalnici. Prvi vtisi torej niso bili lepi. Pomagali smo mu pri prvih korakih v naši deželi, mu povedali, kako ho prišel do svojih sorodnikov. Ko smo sc videli spet dva dneva za tem, ni mogel skriti svojega veselja, še več, pravega navdušenja nad našo deželo, Takih ljudi in take pokrajine, je rekel, ne najdeš nikjer na svetu. Čeprav pravi Američan, je naletel na gostoljubje, ki ga ni pričakoval, iiilo je tako, kot mu je že zdavnaj govoril dedek, pa mu ni mogel popolnoma verjeti, vse pa je bito še veliko lepše. Veselje oh odkritju Slovenije smo delili ? njim. Prepričan sem, da ho do podobnih odkritij prihajalo tudi letos. Radi bomo sodelovali pn njih. Saj moram priznati mimogrede tudi sami odkrivamo kako novo resnico it nas sumih, Jože Prešeren 1 vaša. pisma Med zlatokopi Sporočam vam. da v redu prejemam Rodno grudo irt prav tako nem v redu prejel Slovenski koledar. Najlepša h vata. Pošiljam denar ¡ta nadaljnjo naročnino in upam. da bo zadostovalo. Z Rodno grudo sem zelo zadovoljen, saj prinaša ve ti ko novic iz rodnega domačega kraja in prav tako iz vse prelepe Slovenije. Vse je zanimivo prebrati in želim, da bi še naprej nadaljevali z vaštm koristnim delom za nas. ki živimo daleč po svetu in mnogo mislimo na lepe rodne, domače kraje. Že dvajset let delam v srtem od največjih rudnikov zlata v severnem delu province Ontario v Kanadi. Vsemu sem se zelo dobro privadil, tako da mi zdaj ni nič več pretežko. V prostem času veliko sledim televizijskim programom, zanima me tudi šport, zlasti hokej. Zdaj sem ostal sam - pred IS meseci sem izgubil svojo dobro ženo. ki je umrla zaradi mučne in krute bolezni. Imam pa samo eno hčerko, ki pa živi precej daleč stran, v mestu London, Ontario. Pred dvemi leti se je srečna poročila in z možem sta si kupila lasten dom. Kakšna bo moja nadaljnja ustrda nc vem. Zelo pa pogrešam svojo ljubljeno ženo. Včasih je človekova usoda zelo kruta in bridka, ko izgubiš tisto, kar ti je najdražje na svetu. Vendar pa upanje v boljše življenje vedno ostaja. Juže Gr ki hi c, Timmins, Oni., Kanada Premajhen obseg Pošiljam ček za poravnavo naročnine za Rodno grudo, ostalo pa naj gre v tiskovni sklad. Moja soproga in jaz zelo rada prebirava Rodno grudo. le škoda, da ni bolj obširna. Lepo je urejena, slike so pa kar očarljive. Predlagal pa bi. če bi eno ali dve strani v reviji vsakokrat posvetili narodnoosvobodilnemu boju in dogodkom šla spet, in to v aprilu. Nisem še bila na putmlad. Zelo si želim naužiti spomladanskega sonca. Tu imamo pozno pomlad. ker imamo zelo veliko snega. Lepo pozdravljam vse Slovence po svetu in vas, Jti la ko lepit pišete. Pavla [vet, Thiindtr H»y, O n k. Kanada Mlada leta v Senožečah Lepo se vam zahvaljujem za tako redno pošiljanje Rodne grude. Ta je res lep in zanimiv list in prepričana sem. da ga vsi z zanimanjem preberemo. Vsakogar, ki jc dolga leta v tujini, razveseli lisi iz domačih kra je v. Še IO malo prošnjo imam: rada bi, da bi ob priliki enkrat malo napisali o Senožečah, kjer sem preživela moja mlada leta. Poldi Škamperle, Berivi n, lik, ZDA Vnuk je obiskal dedove kraje Prilagam ček za poravnavo naročnine za Rodno grudo in mogoče bo dovolj tudi za Slovenski koledar. Ob tej priložnosti pozdravljam vse, ki delajo pri Rodni grudi in skrbc, da pride revija pravočasno med nas. Vidim pa. da bi nekateri radi revijo dobili, še predno je tiskana. To pa jc žc malo težko. Zahvaljujem se vam tudi za pomoč mojemu vnuku, ki je obiskal moj *rojstni kraj. Tako tepe dežele ni videl nikjer in tudi postrežen ni bil nikjer tako lepo kot v Sloveniji. Riek Roblek jc bil zelo vesel, da je obiskal tudi tisti kraj, kjer sem jaz pred osemdesetimi leti krave pasel v okolici vasi Basel j. Robert Rolilek, Culorado Spgs, Co.T ZDA POZDRAV IZ POLZELE Razglednica iz Polzele - pošilja jo Pavla Turnšek svojim v ¿ivjo in na Švedskem dogodki Jugoslavija izbrala pravo pot Naloge jugoslovanske ekonomske politike zn preteklo leto so uresničene na področju plačilne bilance. Namen je bil zmanjšati primanjkljaj v tekoči bilanci s tujino s treh milijard 700 milijonov dolarjev na dve milijardi, kar je v glavnem uresničeno. Glede zastavljenih nalog v zvezi z zmanjša njem inflacije, pa el J j ni bil uresničen. V svoji letni študiji evropska ekonomska komisija meni, da teh nalog tudi ne bi mogla izvesti, ker je za večje zmanjšanje inflacije treba ]xarabiti močnejše instrumente v okviru ekonomskega sistema. Ugotovili so tudi, daje vzrok za znižanje življenjske ravni v lanskem letu v Jugoslaviji nepredvideno povečanje cen nafte in drugih surovin, Jugoslavija je lani uvozila za 5 odstotkov manj nafte kot leto prej, plačala pa je kar milijardo 100 milijonov dolarjev več. Evropska ekonomska komisija v tej študiji analizira jugoslovansko politiko za osemletno obdobje - za tri pretekla leta in za pet prihodnjih let novega srednjeročnega plana, študija ocenjuje, kako se je jugoslovanska gospodarska politika prilagodila in se prilagaja določenim domačim in mednarodnim kriterijem. Obdobje od leta 1977 do leta 1979 tako označuje jo za čas vi stike rasti, za obdobju do leta 1982 pa pravijo, da bo ravno obratno, vendar pa, da se bo po letu 1983 po vsej verjetnosti spremenilo celo na bolje. Ta nihanja v stopnji rasti so rezultat mednarodnih in domačih okoliščin, ki sc jim jugoslovansko gospodarstvo mora prilagajati. Za obdobje 1977 do 1979 je bil značilen zelo močan pritisk na tržišču delovne site, predvsem zaradi vrnitve številnih Jugoslovanov, ki SO biti na začasnem delu v [ujmi, Zuradi nevarnosti vprašanja nezaposlenosti st je moralo jugoslovansko gospodarstvo usmeriti na zelo visoko stopnjo rasti (7 do H odstotkov), da bi lahko vključili novo delovno silo v proizvodnjo. Pri tem sc jo moralo tudi bolj zadolževati v tujini. Komisija ugolavlja, da je izbrala Jugoslavija takrat pravo pot Ko sc je povečala zadolženost, se je morala ekonomska politika v začetku preteklega leta bistveno spremeniti, kar sc nadaljuje Se letos, po vsej verjetnosti pa se bo to nadaljevalo tudi v prihodnjem letu. To je obdobje nizke stopnje rasti, vzrok za to pa je, ker politika nadaljnjega zadolževanja ni več mogoča. Zaradi visoke odvisnosti jugoslovanske proizvodnje od uvoza je bilo potrebno stopnjo rasti zmanjšati in lani je ta znašala «ega 2,5 odstotka. Realna življenjska raven jc padla in investicije so stagnirale, pri tem pa sn morali tudi na drug način reševati problem financiranja dražje nafte in surovin, kar so v obdobju nd leta 1977 do 1979 financirali S posojili in s tem zaščitili življenjsko raven in stopnjo rasti. Sejem sodelovanja Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bi! konec marca dvanajsti sejem Alpe-Adria. Hkrati z njim se je začel tudi teden mednarodnega sodelovanja v Ljubljani, na sejmu pa je bita posebej poudarjena razstava »Človek in prosti čas« ter »Varčevanje i energijo«, Na sejmu je sodelovalo prek 50 razstavljavcev, Največ je bilo seveda jugoslovanskih (344), sledijo pa italijanska (bfl) ¡n avstrijska podjetja (55). po več razstavljavcev pa je prišlo tudi iz. ZRN (16), Švice (4), NDR in Nizozemske (po tri) in Francije (2), nastavljale pa so tudi firme i7, Filipinov, Indije, Japonske, Poljske, San Marina, Tunizije, ZDA in SZ. Uprava sejma je na razstavo povabilu tudi prijateljska mesta Ljubljane. Ljubljanski župan Marjan Rožič je v svojem govoru še posebej poudaril, da je teden prijateljstva postal eden od temeljev »plodnega in trajnega sodelovanja treh sosednih dežel, v katerih žive Slovenci, mest v zamejstvu in prijateljskih mest, s katerimi sodeluje Ljubljana, kar naj spodbuja resnično in pristopno mednarodno sodelovanje in razvijanje dolgoročnih in višjih oblik gospodarskega sodelovanja in tako prispeva k ustvarjalni izmenjavi na področju gospodarstva, znanosti, kult rire, turizma in človekovega, predvsem delavčevega prostega časa.« Ljubljana zdaj sodeluje z 22 mesti v u3*h deli!) sveta, široko in programira- no odpiranje v svet pa prispeva k pospešenemu in trajnemu vključevanju v mednarodno delitev dela. Argentinski slikarji v Ljubljani V marcu j c bila v bežigrajski galeriji v Ljubljani skupinska razstava del argentinskih slikarjev jugoslovanskega porekla. Razstava je bila v Jugoslaviji gosi koordinacijskega odbora izseljenskih matic, ljubljansko razstavo pa je organizirala Slovenska izseljenska matica. Argentinski slikarji jugoslovanskega porekla so se publiki prvikrat predstavili lera [97H ob 100-letnid enega od najstarejšili jugoslovanskih izseljenskih društev na svetu. Asociación Yugoslava de Snccoros Mutuos v Bocel v Buenos Airesu. To je bila tudi prva umetniška razstava v njihovi novi umetniški galeriji, ki ima ime po slovitem jugoslovanskem likovnem umetniku Tvanu Mcštrnviču. Na razstavi, ki jc gostovala v Jugoslaviji, j c bilo predstavljenih 30 del petnajstih umetnikov različnih generacij, med katerimi je bilo nekaj šolanih umetnikov, nekaj pa samoukov. Slovenska likovna kritika je s precejšnjim zanimanjem sledila tej razpravi, o kateri je bilo objavljenih tudi nekaj sorazmerno ugodnih kritik. Likovni kritik ljubljanskega ■»Dela« Janez Mesesnel je med drugim zapisal; »Petnajst slikarjev in grafikov zastopa soraz.merno skromen slogov-noobii koval ni razpon, ud realizma -tudi samouškega lipa. post impresionizma, mimo njenih različic ekspresionizma - s kubističnimi primestni, do ne-figuTativne ploskovne oblikovnosti oziroma barvitosti z različnimi poudarki in naravnanostmi. Bruno Venter je ena od najmočnejših osebnosti. Ob figurativni zasnovi drobno členi ploskve - včasih v kubistični stilizaciji - in jih oživlja z izrednim barvnim vitalizmom. Miniaturno tihožitje Francisca Grunwalda izdaja bolj posluh za ploskovno komponiranje kot za barvno igro. Dve stiki Jeronima Santicha sta primerka drobno strukturiranega slikarskega žanra z ekspresionističnimi slogovnimi primesmi. Zadržanost v risbi nadomešča Edmund Ivancevič z izraznopoetično barvno lestvico, močno razpoloženjsko naglašeno. Eduardo Car je v bistvu postimpresionist, Jasi v razstavljenem tihožitju suvereno preliva tonsko členjene barve v velikih lisah..,« Po mnenju Janeza Mesesnela je bila razstava argentinskih umetnikov jugoslovanskega porekla pravo presenečenje, Argentinska razstava je obiskala skoraj vsa jugoslovanska republiška središča. Louis Adamič -pomemben za vso Jugoslavijo Na marčni seji koordinacijskega odbora jugoslovanskih izseljenskih malic, ki je bila v Beogradu, so ponovno poudarili velik pomen dela ameriškega pisatelja slovenskega rodu Louisa Adamiča za celoino jugoslovansko skupnost, Na simpoziju o Louisu Adamiču, ki bo jeseni v Ljubljani, bodo sodelovali tudi znanstveni delavci iz skoraj vseh jugoslovanskih univerzitetnih središč, na pobudo nekaterih izseljenskih matic pa bodo ponovno izdali nekatera Adamičeva dela v srbohrvaškem in makedonske in prevodu. V makedonskem jeziku bo tokrat prvikrat izšel prevod zadnjega Adamičevega dela »Orel in korenine*. Brez finala v Kranjski gori Zaradi pomanjkanja snega jc odpadlo sklepno tekmovanje smučarskih tekmovanj za svetovni pokal, ki bi moralo bili konce marca v Kranjski gori. finale pa je bil v Laaxn v Švici. Najboljši jugoslovanski smučar Bojan Križaj je v letošnji sezoni zasedel 6. mesto v skupni razvrstitvi, osvojil pa je bronasto kolajno za tretje mesto v posebni razvrstitvi za slalom. Na posameznih tekmovanjih so zasedli vidnejša mesta tudi drugi jugoslovanski smučarji, zlasti Boris Strel in Jožo Kuralt, precejšen napredek pa so na zadnjih tekmovanjih pokazala tudi naša dekleta. Kompas med prvimi Turistična agencija Kompas sc jc v preteklem letu uvrstila v sam vrh največ jih jugoslovanskih turističnih organizacij, saj je v Jugoslavijo pripeljala kar 359.000 tujih gostov. Tudi v zimski sezoni jc pripeljala k ¡tam prek 6.000 tujih gostov. Delavci Kompasa bodo 1. julija letos proslavili 30-letniCo ustanovitve. Jugoslavija in svet Pomlad brez prave odjuge Letošnja pomlad jc v svetu burna in tako polna dogodkov, da jim jc komaj še mogoče sledili. Ža! je med njimi malo takih, ki bi prinašati veselje in sprostitev - v mednarodnih razmerah je zima trdovratnejša tar v naravi in prave odjuge noče in noče biti, Med dogodki, ki jih je mogoče opisati s svetlejšimi barvami, je vsekakor treba omeniti februarsko ministrsko konferenco neuvrščenih držav v New Delhiju. Morala bi se sestati sicer šele jeseni, toda zaradi zaostrenih razmet v svetu pa tudi zaradi težav v samem neuvrščenem gibanju, so jo sklicati pol leta prej. Neuvrščeno gibanje je že nekaj let izpostavljeno zelo močnemu pritisku obeh blokov, zahodnega in vzhodnega, ki si prizadevata čimbolj vplivati nanj in ga usmerjati po svojih željah In interesih, Pri lem se naslanjata na tiste neuvrščene države, ki so gospodarsko, politično, vojaško in drugače tesneje povez a me z enim ali drugim blokom. Tovrstni pritiski so se tako namnožili, da so začeli ovirati akcijsko Sposobnost gibanja in vse bolj jc bilo čutiti potrebo, da neuvrščeni znova z. vso odločnostjo potrdijo temeljna načela gibanja, ki zahtevajo popolno neodvisnost in samostojnost tako posameznih članic, kot gibanja v celoti. Prav to - potrditev osnovnih načel - jc glavni rezultat konference v New Delhiju, ki sc je obenem tudi zelo odločno uprla vsem poskusom tesneje povezali gibanje z bloki. Večina (v političnem jeziku ji pravijo malica gibanja), v kateri je tudi Jugoslavija, je tako krmilo gibanja znova naravnala v pravo, resnično neuvrščeno smer, Konec februarja in v začetku marca je bil v Moskvi 26. kongres sovjetske komunistične partije. Na njem je njen generalni sekretar Leonid Iljič H režnjev predlaga! Zahodu in predvsem ZDA obnovitev razoroži Ive ni h in drugih pogajanj in dal zanja tudi celo vrsfo konkretnih predlogov, za povrh pa je ameriškemu predsedniki! Ronaldu Reaganu se predlagal, naj se sesta- ncta in pogovorita o Obnavljanju politike popuščanja napetosti. V Moskvi so to pobudo imenovali »sovjetska ofenziva miru«. Ronald Reagan jc zavrnil povabilo na sestanek z Brežnjcvom in sploh v ZDA niso posebno navdušeni nad sovjetskimi predlogi. Bolj se zanje ogrevajo v Zahodni Evropi, kjer menijo, da bi biki zelo koristno obnovili politiko popuščanja napetosti, kajti drsenje nazaj v čase hladne vojne jc nevarno. Za zdaj jc očitna Sl' prezgodaj govoriti O končni usodi sovjetske »mirovne ofenzive«, zdi pa se. da se postopoma tudi v VKasfimgtoiJtf krepi spoznanje, da je dialog s Sovjetsko zvezo vendarle potreben in koristen. Zdi pa se tudi. da nova ameriška administracija za zdaj poskuša, koliko popuščanja, kakšnega in kje, bi se dalo izsiliti od Sovjetske zveze, preden bi sedli za okroglo mizo. Res je namreč, da so Sovjetski zvezi trenutno pogajanja bolj potrebna, zlasti pa bi ji bit dobrodošel dogovor o omejevanju oboroževalne tekme, kajti ima precejšnje in dolgoročne gospodarske težave in stroški za oborožitev so tudi zanjo zeio hudo breme. Toda nad prizadevanji za obnavljanje politike popuščanja visi veliko senc: ena najresnejših in najbolj zaskrbljujočih je kriza na Poljskem, ki traja že od lanskega poletja in kise ne umirja, ampak postaja vedno globlja-Na Poljskem se že mesece bije težka in odločilna bitka za novo obliko socialističnega razvoja in družbenih odnosov, ki pa ima številne in vplivne nasprotnike. To so po eni strani stare, konservativne in dogmatske sile, ki sc krčevito upirajo spreminjanju zastarelega in neučinkovitega sistema, ki mu je poljski delavski razred izrekel popolno nezaupnico: na drugi strani sc pojavljajo socializmu sovražne sile, ki želijo Poljsko zapeljati na povsem drugačno pot. In končno, d a si po pomenu nc nazadnje, so tu šc interesi Sovjetske zveze. Poljska jc članica socialističnega tabora, ki ga vodi ZSSR in ki si jemlje pravico zahtevali od vie/i članic tabora, ¿/a se v notranji in zunanji politiki ravnajo tako, kot ustreza sovjetskim potrebam in intere- som. Tako je Poljska izpostavljena številnim in zelo resnim pritiskom doma in od zunaj, proces socialistične obnove pa je zaradi tega nenavadno težaven. Prav s prihodom pomladi so se razmere na Poljskem tako zaostrile, da bližnja in daljna okolica, med drugimi tudi Jugoslavija, s skrajno zaskrbljenostjo spremlja tamkajšnji razvoj. Janez Stanič Gospodarske novice Novi obrali Iskre Sestavi jenu organizacija združ enega dela (SOZD) iskra ho 4. julija letos proslavila 35-letnico delovanja. Kol jc na tiskovni konferenci povedal predsednik kolegijskega poslovodnega organa Anton Stipanič. so lahko zadovoljni L gospodarjenjem v preteklem letu. V celoti so dosegli natri izvoza in močno znižali uvoz, vendar pa je zmanjšanje uvoza delno prizadelo in nekoliko okrnilo njihovo ekonomsko učinkovitost. Srednjeročni načrt Iskre do leta 198,1 zajema tudi kopico rtOVOSli, med katerimi je tudi računalništvo. Na tem področju naj bi se tudi tesneje povezali z elektroniki iz Gorenja. Jubilej bo Iskra proslavila tudi z vidnimi delovnimi uspehi - s šestimi novimi obrati v Sloveniji. Med prvimi bo odprta tovarna elektromotorjev v Železnikih, tej bo sledila nova tovarna kondenzatorjev v Semiču in tovarna avtomatike v Stegnah v Ljubljani, Se letos bodo odprti tudi nove proizvodne dvorane v Kranju, Kostanjevici in v Idriji. Petrokcmijski velikan na Krku Dela na velikem petrokemij s kem projektu D IN A na otoku Krku, v kaie-ra vlaga tudi ameriška tvrdka Dow Chemical, so v polnem zamahu, Ta petrokemijski velikan bo imel kai osem tovarn, pristanišče in sodobne pogonske sisieme. Na proizvodni program Dine čaka tudi vrsta tovarn v državi, računajo pa, da bo njena proi-z vod nja prispevala k občutni preusmeritvi obstoječe kemijske industrije ter h gradnji obratov s povsem novim proizvodnim programom. Celotna investicija bo stala prek 35 milijard dinarjev, letno pa naj bi izvažali tudi v vrednosti 25(f milijonov dinarjev. Vrednost letne proizvodnje bo presegla 1.5 milijarde dolarjev, V Novi Gorici ne delajo več avtomobilov V tovarni Cimos v Šempetru pri Novi Gorici so v marcu prenehali sestavljati avtomobile znamke Citroen -dyanc in GA. Brez dela je tako ostalo 5R6 delavcev, ki so jih v večini zaposliti v drugih podjetjih v novogoriški občini. Šempetrska delovna organizacija sc je v zadnjih letih otepala z nenehnimi izgubami, v zadnjem času pa je zaradi visokih cen avtomobilov skoraj povsem zastala prodaja. Kljub ukinitvi proizvodnje avtomobilov pa ime Cimos ostane še vnaprej, saj pod tem imenom obstajajo obrati v Buzetu, Senožečah in Kopru, ki izdelujejo sestavne dete za francosko tovarno Citroen. Odslej bodo v vrednosti izvoženih delov uvažali že sestavljene avtomobile, ki bodo pri nas v prodaji za dinarje, izbor mode k) v pa bo lahko bolj po željah kupcev. Podjetje Cimos j c bilo ustanovljeno leta 1972 ob skupnem vlaganju koprskega Tomosa in francoskega Ci-(roena. Tri nova letala /a Ine\ Adria Ljubljanska letalska družba lncx Adria Aviopromet je že pred tremi leti pri MeDonneli Douglas naročila tri letala in sicer DC-9 super HU. ki SO zadnja Izpeljanka letala DC-9. V trupu teh novih modelov je prostora za 165 potnikov, Prvo novo letalo bo naše podjetje prevzelo že 2b. maja. drugo pa 27. julija, tretje letalo pa naj bi bilo gotovo konec avgusta. Pri uvozu slednjega pa se je nekoliko zataknilo, tako da bo Adria to letalo uvitz.iln šele v prihodnjem letu, do takrat pa naj bi ga posodili neki ameriški družbi. Vsa tri letala bodo naše podjetje stala okrog 22 milijonov dolarjev. Za letos načrtujejo, da bodo A dnina letala v zraku okrog 23 tisoč ur. V tem času pa bodo prepeljala okrog 1.230,0U0 potnikov. Izkupiček od prodanih vozovnic bo zadostoval tako za poravnavo tekočih obveznosit kakor za odplačevanje tujih posojil. Ines Adria Aviopromet je družba, ki si j c zl ast i v zahod n nevro piskih d rža -vah pridobila velik ugled in velja za eno izmed najbolj točnih čarterskih družb. Prav zato sc lahko pohvalijo na linijah med ZR Nemčijo in Jadransko obalo, Za le los imajo prodane že vse lete, saj okrog 90 odstotkov vseh zali odnonemških turistov, ki prihajajo k nam na počitnice z letali, pripelje v Jugoslavijo prav Ines Adria. Za zahodnimi Nemci so po številu njihovih potnikov Britanci In Francozi. Nova letalska družba v Sarajevu Na jugoslovanskem nebu sc bodo v kratkem pojavila tudi letala nove letalske družbe, ki je bila ustanovljena v okviru bosemko-hercegovskega industrijskega giganta Uniš. V začetku bo imela ta družba le štiri manjša letala, ki bodo povezovala štiri letališča v tej republiki med seboj ter z ostalini! letališči v Jugoslaviji. Nova družba namerava nabaviti letala, ki bodo imela po 44 do 4S sedežev. Ustanovitelji družbe trdijo, da imajo preverjeno ekonomsko upravičenost nove letalske družbe. Naj pomembnejši kupec jugoslovanskega blaga Sovjetska zveza je prva država med kupci jugoslovanskega blaga, in druga met! državami, iz katerih največ uvažamo. Jugoslavija izvaža v Sovjetsko zvezo zlasti hrano (sladkor, semensko koruzo, mesne konserve, konsenzirano sadje, tobak, cigarete), oblačila in obutev, kemične Izdelke, farmacevtske izdelke, izdelke gumarske industrije, kmetijske stroje idr. Pri uvozu iz Sovjetske zveze zavzemajo trije izdelki več kot polovico vrednosti celotnega uvoza. To so nafta, derivati in plin. Američane zanima Jugoslavija Na povabilo organizacije poslovnih ljudi v Chicagu in srednjem zahodu ZDA je jugoslovanski ambasador v Washinglonu Rudi ni ir Lončar pred nedavnem govoril o jugoslovanski notranji in zunanji politiki Jugoslavije. Gospodarstvenikom je predaval o posebnostih jugoslovanskega ekonomskega in političnega sistema ter o rezultatih ekonomske stabilizacije. Ameriški gospodarstveniki so pokazali veliko zanimanje za sodelovanje z Jugoslavijo, posebej pa so razpravljali o skupnih vlaganjih in o oblikah različnega dolgoročnega sodelovanja. Budimir Lončar je obiskal tudi vodilne osebnosti »Continental Bank« in »First National Bank of Chicago«. Pogovarjali so se o razširitvi sodelovanja z jugoslovanskim gospodarstvom. Dolenjski izvozniki Izvozniki v novomeški občini so lani povečali svoj izvoz kar za 2,5 krat v primerjavi z Letom prej. Industrija novomeške občine je izvozila kar 4 1 odstotkov celotne vrednosti svojih izdelkov, Izvoz na posameznega prebivalca novomeške občine je tako dosegel 3.U27 dolarjev, medtem ko znaša slovensko povprečje samo 9f>9 dolarjev. Omeniti je tudi treba, da predstavlja izvoz Iz novomeške občine 9,1 odstotka celotnega slovenskega izvoza, Največji izvoznik Novega mesta je vsekakor industrija motornih vozil, sledi pa ji tovarna Krka, tovarna pohištva Novo les, pomembne dosežke pa dosegajo tudi Iskra, Iovarna oblačil l.abod in industrija obutve. Dofkv pridelek (fotn: Janez Zrnce Razvoj Slovenije 1981-1985 Z načrti na trdnih tleh —l! N_f V—l” - Ik r 'L-J I " Vfc _ -A .—JP r -Ab ~ 1 ¿F" k J-* . - 1 ^ *-=-L-t — m. J K IH mn \ MmlI mr f s osa zg Montaža avtomobilov1 v novomeški 1X1 V, ki postaja vsi; pomembnejši izvoznik končanih avtomobilov v sodelovanju s francosko tovarna Renault (foto: Marjan Zaplati!) J ugoslova nsko gospodarstvo st; ho v naslednjih nekaj lefih bržčas moralo razvijati nekoliko počasneje, kot SC je v drugi polovici sedemdesetih let. Otone, očiščene čezmernih in nestvarnih želja, nedvoumno kažejo, tla bomo v sedanjem srednjeročnem nhdoh-¡ti (198J—1985) lahko dosegli samo 4,5-odstotno stopnjo gospodarske rasti ali za pelinu nižjo kot v letih 1976— ldSO. V okviru takšne jugoslovanske celote bo počasnejšo rast svojega družbenega proizvoda po predvidevanjih. izkazovala tudi Slovenija; Stopnja te rasti se bo v njej s 4,K odstotka upočasnila na 3,5, Podlago za takšne ocene je treba iskali v naših stvarnih razvojnih možnostih v sedanjem obdobju. To obdobje je zlasti v znamenju močnega -in očitno tudi daljnosežnega ■ preoblikovanja razmer v svetovnem gospodarstvu. Tu so se namreč razmere v sedemdesetih letih in na prehodu v osemdeseta močno zaostrile, že trajneje navzoča neugodna gibanja v njem pa tudi napovedujejo, da velja nanje z vso pozornostjo računati tudi v prihodnje. Predvsem gre računati na to. da bodo v Svetovnem gospodarstvu v naslednjih letih prevladovale nizke stop- nje gospodarske rasti, da bo vse teže priti do (čedalje dražjih) surovin, zlasti energetskih, da se bo zmanjševala rast trgovinske menjave in da hodu države s plačilno-bilunčnimi primanjkljaji finančno - in prek tega bržčas tudi drugače - vse bolj odvisne od »močnih* posojilodajalk. V takšnih razmerah bodo večje možnosti za učinkovito vključevanje v mednarodni) menjavo — in s tem za svojo hitrejšo gospodarsko rast - očitno imele države, ki so bogate s surovinami in z energijo ter države, ki bodo s tehnološko zahtevno visoko produk-fivno proizvodnjo znale •> izdelkih, ki s jih bodo dajale na svetovni irg, s svojini znanjem dovolj ovrednotiti surovine, energijo in delo, ki ji It bodo vložile v te Izdelke. Pospešiti izvoz V želji, da bi cim hitreje povečevali svoje proizvodne in druge zmogljivosti, smo v minulih letih zastavili veliko novogradenj. Naložbe vanje so - skupaj z našo siceršnji? porabo (za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter osebno blaginjo) - presegale naše zmožnosti. Z drugimi besedami smo porabljati več kakor pa ustvarjali- Zato nismo dovolj uspeli zajezili inflacije, poleg tega pa smo se tudi močno zadolžili v tujini. K tej zadolženosti je veliki? prispevala tudi naša neugodna menjava s tujino: naš izvoz je močno zaostajal za uvozom. V sedanjem srednjeročnem obdobju nameravamo zato predvsem čimbolj izrabiti obstoječe zmogljivosti ter gospodarsko strukturo spreminjati v prid tistim dejavnostim, ki nam lahko zagotovijo okrepitev izvoza. Izvoz smo si tako zastavili kot eno ključnih nalog gospodarjenja v ob-dnbju 19R 1 —R5. Namesti? 4,5-odstot-ne stopnje rasti izvoza v minulem srednjeročnem obdobju naj bi tako slovensko gospodarstvo v sedanjem zabeležilo K-odstotno. Z izvozom bi nam tako uspelo pokrivati 78 odstotkov Vrednosti uvoza (v preteklem obdobju le 64 odstotkov). Dodali pa še velja, da bi s takšnim uvozom pokrivati kar 95 odstotkov vrednosti uvoza blaga z izjemo nafte, njenih derivatov ir premoga za koksanje. Takšni izvozni načrti so, spričo položaja na svetovnem trgu, izredno zahtevni. Po eni strani stoji z njimi naše gospodarstvo pred klicajem, da je potrebno z energijo in surovinami čimbolj varčevati, po drugi pa izvozna naravnanost zahteva čimbolj kakovostno in racionalno proizvodnjo. Z drugimi besedami - proizvajati moramo čim boljše in čim cenejše blago, to pa tudi pomeni, da moramo povečati produktivnost in v čim večji meri izrabiti svoje znanstvene, tehnološke in inovacijske dosežke. Toudurob na tehnološkem razvoju Tako pri izvoziš kol pri gospodarski rasii na sploh se bo Slovenija lahko ludi v sedanjem srednjeročnem obdobju najmočneje opirala na industrijsko proizvodnjo. Svoj izvoz bodo predvidoma tl it reje od drugih panog povečevale zlasti strojna in kovinskopredelovalna industrija ter elektroindustrija, Kot načrtujejo, naj bi se do leta 1985 močneje povečal predvsem izvoz raznih vrst strojev in opreme, elektronskih elementov, delov in naprav s področja elektronike in. elektroindustrije, telefonskih central, motornih vozil in delov zanje, avtomobilskih prikolic, gosptrdinjskih strojev, zdravil, končnih lesnih izdelkov, papirja, tekstilnih izdelkov, obutve in usnjene konfekcije, izdelkov živilske industrije, gumijevih izdelkov itd. V celoti naj bi - po ocenah - indu-sirijska proizvodnja v Sloveniji dose- gala povprečno 3,6-odstotno stopnjo rasli. Poudarek pri tej rasti, predvidoma počasnejši od tiste v obdobju med letom 1 976 in 1980 pa ho zlasti na spodbujanju tehnološkega napredka v industrijski proizvodnji, Le tako bo lahko namreč slovenska industrija dohitevala tiste zahteve svetovnega trga, ki smo jih omenili pri vprašanjih o izvozu, Medtem ko bo industrijska proizvodnja v sedanjem petletnem obdobju skušala biti čim močneje usmerjena v Tovarna sladkorja v Ormožu izvoz in nam tako zagotoviti devizne možnosti za uvažanji; lisi ega. kar najbolj nujno polrebujemo od drugod, pa bo kmetijstvo skušalo predvsem pridelali fimveč hrane za potrebe doma-Rast kmetijske proizvodnje naj bi zalo dosegala 3,5-odslotno stopnjo, torej hitrejšo kot v minulem srednjeročnem obdobju (3,2), Podlago za takšno rast naj bi nudila po eni strani modernizacija kmetijstva, po drugi strani pa smotrnejša izraba obdelovalnih površin, Zato bomo morali poskrbeti za melioracijo na nekaterih območjih, koder zemlja zdaj ne daje od sebe tistega, kar bi sicer ialtko. poleg tega pa bomo s komasacijami odpravljali sedanjo, marsikje izredno razkosanost zemljišč na drobne koščke njiv in njivic. V obdobju 10^6—KO smo od približno 170,000 hektarov tako imenovanih mokrotnih zemljišč, kolikor jih j mamo v Sloveniji, z melioracijami usposobili za kmetijstvo 9,200 hektarov, v sedanjem petletnem obdobju pa naj hi jih nadaljnjih 15.000, največ na vodnih območjih Mure (4,500 hektarov) in Drave (4,700), Komasacije, ki so do leta 1080 zajele vsega 5,000 hektarov, pa naj bi do leta 1985 usposobile za modernejšo proizvodnjo na večjih zemljiščih skupne površine 15,620 hektarov. Dodati velja še to, da so te komasacije predvidene zlasti v severovzhodni Sloveniji, in tn na območjih, M jih bodo izboljšali, z melioracijami. Rudnine, energija, promet V tako kratkem pregledu načrtov o razvoju Slovenije v letih sedanjega srednjeročnega obdobjii ni mogoče zapisati vseh podrobnosti. Zato naj omenimo samo nekatere bistvene poleže teh načrtov. Mednje sodi - spričo splošne svetovne energetske in sploh surovinske stiske - tudi nekaj načrtov o pridobivanju rudnin. I.e-teh v Sloveniji ne premoremo kaj veliko, zato temeljijo takšni načrti predvsem le na dvojem; na premogu in uranu. V naslednjih letih predvidevajo tako, da bodo odprli nekaj rudnikov premoga (Krmetj.Trnbni doi, jama Koltedež-zahod) ter da bodo začeti kopati uran na Žirovskem vrhu. Kar zadeva energetiko, pa velja predvsem zapisali, da se ho poraba električne energije z nekaj več kot 8,000 GWh v letu 1980 do leta 1985 povzpela predvidoma na več kot 11.500 GWh. Z gradnjo novih elektrarn - predvidoma nam ho uspelo zgraditi samo dve hidroelektrarni (pri Solkanu na Suei in pri Mavčičah na Savi) ter eno lop la mo — taksnemu povečanju ne bomo mogli slediti. Zato bo za del povečane porabe električne energije potrebno sovlagati sredstva v elektrarne, ki jih bodo zgradili v drugih republikah, da bi potem potrebno električno energijo lahko dobivali od ondod, Predvidoma bo Slovenija v sedanjem srednjeročnem obdobju energetsko na sploh močno odvisna od svojih tovrstnih naložb v proizvodne zmogljivosti v drugih republikah. Večino denarja, kar ga bo na voljo za ceste in železnice, bodo v obdobju do leta 1985 porabili predvsem za obnavljanje in moderniziranje le-tch ter njihovo sprotno vzdrževanje. Večjih naložb v novogradnje bo bolj malo. Avtomobilskih in hitrih cest bodo takn praviloma zgradili na novo dobrih 73 kilometrov, magistralnih cest vsega 7,6 kilometra En regionalnih 40. Večje modernizacije železnic SO predvidene zlasti na odsekih prog Ljubljana—Sevnica, Ljubijana-Sežana ter Jesenioe--Nova Gorica-Sežana. Omenimo naj šc to, da bodo do leta 1985 pripravili tehnično dokumentacijo za grad n jo železniške proge (OrmoŽ)-Murska Soho ta - Srebrn i breg-( Madža rsk a). Modernizacija in novogradnje naj bi prometno omrežje čimbolj usposobile za to, da bi bila prometna povezanost slovenskega prostora čimbolj usmerjena tako, kot to zastavljajo naši načrti o policentričnem razvoju Slovenije. V zvezi s takšnimi načrti naj - za konec pričujočega zapisa - dodamo še nekaj besed o tem, kateri kraji se bn-do vse intenzivneje razvijati v močnejša regionalna središča naše republike. Ljubljana se bo kot naše glavno središče predvidoma razvijala nekoliko počasneje kot doslej - vsaj po velikosti in številu prebivalstva. V preostala močna regionalna razvojna središča pa se bodo oblikovali Maribor, Celje in Murska Sobota v vzhodnem ter Kranj. Novo mesto in Nova Gorica ter 40-mestje Koper-lzoia-Piran v zahodnem delu Slovenije. Preostala močnejša središča pa naj bi predstavljali Ptuj, somestje Slovenj Gradeo-Rav-ne-Dravograd, Velenje, somestje Jesen ice-lil ed-Radovl ji ca ter Postojna, Jože oiaj Napredka kmetijstva si ni mogoče zamisJin' brez kmetijske mehanizacije, ki pa jc jc vse ved na trgu (foto: Janez Zrnec) Rudnik v Kanižarici v v* * se zm Rudarstvo bo tudi v prihodnji' slovenska prednostna panoga Spominjam s* nekega sivega dne izpred štirih let, ko sem se nazadnje mudil s Kanižarici. Ve vem, ali Ml takrat res viseli oblaki nizko nad (lemi, ali pa mi je ost ar siv dan v sporni nit zaradi žalostnih obrazov, celo solz na razbrazdanem licu in dolge vrste žalostniti usod vseh tistih, ki so če? noč ostali brez dela. ikre/ dela, ki je bilo trdo in je dajalo črn kruh, pa vendar so ga z veseljem opravljali desetletje, dve a!i celo iri. V rudnik je namreč vdrla vivd*. Naraščala je naglo, črpalke so se Ir udi le, kot bi hotele izčrpati morje, a jim je uspelo le kapljo, dokler niso utihnile zalite globoko pod gladino. Rudarji so se naglo umikali, še sreča, rešili so se vsi, globoko v zemlji pod slo in več metri vode pa jc osla la dragocena rudniška oprems,- Po takratnih ocenah stanja v rudniku, j c bita Kanižarica za vedno odpisana, prekrižani rudarski kladivci ob vhodu pa za mnoge bolj črni, kot je v navadi, Kilti z delavci? Kje ni bo knip, ki je Že desetletja ril pod zemljo, z veseljem in uspehom služil kruh. Zlasti tisti, ki jim je manjkalo še kako leto do upokojitve. Tu je imel stanovanje, struži no, ali naj se zdaj vsi selijo v druge rudnike, ki jih m v bližini. Vendar ni bilo milosti, oditi je bilo treba v Zagorje ali Velenje. Tisti kriz čez rudnik pa je vse bolj bledel- Rudarski strokovnjaki so kljub črnogledi oceni iskali rešitev in našli so jo. Na pomoč so jim priskočili madžarski kolegi, saj sli v tamošitjih ravninskih rudnikih vdori vode pogosta stvar. Zaprli SO vodi dotok in jo izčrpali, da je že lani rudnik spet začul obratovati kot poprej. Rudarji, ki jim je bilo že jasno, da je njihova premesti te v i' druge rutin ike le začasna, so se vrnili vsi, razen enega, ki pa je bil doma iz Velenja. Naš zadnji obisk je bil lepši. Vrsta tovornjakov je čakala, da jim natovorijo iskani premog. Obiskov pravijo, da so vajeni, zanje so uredili posebno kopalnico in nekaj potrebne garderobe. Spremljevalec ITIc JC Že ČHknl. Bil je prekaljen rudar Viktor Jev niše k. ki s1 le m belokranjskem rudniku opravlja, delo vodje službe za varstvo pn delu. Doma je iz rudarskega Hrastnika, tudi sin rudarja, njegova dva sinova pa sc nista izločila za ta poklic. »S štirinajstimi leti sem že kopal v jami,« mi je pravil kasneje med potjo po jami, »vse do IQJ4, leta. ko sem odšel v partizane,« Po vrnitvi se jc zaposlil v hrastniškem nidmku. čez dve leti napravil rudarski tečaj, nato pa se je vpisal v srednjo tehnično rudarsko šolo, «Pred šestnajstimi leti sem prišel v Kanižarico«, je nadaljeval svoj jedrnat življenjepis, »drugo Iclo pa prav zares mislim na upokojitev.« Izmeno rudarjev sva srečala pri malici, v ozkem podprtem rovu so sedeli na surovi klopi. Bila sva blizu enega od odkopov, ali »čel«., kot pravijo rudarji, Potem smo šii na delo, Malce tesno postane pri srcu vsakemu, ki ni vajen čela. Ožina, vsa prepredena z jeklenimi oporniki z obeh strani pa pritiskajo plasti premoga in jalovine. Sem ter tja les. ki je kljub železu ostal nezamenljiv material, da preprečuje vsi panje med traverzami, zlovešče zaječi in spomni itn veliko zemeljsko mrk:, ki neusmiljeno pritiska. Sčasoma se človek ob ravnodušnosti rudarjev hreščanju privadi, vendar ne povsem. Rudarji pa kopljejo, razstreljujejo, mnogokrat, ko ne gre z mehanskim orodjem, poprimejo z rokami. i1riniudinin sc še ob samem imenu in nas Lan ku rudnika. Kraj in kasneje rudnik sla dobila ime po nekem Mihaelu Kanižar-ju, kije tu S' začetku sedemnajstega stoletja zgradil dvorec. Rudarstva pa se je leta 1fi57. lotil vitez voit Kriedau, ki jc potreboval premog za svojo livarno v bližnjem Gradcu. Rudnik je potem nekajkrat menjal lastnike in bil nekajkrat celo opuščen. Septembra I£l-t2. letu so partizani uničili separacijo, da bi okupatorji ne koristili našega premoga. Bo nastanku osvobn jene -ga ozemlja in obnovitvi, je 1^44. leta rudnik zalagal s premogom osvobojeno Belo krajino, obnovljena električna centrala pa je dajala elektriko partizanski bolnišnici v Kanižarici, Črnomlju in nekuterim Okoliškim krajem. V tej bolnici je za posledicami run, dobi jenih ob preizkušanju novega orožja, umrl komandam glavnega štaba Slovenije hrane Rozman-Stanc. Po osvoboditvi naše domovine jc rudnik iz leta v [eto povečeval proizvodnjo. Tako zasledimo zapise, kako je I šli S. leta letni izkop premoga narasel na »celih« 35 tisoč ton. Kar smešno ob današnjem letnem izkopu 120 tisoč ton, ki ga nameravajo v kratkem ceio povečati. Visoke cene nafte na svetovnem tržišču so spet postavile že skoraj zanemarjeni premog v svetlejšo luč. S tem se tudi našemu premogovništvu, ki se jc doslej otepalo z raznimi težavami, obetajo lepši časi. Belokranjski premog spada med sred-njekaknvastne premoge, ki jim pravimo rjavi, S 3700 kalonjami nekoliko zaostaja za irhovetjčanom. Skoraj polovico proizvodnje s pridom uporabi ljubljanska toplarna, ostalega pa Bela krajina, Dolenjska in del Hrvaške, do Karlovca. Sedanje znane zaloge naj bi tudi ob povečanem izkopu zadoščale za najmanj dvajset let Izkop pa nameravajo razširiti prihodnje leto z odprtjem novega, južnega polja. Rudnik ima zaposlenih v operativi približno 200 rudarjev, od katerih sta jih dve tretjini iz drugih republik, večinoma nekvalificiranih. Za industrijsko poklicno šolo, za poklic kvalificiranegamdarja nimajo nobenega kandidata, zato rešujejo problem izobraževanja z internimi tečaji in predavanji v okviru delovne Organizadje. Rudnik Kanižarica, nekdanji partizanski rudnik, spada med manjše rudnike. Že če ga primerjamo s Trbovljami ali Velenjem. Vendar je |iomemben kamenček v mozaiku domače energetike. Tekst in slika: Janc/ Zrnec Skupina kantžarskih rudarjev med maiicn izbor iz slovenskega tiska gradnje precej dvignili, je težko opredeliti celotno finančno breme,. ki ga bo pomenila nova cesta za skupno blagajni) in minister Sekanina je - ugotavljajo v bruseljski komisiji - govoril !e o približnih številkah, Če bo Avstriji uspelo uresničiti zahtevo po finančnem sodelovanju LGS pri gradnji avtoceste, bo to dragi primer neposrednega Financiranja Evropske incesticijske banke v Avstriji. Lani so naši severni sosedje dobili 44 milijonov dolarjev posojila za hidroelektrarno Zilertal, ki bo polovico električne energije pošiljala Zvezni republiki Nemčiji. (Gospodarski vestniki ■kršnega imamo na področju prometa v Sloveniji, marveč nakazuje razvojne smernice v prihodnjem srednjeročnem obdobju do leta 1985 in slednjič še do konca tisočletja. Študija je pravzaprav neke vrste prometni kažipot za našo republiko, nakazuje vse ukrepe iit razvojne korake, ki bi jih morali čimprej - seveda postopno - narediti za boljši, varnejši, cenejši in hitrejši promet, ki naj bi se vse bolje vključeval v sodobne mednarodne prometne tokove. (Gospodarski vestnik) Bled - naravno »Cesta zdomcev« - evropsko vprašanje Dunajska vlada se je odločila za nov pritisk na evropsko skupnost, naj finančno podpre gradnjo nove avtomobilske ceste, ki bo tekla od zahodno-ne niške meje čez Avstrijo do Šentilja, njena skupna dolžina pa bo 312 kilometrov. Po lanskih pogovorih zveznega avstrijskega kanclerja 13runa Kretskega. ki je neko predavanje v Bruslju izkoristil za obisk pri predsedniku komisije Royu Jenkinsu, je tokrat na sedež deseterice odpotoval minister za gradnje in tehnologijo Karl Sekan ina, skupaj z ministrskima predsednikoma pokrajin, skozi kateri bn šla nova cestna povezava. Obisk Karla Sekaninc naj bi pripomogel k razbistritvi nekaterih stališč obeh strani in naj bi tudi neposredno vplival na komisijo pred zaključno fazo pogajanj. Prošnjo za finančno sodelovanje evropskih skupnosti pri gradnji nove avtomobilske ceste je Avstrija vložila že leta 1977. poudarjajoč, da gre za prometnico, ki bo izjemnega pomena za blagovni promet med FGS ter Grčijo in Turčijo, Leta 1972 je šlo po avstrijskih cestah 5,4 milijona ton tranzitnega blaga, pet let pozneje pa že 34 milijonov ton, Vstop Grčije v članstvo deveterice bn še nadalje bremeni! avstrijske ceste in dolžnosti EGS jc, so zapisali v memorandumu komisiji, da poseže v financiranje. Poleg tega so Avstrijci ugotovili, da za razliko od nekaterih drugih tranzitnih dežel (mislili so na Švico) niso vpeljali nikakršnih omejitev za tovornjake iz držav EGS. ter poudarjali, da nova avtocesta ni le najkrajša prometnica proti jugu Evrope, pač pa tudi najugodnejša, saj bo najbolj zaščitena pred zimskim sneženjem, Evropska deseterica naj bi iz skladov Evropske investicijske banke primaknila denar za gradnjo odsekov od Passaua do Linza in od Gradca do Šentilja, ostali del avtoceste pa bi plačala Avstrija sama. Ker so se stroški Prometni kažipot za Slovenijo če bo Šlo vse po načrtu, bomo Že sredi letošnjega leta dobili doslej najpomembnejšo študijo o prometnih tokovih v naši republiki, študijo je že leta 197R prevzel prometni inštitut pri železniškem gospodarstvu Ljubljana. Vsekakor jc omenjena študija najpomembnejše znunsLveno-slrokovno delo, kar ga poznamo na področju prometa. Najprej je v njej podrobno zajelo vse, kar smo dosegli v povojnem obdobju na področju prometa, seveda pa se študija ukvarja tudi s prometnimi stroški, varnostjo prometa in številnimi slabostmi, ki so botrovale naglemu razvoju ali pa stagnaciji in celo nazadovanju nekaterih prometnih zvrsti. Posebna vrednost študije je tudi v tem, da ni omejena zgolj na ozke slovenske meje, marveč vselej povez.uje naše prometne tokove čez republiške in državne meje, ker pač prometa ni moč obravnavali v tako skromnem obsegu. kot je velikost naše republike. Pomemben je tudi delež ene izmed naj večjih konzul ta niških firm na svetu Dorse h iz Miinchna, ki je bila izbrana kot svetovalka na licitaciji v New Yorku Seveda se študija ne ustavlja pri letu 1981, torej pri današnjem staniu, ka- zdravilišče J lotelsko turistično podjerje Hlcd. ki ima na Bledu največ hotelskih zmogljivosti, je dalo pobudo, da bi naj Bled pridobil status zdraviliško turističnega kraja. Znano je, da je že pionir blejskega zdraviliškega turizma Arnold Rikli odkril in priporočal Bled številnim bolnikom in se zavzemal za zdravo rekreacijo in počitek v blejskem okolju, ki je od nekdaj slovelo po zdravi alpski klimi. Zametki blejskega turizma so bili prav v njegovih prizadevanjih, a zadnja leta in desetletja je te vrste ponudba kar nekam zamrla ali se je nanjo pozabilo. Hitra urbanizacija in včasih nespametna gradnja ter površnost pri načrtovanju in izgradnji-predvsem kanalizacije in cest — so temeljito spreminjali Bled, ki danes ni brez hudih problemov in težav. Vendar pa je pobuda blejskega hotelskega podjetja nadvse koristna in dobrodošla, kljub temu, da se vsi tisti, ki sc zanjo zavzemajo, dobro zavedajo vseh težav. Po predlogih in zamislih naj bi torej popestrili turistično ponudbo s preventivnim (ne kurativnim!) zdravstvenim v First vo m v hotelu Toplice. Bled bi lahko poslal naravno zdravilišče,saj mu to omogoča zakon n naravnih zdraviliščih iz leta 1964. Po tem zakonu mora kraj izpolniti šest pogojev ta sicer: da ima ustrezne hoiclske zmog- Ijivosti, da ima sprejet urbanistični načrl, iia ima urejeno kan ali /.ati ju in komunalne n uprave, da so ustrezne prometne zveze, podnebje in da ima ter m elI ne vrelec, Blejska, prizadevanja bo najbrž že nekaj časa hudo ovirala za zdaj že nedokončana sanacija blejskega jezera in tudi še vedno neurejena kanalizacija, prav tako pa bodo morali v občini pohiteti in vendarie že sprejeti urbanistični načrt. Bled je že Imel status naravnega zdravilišča in prav gotovo ima bolj kot katerikoli drug gorenjski kraj zanj vse možnosti, saj je že zdaj dovolj znana termalna voda, ki jo uporabljajo V hotelu Toplice, da ne govorimo o zdravem podnebju. (Gorenjski glas) Edina v Jugoslaviji Zakon o usmerjenem izobraževanju v SR Sloveniji prinaša pomembno no* vost tudi za srednješolsko izobraževanje pripadnikov narodnostnih manj* šin. Tako se v Lendavi že vneto priprav* ljajo na novo Šolsko leto, ko bodo v tamkajšnjem šolskem kovinarskem centru poleg programov kovinarske in kemijske usmeritve v slovenskem jeziku uvedli tudi dvojezične programe. Gre za pedagoški, ekonomski, družboslovni in naravoslovno-matematični program. Glede na prostorske in kadrovske pogoje bodo sicer letos vpisali le dva oddelka pedagoške usmeritve -¿'d usposabljanje učiteljev za razredni in predmetni pouk. Za uvedbo ostalih programov pa bodo Čimprej zagotovili pogoje. Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje v republiki je že izdelal koncept nove dvojezične srednje šole, ki bo edina te vrste v Jugoslaviji. Sola bo v prvi vrsti namenjena učencem, ki bodo končali dvojezično osnovno so* 1°, odprta pa bo tudi za vse ostale, ki se bodo želeli vpisati. Vsem bo omogočeno prehajati j e in nadaljevanje študija na višjih in visokih šolah. Pre- dvideno je, da bodo imeli učenci 65 odstotkov pouka v slovenskem in 35 odstotkov v madžarskem jeziku. Čeprav tudi kadrovski pogoji za zadetek šolskega kovinarskega centra v Lendavi niso najboljši, je trenutno še večji problem pomanjkanje učilnic. Predvidena novogradnja prizidka pri obstoječi šolski zgradbi bo veljala okrog 22 milijonov dinarjev. Precejšen del denarja bodo prispevala podjetja v lendavski občini, nekaj bo dala republika, razliko pa bosta dodala šolski kovinarski center in izobraževalna skupnost v Lendavi, S to investicijo bi rešili prostorski problem šole do leta 1990, potem pa bo nujno treba zgraditi novo šolo pri že danes obstoječih šolskih de la vnicab. Razen dveh oddelkov dvojezične pedagoške usmeritve bodo v šolskem letu 19R1/82 vpisali v Lendavi tudi dva oddelka kovinarske in en oddelek kemijske usmeritve. (Pomurski vestnik) Ana iz »Penslovenije« Kot večini ljudi, ki dočakajo visoko starost, tudi eni naj starejših Belokra-njic ANI Ki HPEC življenje ni bilo posuto z rožicami; bil ju bolj garaški vsakdanjik knt svetal praznik, »Res je bilo moje življenje bolj slabo kot dobro, res pa je tudi, da sem vedno rada delala in da je v vsej naši družini vladala sloga in ljubezen,« pove Ana Klepec iz Boršta pri Krasincu, ki jc bila 3. maja stara 96 let. »Mislim, da bom dočakalei še kak rojstni dan, vidim dobro, rada berem časopise, slišim iii pri pameti sem,« je hudomušno naštevala. »Domača jed mi tekne pa tudi kozarce dobrega vina rada spijem.« Kot mlado dekle je Berknpčeva Ana iz Zemlja odšla v Ameriko k bratu, kjer je spoznala svojega bodočega moža. »Zanimivo je, da jc bil moj mož doma tukaj iz Boršta, jaz pa iz bližnjega Zemlja, pa sva sc spoznala šele v Ameriki.* V Ameriki je Ana ostala sede tn let iti tani sta se Klepce-vima rodita dva sina. Dolgo je tega, kar se je Ana s sinovoma vrnila v Boršt, mož pa je ostal, da je služit denar za zidavo nove hiše v rojstni vasi, kjer je živela Ana z otrokoma pri moževih starših. »Tisto leto sem šla iz Amerike, ko sc jc potopil Titanic,« se spominja Ktcpčeva. Nasploh dela spomin Ani kot malokateremu precej mlajšemu človeku. Sem pa ■tja seveda kakšno stvar obrne rudi po svoje. Tako je ameriško zvezno državo Pennsylvanio, v kateri je tudi živeta s svojo družino, pon asi la v Pensl o venijo. Mož, ki je prišel domov, se je, ko je bita hiša sezidana, spet odpravil čez. veliko lužo, od koder se je za stalno vrnil šele po zadnji vojni. itPrcd 19 leti mi jc umri. Pokojnine iz Amerike ni dobivat in tako imam jaz sedaj starostno pokojnino; s lem, kttr pridelamo doma, se še kar da živeti.* Življenje Ane Klepčeve poteka za marsikoga zelo enolično. Dopoldne teži, bere časopise in posluša radio, ko vstane, pa malo pobrklja po kuhinji. Čeprav že več let živi pri njej ženska, ki ji gospodinji in pomaga, Klepčeva še sama kuha, pospravlja in pomiva, »Včasih pride pome vnuk ?. avtom in me odpelje k hčerki na Krasinec; tam se zberemo domači in sem tako vesela. Pa tudi vaščani me pridejo obiskat in župnik, ker nc morem več v cerkev. Spomladi pa bom še šla okoli hiše, da me bo sonce ogrelo,« Ana Klepec tako kot v vsem svojem dolgem življenju tudi sedaj, v visoki starosti, nima velikih želja. »Samo miru si želim, miru. Zdravje, hvala bogu, imam.« Tako jc ob svojem 96. rojstnem dnevu povedala ena na.j starejši h Bclo-kranjic. (Dolenjski list) po Sloveniji Ribiška družina v CELJU je med naj večjimi v Sloveniji, saj šteje 676 članov, v upravljanju pa ima 113 km voda ali 219 hektarov vodne površine, bila pa je tudi prva ribiška družina, ki je uvedla delegatski sistem. Tako ima sedaj 61 delegatov, ki zastopajo ribiče iz 24 krajevnih skupnosti, Na svojem nedavnem društvenem zboru so člani ugotovili, da so uloviti lansko leto več koL 33 tisoč rib, ki so tehtale okrog 14 tisoč kilogramov. 7.a la ulov so porabili IS tisoč Lovnih, dni. V upravljanju imajo tudi deset ribnikov, kjer vzrejajo predvsem krape. V KOPRU so na stavbi Pokrajinskega muzeja pričeli z obnovi [veni mi deli. Obnavljali bodo tetos in še prihodnje leto. Največ denarja je za obnovo prispevala koprska kulturna skupnost, dela pa opravljala gradbeni podjetji iz Kopra in Nove Gorice. S krstno uprizoritvijo ljudske igre Hudič in angel, ki jo je po zgodbi Tavčarjeve Visoške kronike napisal Igor Torkar, so v Šentjakobskem gledališču v LJUBLJANI slavili pomemben jubilej - 60-ktnieo ustanovitve gledališča, Na slovesnosti so bili številni predstavniki ljubljanskega družbe-no-politične ga in kulturnega življenja, o pomenu in vlogi gledališča pa je spregovoril predsednik skupščine mesta Ljubljana dr. Marjan Rožič. V občini Vič v IJIL Bi J A INI se iztekajo gradbena dela pri zidavi novega doma upokojencev. Dom stoji v mirnem okolju ob Gradaščici v bližini kopališča Kolczija, v njem pa l>o dobilo prijetno streho nad glavo dvesto oskrbovancev, Zanimanje za sprejem v novi dom je med upokojenci precejšnje. saj stoji dom sredi zelenja, je pa sorazmerno blizu mestnega središča. To bo že šesti dom upokojencev v Ljubljani in poleg doma na Boka Icali drugi dom upokojencev v občini Vič. Delegati zborov občine MAKIHOIČ str z nedavnim odlokom razglasiti vinsko trlo na pročelju hiše v Vojašniški ulici S v Mariboru za naravno znamenitost, S tem odlokom se 400 let stari in najsi are jši trti na svetu obdajo boljši časi. Pred dnevi je trlo obrezal strokovnjak za vinogradništvo Anton Vodovnik, dipl, inž. agronomije, po načrtih ekologov mariborskega zavoda za spomeniško varstvo pa so pri vrtnarstvu Flori na izdelali novo oporo za trlo -- brajde. V industriji vozil TAM v MARIBORU je od leta 1973 do 1980 192 delavcev prijavilo ROT inventivnih predlogov, od katerih so jih izpeljati 243. V minulem letu je 100 delavcev prijavilo 165 inventivnih predlogov, kar je doslej rekordno število. Največ predlogov so dati delavci v obratu mehanske obdelave, zatem v obralu kontrole kakovosti, v plansko komercialni službi in službi raziskav ter razvoja. Dejstvo pa jc; da vse predolgo obležijo predlogi za izboljšanje dela v predalih komisije za ocenjevanje. MEŽIŠKA DOLINA na Koroškem je bila prizorišče nastopa petdesetih pevskih zborov, ki so se srečati na XIV, pevskem shodu z naslovom Od Pliberka do Truberka. Prireditve so bile teden dni, pričete pa so se v Kotljah, zatem so peli pevski zbori na Prevaljah pa v Črni na Koroškem, v Pliberku, Radišah, Mežici in zaključni dan v Dravogradu. Na [ej, že tradicionalni, prireditvi, na kateri nastopi okrog tri tisoč pevcev, nas Lopa jo redno tudi pevski zbori ii zamejstva, tako iz Žitare vasi, Dobrie vasi, Celovca. Šentjakoba v Rožu. Pliberka, Stc-bena in Bilčovsa. S celovečernim koncertom, na katerem sta v kulturnem domu v NOVI GORICI nastopita pevska zbora Marija Kogoja iz Nove Gorice in moški zbor G. A. Seghizzi iz Gorice, se je zaključilo srečanje predstavnikov občinskega odbora Rdečega križa in sorodnih humanitarnih organizacij iz Gorice. To slavnostno srečanje je še bolj poglobilo vezi med ljudmi obeh obmejnih mesi, ki se je začelo Lkati pred leti. Pomeni pa tudi kamenček v pestrem mozaiku dosedanjega povezovanja na vseh področjih življenja. Državna meja, ki teče med mestoma, ljudi ne ločuje, ampak jih povezuje. S prireditvijo z naslovom Primorska poje HI sc je v PIVKI iztekel mesec kulture na Postojnskem, V dobrem nicsccu se je zvrstilo več kot Štirideset kulturnih prireditev, ki si jih je ogledalo okoli 12 tisoč ljudi, alt več kor polovica postojnskih občanov, Večina predstav je bila v Postojni. Ge primerjamo letošnjo prireditev s prejšnjimi, ugotavljamo kakovostno rast amaterskih skupin, tako glasbenih kot tudi gledaliških. Med amaterskimi prireditvami sta po kakovosti izstopali dve. ir sicer Veliki koncert, na katerem so nastopali vsi zbori in pihalne godbe na Postojnskem, in gledališka predstava Micka RO. ki jo je uprizorila amaterska gledališka skupina Svoboda iz Postojne. Omeniti pa tudi velja, da je ponovno zaživela skupina Iz Bukovja, saj je po nekajletnem premoru naštudirala dramsko detn Igorja Torkarja Pisana žoga. V POLANI v Prekmurju so v minulem letu s prostovoljnim delom pri nalaganju gramoza in s prevozi prihranili 70 tisoč dinarjev, ko so urejali vaške ceste. Za letošnje leto načrlujejo napeljavo telefona, adaptirati nameravajo vaški dom v Veliki Polani in urediti prostot za pošto, Čakajo pa jih še naloge pri urejanju trgovin in avtobusnega postajališča. V POLZELI so dobili novo veleblagovnico, hkrati pa je cvetličarka Jana Podbregar odprla prav v središču Polzele nuvo cvetličarno. Polže lani so si namreč že dolgo želeli cvetličarno, a zanjo ni bilo primernih prostorov in tudi ne nekoga, ki bi imel voljo ukvarjati s cvetjem. Zdaj Polže lanom ni treba več po cvetje v Žalec ali Celje. Arheologi mariborskega zavoda za spomeniško varstvo so med arheološkimi izkopavanji pri urejanju okolja srednješolskega centra v PTUJU našli tik pod zemljino površino otroški skeletni grob, v katerem je bilo več izredno dragocenih dodatkov. V grobu so našli zlato verižico, zlate uhane s steklom. prstan s poldragim kamnom, ki ima v kamnu vgravirano vejico, tri cele in dve zlomljeni solznici m bro-iiasi kovanec iz 1. stoletja. Arheologi V Tolminu rastejo novi mestni predeli (foto; Janez Zrnec) ugotavljajo, da so odkrili grob boga rt; meščanske hčere rimskih prebivalcev antičnega Ptuja. N ajd ha je izredna in je velike zgodovinske vrednosti, V železarni na RAVNAH na KOMO $ Evi; M načrtujejo, da bodo letos izdelali 217.000 ton surovega jekla, kar je za 300 ton več kol lani. Celotno blagovna proizvodnja naj bi znašala 145 tisoč ton, izvoz pa bi moral doseči 55-odstotno porast v primerjavi z letom 1980. Njegova vrednost naj bi se gibala okoli 34 milijonov dolarjev. Na zahodno tržišče bodo iz le železarne izvozili blaga v vrednosti 20 milijonov dolarjev. V RENČAH na Primorskem so odprli podružnično knjižnico goriš fce knjižnice Franceta Revka. Njena otvoritev, za katero so veliko prispevali sami krajani, pomeni za kraj in okolico veliko kulturno dejanje, saj bo s tem knjiga še lažje, predvsem pa hitreje našla pot do svojih ljubiteljev, Knjižnični prostor sicer ni velik, a je lepo urejen in je za Renče velika pridobitev, Fodjetje Evrolrans v RIBNICI na Dolenjskem slavi letos desetletnico svojega obstoja. Takorekoč iz nič je v desetih letih nastal kolektiv, ki ustvarja 179 milijonov dinarjev celotnega prihodka na leto, v petih letih pa ga ho še enkrat več. Direktor Dušan Cuk pravi: j»Naš cilj pri boljšem gospodarjenju ni jugoslovansko povprečje, ki znaša okoli fiO odstotkov izkoristka tovornjakov, ampak približati se 90 odstotkom izkoristka, se pravi, ostati med najboljšimi ali hiti celo najboljši,« V RIBNICI na Pohorju bo septembra simpozij 7 naslovom Pohorje skozi stoletja, ki ga prirejajo v počastitev 40-letnice vstaje slovenskega naroda. Simpozij, na katerem bodo znanstveniki temeljilo obdelali Pohorje nekoč in danes, bo znanstveni okvir prireditev, ki se hoda zaključite 20, septembra s partizanskim mitingom, na katerem bo govoril .Vlitja Ribičič- Predsednik častnega orihora teh prireditev pa je podpredsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. Ta datum so organizatorji izbrali zato, ker sta 17. septembra dva voda partizanom leta 1941 pri Klopnem vrhu nedaleč od Ribnice pognala v beg skupino nemških vojakov. V tovarni Iskre v TRBOVLJAH je kulturna animatorka Stana Strniša pripravila sodelavci imenitno razstavo ženskih ročnih del. Na njej so bili razstavljeni gobelini, tapiserije, makra -meji. kvačkane stvari, pletenine in vezenine, vmes pa je bila tudi domiselno oblikovana keramika. Predvsem je zanimivo, da so vse to uporabni predmeti, ki bodo služili delavkam Iskre in njihovim družinam za praktično uporabo ¡n okras. »Naše ženske se precej ukvarjajo 7 ročnimi deli, nekatere str dosegle lepe uspehe, zato je škoda, da ne bi videli tega tudi drugi,« je rekla organizatorica Stana. Občini Jesenice in Radovljica nti-meravajo zgraditi vodovod Z A VRŠIM IC A, kajti oskrba s pitno vodo je sedaj v krajevni skupnosti Žirovnica zavirat el j razvoja, Z gradnjo vodovoda Zavrsnica in predvidenimi rekonstrukcijami obstoječih vodovodov bodo v srednjeročnem obdobju zadostili potrebam po pitni vodi v jeseniški občini. V delovni organizaciji 1'erralit v ŽALCU, kjer je zaposlenih nekaj več kol 4(J() ljudi, sir lani dosegli 323 milijonov celotnega prihodka ali za 44 odstotkov več kot v letu 1979. Naj večje pove Čanje prihodka beležijo strojni obrati, zatem livarna m modelarna. i udi v januarju letošnjega leta so prodali za 25 milijonov dinarjev izdelkov, od tega največ konti litine, šport Spominske tekme Mnogi narodi v svetu posvečajo velika športna tekmovanja spominu na dogodke iz svoje nacionalne zgodovine. Pri nas, v Jugoslaviji, je leta 1957 nastala prva množična športna manifestacija v spomin na slavne dni NO H »Ob žici okupirane Ljubljane«, naslednje leto pa so vznikle kar tri smučarske prireditve: :>Pn stezah partizanske Jelovice«, v Sloveniji, »Igmanski marš« v Rosni in Hercegovini in »Ma-vrovski memorial« v Makedoniji, kasneje pa še tekmovanje »26 zmrznjenih partizanov« na Hrvaškem, »Ztati-horski memorial« v Srbiji in »Sinja-vinski sektor« v Črni gori, Sest republik - šest spominskih tekmovanj je leta 1971 povezala smučarska zveza Slovenija v edinstveno tekmovanje, ki se imenuje * Jugoslovanski spominski smučarski pokal« pod pokroviteljstvom zveze borcev Jugoslavije, Smučarji mladinci so v letošnji sezoni tekmovali v Dražgošah, na Igmanu in v Mrkoplju, člani pa na Zlati ho rti, v Mavrovem in na Žabijaku. »Jugoslovanski smučarski pokal«, ki bo prihodnje leto slavil deseto obletnico, jc dosegel svoj športni, vgojni in politični namen. Tisoči in tisoči mladincev iz vseh republik in pokrajin so spoznali slavne dogodke v samih krajih bitk. spoprijateljili so se med seboj, hkrati pa SO Spoznali navade in življenje narodov vseh krajev Jugoslavije. osebnosti Predsedstvo SFRJ je ob življenjskem jubileju - 70-ietniei - in za dolgoletno revolucionarno delo ter za izredne zasluge pri graditvi nove Jugoslavije, za razvoj in krepitev zavesti ljudi v boj ti za svobodo in neodvisnost naše države ter za pomemben prispevek k njeni politiki miru in prijateljskega sodelovanja z drugimi državami odlikovalo članico sveta federacije LIDIJO ŠENTJIURC z redom jugoslovanske zvezde z lento. "Tisti, ki je našel v svojem delu smisel, ni odmrl,« pravi Sentjurčeva, »Zame je rešitev pred razočaranjem v aktivnosti tam, kjer človek najde samega sebe, svoj interes in zadovoljstvo,« V Sloveniji se je pred kratkim mudil japonski profesor KAZIJO TANAKA, ki je nc le prevajalec in književnik, marveč tudi odličen poznavalec jugoslovanske književnosti. Prvo delo, ki ga je bil prevedet iz srbohrvaščine -leta 1972 —, je bilo Vintcrhaltcrjevo ?.ivljcnjc Josipa Rroza l ita, prvo literarno delo pa Andričeva Jelena, iz slovenske književnosti je prof. Tanaka doslej prevedel Cankarjevo Skodelico kave, pripravlja pa se na prevod Prešernovega Sonetnega venca. »V japonskih učbenikih piše,« pravi Kazuo Tanaka, »da je Prešeren slovenski Puškin, nimamo pa niti enega primera njegove poezije,® TINCO STEGOVEC, grafičarko iz Ljubljane, so v angleškem univerzitetnem mestu Cambridgeu vključili spričo nje ni h dosedanjih uspehov v Leksikon mednarodni h biografij, postala pa je tudi Članica Mednarodne biografske zveze. Tako bo odslej njeno ime v četrtem zvezku Who is who, torej v leksikonu intelektualcev, ki bo obsc-gd 2,500 imen. vsako ime v njem pa ima po po! strani besedila. intervju France Adamič pripoveduje o slavnem bratu Louisu Adamiču Mama-osrčje naše družim Največ spominov na slavnega slovenskega izseljenca, pisatelja in publicista LOUTSA AlbAMTČA ima nedvomno njegov, sicer precej mlajši brat dr. Fiance Adamic, dipl, ini. agronomije in profesor na agronomski fakulteti V Ljubljani. Dr. France Adamič sc jc namreč redno dopisoval s svojim slavnim ameriškim bratom, bil pa je tudi dvakrat v Združenih državah Amerike, kjer sc je tudi sestajal z njim, Spomin na brata Louisa., po domače in slovenski) Lojza, sega pri dr. Francetu Adamiču v njegovo peto življenjsko leto, ko so mu starejši bratje in sestre pripovedovali, kako ga je Lojz, ko jc prihajal na gimnazijske počitnice iz Ljubljane, silno rad prepel j aval na kolesu po domačem dvorišču in bližnjih vaških poteh. Dveletnega Franceta jc precej starejši Lojz nadvse ljubil in mu je - nebogljenemu otročku -hotel ob slehernem svojem obisku v domači hiši pripravili kar največ veselja , Naslednji spomini dr. Franceta Adamiča segajo v tista leta, ko je njegov starejši brat Lojz s posredovanjem svojega pol strl ca Alojza Škulja, ki je delal v tiskarni Glasa naroda pri Franku Sakserju v New Yorku, odpotoval petnajstleten v tujino, v Ameriko za kruhom. Pa tudi za doživetji. »Starši so pri nas doma veliko pripovedovali o blagodati, ki je je bil deležen Lojz v daljni Ameriki. In tudi Lojz je tiste čase napisal veliko pisem, polnih hvale, ki so prihajala v Prapro-čc vse do leta 1917, dokler jc namreč še lahko prihajala pošta iz Amerike v Evropo. Potem je stopila Amerika v vojno, Lojz pa je postal prostovoljec v ameriški vojski- Zakaj? Ker je vstopil v vojsko, je dobil ameriško državljanstvo, in tako je - kot številni drugi mladi priseljenci - postal pravi Američan. Pisma, ki nam jih jc pisal Lojz, smo vneto prebirali. Dolga so bila, tudi do štirideset Strani so imela... V njih je Lojz popisoval ameriško življenje, svoje delo in sorodnike, ki jih je našel v Ameriki, zlasti družino Alojza Škulja, pol bratranca našega očeta in matere - - - Spominja se, da se je v pismih vračal s svojimi mislimi nazaj v Evropo in jo primerjal z Ameriko. Seveda sc mu je takrat zdelo, da je Amerika nekaj čudovitega, velikega, seveda, saj jc prišel iz ozkih kranjskih razmer v ta veliki svet, ki ga je popolnoma priteg- nil. Iz tega časa jc ohranjeno le eno njegovo pismo, vsa ostala so se med vojno izgubila. Spominjam se, da je v enem izmed pisem, ki jih je pisal starejši sestri Tončki, zasmebljivo govoril o Avstriji, ki jc takrat sklenila pogodbo s Turčijo, češ »naš veličastni katoliški oesar jc sklenil pogodbo in stopil v vojaško zvezo z največjim sovražnikom jugoslovanskih narodov - sultanom«, Sestra Tončka jc bila dve leti mlajša od Lojza. hodila jc v meščansko šolo, bivala med vojno v ljubljanskem Lichtenturnu, z Lojzem pa sta bila velika prijatelja,,,« Zakaj je — petnajstleten - odšel v svet? »Več vzrokov j c za to. Vključil se je v prCpOrOdnu gibanje, v šoli jc imel težave, prav tisto leto jč slabo izdeloval, pa očetovo gospod amvo j c zašlo v težave, kar iti nič Čudnega za tiste čase. Oče je moral po potresu in velikem snegu leta 1895 hišo popolnoma obnoviti, to pa je bilo zelo drago. Pri hiši nas je bilo deset otrok in vse je bilo treba obleči, nahraniti, šolati. Razen tega jc terjalo posestvo delovno silo, ki ja j c bilo treba seveda plačati. Pri hiši so bile tri hišne pomočnice, dekle smo jim rekli takrat, pa trije gospodarski pomočniki, ali hlapci, sc pravi, da je bilo treba denarno skrbeti še za šest tujih ljudi. Zemlje je bilo sicer dovolj, hlev je bit poln živine, šest konj smo imeli, tri pare, zato tudi trije hlapci pri hiši, ki so vozili na polje in še kam. Oče seje namreč ukvarja! tudi z lesno trgovino pa so ga leta 1910 do 1912 hudo prizadela, cena lesa jc namreč občutno padla, začele so sc denarne težave pri hiši. tako da je bilo treba prodati skoraj polovico posestva, Vse to je Lojz videl in je delna prodaja domačega posestva tudi vplivata na njegovo odločitev, da odide z Brat Louisu Adamiča dr. France Adamič doma. Razen tega je bil nemiren duh, lahko bi rekel, dq je bit zasanjan v skokovit razvoj v svetu in se je hotel rešiti iz ozkih domačih razmer. . . (9 vsem tem so mi pripovedovali starejši bratje in sestre in tudi bratranci, ki so živeli v sosedni hiši. Ko je prihajal iz Ljubljane na počitnice domov, je vsakemu ut roku kaj prinesel, zato smoga nestrpno pričakovali. Razen tega je vsakič organiziral kakšno igrico- Nedaleč od naše hiše je bila kapelica, ki ni bila več v rabi, pa smo imeli nastope v njej, tako nekako od leta 1910 do 1913. Lojz je bil seveda glavni organizator in igralec,« In čc se povrnemo spet na obdobje, ko je hil ameriški vojak —alt sc spominjale. kako je hilo takrat z njegovim pisanjem domov? »Od leta 1917 pa do leta 1919 nismo vedeli zanj, šele leta 1919 so Starši prejeli nekakšno vojaško obvestilu, da je živ, Kot ameriški vojak je dosti potoval in videl voli ko sveta. Leta 1926 je prišlo na naslov sesire Tončke Ena izmed manj znanih fotografij Lou&h Adamiča prvo pismo po nekaj letih in v njem pravi tudi tole; »Moje molčanje te* kom teh iel je seveda brez povoda na Vaši strani. Potepal sem se po svetu in nisem imel ničesar pisari, kar bi vas razveselilo. Liil sem po celi Ameriki, po Mehiki in drugih severno-a me riških republikah, rta Havajih, Filipinih in na Dalj njem Vzhodu, iskajoč bogve kuj, tiienda samega sebe, mogoče pozabljenja ...« Potem jc bolj redno pisalV »Je. In redno nam je pošiljal rudi ¡zrezke iz Časopisov pa revij s svojimi prispevki pa knjige, a se je skoraj vse med vojno izgubilo. V pismu sestri Tončki iz leta I92b obljublja, da bo V nekaj letih prišel na obisk, »če bom □spel v svojih prizadevanjih«, kajti »književnost je vse, kar me veseli in zanimaš, je zapisa!.« Poleni ¡m vaše srečanje z liram ni, ku je prsif po tolikih letih prišel na uhisk v domovino? Bilo je maja 1932, leta, Jaz in še en brat sva bila pri dopoldanskem pouku na realni gimnaziji na Poljanah v Ljubljani, ko so naju poklicali v vežo, češ da imava obisk, Tistega leta sem bil maturant, mlajši brat pa je hiI v nižjem razredu, to je brat Jože, ki danes živi v Trstu, kjer zastopa naša izvozna podjetja in ima tudi lastno podjetje. Štirje Adamiči smo se sestali v gimnazijski veži - Lojz, njegova žena Steila, Jože in jaz. Devetnajst Eet ga nisva videla dotlej ... To srečanje opisuje Lojz v svoji knjigi z naslovom Vrnitev, a pravi, da smo se srečali v hotelu, kar ne drži, jc pač naše srečanje prilagodil okusu ameriškega bralca. Naslednjega dne pa smo zares bili v hotelu Union v Ljubljani... Tistikrat je ostal v domovini do marca naslednjega feia. S Stello sta bila v Beogradu, Sarajevu, Dubrovniku, Makedoniji, pri kralju Aleksandru In Ijojz j c pu avdienci pri njem ugotovil, da bo moral, čimprej odriniti, Nista se namreč kdovekako ujela. Lojz je kralju zastavljal neprijetna vprašanja... O tem je pisat v knjigi Vrnitev v rodni kraj, ki je postala v Ameriki uspešnica, v Jugoslaviji pa ni bila dovoljena. Takrat nam je pisal, da naj morebitnim preiskovalcem, če nas obiščejo, rečemo, da ničesar ne vemo O njej, Kes so prišii k hiši orožniki iz Grosupljega, a niso razmetavali po hiši, pa sta to počela dva civilista iz Ljubljane, a nista ničesar našla pri nas, iz današnje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani pa je takratna oblast pobrala vse izvode bratove knjige, Pisal nam je redno še naprej. O tem. da je njegovo knjigo Vnuki ena izmed ameriških založb prodata v 70 tisoč izvodih, da ga vabijo vsepovsod, da bi predaval o svoji deželi... Zato je do leta 1941 mnogo potoval, nam pošiljal dopisnice, razglednice, izrezke iz časopisov o svojih turnejah po Ameriki -.. Potem ni bilo do konca druge svetovne vojne o njem glasu, le eno pismo, poslano staršem, jc prispelo na nek čuden npčin. odposlano je bilo namreč v Carigradu. Slišali pa smo zanj tudi meri vojno, ko je O F nekajkrat poro- čal o njem pa tudi oddaja Glas Amerike ga j c omenjala in govorila o njegovem prizadevanju v ZDA za pravičnost in enakopravnost ljudi,., Prve novice o Lojzu smo dobili kmalu po vojni z diplomatsko pošto, menda jih je prinesel veleposlanik Vladimir Velebit.,.« Ste vsi Adamiči preživeli vojno? »Vsi, padla sla le en nečak in svak, danes pa nas živi še pet otrok. Ko so se razmere po vojni uredile, nam je Lojz spet redno pisal, se zanimal za naše zdravje, življenje, nam poročal o svojem življenju, težavah, ugotovitvah, da mu bržkone strežejo po življenjti... Bil je v domovini, sc sestal s predsednikom Titom, prepotoval spet Jugoslavijo po dolgem in počez, po vojni pa sem bil jaz dvakrat V Združenih državah Amerike, službeno, in sva se tamkaj sešla in bratuvsko razpravljala o vsem, kar naju je družilo. Zadnje pismo, ki je prišlo od Loj za pred njegovo smrtjo, je pišai 14. julija Idiil- leta in ga naslovil mami za god, Takole pravi v njem: ».. .Oprosti, da nisem pisal preje-Bilo je ogromno dela in nisem hotel pisali o bolezni, težkočah, itd. Omenit sem Stelli, da je v juliju Tvoj rojstni dan in god. Naročila mi je, da Ti pišem in Ti dam njen pozdrav In ljubezen. Od mene naj rečem to-lcr Ti si Osrčje naše družine. Tošem opazil, ko sem bil v Prapročah. Leta sc kopičijo nam vsem in mi vsi - tudi jaz v tej daljini -Tc nujno potrebujemo, kot našo živo točki! našo mater; kajti, če tudi se položaj mogoče zboljša letos, kot pričakujem, cela doba pred nami bo silno težka za nas vse in nam vsem, če se stalno zavedamo ali ne, bo treba občutka, da si med nami, da moremo priti k Tebi, ki si nas rodila... Ob priliki Tvojega godu sc mi zdi važno, da Ti rečem, da sem ponose n na svojo mater in da se vsi vidimo 1952. Tvoj Lojze.« Se danes nerazjasnjena smrt je onemogočila ponovno snidenje. Jagoda Vigcle reportaža, na vašo željo O kulturnem življenju v Škofji Loki - pred izseljenskim piknikom Tradicija kot spodbuda Škofje Loke ne pozna dobro, kdor vsaj nekaj malega ne ve o kulturni tvornosti ljudi tega območja, pretekli in, sedanji. Pravzaprav to velja za vsak kraj oziroma območje, je pa res, da vsak kmj nima toliko pokazati kot Škofja Ijoka. Se več, s tako bogato tradicijo se lahko pohvali le redko ka-teti kraj, bodisi pri nas v Sloveniji, bodisi drugje po svetu. Škofja 1-oka sama je prvorazredni kulturni oziroma arhitektonsko-urba-nistični spomenik in je kot taksna uvrščena med nacionalne spomenike prve vrste. Zato se tudi celotna Slovenija trudi, da hi ta spomenik obnovila, ter ga tako obranila prihodnjim rodovom. Novo spodbudo j c v Lej smeri predstavljala tisočletnica mesta, saj j c prav proslavljanje tega visokega jubileja ft 97.1) v mnogočem pospešilo obnovitvena in ohranitvena dela. oh strokovni in materialni pomoči vse Slovenije. V Škofji Loki sami j c bit ustavno-Ljen odbor za revitalizacijo mestnih in vaških jeder, kat med drugim dokazuje, da se Ločani dobro zavedajo vrednosti dediščine, ki so jim jo zapustili naši predniki, Pri tem pa ne vidijo samo Škofje Loke, ampak tudi »vaška jedra «t, kar pomeni, da. so tudi ta j eri ra vredna ohranitve. Škofja Loka z okolico sc lahko pohvali z velikimi dosežki oziroma bogato tradicijo tudi na drugih področjih. Tradicija na področju slikarstva je ta-korekoč neizmerna, vrhu tega pa je preko svojih najbolj sposobnih mož loško slikarstvo poseglo v sam vrh evropskega slikarstva. To prav gotovo velja za Ažbeta iz Javorij, za Šubice iz Poljan, za Groharja iz Sorice pa morda šc za koga. Tudi v našem času deluje na loškem cela plejada slikarjev (in kiparjev), ki dokazujejo, da slikarska žilica še ni zapustila loškega človeka. Čeprav je zaenkrat še težko govoriti o uspehih, kakršne so dosegli zgoraj omenjeni slikarji. Za vso to četo mladih in nekoliko manj mladih Slikarjev jc značilno, da v bistvu ohranjajo pripovedni način slikanja, a tudi novih iskanj je zelo veliko, m Pogled na Škofjo Loko s pu.itafskc strani (foto: Peter Pokom) Pri tem pa j c za loško območje morda bolj kot za druga območja značilna živa komunikacija med ustvarjalci in uporabniki - potrošniki kulturnih dobrin. Tudi v lem pogledu ima loško območje bogato tradicijo in povsem FTiirno lahko trdimo, da moderni časi niso v ničemer spremenili lega stanja. Niso torej prizadeli stikov med umetniki in tistimi, ki sn jim umetniški iz-deiki namenjeni. Verjetno hi težko našli Ločana, ki ne bi nič vode! o katerem izmed številnih slikarjev in kiparjev, ki delujejo na Loškem. V številnih stanovanjih visijo njihove slike. Vendar so bili stiki med ustvarjalci in uporabniki doslej vse preveč odvisni od individualne iznajdljivosti umetnikov na eni strani in občanov na drugi. Komunikacija med eno in drago stranjo jc potemtakem tekla brez prave organizacije. Združevanje umetnikov Najprej so se zganili umetniki sami. V želji, Ja bi še bolj približali svoje izdelke občanom in s tem prispevali h kvaliteti njihovega življenja, so se poveznili v Združenje umetnikov Škofja Loka. Ustanovljeno je bilo v juniju 1979. To združenje ima več ciljev in je zanimiv pojav iz več razlogov. Predvsem »bode v oči« pomembna razlika med lem in drugimi podobnimi združenji. V večini primerov se povezujejo ustvarjalci v podobna združenja znotraj ene same »veje« (slikarji med seboj, glasbeniki med seboj itd). V tem primeru pa gre za združenje umetnikov, ki delujejo na različnih področjih umetniškega ustvarjanja. Med člani je največ slikarjev, glasbenikov in kiparjev, Zato je izvršni odbor v uvodu b katalogu Združenja umetnikov lahko zapisal, da je združenje »strokovna organizacija, katere namen je ustvarjanje in posredovanje umetniških del iz vseh področij umetnosti.« V njem je zbrana, kol ugotavljamo sami, *večina ume mikov naše občine in tako predstavlja v kulturi tega območja vrh strokovnosti.« Pri tem pa je zanimivo opozoriti na drugo značilnost lega združenja, namreč na to, da članstvo ni pogojevano npr. s stopnjo šolske izobrazbe. Poleg akademskih slikarjev najdemo med člani tudi tako imenovane naivce, kar pomeni, da združenje vključuje vse ustvarjalce, ki so so kolikor toliko uveljavili ne glede na stopnjo njihove slrokovne izobrazbe. Med nalogami združenja naj omenimo najprej tiste, ki so tudi pomembne, vendar ne najbolj pomembne. Tako je Kulturna skupnost občine Škofja Loka zaupala združenju načrtovanje razvoja umetnosti v občini, kar je glede na dejstvo, da združenje povezuje večino umetnikov v občini, skoraj normalno. Vrhu tega opravlja združenje tudi mentorsko vlogo, kar pomeni, da na različne načine prenaša znanje in izkušnje svojih članov na amatersko področje, to je na tiste, ki šele začenjajo Svojo ustvarjalno pol na različnih področjih umetnosti. Seveda pa je in ostaja osnovno poslanstvo združenja v vzpostavljanju čim bolj tesne povezanosti ustvarjalcev kulturnih dobrin z združenimi proizvajalci, ali kot pravijo sami; »Fri-zadevali si bomo vzpostaviti neposreden stik z delavci, krajani ter tako omogočiti, da se njihov denar, ki se odvaja za kulturo, ne izgublja pri raznih posrednikih,a Preko tega pa Želi združenje doseči ludi ugodnejši položaj v dnjžbi za umetnike same in skrbeti za njihovo kvalitativno rast. Med akcijami oziroma uspehi, ki jih je združenje že doseglo, je treba na prvem mestu omeniti podeljevanje Groharjevih nagrad in štipendij za izpopolnjevanje. Prvo Groharjevo nagrado, kt jo podeljujejo ob občinskem prazniku, je dobil akademik branoe Mihelič, domačin iz Virmas, S to nagrado želijo izreči priznan je za naj večje dosežke na področju slikarstva, obenem pa čimbolj uveljaviti in utrditi ime velikega Soričana, Prvo štipendijo za izpopolnjevanje pa je dobil slikar Janez Hafner iz Škofje Loke. Marsikaj se je medtem spremenilo na bolje tudi glede pogojev dela za slikarje. V starološkem gradu, v katerem je do nedavna deloval Center za slepo in slabovidno mladino, so namreč uredili več ateljejev. V smeri približevanja umetnosti delovnemu človeku je bilo že tudi veliko doseženega. Nei področju slikarstva preko številnih in rednih razstav, na katerih se predstavljajo oziroma so predstavljeni slikarji — člani združe- nja, na glasbenem področju p:i preko rednih konce rtov, ki sc žc tretjo sezono (enkrat mesečno) vrstijo v prenovljeni kapeli Pusta Iškega gradu. Pravzaprav je pri tem prišlo do zanimivega in sedaj žc močno udomačenega povezovanja slikarstva z glasbo oziroma likovnikov z glasbeniki. Vsaka otvoritev razstave j c pospremljena s koncertom. Program razstav in koncertov pripravlja združenje kol izvajalec, v organizacijskem smislu pa nastopa Glasbena sola, k: tudi deluje v Puštalskem 'gradu. Tisti pravi izvajalci pa so znani slovenski reproduktivni umetniki, ki z veseljem prihajajo v Škofjo Loko-Všeč jim je namreč intimno vzdušje in pristen stik, ki ga ni težko vzpostaviti s hvaležno publiko. Odziv občanov je bil v začetku razmeroma skromen, zdaj pa postaja vse bolj množičen. Zato je mogoče ugotoviti, da združenje v teni kratkem času ni samo opravičilo svojega obstoja, temveč je opravilo tildi pomembno kulturno poslanstvo. T. S. Stebrišče pred cerkvijo v Crngrobu, kjer je znamenit a freska »Sveta nedelja* (foto. Peter Pokorn) turistični vodnik Nov turistični film Unikal studio iz Ljubljane je posnel na lii'mil¡metrskem filmskem traku Ki-minutnl barvni turistični film o slovenskem delu Evropske pešpoti E fi-VU z naslovom ČE Z TRI GORE GEZ TRI VODE Prvi kadri filma so posneti na Severnem morju, na samem začetku šeste evropske pešpoti, zadnji pa na Jadranu v bližini Opatije. Film je kombinacija posnetkov iz najlepsih predelov slovenske pokrajine, po kateri se vije pot, in risanih vložkov, ki ponazarjajo popotovanje dveh že nekoliko iztrošenih čevljev pu zemljevidu Slovenije. Oba. čevlja star-tata na Radeljskem prelazu, kjer ju pozdravi ličen dvojezični napis, vdol-ben v leseno desko: EVROPSKA PEŠPOT E fi MAJ POVEZUJE NARODE. Spoloma sc okrepčala s trojanskimi krofi, nekje na poti utrneta sonce in počijeta pod posteljo, na koncu poti pa si z velikim zadovoljstvom odtisneta pečat. V filmu so poleg panoramskih posnetkov Pohorja, Zasavskega gričevja. Blok in k raškega sveta predstavljeni tudi Številni detajli, na primer razvaline gradu Vodriž, spomenik NOB na Creti, Motnik, Limbarska gora, most čez Savo v Jevnici, grad Snežnik. Kasta v, pa številna domača opravila, ki so še ohranjena na območjih, po katerih teče pot, tako žganjekuha, oranje zemlje s plugom In volovsko vprego, striženje ovac, košnja trave s koso, obrezovanje korenja, sekanje koruz-nice, drvarjenje In podobno. Film dopolnjujejo dobro izbrane melodije iz bogate zakladnice slovenske narodne glasbe kot Nmau čez jtza-ro, Le sekaj sekaj smrečico pa številni drobni posnetki voda, odtenki iz rastlinskega in živalskega sveta, na Blokah pa se srečamo tudi z ustvarjalnim delom danes že umrlega akademskega slikarja Lojzeta Ferka- Scenarlst in režiser filma je Mire Sušmelj, ki s kratkimi šli rij ez lenimi napisi povabi gledalec na popotovanje — seveda peš — po Sloveniji. Film je na voljo pri Turistični zvezi Slovenije, (Sl000 Ljubljana, Miklošičeva 3«, tel. Odi 320-641, 312-087. la Topolska To zdravilišče, ki je pod pobočji Loma, je zaščiteno pred vplivi severnih vetrov, zato je priljubljeno tudi v zimskem času. V zdravilišču je urejena ■pominska soba, v kateri je nemški nacistični general Le lir podpisal kapitulacijo, Najpogosteje obisk uje j o.gost j e bližnji Šoštanj (6 kilometrov), kjer si lahko ogledajo spominsko sobo akademskega kiparja Ivana Napotnika in spominsko sobo pesnika in revolucionarja Karla Destovnika-Kajuha, Priljubljeni so od tod tudi izleti na Golte, ki so izletniško in zimsko športno središče nad Mozirjem, pa v Gornjo Savinjsko in Logorsko dolino. Kotlje Ob naravnem vrelcu kalcij-hidro-karbonatne kislice z večjo količino železa je manjši, a prijeten hotelski objekt, v katerem domujejo gostje, ki žele uživati v naravnem okolju pod Uršljo goro. V neposredni bližini je vrsta zanimivosti. Prežihova domačija (rojstna hiša slovenskega pisatelja Lovra Kuharja), Forma vivp (železni kipi) na Ravnah, delavski muzej, likovni salon in Prežihova soba v ravenski študijski knjižnici. Gostinska dvorana v Slovenski Bistrici Podjetje Certus iz Maribora je v slovenjebistriškem gradu uredilo veliko gostinsko dvorano z 240 sedeži. Nova dvorana je v neposredni bližini matične dvorane, tako da so prav mladoporočenci naj pogostejši gostje v eni naj lepši h gostinskih dvoran v bistriški občini, V njej nudijo dobri gostinci poleg standardnih jedi tudi štajerske kulinarične posebnosti, vsako soboto pa je tukaj tudi ples. Vstopnina s konzumacijo velja 100 dinarjev. Znamenita slovenska drevesa: hrast dob Naj večji dobov gozd je v Sloveniji znameniti Krakovski gozd pri Kostanjevici na Dolenjskem, ki je zadnji ostanek nekdaj obsežnih hrastovih dobrav pri nas. V Krakovskem gozdu jc rudi Pragozdni rezervat, zavarovan po odloku iz leta 1952. Zgodovinsko znan in tudi zavarovan jc Sršenov log hrasta doba pri LjulO-meru. V zavetju teh mogočnih hrastov je bil leta 1868 prvi slovenski tabor, na katerem so Slovenci, takrat še v avsiroogrski monarhiji, zahtevali združeno Slovenijo in enakopravnost slovenskega jezika. Na slovenskem Krasu je bilo v davnini mnogo hrastovih dobrav in gajev: danes jih ni več, od njih jc ostalo le malo. Morska plovba je namreč požirala ogromne množine hrastovega lesa za gradnjo ladij, bark in čolnov. Iz starih pisanih virov je znano, da je bilo treba za veliko srednjeveško ladjo pose k ari do štiri Tisoč hrastovih dreves. Zgodovinarji pravijo, da so pomorsko mesto Benetke sezidali na hrastovih pilotih 7. jugoslovanskega krasa. Vse to je tudi eden od pomembnih vzrokov, da je kras tako gol, brez gozdnate odeje. Na bizeljskem, v vasi Gregovce, blizu reke Sotle, raste na dvorišču kmetije Ivana Kovačiča hrast Izredne lepote in debeline. Je najdebelejši hrast v Sloveniji. Drevo ima obseg debla 7,5(1 metra in premer 2,40. Veličastna kroglasta krošnja je široka ,3fl metrov ir pokriva več kot 700 kvadratnih metrov površine. V vasi Cundrovec pri Brežicah raste na dvorišču kmetije Jožeta Kastelica prastari hrast dob; po debelini je na drugem mestu v Sloveniji. Deblo ima obseg 7,28 metra, premer pa 2,32 metra. Na tretje mesto sodi po debelini orjaški hrast v naselju Matcnec pri Kostanjevici ob Krki. Tudi na Hribu v vasici Škrjance, nedaleč od ceste Novo mesto- Ruperč vrh. jc dobro ohranjen orjaški hrast in jc dendrološka znamenitost Dolenjske. Turistična karta Jugoslavije V založbi Turistične zveze Jugoslavije so doriskali za letošnjo sezono jugoslovansko turistično karto, ki prinaša poteg izpopolnjene prometne mreže tudi vrsto drugih koristnih informacij in novosti. Že na naslovnici je poleg jugoslovanske trobojnice natisnjen poziv k ohranjanju tn varovanju naravnega okolja, sama turistična karta pa je dopolnjena s pomembno turistično informacijo, da se vije tudi po delu Jugoslavije ena od šestih evropskih pešpoti. Jugoslovanska pot E 6-YU j c na karti predstavljena z lastnim simbolom: rdečim krogom z rumeno piko. Vrednost nove turistične karte Jugoslavije povečujejo poleg številnih splošnih podatkov še skrbno izbrani in opisani interierji, motivi treh prvona-grajenib turističnih plakatov, seznam predstavništev Turistične zveze Jugoslavije v tujini in obvestilo, da j c UNESCO uvrstil med svetovno pomembne kulturne spomenike tudi jugoslovanska mesta Dubrovnik. Kotor. Ohrid, samostan Sopočane, narodni park Plitvice in območje Durmitorja. iVasJnvrrica fLrrisffčiic karte .lugosla vije Turistično karto Jugoslavije so natisnili v nakladi £00,000 izvodov v nemščini, angleščini, italijanščini, francoščini, nizor.cmščiiti, grščini ill fiplšfini, Jahanje na Rašici V gostilni pri Španu na Rašici imajo v času turistične sezone nti voljo pet konj m jahanje, ki jih izposojajo za 200 dinarjev na uro, Seveda jo zagotovljeno Uidi spremstvo, j ;i hal na pot pa vodi z Rusi ec preko Dohenega do Mengša. Gosti Iti a pri Španu je sieer ob četrtkih zaprta, vendar si turist lahko tudi ta dan Izposodi konja za ježo. Koledar prireditev V juniju je na Slovenskem veliko prireditev; meti pomembnejšimi ho 6. in 7. junija na HITIH' mednarodna veslaška regata in hkrati bo na Rlttdu flO-letnica veslaškega športu, 7. junija bo v C ti risk ih Hrditi praznik češenj, i Ptuju pa istega dne (Ifiavno prvenstvo v kurLingu. 12. juniju hudo s Ljubljani odprli I-mednarodni grafični bienale, ki bi> trajal do 15. septembra, lit. junija se bo v Črnomlju pričelo tradicionalno dvodnevno Jurjevanje, v času ud 15. du 20. junija bodo imeli v Celju turistični teden. I k junija se hodo pričele v [juhi ja ni slovesnosti vsakoletne Kmečke oiiceti, v Pristojni pa obl j ubij ti j o y. a sleherno nedelji j ud 15. junija do 15. septembra na ploščadi pred lamo kakšno poletno kulturno prireditev ob 10. dopoldanski nedeljski uri. ljubi!Juli bo konec junija prizorišče 9. jugoslovanskega haletne£j bienala v okviru Poletnega kulturnega festivala v Križankah. 20. junija bo V Šentvidu pri Stični 12. tabor slovenskih jievskib zborov, 21 junija 1*0 v Selcah pri Skufji J^ikl turistična prireditev z naslovom Kosec vabi, v dneh od 25. do 20. junija pa bodo v Pira im praznični dnevi sbvcnske inltlora. GOSTINSKO PODJETJE HOTEL PUGLED po, sedež KOČEVJE Trg zbora odposlancev 64 • Pošta 613» Kočevja, poštnt predal 32 * TeJelon: N-C. (061) 8&1-266 za Upravo {direktor, tajništvo, računovodstvo), recepcijo In restavracijo hotela ..PUGLED'*, * Direktor 051-551, • žiro račun pri S D k Kočevja £1. 51300-601 -10168 Brod na .Muri. ki letos jemlje - pritv zares - za zrnerujTi s/ovo... (Foto: Nikei Pavlrčj Slovenija v mojem objektivu Foto: Ančka Tomšič Limbarska gura Gornji grad V Triglavskem narodnem parku Ojstrica nn Kozja k n Po Ko/jaku zakladi slovenskih muzejev Pleteninasta plastika Sredi 18. stoletja jc koprski enciklopedist Gia.n-Rina.ldo Carli predlagal koprski občini ustanovitev muzeja. Sain je izbral antične kamne in jih dal vzidati v atrij Colcggjo dci nobili, današnji sedež. italijanske gimnazije. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Koper dobil »Arheološko komisijo«, ki je svoje delo razširila še na druga področja ter varovala in zbirala vse predmete in dokumente iz preteklosti. »Prva istrska pokrajinska razstava« 1SI10, leta je potrebo po ustanovitvi Mestnega muzeja še bolj poudarila. Le-ta je dobil prostor v opuščenem samostanu sv. Klare, po prvi svetovni vojni pa se je selil v nove prostore. V palači Belgramoni-Tacco, sezidani v začetku 17. stoletja, ki jo umetnostni zgodovinarji uvrščajo med zgodnejše manieristično baročne meščanske palače ter med najkvalitetnejše primerke (udi sicer bogate koprske arhitekture, je ostal še danes, seveda znatno razširjen in s pridevkom Pokrajinski muzej. Ogled tega muzeja je zato možno povezati še z ogledom omenjene palače in številnih drugih pomembnih koprskih stavb. Na mnogih so namreč še ohranjeni zanimivi kamnoseško plastično bogati detajli, prav tako na palači Belgramoni-Tacco, pri kateri sc prvič pojavi na koprskem področju vključitev plastike v portalno arhitek' turo. Portal se namreč zaključi z mar kant no plastiko glave, motivom, ki j c kasneje v Kopru zelo jmgost. Marsikatera plastika, ki jc nekdaj krasila to ali ono fasado, je dobila prostor v P{)krajinskem muzeju v Kopru. Takti na primer: pate ra, ki prikazuje kragulja z ujetim zajcem iz 12. stoletja. Pa [c ra je zelo pogost okrasni element beneške posvetne stavbe v dobi romanike, praviloma pa gre tod za okroglo patero, izdelano iz istrskega kamna z motivom ene ali več živali, Madona z otrokom, svetnikom in donatorjema je krasila svoj čas portal nekdanjega sevitskega samostana v Kopru, zdaj pa ima mesto v muzeju. V tem primeru gre za lune to - uadvratno čelo. značilen primer gotskega mehkega sloga beneškega kroga, V spodnjih Oglih sta izklesana donatorja menih in redovnica. !Je|o je, kot navajajo strokovnjaki, nastalo v 15. stoletju. Tu je tudi rekonstrukcija portala stare koprske stolnice s kamnitimi levi iz 1 2. in 13. stoletja. Nekoliko kasnejši, iz prve polovice 14. stoletja, pa so fragmenti verjetno ci bori j a ali oltarnega baldahina. krasil me plošči' Kot kile spletene druga ob drugi, kol preliti in povezani trakovi drug z drugim, kot čipkasta borduru ... pa sc nam zazde kamnite z ornamentom stkane plastike, ki so svojevrstna posebnost Pokrajinskega muzeja v Kopru. Kamen kot da tu ni tako trd. tako nezlomljiv ali pa so bile roke mojstrov tako spretne, vztrajne, da so zmogle in znale vtkati vanj vso to lepoto. V Sloveniji je ohranjenih (zaenkrat) plastik s pleteni n asto ornamentiko, od tega večina na obalnem področju, le pet pa v notranjosti Slovenije. Fle-icninasta plastika se najprej pojavi v Italiji v drugi polovic: 7. stoletja, njene korenine pa segajo še nekaj stoletij dlje v preteklost. Pri nas zasledimo plete ni nasto plastiko nemara že v S stoletju, bolj gotovo pa v 9. stoletju, iz katerega je tudi večina v Pokrajinske ni muzeju razstavljene pleteni našle plastike. Te lahko »vtaknemo« v tako imenovano drugo fazo v razvoju pletenine. V prvi fazi, ki jo grobo omejimo na 8. stoletje, razpoznavamo v pletenini rastlinske oblike: trto, vitice, liste, ?.ivalski svet jc še dokaj ko n kreten, zlasti ptice, prisotni pa so še (kol navaja v Katalogu izšlem uh razstavi »Plasti Jtu s pleteni našlo ornamentiko na Slovenskem« Milan Sagadin) razni antični ornamentalni motivi. Tako: biserni niz. jajčni niz, astragal. kitast preplet z »očesci« v zavoju itd. v drugi fazi vse rastlinske oblike dokončno »otrdijo« in se po pol nitma geometrizirajo. Redki so antični elementi, različne naturalistične oblike pa dobe stilizirano obliko oziroma izginejo, V zadnji fazi. ki ji pripada še del 1 (V stoletja, pa ustvarja prehod iz geotnetrizma in abstrakcije, iz stroge pl os kovnosti k zametkom plastičnosti Figuralika, ki se je prej le redko pojavljala. obenem s plete ni no prevzame novo vlogo, ki jo strokovnjaki po- drobne je opredeljujejo in pojasnjujejo. Pleteninasta ornamentika je krasila predvsem razne dok kamnito cerkveno opreme, tako oltarje, oltarne pregrade, prižnice, cihnrije ali pa arhitektonske člene: konzole, kapitele, |jod-boje, prage ... »Pn nekaterih teorijah ima pletenina tudi vlogo nekakšnih za k lete v ali ■čarobnih obrazcev, ki naj bi odganjali hudo od oltarjev, prižnic in cerkva nasploh. Izdelovalci teh ornamentov naj bi bili tako imenovani »magistri ■mmmacLnLfc. ki jih omenjajo viri tistega časa. Pod tem imenom vidijo raziskovalci ali potujoče mojstre-k lesarje iz Coma ali klesanje, ki so pri svojem delu uporabljali stroje (cum + niachi-na), ali pa združenja mojstrov v srednjeveških mestih (maçons), najdemo zapisano v omenjenem katalogu k razstavi o plete ni našli plastiki na Slovenskem. Le-to je pripravil Pokrajinski muzej Koper 1977. leta. Nad kokošnjakom Poti, ki vodijo do muzejev, so najrazličnejše. Nekatere umetnine podare muzejem lastniki le-teh, nekatere najdejo »muzejci« po naključju, mnoge Odkrijejo šele stoletja po nastanku. Velik del zbirk širom Slovenije pa je »Posledica« zaščitnih akcij. Zavarovalna izkopavanja, teh jc bilo pn drugi svetovni vojni v Sloveniji nekaj nad sto, so dala mnoga nova spoznanja, dopolnila že znano, načela nove dileme, odprla neznano; vse k vsemu pa je obogatilo našo dediščino za nekaj deset tisoč novih arheoloških predmetov in več slo novih arheoloških podatkov. Zanimivo jc, od kod vse so prišle pleleninastc plastike v Pokrajinski muzej Koper. V času, ko j c vsak gradbeni material prišel prav, so tc plastike uporabljene ponekod tudi kol gradbeni material. Veliko teh kamnitih spomenikov so namreč odkrili arheologi in delavci muzejev ob svojih pregledih obnavljajočih stavb. V Kopru so tako naključno rešili oh predelavi samostana sv. Ane del kamnite oltarne mize iz 9. stoletja. Drug spomenik kamnite plastike so našli v cerkvi sv. Mavra v Izoli, tretjega - del oltarne pregrade v tlaku pod kropilnikom - v cerkvi sv. Blaža v Padni,.. Med naj lepše primerke sodi 45 centimetrov široka in SO centimetrov visoka tranzena, ki je bila vzidana na vzhodni strani krstilnice v Piranu, medtem koso strokovnjaki odkrili det oltarne pregrade s plctcnrnastim ornamentom vzidan na severozahodni steni omenjene krstilnice. Ko obiskovalec gleda Lo kamnito »rastlino«, lahko v njej razpozna lilijo. Listi kol da niso kamniti, saj so v njih natančno izrisane brazde. Dieto klesftrja ali k lesa rje v je tu doseglo dovršeno kompozicijo, ki ob skrbni izdelavi postavlja ta »ka- meti* med enkratne stvaritve lega tipa. Nad oknom kokošnjaka pri studencu v Krkavčah pa je bila odkrita pieteti inast a plastika iz prve polovice 9. stoletja, ki je služila tu kot preklada. Na njej so dobro naznačene tri trač ne nažehijene arkade, ki okvirjajo pete-roiistne stilizirane cvetove. Za preklado nad vhodom porušenega otroškega vrtca v tedanji Calle del Teatro Vecchio v Kopru pa je služil del; oltarne pregrade, na kateri so izredni štirje pttči, od katerih sta dva obrnjena v levo, dva v desno. Prt dveh ptičih je moč opaziti v njunem kljunu črva, V tem primeru je ohranjen le ornamentalni rob. Celoto, ki je morala biti prav tako izjemna, lahko le slutimo. Podobno velja za večino ohranjenih fragmentov plctcninastc plastike, ki bo terjala še veliko iskanj in preučevanj, da bo okrog nje vse pojasnjene). Zaščitnik Kopra In ker smo v Pokrajinskem muzeju v Kopru že začeli s plastikami, s plastiko tudi končajmo, pa čeprav bi v tem muzeju zaslužilo še marsikaj drugega vso pozornost obiskovalca. Na primer dela iz muzejske pinakoteke, v kateri so platna mojstrov italijanskega slikarstva; G doloma Romani na, Benc-detla Carpaccia, Alcssandra Varotaria pa avtorjev iz slikarske šole Tintoretta, J. Hassana, R. Carrierc ir drugih, Ali pa »zakladi« bogate kiti turno zgodovinske zbirke, v kateri je še posebej zanimiva orožarna. Posebnost muzeja jc tudi zbirka grbov koprske aristokracije od 13. stoletja do 1797. leta kol tudi koprska meščanska kuhinja z množico predmetov, ki izvirajo iz obdobja od 15. do 19. stoletja... Novejšo zgodovino predstavljajo dokumenti in viri n bojih istrskih Slovencev za nacionalno in socialno osvoboditev, posebno pa je poudarjen upor proti fašizmu v Marezigah 1921. leta. Za mnoge pa bo nemara najbolj zanimiv pomorski oddelek, ki tudi sodi v »okvir« Pokrajinskega muzeja Koper. Plastika, ki jo velja šc omeniti v zvezi s Koprom (kljub temu. da ta umetniško in vrhunsko) kaže sv, Naza-rija. Sv. Nazarij velja za zaščitnika Kopra, ki ga lahko srečamo še drugje, na primer v koprski stolnici, kjer je upodobljen več kot trikrat, Ta pa, ki ga hrani koprski muzej, je izdelan v lesu, 100 cm visok, nastal pa jc, kot vse kaže, v 16, stoletju. Legendarni zaščitnik sedi in drži v naročju model Kopra, na katerem so lepo vidna vrata »Na Mudi«, zgrajena 1520. leta. 'iranz^nu. vzidam v zvoniku župne cerkve v Šmarjah. 9. stolelje. Darinka Kladnik korenine Nabiralništvo Ko so Slovani naselili nase oženil je, jo hiio nabiralništvo že postranska oblika gospodarstva, njegov pomen pa st; j c se zmanjševal z razvojem drugih gospodarskih panog. Razmeroma pomembno pa je bilo nabiralništvo okoli 19. stoletja za vse številnejši sloj revnejših pol agrarnih vaščanov, kajžar-jev. bajtarjev in gostačev. Večkratne slabe letine in z njimi povezano pomanjkanje hrane pa so tudi kasneje prisilile slovenske vaščane, da so se zatekli k nabiralništvu. Z izkupičkom so še pred drugo svetovno vojno nabiralci navadno kupili sol, petrolej in sladkor; dekleta, šolski in tudi predšolski otroci pa so si z nabiranjem zaslužili za obleko in obutev. V zadnjih letih sc je trgovina z nekaterimi gozdnimi sadeži (borovnice, brusnice, gobe. maline) povečala in razširila tudi prek naših meja, tako da predstavlja za kmečko, polkmečko, ponekod pa tudi obmestno prebivalstvo dodaten vir zaslužka. Mestni ljudje pa se za razloček od podeželskega prebivalstva ukvarjajo z nabiralništvom povečini zato, da združijo koristno (hrana) s prijetnim (razvedrilo, sprostitev v naravi), Nabiranje rastlin in sadežev Kmečke gospodinje so nekoč na Slovenskem - ponekod delajo to še danes — nabirale liste mladih kopriv za špinačo, na Primorskem pa liste rukvi-ce. Ponekod so liste in steblo kislice pa sladke koreninice radi žvečili odrasli in otroci, danes pa je to le še otroška navada. Prav tako so nekateri - večinoma v zdravilne namene - nabirali liste melise, mete, bezgovega in akacijevega cvetja, ki so jih pripravili ocvrle z jajcem. Na Gorenjskem, Koroškem in Cerkljanskem in v delu Dolenjske so poleti skoraj v vsaki kmečki hiši jedli sveže ali kuhane borovnice, Borovnice tudi še danes, ko so postale pomembno prodajno blago, nabirajo bodisi z rokami ali pa jih smukajo z grabljicami ali riflom. Enako kot v preteklosti 2fi nabirajo tudi danes rdeče jagode, brusnice in maline predvsem za prodajo. V ljubljanski okolici so nabirali jagode še v drugi polovici 19. stoletja v posebej za to pletene košarice s pokrovom, v kostanjeviSki okolici so nabirate ženske maline v košarice, ki so jih imele obešene na vrvici, zavezani okrog pasu, praznile pa so jih v škaf. V krajih, kjer raste brinje, so v jeseni nabirali brinove jagode za kuhanje žganja, zdaj ga nabirajo le še ponekod, na primer v Poljanski dolini ob Kolpi, V Goriških Brdih so brali brinje v pletene lese, v Brkinih pa so košare ali sita podstavili pod grm, nakar so s palico udarjali po brinju, da so padale jagode v podstavljeno posodo. Žganje so nekdanji Slovenci kuhali tudi iz borovnic - na Koroškem ga ponekod še danes iz plodov češmi-na, lesnike in divje češnje, posamezne gospodinje pa so iz njih delate tudi kis. Na Gorenjskem, posebej v tržiški okolici, so lesnike, podobno kot ostalo sadje, sušili za zimo, na Koroškem pa še danes predelujejo lesnike v mošt. Na Krasu berejo plodove lesnike v pletene okrogle košare z majhno odprtino na vrhu, kraški vrši ali košulji pa je podoben čehelon iz Goriških Brd. Med pijačami, ki so jih nekoč pridobivali iz. drevesnih sokov, je bila naj-pogostejša bezgova muzga, kolji pravijo na Dolenjskem. Brezo so, seveda spel le nekateri vaščani, navrtali spomladi, podstavili posodo in potem iz nje pili sok, ki se je natekel. Domači prehrani, največkrat pa prodaji, je na deželi Še vedno namenjeno nabiranje gob. Poleg gobanov jurčkov nabirajo vaščani še lisičke, mavrahe, sivke, medvedje tačke, karž-Ije in še druge vrste gob. Gobane tako kot nekdaj tudi še danes sušijo narezane na drobne lističe, in sicer na deskah, na peči ali na rešetu, nekateri pa jih suše nanizane na vrvici. Nabiranje zdravilnih rastlin Proti koncu 19. stoletju st) se iz vrst kmečkega, pu[agrarnega prebivalstva Grabljice, leseno pripravo za smukanje borovnic, lahko Se danosti tipimo pri prodajalkah borovnic na ljubljanskem živilskem trgu izoblikovale zeliščarice, ki sc sc danes ukvarjajo pretežno z nabiranjem zelišč za prodajo. Za zdravljenje najrazličnejših notranjih in zunanjih bolezni pri ljudeh in živalih so na našem podeželju nabirali in uporabljali še v 19. stoletju več kot petsto rastlin. Od njih imajo skoraj v vsaki domači kmečki lekarni še danes svoje mesto; kamilice, lipovo in bezgovo cvetje, arnika, meta, žajbelj, brinje in borovničeve jagode. Zelišča su nekdaj nabiralci prinašali domov kar v naročju, predpasnikih aii culah in pletenih košarah. Nekdaj so jih tudi hranili zavila v platnene krpe. Današnje zeliščarice nabiraj o zelišča v košare ali polivinilaste vrečke, branijo pa jih največkrat v belih bombažnih vrečkah. Nabrana zelišča za dom in prodajo tudi še danes skrbno posušijo. Kol v prejšnjem stoletju jih tudi še danes navadno sušijo razgrnjena na deskah, najpogosteje kar na lesenem perilniku. Prav ta ko jih posuše na peči, ua podstrešju ali na kamnitem ogrodju vodnjaka, povsod tam pač, kjer je na voljo večja površina, ki je potrebna za sušenje zelišč. Bezgovo cvetje navadno sušijo tako, da ga obesijo prek vrvice, pritrjene med dvoje dreves. Sc iz prejšnjega stoletja se j c na Slovenskem ohranila navada, da namakajo v marsikateri kmečki hiši arniko, pa brinove jagode in rutico v žganju in da izpostavljaju smrekove vršičke, pomešane s sladkorjem, v stekleni posodi na soncu, da jih toplota predela v zdravilni sirup. Zbiranje votle Zbiranje vode, namenjeno za oskrbo ljudi in Živali z vodo, sodi še vedno med najosnovnejše ]>otrehe vsakega kmečkega doma. Prve samotežne in Listni koš, s kakršnim ™ f.e v prejšnjem stoletju nosili domov steljo, je Se doma. v kamniški okolici in To Idrijski dolini črpa! n c vodovode smo dobili v Sloveniji šele v drugi polovici minulega stoletja z izgradnjo južne železnice in kasneje tudi drugih železnic. Vodovodi so oskrbovali kolodvore in najprej mestna, kasneje pa tudi posamezna vaška naselja. Čeprav se v zadnjih letih pospešeno razširja vodovodno omrežje tudi na naše podeželje ali pa imajo vaščani lastne vodovode, imamo na Slovenskem še vedno vasi in cela območja, kjer se oskrbujejo z vodo na preprosi e načine, ki so bili v navadi že v preteklem stoletju. V krajih, kjer so izviri žive vode, studenčnice (alpsko področje, Prekmurje). imajo vodo speljano po lesenem Žlebil ali tudi po leseni, navzdol ukrivljeni cevi. Za nekatera območja je značilno zajemanje izvirne vode na ravnem terenu, v Prekmurju pravijo takšnemu izviru vrciina, na Gorenjskem pa stcdenc. Na Krasu in Notranjskem še vedno izkoriščajo vodo za živino iz obrhov in kali, ki so na dnu utrjene z zgneteno ilovico in slamo. V zvezi z iskanjem talne vode je bilo tudi med kmečkim prebivalstvom razširjenih več načinov iskanja z enoletno vrbovo šibo. Preprosto so jo iskali tako, da so vtaknili vrbovo šibo v zemljo in ugotovili, da je v bližini voda, če se je šiba rahlo zatresla. Ponekod na Primorskem, v Istri ter na alpskem in panonskem območju, torej povsod, kjer ni talne vode ali studenčnice, zbirajo deževnico navadno prek strešnih in potem lesenih žlebov v vodnjake. Kapnico imajo tudi na nekaterih kmečkih domačijah, z njo največkrat napajajo živino, gospodinje pa jo uporabljajo za pranje in zalivanje rož. Vodo prenašajo iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev na več načinov, ki so na splošno znani po vsej Sloveniji. kjer še nimajo vodovoda. V Prekmurju jo prenašajo v glinastih vrčih, na glavi ali v roki. Na Bovškem so nekdaj nosili vodo v lesenih sodčkih, lempah imenovanih, ali iaselčkih, na Krasu, v okolici Kostanjevice na Krki in povsod tam, kjer v sušnih dneh primanjkuje domače vode, pa jo za živino šc vedno hodijo iskat z voznti. Nabiranje krme in stelje Kot v minulem stoletju tako tudi marsikje Še danes nabirajo za krmljenje goveje živine in drobnice travo ob poteh in mejah, po gorskih krajih pa je seveda bito drugače. Tako so na Bovškem in v Trenti hodili po planinsko travo za govejo živino in drobnico v vrh ali po lesko tudi po štiri ure daleč. V Trenti so šc v začetku tega stoletja delati se rose ki pO ves teden od skromni hrani, spali so pod zasilnimi, iz smrckovine ali drevesnega lubja narejenimi kočami. Naželo in nakoše-no travo so pograbili v kope. v pozni jeseni pa so seno zavezano v škufo znosili domov. Po zatrjevanju starejših jc bila leška za živino veliko bolj zdrava krma. ker SO bile v njej planinske rastline kot so pelin, arnika, ja-ščerca in gamsove. Na alpskem ozemlju so od časa do časa krmili govejo živino tudi L lapuhom. Na Primorskem in Dolenjskem so nabirali za koze in ovce jesenovo, ga-brovo in bukovo listje. V krajih, kjer raste močvirska trava, so krmili živino tudi z mlačnikom. Izdatna krma za prašiče je bil bukov in hrastov žir ter želod, ki so ga nabirali otroci in odrasli v košare ali vreče. Predvsem na Dolenjskem in v krajih z bukovimi in hrastovimi gozdovi, so gonili jeseni prašiče na pašo v gozdove. 7.a svinje nabirajo ponekod tudi št danes koprive, na Bovškem pa so radi dopolnjevali prašičjo krmo s kaduljo in divjim žajbljem. Za prašiče tudi še danes večinoma kosijo za rasti I jan je praprot. V Brkinih so nosile ženske še pred prvo svetovno vojno tudi petintrideset kilogramov težke butare praproti. Nabiranje za razne namene V to vrsto nabiralništva uvrščamo najrazličnejše njegove oblike: nabiranje za gradnjo, ogrevanje, za potrebe hišne delavnosti in obrti pa za potrebe industrije. Izrazito nabira! n iškega značaja je nabiranje kamnov na kamniti kraški pokrajini. Kmetje so nabrane kamne zložili v kamnite ograje, ki so šc danes Značilne predvsem za kraško območje, in tako hkrati pridobili plodno zemljo ter jo zavarovali pred burjo in živino. S podobnim namenom kmetje še danes nabirajo kamenje na alpskem območju, da zavarujejo - kol nekoč -zemljo pred hudourniki, hkrati pa določajo tako meje posameznih zemljišč. Za ogrevanje doma, za kuhanje hrane ljudem in živalim, za peko kruha kmetje še danes nabirajo in večinoma sekajo najrazličnejši les v svojem gozdu, Kot v prejšnjem stoletju je tudi še danes v navadi sekanje raznega grmičevja in vej, iz katerih izdelujejo butare, s katerimi kurijo v peči ali pod svinjskim kotlom. Predvsem v obmorskih krajih šc nabirajo močvirsko trsje, ki ga uporabljajo za kurjenje, za prekrivanje streh in tudi za podlago zidnemu omelu. Za potrebe domače hišne delavnosti in obrti kmetje na Slovenskem šc danes sekajo brezovo, vrbovo in lipovo vejevje, šibje oziroma debla, iz katerih izdelujejo vitre in ličje ter iz njih pletejo posodo za domače potrebe in tudi za prodajo. Za barvanje oblačil iz domačega platna so nabirali hrastovo skorjo in trske, sveže orehove lupine in jeiševe abranke, platno pa so pogosto barvali tudi v rijevmi, Za barvanje ribiških mrež so v obmorskih krajih še po drugi svetovni vojni nabirali lubje morskega bora, Sc sredi 19. stoletja so Savinjčani pletli klobuke iz lipovega ličja, ki so jih nosili ob deževnem vremenu, V okolici Kostanjevice na Krki pa so nabirali močvirsko travo plaščenko, iz katere so delali plašče za pastirje (na Kobariškem so za take plašče nabirali kostanjevo lubje in listje). Pohorci sn 7 istim namenom nabirali 3 asa n, z njim so polnili tudi žimnice, v Konjicah so nabirali toč je in rogoz za izdelavo dežnih plaščev, primerno obdelane bukove gobe s Primorskega, Dolenjskega in Notranjskega su uporabljali ¡ta prižiganje ognja, velike bukove gobe pa so prekupčevalci pošiljali v Anglijo, kjer so iz njih izrie[ovali pokrivala in obleko. [Po knjigi dr. Marije Makarovič KMEČKO GOSPODARSTVO NA SLOVENSKEM jjrirciiila J. Vi.) naši po svetu FRANCIJA Praznovanje 8, marca v Freyming-Merlebachu S. marca jc bil« med članicami slovenskega rudarskega društva »Jadran* iz Merlehacha v Franciji veselo in praznično. Ku je v majhni, slavnostno okrašeni dvorani, zavladal mir, je predsednica žena društva »Jadran« čestitala vsem članicam za njihov praznik. Nato pa je poudarila njihovo pomembno vlogo, ki jo imajo v okolju, v katerem živijo; prenašati in gojiti slovenski jezik med mladim rodom, Govoru predsednice je sledil kulturni program, ki so ga pripravili otroci slovenskega dopolnilnega pouka za vse članke društva, posebno pa še za svoje mamice- Kajpak so bile matere zelo vesele in počaščene, ko so videle, da njihovi malčki počasi le osvajajo slovenski jezik- Kulturnemu delu je sledila zakuska s plesom ob zvokih harmonike. Dan zena je praznovalo tudi Slovensko rudarsko društvo iz Aumetza. Proslava je hi la v prostorih društva, ki sn jih s prostovoljnim delom pred kratkim obnovili člani društva. S kratkim nastopom otrok slovenskega dopolnilnega pouka iz Nancvja pa SO počastili ta dan tudi Slovenci iz Nancy ja. Olga Rebula BELGIJA Naš rojak — lastnik dveh domov za upokojence V zadnjem desetletju jc v zahodnoevropskih državah nastalo zavidljivo visoko število slovenskih društev, ki so več ali manj vsa sorazmerno do-2ft bro organizirana, z zanimivimi programi, ki zajemajo interese kar najširšega kroga naših ljudi. Delo posameznih društev je opredeljeno z društvenimi statuti, ki določajo tudi pravice in dolžnosti članstva, zanimivo ob tem pa je, da skoraj ni društva, ki bi se zapirali} v ozke nacionalne okvire. Fo pravilu so lahko člani društva v večini primerov lahko vsi jugoslovanski državljani, neredko pa statut dovoljuje tudi včlanjevanje tujcev oziroma domačinov države, kjer deluje društvo. Tako društva v veliki meri razširjajo in krepijo mostove prijateljstva med našo državo in državo, kjer žive naši rojaki. Eno izmed takih društev je tudi »France Prešeren« v Bruslju, Belgija. Ker je slovenska skupina vtim mestu majhna, vsega skupaj nekaj družin, se je njihovim vrstam pridružilo tudi precej drugih Jugoslovanov, v zadnjem času pa se v društvo vključuje tudi precejšnje število njihovih belgijskih prijateljev, ki nekateri pošiljajo svoje otroke celo k slovenskemu dopolnilnemu pouku. Med najaktivnejšimi delavci pri slovenskem kulturnem društvu »France Prešeren* v Bruslju najdemo tudi Hasana Hozdiča, ki je doma iz Bosne. Nobena večja društvi na akcija ne mine brez njegove pomoči. »Predno sem odšel v Belgijo, sem precej časa živel v Ljubljani, kjer sem se tudi oženil in našel družbo, ki mi je odgovarjala. V Belgiji živimo že od leta 1965, Že doma sem delat v mladinski organizaciji in ko so tu v Bruslju ustanavljali slovensko društvo, sem se i veseljem pridružil k sodelovanju,« je začel pripovedovati o sebi Hasan H ozdi č. - V'katerem jeziku govorite doma"? sem ga vprašal, ko sem videl, da tekoče govori slovensko. »Ker jc žena Slovenka, govorimo doma slovensko in tudi srbohrvaško. Poleg tega pa govorimo tudi oba jezika, ki se govorita v Bruslju — francosko in flamsko, Naša otroka Fatima in Al e n sta dve leti hodila v srbohrvatsko dopolnilno šolo, zdaj pa hodita v slovensko. Oba otroka imata rada tako Slovenijo kakor Bosno,« - Kaj ste po poklicu11 Ali opravljale tukaj svoj poklic? »Po poklicu sem strojnik in tudi tu sem nekaj časa opravljal isto delo, zdaj pa delamo ra svoje, zase, kot pravimo,* - Za kakšno dejavnost ste se odločili? »Vedno sem se želel osamosvojili in dolgo smo iskali, česa bi se lotili. Neki naši prijatelji so imeli zaseben dom za ostarele iti nagovarjali so nas, naj sc še mi Intimo tega posla. Ker se je s tem strinjala tudi žena, sva se odločila. Najprej sva odprla dom. kjer je bilo prostora za dvajset ljudi, leto in pol za tem pa še drugega, v katerem jc prostora za petdeset ljudi,« - Kakšne vrste sta la domova? »To sta za tukajšnje razmere običajna zasebna domova za ostarele ljudi, Pri nas žive upokojenci, ki otroci ne morejo skrbeli zanje, ker so zaposleni. Pri nas imajo vso oskrbo, po potreb: pa tudi zdravnika in medicinske sestre, Žena j c pred tem delala v bolnici, kjer se je precej privadila takšnemu delu.« - Al! si upokojenci sami plačujejo oskrbnino? »Večinoma sami, tistim, ki jim pokojnina ne zadostuje, pa plača razliko socialno zavarovanje.« - Kako gledajo Belgijci na vašo dejavnost? »Res smo prvi tujci, ki smo odprli tak dom v Bruslju in verjetno tudi v vsej Belgiji, Moram pa reči, da zaradi tega nimamo nobenih problemov. V začetku so nas socialni delavci redno kontrolirali, zdaj pa smo si že utrdili dober glas in ugled, Seveda pa imamo še zdaj redne kontrole s strani socialne službe,« - Kako si z ženo delita delo? »Dela je resnično zelo veliko, zato morava delati oba z ženo. Žena skrbi za nego oskrbovancev, jaz pa se ukvarjam z organizacijo, nabavo in urejam papirje,« - Ste zadovoljni z zasEužkom? »Skrbi in dela je res veliko, zato pa je temu primeren tudi zaslužek. Ves čas imamo polno zasedena oba domova. Naše cene so enake kol v drugih podobnih domovih. Vzdrževatnina pa je odvisna od udobja, ki si ga upokojenci izberejo oz ironía zaželijo.« Hasan Hozdič se j c v Bruslju udomačil, pozna jezik, predpise in vse, kar moraš vedeti, če želiš delali »na svoje«, To pa si želi marsikdo od naših-Kljub temu pa je laku on kakor tudi vsa njegova družina lesno navezana na Jugoslavijo, na Slovenijo ir na Bosno, v Bosni gradijo tudi novo hišo, ki bo kmalu dokončana, in potem, pravijo, bodo začeli razmišljati tudi o skorajšnji vrnitvi. Jože Prešeren ŠVEDSKA Ob sedmem slovenskem kulturnem festivalu Le los jc bilo organizator tradicionalnega kulturnega festivala slovenskih društev na Švedskem slovensko kulturno društvo Ivan Cankar iz Halmstada. Po poročilih, ki smo jih prejeli pred tedni, je bilo razvidno, da su se vsa društva pridno pripravljala na ta nít j večji k ni (urni dogodek med Slovenci na Švedskem in prepričani smo, da je lepo uspela tudi letošnja prireditev. Clara društva gostitelja, »Ivana Cankarja« !z Haimstada, so sc na festivalu predstavili z novoustanovljeno folklorno skupino, ki jo vodi Niko Ad-Lešič ob pomoči Ivana Zbašnika. Rojakinja Vida Stojanovič je skupini sama sušila belokranjske narodne noše, šest štajerskih noš pa je društvo dobilo z Raven na Koroškem, kri folklori je Mladi cankarjcvci pred slovenskim domom v Halmstadu igral harmoniko Zvonko Ivanušič. Za festival so se prav tako pridno pripravljali mladi elani lega društva in tudi drugi. SKD Ivan Cankar v Halmstadu je staro dobra štiri Leta. Šele takrat je bila uresničena želja vrste slovenskih rojakov v H ali and U, da bi imeli svoje društvo. Po začetnih težavah je komuna mesta Halmstad dala društvu na voljo skoraj dotrajano hišico na vzhodni st ra iti mesta. Člani so se lotili obnove, številni posamezniki pa so prispevali tudi material in denar, vse, kar je bilo potrebno. V obnovo prvih društvenih prostorov SKD Ivan Cankar je bilo vloženih več kot 2000 prostovoljnih delovnih ur. Obnovo je vodil rojak Jože Križ, njegova desna roka je bil Branko Jenko, ničesar pa ne hi mogla opraviti brez pomoči številnih drugih rojakov, med katerimi naj tokrat omenimo le Zvonka Ivanušiča, Ivana Feieta, družine Bukovec, Jožeta Godi ne. Danes ima društvo kar lepe pogoje za društveno delo, saj smo uredili lani tudi balinišče in igrišče za odbojko. V samem domu pa redno vadi mladinska sekcija (pevski zbor, recitatorji, dramska skupina), ki redno sodeluje n a vseh društvenih prireditvah, Mladinsko sekcijo vod it it Urška Mori in Roza Knez. SKD Ivan Cankar uspešno sodeluje tudi z lokalnimi društvi in pokrajinskim jugoslovanskim odborom ter ostalimi jugoslovanskimi društvi, Dobre stike ima tudi z domovino, zlasti z Ravnami na Koroškem in i drugimi slovenskimi ustanovami, ki skrhe za stike z našimi na tujem. Marija Hriheršek Nov odbor Planike v u SKD Planika je tudi letos organiziralo slovensko pustno veselico, na kateri se je pojavila pisana druščina maškar v lepili in izvirnih kostumih. Obiskali so nas "sneženi možje«, muppeti, nuna, šejk, lepotica z Japonskega in drugi. Veselo presenečenje so nam pripravili tudi rojaki iz L.a n ds krtine, ki so s svojim obiskom po pest rili naš večer, obiskale pa so nas tudi njihove maškare. Po nekajurnem rajanju je žirija z lepimi nagradami razveselila štiri najboljše maske. Dva tedna pozneje, 7. marca, so naše članice praznovale svoj prazni K dan žena. Proslava je bila tokrat v Ungdomens J-lus. Na njej so sodelovali učenci slovenskega dopolnilnega pouka, pevski zbor, ansambel ter naj-mlajši člani društva, ki so vzeli svojo nalogo zelo resno. Učenci slovenske šole so 7.a to priložnost izdelali za mamice zelo lepe čestitke, ki sojih razdelili vsem prisotnim ženam. Po proslavi so »fantje* v društvenih prostorih postregli z majhno zakusko. Res so se zelo potrudili. Mira Dekanic ŠVICA Veliki smučarski slavji V organizaciji Slovenskega planinskega društva Triglav v ¿vici, ki teros slavi 10-letnioo obstoja, sta biti marca v znanem smučarskem središču na Hoch-Ybrigu dve veliki, a tudi žc tradicionalni smučarski slavji - 10. jubilejni slovenski veleslalom in zaključna prireditev tekmovanj za pokal TUŠKI. Večer pred tekmovanjem, v soboto 14. marca, je bilo v podnožju Hoch-Vbriga v vasici Unferiherg prijeten družabni večer vseh udeležencev obeh tekmovanj: srečali so se stari znanci, sklenile so se nove prijateljske vezi, prav zanimiv pa j c bil ogled amatersko posnetih filmov nekaterih dosedanjih veleslalomov Slovencev v Švici. Veliko naših pridnih rojakov je sodelovalo pri mamutski organizaciji obeh množičnih prireditev, zato sta tudi obe potekali kar se da vzorno in brezhibno. Vodja tekmovanja 10. slovenskega veleslaloma je bit Janez Ku- šar. v razsodišču je bilo devet rojakov, šef dolge proge je bil Damjan Hladnik, kratke proge dr. Viktor Kristan, tu pa so bili tudi merilci -- domačini smučarske Sole v Unteribergu iit seveda Še Številni ves dan zaposleni rojaki, ki so pomagati na startu in cilju, zlasti najmlajšim tekmovalcem. V nedeljo 15. marca se je v prelepem sončnem jutru zbralo na Hoch-Ybrigu v švicarskih gorah btizu Zürichs, domala 4DO slovenskih rojakov iz Švice. Zvezne republike Nemčije in Avstrije, da bi s svojo prisotnostjo na tekmovanju počastili kar najlepše dvojni jubilej. Udeležba je bila zares množična, rezultati pa so bili takšnile: Med malčki obeh spolov (letnik 1975 in še mlajši) je bila prva Mateja Justin, pri mlajših ciclhankah Katja Rupnik (SPD Vorarlberg), pri mlajših cicibanih Roberrino Gašperšič (SPD Voralberg), pri starejših cicibankah Helenca Dolhar (Triglav, Zürich), pri starejših cicibanih Sandi Zupan (Triglav, Zürich), pri mlajših pionirkah Irina Kolar (Triglav, Zürich), pri mlajših pionirjih Robi Kristan (Triglav. Zürich), pri starejših pionirkah Evi Jakopič (Triglav, Zürich), pri starejših pionirjih Afeš Ramšak (Triglav, Zürich). pri članicah II Slavica Kocjan (Vihor), pri elanih lil f-ranjo Debevec (Planika), pri članicah i Ivanka Benčina (Triglav, München), pri mladinkah Irena Stipetič (SD Vorarlberg), pri mladincih Edi Vodnjov (Planika), pri članih I Vojko Catnžck (Triglav, Zürich), pri članih II pa Stane Arzenšek (Trigiavt München). Med ženskimi ekipami so zmagala dekleta iz rnünchenskega Triglava, Triglav iz Stuttgarta je bil drugi, pri moških je ekipno zmagal ziiriški Triglav, drugi je bil Triglav iz Münchna, tretji pa Triglav iz Stuttgarta. Pokroviteljica 10. jubilejnega slovenskega veleslaloma v Švici je bila tovarna športne opreme ELAN iz Begunj. Slovesnost pri razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov ter priznanj je z daJjŽim govorom, v katerem je orisal delo društva Triglav in začetke slovenskega veleslaloma v Švici, pričel požrtvovalni predsednik SPD Triglav Metod Fikfak, zbrane pa je pozdravil in jim čestital k uspehu tudi generalni konzul v Švici Gustav Kranjc, ki je tudi sam tekmoval po hochybriških strminah. In še rezultati sklepnega tekmovanja za pokal YU-SKI: med ženskami je bila prva Trena Stipetič (SD Vorarlberg), med moškimi pa Edi Vodnjov (Planinka, Ravensburg). V ženski konkurenci je zmagala ekipa Triglava iz Stuttgarta, v moški pa ekipa Triglava iz Mürtchna. V poznih večernih urah je po prijetnem družabnem zaključnem srečanju. Tisi!, ki so že pr e vnziH s vajo tekmovalno progo, .sn na cilju bodrili tekmovalec in ugibali, kako jc z rezultati. .. ki jc bilo v športni dvorani v bližnjem Oherihergu, odšlo spet na svoje bolj ali manj oddaljene domove na desetine osebnih vozil in avtobusov s slovenskimi smučarji, ki so v švicarskih hribih preživeli nepozaben dan. J.V. Apollonio Zvest in Silvester Komel sta razstavljala v Ziiridiu 10. februarja tega leta so v modernih prostorih predstavništva Ljubljanske banke v Ziiridiu odprti razstavo del dveh znanih slovenskih akademskih slikarjev, letošnjega Prešernovega nagrajenca Silvestra Kometa in Apoltonija Zvesta, docenta na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in nosilca petnajstih narodnih in mednarodnih priznanj. Razstavo je odprl jugoslovanski generalni konzul Gustav Kranjc, udeležili pa SO se je predstavniki ziiriškega umetniškega, kulturnega in gospodarskega življenja. Zanimanje za dela teh dveh umetnikov iz vrste predstavnikov jugoslovanskega sodobnega slikarstva je bilo izredno živo, tako da so razstavo, ki naj bi prvotno trajala le do konca februarja, podaljšali za štirinajst dni Ob lej priliki so se z umetnikoma seznanili tudi slikarji iz vrst naših ljudi na začasnem delu v Švici, ki so iz pogovora z njima črpali nove ideje za uspešno nadaljnje delo. Breda Stepic-Cechich Prešeren v Prešernovem hramu Kol smo že poročali, ima naš veliki pesnik svoj dom tudi v Švici, ime pa .m mu jc Prešernov hram. To so društveni prostori SPD Triglava, naj starejšega slovenskega društva v Švici, ki letos praznuje svojo desetletnico. V Prešernovem hramu visijo sličice iz pesnikovega življenja, v njem se odvijajo večeri v delu pa tudi v veselju, saj se v Prešernovem hramu shajajo vsako soboto zvečer naši ljudje, da posede skupaj in pokramljajo, poslušajo našo glasbo in igrajo šah, ker pa ima Prešernov hram tudi svojo kuhinjo, je vedno nared tudi kaj dobrega za pod zob. Tudi v soboto 7. februarja je bil Prešernov liram poln, ko so ugasnile luči in so člani dramske sekcije izvajali program v čast Prešernovega dne. Z odlomki iz pesnikovega življenja in recitacijo so sc predstavili Fanika Rode! ta, Majda Ipavec in Lojze Žgavec in poželi buren aplavz. Slišati pa je bilo glasove, ki so želeli, da bi bil program drugo leto se daljši, kar je mladim igralcem dalo novo spodbudo za nadaljnje delo, Glani S D Planike in SD Soče pa so praznovali skupaj, Prav tega dne sc je namreč v Ebnat Kappelu začel tradicionalni Plani ki n veleslalom »Prijateljstvo«, katerega se udeležujejo celo člani naših društev iz Avstrije in sosednje Nemčije. Proslavo so združili z večerno prireditvijo in v Ehnat Kappelu je tekla beseda o Prešernu kot človeku. Nadvse lep je bil sestavek dr. Barbare Turk-Smreka rje ve, ki je govorila o Prešernovih težnjah za enakopravnost med narodi vsega sveta, o Prešernu, ki je s svojim delom povzdignil našo umetnost na evropsko raven. Breda Stepi c-Tech ich 4. smučarsko prvenstvo jug. mladine Čeprav Otroci naših ljudi na začasnem delu v Sviti že vrsto let sihJ el ujejo na smučarskih prvenstvih naših društev, tako tla Plani ki ne m veleslalomu »Prijateljstvo« kot tudi na Triglavovem tradicionalnem slovenskem veleslalomu, pa imajo naši naj mlajši enkrat letno svojo lastno športno prireditev, To je njihovo smučarsko prvenstvo, katerega pokrovitelj je tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Lek Ljubljana, organizira ga Jlf-SKI, odvija pa se v znanem švicarskem smučarskem središču Unteriherg blizu Zuricha, Za to priredilev je med našo mladino vsako leto več zanimanja, tako da se je na letošnje tekmovanje, bilo je v nedeljo I, februarja v prelepem sončnem vremenu in temperaturi -3C, že vnaprej prijavilo nad sto mladih tekmovalcev. Vendar vsi niso mogli priti. Gripa, ki je prav tedaj razsajala v Švici, je marsikomu prekrižala načrte, nekaj pa se jih je moralo udeležiti šolskega športnega tedna. Tekmovanje se je začelo natanko ob deseti uri do pni dne - Trdo delo je bilo poplačano, ko so mladi tekmovalci prejemali na odru sredi snežne livade pokale in odličja in jih je tudi naš generalni konzul Gustav Kranjc v svojem govoru pohvalil za športno obnašanje in dobre rezultate. Med gosti pa ni bil le on, temveč tudi konzul Sonja Ledinckova in pa predstavnica Ljubljanske banke, kateri gre zahvala za lepe pokale za prva mesta. Breda 5 le pic-Cer h ich Skupinica zmagovalcev ns prijetno urejenem zmagovalnem odru ZDA Na slovesni zaprisegi Dennisa Eckarta Verjetno že veste, da je bil na lanskih volitvah v zvezni kongres izvoljen tudi Dennis Fckart iz F.uclida, ki je slovenskega porekla. Razumljivo jc, da smo oh tej izvolitvi še posebno ponosni vsi Slovenci, ki živimo v Clevelandu in okoliških mestih, zlasti pa Uidi vsi, ki Dennisa in njegovo družino iVa slovesnosti v Wasfrirr£fOrtrj. D. C.t ko je kot kongresnik zaprisegel Dennis Eckart. Na sliki: John Brodnick. Sandv Eckart, Denrtis Eckart rn Manja Brodnick osebno poznamo. Naša. družina ima z družino Dennisa Eckart a prijateljske vezi, saj jc Dcnnisova stara mama doma iz Grosupljega, to pa je tudi moj rojstni kraj. Moj mož in jaz sva ob slovesni zaprisegi Dennisa Eckarta v Washingto-nu točila šampanjec in to v slovenski narodni noši, kot vidite rudi na sliki. Ta dan je bil za naju izrednega po mena, Ko sva kot ponosna Slovenca hodila v narodni noši po Washingtonu, so naju vsi z zanimanjem gledali in spraševati od kod sva. Slovesnosti so prisostvovale tudi številne ugledne ameriške osebnosti, Marija in John Bruduiek, Willoughby, Ohio, /DA Slovenski dnevi na Floridi - popoln uspeh Majhnu mesto Masaryktown na zahodni ohfili Floride je bilo v dneh od 13. do 15, marca pravo središče slovenskih rojakov, ki so se naselili na lem ameriškem polotoku. Krožek 778 SNPJ je namreč v teh dneh organiziral »slovenske dneve«, na k merili so se zvrstili številni kulturni dogodki, vsekakor pa je bilo v središču dogajanja mednarodno tekmovanje harmonikar- jev na tradicionalni slovenski diatonični harmoniki. Predsednik krožka Charles Seles je med gosti posebej pozdravil tudi upokojenega glavnega tajnika SNPJ Jožeta Umeka, ki zdaj živi v Fontani v Kaliforniji, jugoslovanskega generalnega konzula v Pittsburghu Božidarja Farkaša, predstavnika jugoslovanskega konzulata v New Yorku Dušana Obradnviča, predstavnika Jugoslovanskega aerotransporta in župana mesta Masaryktown Verna Smitha. Slovesnemu kosilu v čast udeležencev praznovanj j c prisostvovalo 687 gostov. Za organizacijo prireditve j c skrbel poseben odbor. ki ga jc vodil Frank Groscr, nekdanji glavni predsednik SNPJ, podpredsednik je bil Joseph Usic, poročevalka Janci Lisic in blagajničarka Chris Stritar. Organizacijski odbor slovenskih dni na Floridi, Na sliki v prvi vrsti: Chris Stritar, blagajničarka, Frank Groscr, predsednik, Joe Vsic, podpredsednik, in Janet LJ.sie, zapisnikar. 'Zadaj stojijo: Charles Seles, skrhel jc za pijače, Mac Groscr, ki jc skrbela za prehrano, in Hcnrv Slrukel, ki jc skrbel za izvedbo harmonikarskega tekmovanja Tekmovanje harmonikarjev je bilo razdeljeno v več skupin. V skupini harmonikarjev v starosti od 26 do 62 let jc zmagal Steve Luzar, Niles, Ohio, drugo mesto pa je zasedel Lou Ko-smeri iz Toronta v Kanadi- V skupini nad 63 let je zmagal Paul Dolinar iz mesta FipleyvilJe, Pa., drugo mestu pa je osvojil Edward Sterhenz iz Milwaukee j a, Wis. V skupini poklicnih glasbenikov je zasedel prvo mesto Al Hat-tistclll. Lorain, Ohio, na drugo mesto pa se je uvrstil Andy Podobnik iz Pittsburgha, Pa. V skupini žensk jc bila zmagovalka Vivian Carrol iz Clintona, Pa., na drugem mestu pa jc Mary Ann Grculich iz St. Louisa, MO. Glede na izjemno velik uspeh letošnjih slovens kili dni so sc organizatorji odločili, da bi podobno srečanje pripravili v mestu Masaryktown vsako drugo leto, vmes pa naj bi bila podobna srečanja tudi na vzhodni floridski obali v Samsu!i. KANADA Slovensko smučišče V trenutku, ko to pišem, smo sredi sezone zimskih športov, ki so priljubljeni tudi mod slovenskimi rojaki v Kanadi, Približno 150 km severno od Toronta leži tudi slovensko smučišče *Old Smokey« v malem kraju Kimberly. Ob sobotah in nedeljah sta smučišče in koča polna Slovencev, ki ob smučanju, domačih vižah in dobri domači kuhinji preživljajo konce tedna v snegu. Letošnja zima nam jc pripravila veliko smučarskih užitkov, priredili smo vrsto tekmovanj v slalomu, 15. februarja pa tudi tekmovanje v smučarskih skokih na 30-mctrski skakalnici. Veliko zaslug za dobre pogoje na skakalnici imajo vsi člani kluba. Smučarski skoki predstavljajo vrh uti ec vsakoletne zimske sezone, razveseljivo pa jc, da je med skakalci ve ti ko mladih. Med njimi naj omenim samo dva. Miki Luzar in Joe Florjančič jr., pa tudi mi starejši se radi poženemo prek skakalnice. Tako vidite, da tudi športno življenje med Slovenci v južnem Ontariu ni brez svojih zanimivosti. Slavko Pavlič, Scarboro, Oni.. Kanada ARGENTINA Nogometaši - gostje Triglava Slovensko jugoslovansko društvo Triglav v Buenos Airesu jc 25. januarja v novih društvenih prostorih spre j c-lu mlado ekipu nogometašev beograjskega nogometnega kluba Partizan, ki je gostovala v Argentini. Nogometaše so spremljali trenerji in tehnično vodstvo ler diplomatski predstavniki SER Jugoslavije. F ki pa Partizana je prišla v Buenos Aires iz Rosaría, kjer je odigrala dve tekmi. V Triglav so prišli v nedeljo, zato jih jc pričakala precejšnja množica elanov društva, ki j c želela spoznati to mlado ekipo iz Jugoslavije, Partizan je v tekmi z ekipo Triglava dokazal svoje znanje in sposobnosti, zato je tudi zmagal. Trener Partizana nam je izročil darilo, katerega je bila vesela tako ekipa Triglava kakor tudi vsi obiskovalci. Po dveh odigranih tekmah so gostje izkoristili svoj skope? odmerjeni čas in sc osvežili tudi v našem bazenu. Pozneje sta So ekipi Srečali sc pri skrbno pripravljeni malici. Ta dan je imel za nas izreden pomen, Pridobili smo si številne nove izkušnje, obenem pa so sc zbližali mladi iz Argentine in Jugoslavije. Carlos A. Pernarčič vaše zgodbe Družina Krašovec Bloke-Brazili ja-Colorado Poleti leta JK9b jc neki moški prišel v osrednji del Slovenije, ki jc bila takrat pod Avslro-ogrsku, da hi poiskal ljudi, ki bi bili pripravljeni odpotovati v Brazilijo, kjer naj bi delali na velikili kavnih plantažah blizu Sao Paula. Rilo je sušno leto in pridelek na poljih je bil pice!, zato jc imej prišlek precej uspeha - zbral jc precejšnjo skupino mladih mož, ki jc bila pripravljena ¡ti za kruhom prek morja. Med njimi je bil ludí 24-letni Florjan Krašovce iz vasi Bloke. Pred tem jc Florjan odslužil štiri leta vojaščine cesarju Francu Jožefu. V skupini pa jc bila tudi 20-letna Marija Hribar, hči Antona in Marije Korošec-11ribar iz vasi Sleme. Vseh skupaj sc jc zbralo nekaj sto Slovencev, Hrvatov in Italijanov, ki so se odpravili na mesec dni dolgo pol do Sao Paula. Vsi so bili polni pričakovanj in veseli, da bodo končno našli stalno delo, Ob koncu prvega leta dela na plantaži sta se poročila Florjan Krašovec in Marija Hribar. Delavci na plantaži so mlademu paru pripravljali lepo ohcet, toda vse se je obrnilo drugače. Bila je namreč navada, da je gospodar (grof) dajal delavcem predujem na plačo vsak mesec, toda treba se je bilo ravnati po vrsti pravit in predpisov. Sestavljavec teh predpisov si je zamislit tudi določeno število »glob«, od katerih je vsaka veljala po nekaj kruzei-rov Vsak delavec je imel svojo kartico, na katero so vpisovati zaslužek, ob lem pa tudi globe, odtegljaje, kot npr. za pitje po delovnem času, za nedostojno vedenje, za počasnost pri delu in podobno. Po poročni slovesnosti so delavci izvedeli, da so njihovi odtegljaji znesli toliko, da jim delodajalec po petih mesecih dela ne dolguje ničesar več. Jeseni leta 1W97 sc je Florjanu in Mariji rodil sin Tony. Florjan mu jc rekel »Brazile«. Dvanajst let za tem jima je Tony umrl. V tem času si je bil Florjan z gospodarjem na čistem, medtem ko je imela Marija nekaj kru-zeirov dolga. Spomladi leta IftbS je gospodarjeva žena rodila hčerko, ki paje bila precej slabotna in bolehna. Marija Krašovce S2 je v tem času še dojila svojega sina, zato sta jo gospodar in njegova žena vprašala, če bi hotela dojiti tudi njuno hčerko. Tako se je Marija s polj preselila v gospodarjevo hišo. Kmalu za lem je gospodar z ženo odpotoval v Evropo, kjer sta ostala polne štiri mesece, V tem času sta se Florjan in Marija videvala le priložnostno, da sta si izmenjala kako besedo. Florjan jc živel s poljskimi delavci, Marija pa skupaj s služinčadjo v gospodarjevi hiši, Florjan je začel piti »po urah« in kmalu si je nabral toliko globe, da je bil po dveh letih dela na plantaži gospodarju dolžan toliko, da bi moral za to delati skoraj polni dve leti. Ko sta sc gospodar in njegova žena vrnila iz Evrope, jc bila njuna petmesečna hčerkica okrogla in zdrava. Od veselja sla bila vsa obsedena. Očitno sta pričakovala, da hčerke ne bosta več našla žive. Srečni gospodar je v navdušenju rekel Mariji, da si lahko za plačilo izbere karkoli želi. »Le reci in tvoje bo,« je rekel. Brez obotavljanja je Marija odvrnila, da je njena in njenega moža največja želja, da bi sc vrnila v »stari kraj«. Njeni želji je bilo ustreženo. Florjanov «dolg« je bil črtan (toda za to ni dobil nobene plače), Nenavadno in v splošno presenečenje jc bilo tudi to, da je gospodar m lade m u pa ru n b slovesu priredil veliko poslovilno slavje, na katerega so bili povabljeni vsi delavci. (Marija ni nikoli poročala o lem, koliko »dolga« so si takrat prislužili.) Marijina dveletna plača je komaj zadostovala za pot do doma. Doma pa je bilo še vse tako, kot je bik) pred njunim odhodom, težko za zaslužek. Živela sta v vasi Sleme. Izvedela sta, da gre nekaterim njunim znancem, ki so se izšel tli v Združene države Amerike dokaj dobro. Zamikalo je tudi Florjana in izposodil si jc nekaj denarja ter odpotoval v Ameriko. Mariji je ttbl j ubil, da bo takoj, ko bo našel delo in si kaj prislužil, poslal po rjo. sina Tûrt y ja in drugega otroka, ki sta ga pričakovala. Medtem ko je delal v gozdovih blizu Seattla, Washington, je Florian izvedel, da se mu je 16. septembra 1899 rodil drugi sin, ki so mu dali ime Frank. Kmalu za tem je izvedel, da se da bolje zaslužiti v železarnah v Den-verju in da je tam dela. ves čas dovolj, zato se je po nekaj mesecih preselil rja. Iz Denver j a je jeseni leta 190(1 Flori a n postal pn svojo družino. M arij a-Mary jc vse svoje skromno premoženje z.ložila v jerbas in sama s svojima sinovoma, 3-letnim in enoletnim, odpotovala v Ameriko. Na poti sc jc dobro znašla, saj je govorila že portugalsko in malo špansko, poleg tega pa jc razumela tudi nemško in italijansko. Vse svoje znanje jc znala na poti dobro izkoristiti. Seveda pa ji na poti / dvema majhnima otrokoma ni bile lahko. Mali Frank je doma že shodil, po treh tednih potovanja z ladjo pa je spet izgubil »ravnotežje« in se začel plaziti po štirih. Koliko je bilo skrbi, koso se končno ustavili na E tl is Island in potem poiskali vlak za dolgo potovanje v Denver! Mary je imela vedno polne roke, Na glavi je nosila jerbas Z vsem premoženjem, v eni roki je držala malega Franka, z drugo pa vodila Tonyja. Kadar je bilo treba zamenjati vlak, je morala malega prepustiti v varstvo večjemu. Končno pa so le srečno prispeli v Denver. Mary in Florian sta v Denvetju najela hišo s tremi sobami na Elgin Pl- v Globcvillu. V kraju je živelo veliko samcev in seveda med njimi tudi veliko lakih, ki k sebi še niso povabili svojih družin. V Globevillu sta bili takrat že dve polni hiši samskih delavcev, najemnikov (Iroarders), in tako so štirje »podnajemniki« kmalu prišli tudi v Krašovoevo hišo. Prepustili so jim eno od treh sob. Dva sta spala podnevi, medtem ko sta delala druga dva. Ko sla druga dva odšla na nočni šiht, sta dva spala ponoči v istih posteljah. Lela 1902 se jima je rodila hčerka Mary, ki je umrla zaradi pljučnice, ko je bila stara pet mesecev. Leta I 903 se je Mary In Florianu rodil tretji sin, John. To leto je smel Florian v železarni težko nesrečo, zaradi katere jc bil nekaj mesecev nesposoben za vsako delo, pozneje pa je moral vse življenje nositi oporo za hrbtenico, liit je nesposoben za kakršnokoli težje ročno delo, kljub toniti pa je občasno še našel kje kako delo, ki ga je zmogel- faradi tega je celotno hrome za preživljanje družine prešlo na Mary. V začetku leta 1905 se je tudi Kra-šovčeva družina, tako kot mnogo drugih, odločila za delo na farmah, ki so pridelovale sladkorno peso v severnem Coloradu. Treba je bilo najeti hišo, začeti delo v maju. po končanem spravilu pridelka v oktobru pa so sc vračali na svoje domove. Kjerkoli so delali, povsod so našli le barako z enim prostorom iz lepenke, brez kurjave in včasih celo precej oddaljeno od tekoče vode. Na polje je Odhajala vsa druži rta -Fantje so postali pravi strokovnjaki za redčenje, okopavanje, privezovanje pese in včasih tudi za vodenje mul-Majhne otroke so puščali % mali lopi rta koncu polja, kjer so se igrali sami. V tistih dneh je bilo treba še vse delo opraviti ročno, zato so potrebovali veliko delavcev, Mary se je spominjala številnih zabavnih dogodkov iz tistih dni. Ko so šli prvikrat okopavat peso, sta sc mala fanta na vse fcripljc trudila, da ne bi zaostajala za starši. Šestletni Frank je tako hitel za osemletnim Tonyjem, da se ni imel časa oddahniti. Ko sta prišla na konec vrste, je Mary opazila, da ima mokre hlače in ga je vprašala, kaj se je zgodilo, »Potim se,« je rekel Frank. s Potil se na zelo smešnem mestu,« je pripomnil Tony, Med okopavanjem in redčenjem pese ter pred pobiranjem pese jc bilo na kmetiji šc mnogo drugih opravkov. Ker Florian ni mogel veliko pomagati, je večina del pripadla Mary, Takrat so vso deteljo spravljali v kopice in s tem sta imela veliko dela tudi fanta. Za [em je prišlo na vrsto spravilo krompirja. Vsa družina je morala pomagali pobirali krompir. Florian jc lahko pobiral krompir, ni pa mogel dvigovati kovinskih veder in jih stresali v stroj, ki jc ločeval droban krompir od debe-ifga. Tudi dečka nista mogla lega, ker sla bila premajhna, in tako je morala vse to opraviti Mary. Pozneje je morala nalagati tudi težke vreče s krompirjem na voz. Ijeta 190K je družino prizadeta še ena tragedija, John. ki mu je bilo takrat 5 let. je Zbolel za hrbteničnim meningitisom in posledica tega je bila. da je ostal popolnoma gtuh na eno □ ho, na drugo pa je slišal le, če si mu zavpil vanj. Nekaj let pozneje je popolnoma nglušel in je bil gluh vse do svoje smrti leta 1975, Veselje in žalost sta prišla skupaj v letu 1909, ko so Krašovčcvi živeli v revni koči blizu Ratona v Coloradu. Maja je prišel na svet Edward. Mary je pripovedovala, da sta tik preden j c prišla njena ura, prišla dva moža, ki sta začela vpiti nanje in zahtevati, da zapustijo kočo. Gna je prišla ven in tako je zunaj, pred kočo rodila Ld-warda. (Kakšna igra človekove usode!' Mary je morala vse otroke roditi sama, medtem kn so jo pogosto klicali, da je morala pomagati pri porodih pri vseh sosedih.) Ko so leta 1909 živeli blizu Ratona, sta Tony in Frank zaslužila nekaj denarju tudi z raz.našanjem časopisov. Ko sta šla nekega dne v oktobru proti postajnemu skladišču, kjer naj bi prevzela svoj delež časnikov, ki sta jih morala raznesti naročnikom, sta morala prečkati tudi železniško progo. Starejši Tony je bil spredaj. Progo je prečkal med dve ma stoječi m a vagonoma. V trenutku, ko je bil med vagonoma, pa je z ene strani potegnita lokomotiva, vagona stisnila iin Tony je bil na mestu mrtev. Frank je prestrašen stekel domov. Tako je bil presunjen, da je pozabil na vse skupaj. Pri brivcu se je zalete! v izložbo in sc obrezal po obrazu. Ko je prišel do koče, je kri kar lila z njega. Mary jc po-zncjc pripovedovala, da se je tako ustrašila takega, kakršen je bil, skupaj s strahom na njegovem obrazu, da bi se skoraj onesvestila. Dve leti pozneje, v oktobru 191 L, je Mary med obdelovanjem pese na neki drugi farmi, v neki drugi koči rodila hčerko Lillian, Krašovčcvi so sc odpravljali na delo na farme vse do leta 1915, Edward se še vedno spominja nekega poletja v letu ]9!2, ko je njihova družina živela blizu mesta Ft, l.upton, Colorado. Edward je bil takrat star 3 leta, Lillian pa eno leto. John j c bil žc skoraj odrasel delavce. Edward in Lillian sta bita v mali zasilni kočiei v senci nekega drevesa na koncu polja. Ko se je sonco dvignilo, sence ni bilo več in Edward se še zdaj spominja, kakšna neznosna vročina je prodirata do njiju skoz tanko platneno ste h o. Z Elgin Place so se preselili vzidano hišo na 4T.TD Grant St. Leta 1916 jc Mary našla delo v neki šivalnici, kjer je delala 20 let. Ko je bila stara 60 let, je bila upokojena brez pokojnine, ker so ji odvzeli delovno dobo zalo. ker je nekaj let pred tem sodelovala v neodobrenem Strajku. Leta 1 91 ft so se preselili na 4710 Washington St., v eno izmed redkih hiš v G lobe vi Ue. ki je imela v liste m času vodovod. Florijan j c takrat priložnostno delal pri American Mine & Smelting Co., pri Union Pacific in pri Swift čic Co. Umrl jev januarju 1926 v starosti 54 let. Potem ko je zapustila Swift & (To., leta 19.16, jc Mary našla delo oskrbnice dekliške slačilnice pri plavalnem bazenu v Globcvillu, kjer je delala vsako poletje do svojega 85. leta, ko jo jc hčerka Lillian končno le prepričala, naj se dokončno upokoji. Takrat je sama živela v hiši na E. 47th Avc in je lam tudi ostala, dokler ni leta 1965 dobila pljučnice in je morala Oditi v bolnišnico. Ko je ozdravela, jo je hčerka komaj prepričala, da se je naselila v njeni hiši, Telesno je bila Mary zdrava vse do leta 1970, ko je umrla, stara 94 let, v zadnjih letih pa so ji odpovedovale oči, mučila pa jo je tudi arterioskleroza. Pogosto se je bridko poigrala z njo. Nekega jutra se je Mary naglo oblekla in hotela trdili ven. Lillian jo je vprašala. kam odhaja. »Delat, kam pa drugam!-« ji je odvrnila. Lillian se je morula precej potruditi, preden jo je prepričala, da ni več zaposlena. Nekega dne pa jo je Lillian pustila oditi, ker je mislila, da bo sama prišla do tega, da ni več zaposlena. Mary se jc z dolgimi koraki napotila po ulici, Lillian pa ji je sledila. Po nekaj minutah pa sc je Mary obraz zresnil in jezno namrdnil In takrat j c soglašala, da je najbolje, čc se vrne z Lillian. Nekega majskega dne leta 1970 je Lillian odšla ven pri zadnjih vratih, da bi nekaj prinesla iz garaže. Mati ji je obljubila, da ne bo stopila iz hiše. Vendar pa j c takoj, ko je Lillian izstopila pri zadnjih vratih hiše, Mary hotela oditi pri sprednjih vratih in na glavo padla prek stopnic. Sosed, ki jc videl to nesrečo, j c stekel po Lillian. Mary 5U odpeljali v bolnico, kjer je umrlu po dveh mesecih - dobila je hude nolrali je poškodbe, vendar pa ni bila zlom-Ije na nobena kost. »Mama, zakaj si odšla ven, kn pa si mi obljubila, da ne boš šla iz hiše?« jo jc vprašala Lillian. »Namesto tchc sem hotelu le premakniti ccv za zalivanje trate pred hišo,« je Tekla Mary. Pince tega scttnkj ni nun. Anjjte-ikl i/iimik nuni jc piiKrcdiivula Mai tira .‘ilinejulu, Hniiiíh- VI, fSSR, kultre rurtltiáret j« |»nniLM?t u ntuvks ZDA umetniška beseda Jaka čaka Cesta je dišala po prahu iti konjskih figah. Na njej je mirovala zatohla avgustovska noč. Iz njenega vonja je Jaka n a prerokoval skorajšnje slabo vreme. Nekje v daljavi je celo poblisnilo. - Sem rekel, je vstal ves Ird, odta-cal k oknu in ga zaprl. Ugasnil je tudi luč in tema se mu je prilegala po telesu mehko in opojno. Povlekel je stol Čisto k oknu in ves težak sedel. Utrujenost se mu je razpustila ko alkoholizirani občutek. Čeljusti, v katerih sta bila samo še dva zobat eden desno zgoraj, drugi levo spodaj, so se mu od nenadnega ugodja razplamenele v smehu, - Dež bo! je rekel veselo in s tresa-vo roko zanesel pod nos kozarček tolminskega cveta, Njegov duh je hil mo* rilsko močan. Jakovo telo se je v trenutku streslo v sedmi stopnji Richterjeve skale. Odpil je in se šc enkrat strahovito potresel. Materija njegovega telesa je še naprej v krčevitih sunkih. Ko pa je nekajkrat šavsnil po zraku, si je ohladi! zažgano ustno dvorano, ki je odmevala od močnega kolcanja. - Ma, je segel S členki prstov globoko v očnice, da bi mu hitreje odtekle solze. Bil je že v razpoloženju *mi se imamo radi«. - Včasih je bilo, se mu je vzpel glas in zabliskal pogled. Jmel sem »šerpo«. Spustil se je v tak smeh, kot bi tekel po stopnicah otrok. - Ma, so me gledale! MLasknil je z jezikom. Ustnice je izoblikoval za pitje. Mimo okna je šel moški. Jaka je spustil roko s kozarcem na koleno in se zapodil za moškim, ki ga je že načenjala noč. - Profesor je! je rekel, ko ga je spoznal. Kam pelje! Ma... - Umreti ne morem, no! se mu je iztrgalo. Glas. - Ne pa nc! je odgovoril. Glas. - Saj sem bil, je zamahnil z roko, Podbrdo, ja, sem se vozil. Ravno tak dolgčas. Prideš v listi dom, tam st) pa same brezzobe Matilde, Mercedesi. Katarine. A Jaka si, Jaka, rinejo vate ko v prvem razredu. Koliki) let? Sto, rečeš. L’u, zavriskajo, sto pa žc nc. Nc, ne, in se je razpotegnil v pre-pirsko razpoloženje. Ne grem več tja! Zakaj! je vzkipel. Mein Gott, tiste tam bi se rade nekaj šle. Glas mu j c najbrž prigovarjal, da bi bilo prav, da bi ga katera zdiaj v teh letih dobila v roke in skrbela zanj. - Klinca! je pokazal roko. Me je že prva dosti žrla. »Jaka, Jaka!«: se je oglasila žena. - Tth-o! je ukazal. - »Saj sem, Jaka, zmeraj sem bila.« - Nisi bila zmeraj, ne! se je stekleno zagledal vanjo. Jaz bi rad umrl, je povedal. »Saj bos,« - Kdaj. kdaj? »f-ierr Zugsfilhrer!« ga je poklical glas z bosansko melodijo v glasu. - Zu m Befehl! se je sprožil gromko, »Wollen wir exerzieren?« - A, du bist, ga je zagledal Jaka, Riimza’ »Jeste, gospodi ne Zugsführer, kako?« - Jebeno, kad Živiš onako, je odgovoril, Ampak smo eksercirali, kaj! Eins, zwei, drei und vier, links, links, links, Ma, sie bili Bošnjaki! Mater vam vašo! Sold at j e pa pol! se je zasmejal Nastala je bila tihota kakor pred izbruhom prve svetovne vojne, Vse tiho, mirno, se spominja Jaka, veliko se je pilo takrat in ženske niso vpraševale, ali si oženjen ati »ledig«. Mimo hiše je spet šel profesor. Dobro ga je videl. V sami srajci in z nečim v ustih. Spet jc hotel reči: ma, je kampeljc, a se ga je le preveč lotevala prva svetovna. L j, ej. je ml as krtil. takrat je razsajala španska. Na stotine in stotine jih je šlo k »regimentu«. Ampak je bilo vseeno lepo! je zaključil nestrpno. - E, kako sva z Maksom pila! se je spomnil in zajokal od veselja. Tri dni in tri noči, je pokazal tri prste. Frsi so mu zagrčale od radosti. Nikoli več ne bo tako lepo! - Ja, ja, se je zaustavljal in resnih Ti si, ja. je spet zagledal ženo. Poj. pokora, sem pa tebe dobil za vrat! »Ne more biti zmeraj prva svetovna!« je ugovarjala. - Zakaj pa ne, šema! Pusti me! »Ubijalec!« - Kaj? je zavpil ostro. Kaj pa ti veš. kako jc v vojski? Ali ti njega ali on tebe. Pusti ti meni prvo svetovno. Dobra jc bila. Dosti boljša kot ti. Žena je izginila. - Ja, poj jc umrla, je rekel žalostno Jaka, Prehlad jo je vzel. Rahla je bila. Kar skopnela je. - Pa kje si, Rezka! jo je poklical. Kaj je tam? Kdo? V temni izbi je oživel spomin, iti stara skrinja jc zastokala. Jaka je nbčemel. Kozarce jc hi! prazen. Koščeno so zatipkali prsti po okenski polički. Dirjali so ko dragonci. Dirjali, dirjali. - Potlej Dachau! se j c za pačil. Dve leti in pol. In zakaj, božc mili! Dragonci pa so dirjali. - Madonca! sc je spomnil. Samo dober želodce me jc obranil »regimenta«. Pojedel sem, kar sem videl. - Krematorija jaja! Zwanzig, vierzig, je mistično oživljal. Pridejo kapn Engelbert, Achtung! zavpijem. Zraven je bil ja Scharführer Eyck. Imeli smo mrličev, hohoo. Za celo Morizno goro. Enkrat potegnem enega s kupa, pa mežika. Oživlja z nogami in pametjo, Ga vzamem pod oči. ¡šepeta, vidim. Nastavim uho. Señor, señor, vre sapa iz njega. Du bist schon kalt, mu rečem. Nicht mehr leben, mu zakličem. - Eh, je zamahnil Jaka, pustil sem ga tam. Vsaj v miru je umrl señor Skozi okno je zadišala cesta. V brajdi nad oknom je spal golob. Nad Matajurjem pa je komunistični mesec žel žito. Lepo je nocoj, je mislil in gledal. Ampak nje ni. Matilde ni. Kod hodi, ljuba smrt? Človek se naveliča gledati te hoste in to luno, V bolnico ga tudi nočejo. Očka. zdrav, zdrav sle! ga i olee jo po ramah. Ali je to pravica! Bolan sem. Pljučnico imam, mu pravim, Zdravnik pa: ali je to mar kakšna ženska s takim imenom? Kaj? zavpijem jezen. Pljučnica je bolezen. Te, odkima, te pa vi nimate. Tani notri imate starost. Mojdus, pa golčc, gotče! Ja. reče zdravnik, ohišje ali cimper vašega telesa se nisi. Poj naj pa umrem! rečem. Boste, ko bo čas, reče. In že me lepa »signori na« vodi ven na hodnik. Gleda, kako gre po Novi Gorici- S palico, malce kriv. Zavezano ima tudi črno šerpo. Kam zdaj? In jo ubriše na Sveto goro. Got so gospodje, ustja! Mi dado za dva deed Gre, gor proti vrlin in proti poldnevu. Zazvoni! Dol do Laškega « sliši. - Eh, zamahne in se začne oblizovati. Ta črni so še slabši, - Eh, vse skup je en dolgčas! Segel je po steklenici cveta. Svetin srepa tekočina se je zaujčkala. Pljusknila. Nalil si ju je gor do roba. - Če premišljaš, moraš zraven pil', je rekel in zamašil steklenico. Prijel je z mirno roko kozarec in ga ponesel k ustom. Srebnil in vdihnil. Vse ga je zapeklo v notranjščini. Start! alkoholično ognjišče je oživelo. Ognji so zažareli. Pogledi, glasovi, besede, - Zum Befehl, mein lieber! je rekel veselo. Jaja! Freiwilligcrktimmando des eimindzwarizig5ten lnfa.nicrieba-taillons. - Ma, sum padali. Ko muhe, ju zajokal s lesno veselim glasom. Jcbenli, pa je bilo vseeno veselo! Je, je, nikoli več taku! Zazrl se je ven. Po pesku so cmokale neke petke. Spehnata sosedka jo je nesla k cariniku. Volku na take reči. - It Metohije jel je rekel Jaka. - Ma. sem jih tudi jaz obračal. Čez petdeseti je zavpil. Kar počenile so, če sem imel šerpo. - Nesi jo, nesi! je jcknil za »cari-narnarko«. Mesečev srp je prišel v nižine. Nad zadružne hleve in travnike. Zazrl se je mimo njega v temo. V nedoumne globine. Tam spet ni bilo ničesar, Potolkel jc po okenski polički iit se vrnil k sebi. Dvignil kozarček in spet odpil požirek. V trenutku se je razzarel ko na veselici. Toda ničesar več se ni imel spomniti. - Pridi no že enkrat! je rekel grobo in se pogledal dol k nogam, ki so bile ovite s temo. Vse na tem svetu sem že podelal, je molil. E j, ej, se je začel natikati spet na noge. Kosti sn se mu kot koli zarivale v razmehčane kote. Kot usran je shodil do jamaste postelje. Sunil s sebe čevlje in legel v kalup. ki ga jo odtisnil s telesom v slamarico Z ono roko jo navlekel nase platneno rjuho. - Vso na lem svetu sem že naredil, je ponovil. Pokopal som ŽOnO. Ja, tudi nabiksal sem jo. Kuj pa hočeš, ko je pa vsaka tal. vraga. Že mora biti tako, da mora biti tudi tepena. No ja, mrha! Prisluhnil jo noči. Noč se mu je natakala v obraz ko voda in ga potapljala. - Ljubi Bogi je vzdihnil. Za jutri sva zmenjena. Kaj naj se še, hhh h, jc zohnil, potikam (od. Ja, Zlepil je veke. Neka misel in beseda sta razpadli v bele niti, Sem je prišel v trenutku ko smrt. Skozi nos se mu je zadrgovala sapa ko zvotiarska vrv. Usta pa so počivala v imenu božjem. Ves jo dišal po skali, Tisočletni skali. S stropa je pribrcnčal komar. Zvok je imel tako visok, du ga že ni bilo moč dojeti. ?,e mesec dni bodi pit. Sede na desno Jakovo sencu, prebije Z Želom mehko kožo in pije naravnost iz žile. Kri je sladka in topla. Komar pa težak ko helikopter ameriške zračne konjenice Enkrat proti jutru, okoli četrte, včasih tudi tretje, se zbudi. Pogleda, potem sc pa zasrepi v jutranji mrč z jezo in očitanjem. Nič kolikokrat je bil zu takole prevaran! Gleda v sivo bele, prelivajoče se lise dneva. V pogledu se mu pretaka čas. Zavida tistim, ki večno spe. Zdaj ve. da bo prišlo nadenj tedaj, ko si bo bogve zakaj zaželel živeti do jutri ali pojutrišnjem. Pozna to hudičevo smrt! - Eh...! Če jo hočemo kot rešiteljico, nas najmanj rešuje, če pa jo prosimo pri-zanašanja, užge. To je ... hudič, señor! Pavle Zidar (Iz knjij^; uRul! ima rti polnu, zato mi dobro dé* í podnaslovom ZEctarje^u beri lo, liižav na zs lož-ba Slovenije, lífiü Izbor iz o-hsci isü£,t. k n j i ze v-neg4i dela lega pisatelja je pripravil Maliiiž Kmecl.) Sušenje sena v kozaku (foto: Egon Kaše) za mlade po srcu Predstavljamo vam pisatelja Slavka Pregla Pisatelj Slavko Pregl sc je rodil 9. septembra 194^ v Ljubljani. Ko j c bil šc majhen, je jelo rad zahajal na deželo k starim staršem in takrat je bil trdno odločen, da poslane kmet. No, zasukalo se je drugače. Takrat ko je Slavko končal osnovno šolo, jc bila kmetijska šola le v Novem mestu, to pa jc bilo seveda le predaleč od rojstne Ljubljane, zalo je odšel v gimnazijo in potem na ekonomsko fakulteto. Po končanem študiju sc je zaposlit prš Mladinski knjigi, kjer skrbi za soiz.da-janjc knjig z drugimi založbami. Mnogi med vami sc prav gotovo še spominjate televizijske nadaljevanke Odprava zelenega zmaja, ki vam je bila zaradi napetih dogodivščin še posebno pri srcu. Nič manj navdušeno pa verjetno niste prebrali tudi drugih pisateljevih del, kot na primer; Geniji v kratkih hlačah, Papiga v šoli. Zdravilo za poredneže, Juha Cviluha in seveda pisateljevega Priročnika za klatenje. Zato vam bo zgodba sedaj, ko se približujejo počitnice in ko je zanje potrebno imeti tudi kakšen dinar, mogoče pomagala iz. zadrege. Le skrbno jo preberite. Potem pa na veselo počitniško klatenje! Muki na poslovnem pohodu L na osrednjih zadev za vsakega m til ca je denar. Rabiš ga. če bi rad v kino. če bi rad sladoled in če bi rad pest pasjih bombic. Pri vseh zadevah, s katerimi se mulci ukvarjajo, sc kažejo določene težave. Ne moreš vedno pripraviti očeta do tega, da bi segel v žep in rekel: »Na tu imaš jurja.« Tudi tete. ki že dolgo niso videle Svojih Mihcev in Andrejc kov in Mark-cev in Hipijev in jim zato dajo nekaj malega za kakšno torto, ne prihajajo na obisk vsak dan, »Marko bodi vsak dan nabirat divji kostanj. Kaj, če hi se mu pridružila in bi na koncu razdelili denar?* je vprašal Pipi. »Ideja je U.K.,« je rekel Miha. Mar? ni imel glave za to. da bi vanjo zbiral smeti. Glavo je imel za to, da je z njo mislil, Zato je rekel: »Prav, nabirajmo skupaj. Ampak, vidva najprej naberita vsak po 20 kil, da bosta imela toliko kot jaz. Potem bomo šli skupaj in delili zaslužek.a »Ne bodi tak,* je rekel Pipi, »Za vaju ne boni delal,« je rekel Mane. Miha in Pipi sta rekla, da bosta še malo premislila in sta šla. »Andrcj po hišah zbira star papir. Kaj če hi se mu pridružila in bi na koncu razdelili denar?« je vpraša! Miha. »Ideja jc O.K.T« je rekel Pipi, »Vprašanje jc le, čc jc Andrej tudi tak tip kot jc Marc.* Sla sta k Andreju. »Zdravo stari,.« j c rekel Miha. »S Pipijem sva tvoja prijatcljii in bi ti pomagala zbirat papir. Na koncu bi razdelili zaslužek.« Andrej je imel glavo v uporabi za iste namene kot Mare. Zato je rekel; »Prim», fanta. Hitro nnberita vsak po osem zavitkov, potem bomo vrgli skupaj. Prav?« Mih a in Pipi sla rekla, da morata vse še enkrat premislili. »Na Svetu ni več pravih prijateljev,« je rekel Miha. »Vsi gledajo samo še na denar,« je rekel Pipi. Nekaj časa sta se še pogovarjala o težkem življenju, »Ostane nama staro železo,« je na koncu predlagal Miha. »Začniva ga zbirati, ¿le bosta hotela Mare in Andrej z nama, jima bova povedala, da brez dela ni nič.* Fran Levstik Črno kravo, molžo nošo Crtto kravu, molžo našo, Gregor Žene v log na pašo, star pastir in pogon jič, ne hoji se volka nic; leskovaio je prijel, Čad) zvonec sjjij pripel. Zvonec poje prelepo, Gregor gluh jc na uho, Gregor gluh jc na ohe. kar najbolje sam on ve: kravico za rep drži, da je kam ne izgubi. Pride krava do brvicc. do hrvice, do vodice, napoji se (er napase, tamkaj mlada trava rase. Pasi, pasi, kravica, kjer jc mehka travica; mleka dosti nam podeli: Dve čebrici, dve kchiici, drobno kašo z njim zabeli! Mlečna kaša, mati naša in otročja sladka paša! Jicrta Golob Kalanova Mana Na koncu vasi jc v hiši, ki je imela samo dva majhna prostora, živela Kalanova Mana. Bila jc dninarica. Hodila jc pomagat h kmetom, ki sami niso mogli opraviti vsega dela. To je bilo zagotovo ob žetvi in pletvi ati pa zgodaj spomladi, ko je bilo treba oklestili drevje in narediti butare. Mana je živeta popolnoma sama. Imela je vrt in na njem je raslo vse. Najlcpšc jc bilo pisano cvetje. V maju so zacvetele šmarnice. Rasle so vzdolž grede na obeh straneh poti, ki jc vrt delila na dva velika dela. Mana si je zasadila tudi zdravilne zeli: trpotec, kamilice, rman, materino difšieo ii1 tavžentrože. Posušena zelišča so imela poseben vonj in od njegfl je v soparnih 7/mm dneli dišala vsii hiša. Na vrtu je rasi la tudi reseda, Nihče ni imel tako lepih potonik kot ona in nihče lakih dalij. Žično ograjo so čezinčez prerasle vrtnici. Kadar Mana ni bila na dnini, je prekopavala svoj vrt. Pozimi pa je brata. Imela je celo skrinjo prastarih knjig. Toda nikoli mi ni povedala, kaj v tistih knjigah piše. Brala je tudi Stare časopise. Bila jc velike, krepke postave, a se jc zelo bala, da ne bi zbolela. »Če bom kdaj bolna,« je rekla kdaj pa kdaj vsa zaskrbi j e tla, »ali mi bos takrat prišla skuhat čaj?« Mana je v svojem življenju o pic la cele kilometre ostrega strnisča. Cepi se je pomikalil po razoru, za njenimi prsti pa je ostajala zrahljana pril. Kadar jc žela, se je pokrila z ruto, ki ju je na poseben način prevezala s tremi rženimi sl a mami. Nekega dne pa se ni vrnila z dnine. Padla je z visokega železniškega mosta in se ubila. Imeli sva se radi. Naučila ine jc pleti repo, žeti, narediti poveslo, nabrusiti srp in kositi, »Če se boš omožila na kmete,« je rekla, j*da boš znala«. Ta čudežni svet narave Znašli smo sc na pragu tistega letnega časa. v katerem narava skupaj s sonce trt doseže višek letnega kroga. Večina živali izkoristi toplo vneme in obilico hrane za to. da skrbi za zarod. Poglejmo, kako je pri znani ptici, heli štorklji, ki naseljuje ravninske iti močvirne kraje naše domovine. Bar štorkelj, ki se marca ali aprila vrne iz tisoče kilometrov oddaljenega zimo- vališča v južni Afriki, poišče staro gnezdo in ga takoj začne pripravljati za letošnji naraščaj. Samica znese čez štiri tedne tri do šest jajc, mesec dni za tern pa pokukajo iz njih črnokljunt mladiči. Starša jih izmenično varujeta in oskrbujeta s hrano, po dveh mesecih pa že odletita z njimi na lov; vendar se še vračajo v gnezdo. Konec julija opustijo tudi to in začne jo samo -stojno življenje. TakraL pa, ko boste spet sedli v šolski klopi, se bodo štorklje že odpravljale na dolgo potovanje na topli jug. Stanc Peterlin Zakaj ima pes dolg jezik? Že v davnih časih jc človek divjega psa udomačil tako, da ga je privezal na verigo in ga tako dolgu balinal, duklcr ga tli ukrotil. Na verigo priklenjeni pes pa je žalostno bevskal vse dni in noči ter si nenehno lizal rane, ki mu jih je bil prizadejal njegov gospodar, Lizal pa je tudi verigo, lizal in lizal, misleč, rta jo Ivo z lizanjem izrabil ter se je osvobodil. In ker so psi, priklenjeni na verige, skozi dolga stoletja lizali verige pa jih ližejo sc dandanašnji, jim jc zrasel dolg jezik, ki ga mule iz gobca, kadar so žejni in kadar se na lovu pode za divjimi zajci. Zapisal l.ojzc Zupanc Ivan Matelič Uganke Ni kopriva, ni osat. niti trn ne obad, vendar piči, zbode, speče, nihče naj je ne izreče! ■fipasntj [kz Motovilo motovili, rogovilo rogovili po sinjini, po jasnini. In drvi ti kakor škrat, ta naj mlajši ptičji brat. ojeiai Vitek možiček, ena nožiča, parkeljca dva. Pa ti je ptiček; Modra glavica pisati zna! V staji je čreda drobnice, pastir bistri ji glavice. uiossjod s jjiusiua,! Ko prismodež sc vrli, ko po svetu kam hiti- 0|oy skozi ameriško džunglo 91., 92. Pl> končanem slavju ga je Štefan peljal k Mrs. Schmidtovi, kjer jc tudi sam stanoval, Loj/e je spal dve ali tri are in napisal svojo ¿godbo ¿a Narodni glas, Takoj nato sc j c javil pri Mr. Zcmlarju, uredniku časopisa. Zgodba mu je bila všeč. Izdajatelja časopisa je pregovoril, da j c vzel Lojzeta v službo. Edino proštu delovno mesto je bilo še v poštnem oddelku. Lojze jc za osem dolarjev na leden zvijal in povezoval izvode časopisov, p spravljal v poštne vreče ir jih nosil z drugega nadstropja uit idieti, kjer jih je nalagal na voziček. 9J. Nehote je Lojze pomislil na rojstno vas in na Ljubljano. Rlato sc mu je zazdelo na svoj način popoln, majhen kraj. Vas sama in ljudje so hi!i zliti s pokrajino. Ta pa ga jc toliko stvari begalo, v njem j c odmevalo na tisoče vprašanj, ki jim je iskal od go vtira. V časopisih jc bral ti krvavih dogodkih, umorih, ropih, o stavkah ir nasilju, s katerim je pol id ja krotila uporne delavce. Številna poročila so govorila n poneverbah, zlorabah in podkupovanju v državnih uradih. Vse to ga jc napolnilo s stremen je m in začudenjem. Zresnil se je. Ko jc vse ¡o Opravil, jc pomagal v uprav-iiištvii, od časa do časa pa je zapisal svoja opažanju n New York ti in včasih so mu tudi kaj objavili. Kmalu se jc odselil od Mrs, Schmidtove in se preselil k Zemlarjevim, na drugi konec New Yorka v Yorkvile, Dva dolarja Jta teden je plačeval /a skromno podstrešno sobico. Na svoji poti v službn je še vedno vneto občudoval visoke zgradbe. Zavest, da je v New York ut. ga jc še vedno burila, še hujša [hi je bila njegova radovednost - videli in dojeli čim več. 95. J c m džungla, o kateri je govoril Peter Molek'.’ Takrat ga Uijzc ni razumel. Zdaj je hotel za vsako ceno prodreti v to džunglo. Toda. če je holel spoznati in doumeti Ameriko, ne je mn ral najprej naučiti jezika. Zalo se je vpisal v večerno šoto, Poučeval j c suhljat, bolehen in pritlikav mnžiček, ki mu je bilo silno nerodno predavati množici Italijanov. Nemcev. Židov in Slovanov. Ob začetku vsake ure je naveličano odr-dral: »Vstanite. S spoštljivim priklonom pozdravile ameriško zastavo m ponavljajte za menoj - Obljubljam, tla bom zvest in pokoren zakonom Združenih držav. Tako! Sedite!« 93, Ob sobotah in nedeljah popoldne seje odpravljal na dolge potepe po mestu in takrat so se mu pokazala čudna, nerazumljiva nasprotja, V spodnjem delu mesi a si a vladala bogastvo in moč. ki sla se razkazovala s sijajnimi nebotičniki, s širokimi avenijami in čudovitimi mostovi. Tu je VS£ utripalo v nemirnem, razburljivem ritmu. Daleč stran od razkošnega hrupa pa SO SC prepletale ozke ulice z razpadajočimi hišami. kamor se je s tek a La revščina velemesta. Med zaboji za pepel in sodli za pomije so se igrali bledični otroci, ki se nikoli ne najedo do sitega. 96. Njegovi učenci so se morali učiti domoljubnih ameriških pesmi in kar naprej prepisovati poglavja iz knjige o potovanj L ladje *Mayflower ljudi tvoje Kuže.« Felcr mu je dal naslove svojih znancev s sosednjih rudarskih mestih, Lojze jc spoznaval žalostno življenje priseljencev. ki so lnln garali pod zemljo. Živeli sov revnih hišicah. Povsod je bilo polno premogovega prah ti ir dima. Med hišami so se dvigati kupi koksa, smrdeča smetišča, med njimi pa sit skakali otroci. Lojze je bil vesel, ko je bilo konec njegovega izleta- skozi ameriško džunglo 1 it3. Kljub novim naročnikom je Narodni glas prenehal izhajati. Mr. Zcmlar je odšel v Chicago k tamkajšnjemu časopisu. Okušal je dobiti zaposlitev tudi za Lojzeta, vendar sc mn ni posrečilo. Tako je oslal Lojze sam, brezslužive. Pisal je Petru Molku. ali bi lahko dobil zaposlitev v Forcst Cilyju. Toda Molek mu je odgovoril, raj nikar ne hodi. Če hoče za vedno osEati v Ameriki, naj ne pomeša meti pravu Američane in tudi sam postane Američan. Loj» je pridušal Molkov nasvel. Dva meseca je okušal težave, ki so pestile večino ameriških delavcev. LIKi. Prihodnost jc bila negotova- Vojna v Evropi je še vedno divjala. V Združenih državah so zbirali prostovoljce, ki bi se šli vojskovat v Evropo. Nemške podmornice so na začetku leta 197] potopile nekaj ameriških ladij in ZDA so pretrgale vse stike z Nemčijo. '['istega februarskega dne se je Lojze potepal po ne^orških ulicah in naletel na narednika, ki je prepričeval mlade fante, naj se prijavijo v armado. »Znaš angleško?« je vprašal Lojzeta. Lojze je prikimal in povedal, da jc bil v službi pri časopisu. »Pomisli, vse boš imcJ, sire ho nad glavo, obleko, hrano in razvedrilo.« 104. Opravljal je lahko samo naj slabše plačana povpraševala, pa j c zadosti z vede ta. Da je podjetni Francelj poleg Ančke imet še Marjano, Tončko in Minko in morda šc kakšno in vse so dobite brzojavko o njegovi smrti. Ko je Ančka vse to zvedela, ni več dolgo jokala, le pesti je stiskala in se jezila sama nase, da mu je tako verjela. Babica pa je rekla: »Kar povrnile mu, punce. Jaz bi mu že pokazala,« Francelj je delal \ veliki delavnici. Med delom je veselo žvižgal, saj se mu je velika potegavščina posrečila. Bil je rešen sitnih babnic, V glavi mu je tnalo h renčalo, saj so prejšnji večer s prijatelji proslavljali likof. Tedaj pa so ga poklicali v pisarno. Sel je, potem pa kot vkopan obstal med odprtimi vrati. Sef in uradnica sta strmela vanj, on pa se jc zastrmel v tri velike vence s črnimi trakovi, ki so bili prislonjeni k steni, četrtega pa je vrtnarski pomočnik pras kat' prinesel. Na črnih trakovih je bilo napisano z zlatmi črkami: »Ljubi Francelj, počivaj mirno! Tvoja Ančka.« Kje je zdaj Francelj in kako je z njim nihče ne ve. Iz tistega kraja se je izselil, saj drugega mu ni kazalo. Kjerkoli je, prav gotovo svojih deklet iz domovine ne bo nikoli pozabil. Se vam Tte zdi? Čeprav smo govorili o lažeh, je ta zgodba resnična. Morda jo bo sam prebral tudi Francelj, ki ima v resnici mah) drugačno ime. [na dcinače viže Čeprav dogodek m od včeraj, je vseeno pomembno, da ga omenimo vsaj v nekaj vrstah; v munchenski Olimpijski dvorani st) člani Slovenske- ga kulturnega in športnega društva «Triglav« iz Miindina oh pomoči Ljubljanskega festivala in pod pokroviteljstvom skupščine mesta Ljubljane konec februarja pripravili izredno uspešni} kulturno-žaba eno pri-reditev z naslovom »Slovenska noč«. Nastopu, v katerem so sodelovali Avseniki, plesni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška s pevci ter akademska folklorna skupina »France Marolt«, jc navdušeno slediti} seč tisoč naših rojakov na začasnem delu v ZRN, prav ta ko pa tudi številni predstavniki bavarske deželne vlade, mesta München in tudi delegacija Ljubljane. Na srečanju predstavnikov obeti mest je bila izrečena pobuda, da tu prireditev postala tradidu-11 alna. Pomladanska zaloga novih plošč f. domačimi vižami ni kaj prida, vseeno pa jc v njej nekaj zanimivih naslovov Med lemi velja na prvem mestu omenili dva dvojna albuma ansambla BRATOV AVSENIK - »Vesele urice«, na katerem boste našli tudi nekatere starejše uspešnice »fantov izpod Kohle ka« v- rovt priredhi {med drugim »Na Pokljuko«, "Čevapčiči, ražnjiči« itd,), druga dvojna plošč« / naslovom ■Glasba. najlepši spomin« pa ponuja dvakrat po dvanajst poskočnic iz zadnjega obdobja skladateljske bere Slavku in Vilka Avseniku. Po daljšem, skoraj nekajletnem premoru je prijatelje nežno spe vitih melodij razveselila STANKA KOVAČIČ kar z dvema kdSfitamil. Ena z naslovom »Mislim na dneve «reče« je izšla pri Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana, druga - »Tl si moja melodija« pa pri Produkciji RTU, kjer je priljubljena pevka — če morda niste vedeli -organizator snemanj in tajnica predstavništva ¿¡j Slovenijo v Ljubljani. Po Hunu [nem zaiišju sodeč -traja žc kar od novega leta sem. se vrli vizirji 7. novimi melodijami na ploščah in kasetah inelc) pripravljajo na poletne mesece, da bi številne rojake iz čezoceanskih dežel in iz Evrope razveselili s pisano tn bogato bero napevov iz nam-drto-zabavne skrinje. No«} ploščo namreč ob M ubija Maks Kumer, pa Miha Dovžan z novo zasedbo, prebudil se je tudi Henček, veliko laskavih je bijo povedanih ob prvi tl ponilClkih ansambla Vita Muženiču, ki bodo izšli ludi na plošči, novo zalogo viž so posneli šc fantje Blejskega kvinteta, prav laku bodo novo ploščo natisnili godci iz ansambla Borisa Franka, s svojo drugo ploščo sc bo men- ¡la predstavit tudi ansambel Slovenija, napovedana jc tudi iHiva plošč;; ansambla O la vi j Brajka in Veselih planšarje'1, škrat k a - ¿V kur vsaj pu I tih I j uhlje nega do poletja na prodajnih policah, ho lahko kaj izbrali. Morda samo še to, da tro v kratkem pri RTF! Lzšt« nova plošča ALPSKEGA KVINTETA »Zlate melodije*, ki jo jc ansambel posnel ml IT-telnici delovanja in zanjo pred nedavnim prejel svojo prvo zlato ploščo. (»Zima« je postala njihova »nemška ploščam, ki jo je izdala drubža »V Vi Rccords*. slovenska različica n Zla rili melodij« pa izide v kralkem. To samo toliko, da ne ho nesporazumov.) Med napovedanimi gostovanji slovenskih viž a rje V m onkraj velike luže* si a zaenkrat za- nesljiva pomika le ansambel VESELI PLANŠARJI, ki ho ¿OStOVa! pri Franku Sterletu v Clevelandu, ter DOBRI PRI-JATF.IJI iz llnežie, ki bodo v gosteh pni kanadsko-slovenski skupini za kulturne izmenjave iz Toronta. Slišati je. da kani »čez lužo« vnovič Brajko, prav tako pa tudi Dobri znanci - ■ ■ no, o vsem vas bomo pravočasno obvestili. filatelija Ob 40(1-letuiti samostana »Milostna mali lnižja« v Velju-si pri Strumici v Makedoniji jc Skupnost jugoslovanskih PTT izdala 3. marca večbarvno znamko za ,1,3n din s sliko sa-mijstariske cerkve. Samoslnn s cerkvijo jc zgradil srrumiški episkop VlatlUll leta 1080. Bizantinski tar Alcksii Komnen je že leta 1083 podelil samostanu velike imunitetne pravice, popolno svoboščino, neodvisnost in samoupravnost, Od 13, stoletja pa vse do leta 101 š je bil sa-ntoslan Veljusa podružnica svelogorskega samostana |vi-rona. v katerem še danes hranijo bogato arhivsko gradivo o Veljusi. V cerkvi je več dragocenih fresk, narejenih konce 11. stoletja. Ohranjen je tudi malt talni mozaik in zanimiv marmornati ikonostas s plitkim relief cun. Osnutek za -znamko j c naredil Dimitrij C udov. akad. slikar lz Beogradu- Znamke je nati- snil Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu v ofsetnem li-sku v prod a j ni h polah po 2-5 kosov. Zaradi sprememb tarife v domačem in mednarodnem poštnem prometu &o se 4, marčni pojavile na poštnih okencih štiri dodatne frankovne znani" ke z naslednjimi motivi: 2,5(1 din temno modra - mo* 1 ¡v Lz Kragujevca, SR Srhi ja (enak kol je na znamki za 2,5(1 din, ki je izšlii 23- junija lani v rdeči barvi); 3,50 din rdeča - motiv iz Vršca, SAP Vojvodina; 5,(50 din sivo zelena - motiv iz Travnika, SR Bosna in llei-cegovina irr 8,0f> din - pogled ra del Dubrovnika. SR Hrvatska. Osnutke za znamke je naredil akad. slikar Andrija Milenkovič iz Beograda. Znamke je natisnil v ofsetnem tisku Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu na običajnem belem pa-jsirju v prodajnih polah po 10G kosov. Ves marec pa je bil« v obvezni rabi v domačem poštnem prometu doplačila a znamka za en dinar v korist svetovnega prvenslva v namiznem tenisu v Novem Sadu (14. do 2ti. aprila letos). lonec Tudi meso drobni ce je okusno in dohrn V prejšnjih časiEi, ko so na našem podeželju gojili tudi precej drobnice, SO gospodinje večkrat pripravile jedi iz mesa teli risali jja so bile ie jedi zares okusne in dobre, sc lahko prepričate iz receptov, ki vam nekaj itava j a mo: Kozliček z vinom Lep kos (I do 2 kg) kozličkovega stegna nadrgremos sojin in majaronom, pretaknemo 'česnom in po vrhu ra lilo popramo. Nato ga damo v kozico na vročo masi ali olje ter meso po vseh straneh lepo opeče ruti. Ko meso porumeni, dodamo pol gomolja na debelE> zrezane zelene. 2 korenčka, 3 paradižnike 3 ti mezgo, vršiček rožmarina in malo pomarančne lupino, pri rijem ¡i kozarec belega vina, pokrijemo in počasi dušimo Po potrebi prilivamo še vino. Ko se vse zmehča, dodamo sok od polovice pomaranče, omaka pa nc sme več prevreli, sicer bi biki grenka. Meso zrežemo na rezine, zložimo na velik krožnik ter prelijemo s pretlačeno omako. Ko strmimo meso s korenjem Kilogram košlrunovili bržol ali prsi zrežemo n?i kose kakor za golaž, solimo in damo v kozico, dodamo drobno zrezano čebulo, žlico masti, pokrijemo in d uši mr). Ja meso zarumeni Vmes včasih prilijemo žlico tople vode. Ko meso zarumeni, prilijemo toliko tople vode. da je mesti pokrito, popramo in kuhamo do mehkega. Posebej skuhamo v slani vodi krožnik očiščenih 113 lislfce narezanih korenčkov. Ko je korenje kuhano, ga odcedimo in dodamo k mesu. Vse skupaj naj šc malo vre, Nazadnje vmešamo žlico kisle smetane z žlico moke, dodamo jedi, premešamo in ko ponovno prevre, je jed golov«, Poleg ponudimo krompir v kosih. vas kotiček Prodam hišo - enonadstropno s poslovnim prostorom (ca, 70 m-), sedmimi sobami in dvema kopalnicama, kuhinjo, kletjo, centralnim gretjem, garažo, telefonom. Hiša sloji 5 minut od odcepa Ljubijana-Muribor - v komunalno urejenem okolju ¡11 z odlično urejenimi avtobusnimi lokalnimi vezami. Vbližini je šoia, vrtec, trgovina, pošta, le- karcla, banka, itd. Naslov; Hurikan Franjo, 63000 Celje, Janševa ul. 13 Prodam takoj vseljivo erio-družiriško hišo, starejšo, in vpeljano delavnico — vulkani -znoja h komptelno opremo. H[ša in delavnica sta v Ljubljani ob Tržaški cesti na Viču. Naslov: Prek Vladu, Prevalj 0, 61000 Ljubljana Prodam dvostanovanjsko hišo v [j ubij ari, takoj vseljivo. Jančar Jakob, Pot na RúkinO jelš« 15/i, 610IW Ljubljana Iščem mojega očeta oziroma sorodnike. Moj nčc jc pn mojem rojstva, leta 19(17, odšel v Združene države Amerike. Po informacijah, ki šem jih dobila, je pred 1 1 leti umrl, ima pa potomce. Z njimi bi rada prišla v stik. Osnovni podatki, ki jih vem o svojem očeta, so tile: ime nova i sc jc Frane Kern, doma je bil v Zgornjih Teuetišah šl 11 pri Kranju, Odšel v ZDA leta 1907, domnevno v Cleveland. Prosim vsakogar, ki bi kaj več vedel o njem ali o njegovih potomcih, mojih snni-dnikih, da mi sporoči na naslov: Godnjavec Antonija, Klari Irg 12 a, 68210 Trebnje, Mave ni ja, Jugoslavija, Prodam cnnsnbro stanovanjc (44 m:) z balkonom, telefonom, centrsilno kurjavo (mestni plin). M snovanje je vseljivo konec leta 19(11. ponudbe iti informacije se dobe na tek Štev. (061) 324-9H2 ali pod šifra »gotovina* un naslov Slovenske izseljenske matice, Ljubljana, Cankarjeva 1/11. krožek mladi! dopisnikov Kako som postal pionir Oh praznovanju 24. novembra, rojil ne-g? dneva nase Jugnslavije v Bruslju, stm bil sprejet v jugoslovansko pionirsko organizacijo. V veliki dvorani v ruc du Mail smo se zbrali otroci vseh jugoslovanskih šol. S programom smo sc spomnili našega ljubega tovariša Tita in polastili praznik domovine. Od moje slovenske učitelji«: sem dobil pionirsko čepico, rutko in značko ler prelepo knjigo 0 maršalu Titu. Tako oblečen sem prisege] in takrat sem dobil še rdeč nagelj« k, 7elu sem ponosen, da sem pionir Titove Jugoslavije in tudi sem bil zelo vesel darila, ki mi ho v trajen spomin ra ta dan. Tomaž I nk man, učenec slov. d up, šole v Bruslju. Belgija Veselje na snegu S šolo sem se šla 5. januarja smučat v Girmont (Vosgcs). Ob 8. uri smo sc odpeljal I iz Aumetza in smo prišli v Girmont ob 12h. Prevozili smo 210 kilometrov, Po prihodu smo šli z vaditeljico s kovčki v sobe. Vsak si je sam pripravil posteljo. Potem smo sli jest. Popoldne so nam razdelili smučke in takoj smo z njimi odšli na sneg. Na začelku sem velikokrat padla, potem pa je bilo boljše. Proti večeru smo sc vrnili v planšarsko kočo, kjer smo večerjali in se preoblekli. Nalo smo se šc malo igrali in ob ID. uri zvečer smo bili v posteljah- Tako je bilo skoraj vsak dan. To so bile lepe počitnice- Nulhalic Piši ur, HI let, slov. (top, pouk, Auruetz. Francija Sneg nas je ohiskat Pozimi pada sneg. Otroci se sankamo in smučamo. Včasih sc tudi drsamo. Dečki hc radi kepajo in delajo sneženega moža. Zapade mnogo snega. Kadar gremo ven, se toplo oblečemo. Nekatere Živali zimo prespijo. Ptičke zebe. Ceste so ledene. Jaz nimam rada veliko snega, ker j c Ircba peš v šolo. Isabclk Jamnik. 12 let, slov. riisp. pouk Aimiiitz, Fronti ja Eno leto v Jugoslaviji Sedemnajst let smo živeli v Franciji, Lani pa smo se odločili. 'Ju bomo šli vsaj za eno leto nazaj v Jugoslavijo. Mi, trije olro-el, smo šii les težavo in predvsem na željo staršev. Ko smo našli stanovanjc v Novem mestu. smo začeli nameščati pohištvo, ki smo ga pripeljati z vlakom iz Franclje. Starši so si tudi poiskali službo, mi pa smo začeli hoditi v šolo: brat v drugo giiiuiaztjo, sestra. v tretjo gimnazijo in jaz v sedmi razred osnovne šole. Vsi trije smo začeli z velikimi težavami. Jaz sem Imet nekaj prijateljev, ki so mi pomagali pri vseh predmetih. Hvaležen sem jim bil za pomoč, a nisem bil tako srečen kot v Franciji. Nekaj dni pred kor«m poletnih počitnic. ko je naša mama videla, da nismo preveč zadovoljni v Jugoslaviji, je začela govoriti o vrnitvi. Nazadnje pa so sc starši odtočili, da bomo ostali vsaj še eno leto. Fo lem dogodku smo šli za nekaj dni v Francijo obiskat prijatelje in sorodnike. Ko je šla mama na obisk k prijateljici, s katero je delala pred odhodom v Jugosla-'Hjo, so jo začeli prepričevali, naj ostane, češ da je njeno staro mesto še vedno prosto. Posledica vsega tega je bila ta, da je brat ostat pri teli v Franciji, midva z mamo pa sva šfa v Jugoslavijo po kovčke. Ata in sestra sta še ostala za eno leto v Jugoslaviji, Zdaj komaj čakam, da bomo S|>et vsi Skupaj v naši hiši v Nnncyju. Milan Muršič, 13. let, slov. dnp. pouk v Kanctju, Francija Bolezen Ob besedi »bolezen« si marsikdo predstavlja človeku v postelji, pokritega do vratu, 5 termometrom v ustih in z na smrt bolnim pogledom. Če pa si vse malo premislimo, ugotovimo, da je bolezen pravzaprav čisto v redu *=ivar: prvič, ni nam treba v šolo, drugič, vsi so z nami pozornejši kot drugače, in tretjič, lahko delamo, kar hočemo. Za snbo imam zelo malo prakse z boleznimi, ker mi na žalost ni dano, da bi bila bolehna. Zares bolna sem bita samo takrat, ko sem imela norice. Bila sem v tretjem razredu. Ker sta morala mami in očka hodili v službo, sem bila med tednom pri babici. Vsak dan po službi sta me prišla obiskat. Konec tedna so me zpviti v najmanj sedemnajst odej in me odpeljali domov. Igrala sem se lahko s čimerkoli sem želela, jedla sem lahko, kadar sem hotela in kar sem si zaželela. Dolgčas mi ni bilo nikoli. Fdino. kar mi je šlo na živec, je bilo srbenje ter nekakšna krema, s katero so me mazati vsako j ut m in vsak večer. Torej — proti boleznini nimam nič. Tatjana Intihar, K. razred slov. d-tip. pouka v Berlinu Bil sem bolan Lansko jesen smo se preselili iz Noto Gorice v Berlin. Prišel sem v novo okolje, kateremu sem se moral hitro prilagoditi. Tudi šola. se je začela k militi po našem prihodu v Berlin. Znašel sem se v okoliščinah, katere so bile zame ne samo nove temveč tudi živčno mučno obremenljive. To. da se organizem počasi privaja, mi mladi redkokdaj občutimo. Največje breme mi je postal pouk v tujem jeziku, Intenzivnost se je stopnjevala iz dneva v dan in mi jemala praktično ves prosti čas. Mnogokrat sem čutil utrujenost. S taktni občutjem sem nekega jesenskega dneva odšel v šolo. Čutil sem, da pouku ne morem slediti. Moji odgovori so bili vedno bolj pomanjkljivi. Zbolel sem. Med odmorom sem povedal učiteljici, da sem bolao m da ne morem slediti pouku. Tovarišica me je prijela za čelo in ugotovila, da se ji nisem zlagal- Nato je odšla v zbornico in telefonirala domov, Čez po! ure je prišla pome mama in me odpeljala domov. Intel sem gripo, Pet dni sem izostal od pouka. Ko sem se ponovno vrnil v šolo, mi je bilo takoj jasno, da bom moral zamujeno čim prej nadoknaditi. Bolezen ni bila huda, tudi posledični bilo. Razen te, da sem moral doma podaljšati učni čas. To je zame pomenilo še večje breme. Ne želim, da bi se mi to še kdaj ponovilo. Kobe rt It m mat, 6. r. slov. d op, pouka v Berlinu Slovenija ceste tehnika n. sol. o,h ljubljana; titova 38 DEJAVNOST DELOVNE ORGANIZACIJE »SCT PROIZVAJA ■ in imonliffl opremo sa drobilnice in separacije kamnolomov in gramoznic, opremo za odpiševa nje v separacijah in tovarnah asralta. v industrijskih Dbraiih vse vrste aslalla, betona armirano betonskih konstrukcij, elementov in polizdelkov, opečne izdelke, stavbno Keramiko vse vrste apna in kamenin agregatov Vge informacije SCT - TOZD INŽENIRING 61001 Ljubljana Cesta VII. korpusa 1, telefon (DG1} 349-361, teles: yu SCt 31493 GRADI - avtoceste, mostove, predore, letališča, Industrijska objekte, poslovne hotelske in turistične objekte, stanovanjske in komunalne Betoniranje konstrukcije nadvoza preko zahodne obvoznice objekte ter infraslrukturo Ljubljana (folo; Peter Strnad) IZVAJA - inženiring posle za vso navedeno dejavnost delovne organizacije — vse vrste investicijskih del v tujini - vse laboratorijske preiskave in konlrplo kakovosti izvršenih, gradbenih del za lastne potrebe in zunanje naročnike PROJEKTIRA - vso vrste objektov nizke in visoke gradnje, avtocosLe, mostova, komunalne in hidrotshnične objekte OPRAVLJA - usluge z gradbeno mehanizacijo in transportnimi sredstvi IZDELUJE - in montira vse vrste opaiev. armatur, železobetonskih konstrukciji in polizdelkov - vso geološko, gEotehnrčno in hidrotehnično dokumentacijo POHIŠTVO GRADBENI MATERIAL V A INŽENIRING ZUNANJA TRGOVINA n f ■ n 11 “,r^ gorenje Tovarna alektronike. 11*ktrc mehanik*, anten in kablov,n. SOI.o. 69250 GORNJA RADGONA. Partizanska 3 PROIZVODNI PROGRAM: TV antene Radijske antene Avtomobilske antene Mehanski pribor Električni pribor Individualne antenske naprave Skupinske antenske naprave VF kabli TV tu ne rji TV igre Profesionalna tehnika Nova knjiga o ameriških Slovencih! Anna Praček-Krasna: Moja ameriška leta l±l 1 ir* "1 7 Zj* ■* * L j ^ j * Avtorica ¡e knjige je preživela med amer iškimi Slovenci polnih 52 let ir ves čas je bila v središču njihovega narodnostnega, kulturnega in socialnega dogajanj«, zato izredno dobro pozaa njihovo življenje in delo. Knjiga »Moja ameriška leta* prinaša Izbor njenih časnikarskih sestavkov, glos, člankov in zapiskov, ki imajo Izredno dokumentarno vrednost, Kot zadnja lastnica in urednica newyorškcga slovenskega lista »Glas naroda* jc sc posebej dobro poznala razmere v velemestu New Yorku. hkrati s tem pa tudi razmere v vseh večjih slovenskih izseljenskih, naselbinah v Ameriki, Knjiga je pisana v lepem, preprostem jeziku, ki ga bo razumel vsakdo. »Moja ameriška leta« Anne Prače k-Krasne govore o ncwyorski slovenski naselbini, o življenju prvih priseljencev v Pennsylvaniji, o številčnosti slovenskih priseljencev v ZDA, o njihovih organizacijah, zlasti o SNPJ, Progresivnih. Slovenkah, Slovenski ženski zvezi idr., 0 zbiranju pomoči za Jugoslavijo med II. svetovno vojno in po njej... »Moja ameriška letam je knjiga, ki jo je založba Lipa, Koper, izdal« ob pisateljičini SO-letnici in je hkrati njena tretja knjiga. Pred tem je izdala pesniško zbirko z naslovom »Za lepše dni« {New York, 1952) in knjigo »Med dvema domovinama« {Koper, 1973), Cenit knjig« je ugodim: 27fl din ali 10 U.S. dol,, 11,50 con. dol.. H mnit, dni. Poštnina « zaračunava posebej. Naročajte jo na naslov: Slovenska izseljenska matica Cankarjevi) 1/IT, 61001 l.jubl jun j. Jugoslavija RODNA GRUDA, Magazine for Slovene! Abroad, Cankarjeva I/tf, 61001 Ljubljana, Slovenija-Yuyoslavia Tel. QblfllJOl Pub lished by Sla venska izseljenska matica, Ljubljana Editors: Joža Prešeren f Editor-In-Chief) and Jagoda Vlgete, English translations: Milena Mltojevič-Sheppard, M. A, RODNA GRUDA is published monthly. Numbers b and 9 are published together us a double issue. Yearly subscription for overseas countries ii £.— U. S„ 10.— Canadian or 7.— Australian dollars. Payment can he mode Aired to Our Account. No. 50100-620-01Q-320(S2-2bim at Ljubljanska banka, or by international money order, or by cheek — payable to »Slovenska izseljensko matičar — jjt a registered letter. From the Editor During the past few weeks and months wc have received many letters from our faiLhful readers informing us about their intention to visit Slovenia and Yugoslavia again this year. They are going to visit their relatives and, at the same time, to make some trips around our beautiful country. Many of them have already made detailed plans of their stay in our country, determining the places they will visit and the length of time they are going (o spend at each individual place. Nearly all oE these Jotters prove that each visit to the old country is thought over and planned with great care, for a lot of our fellow-countrymen cannot afford to visit their native land or the land of their ancestors every year, That is why the trip has to be planned ill such a way as to make the best out oE the time and money spent for this purpose. We are pleased to see how much a visit to the native country means to our fellow-countrymen. This is an event to be long remembered and talked about i:i the family, as well as in tire wider circle of Slovenes living abroad. Tn this connection I would like to mention that, as in previous years, Slovcnska izscljcnska matica is preparing a number of events where all visitors wiil be given a special welcome. As a rule, these events are festive, and they always include, if possible, a nice, typically Slovene and high-quality cultural programme. Tlie largest meeting of this kind is going to he held, as you probably know, on July 4th at Škofja Loka. This is the biggest annual event organized for all Slovenes living abroad. There will also be other smaller meetings at Murska Sobota, Kamnik and Domžale, Nova Gorica and probably one at Kočevje. We will let you know about (lie exact dates of these events in our nest number, since at present ihey are not vet available to uS. This year, among Mutica’s, guests will be two prominent cultural groups of our fellow-countrymen, from Cleveland, U. S. A. and Aumetz, France. For each group Matica is organizing a short tour around Slovenia. Thus the Slovene band from Cleveland and the Men’s Singing Group from Aumetz are to hold several concerts in Slovenia almost at the same time, the former also participating at this year's Peasant Wedding in Ljubljana and the latter appearing at the traditional meeting of Slovene singing choirs at Šentvid near Stična, We extend a special. welcome to both of them. Jože Prešeren Letter to the Editor Dear Sir,'Madam: The English Section in the December 1980 issue of Rodna Gruda ]s, in my judgement, very thought-provoking. Especially the article entitled “Yugoslav Import-Export Dilemmas.” Before 1 continue oil with my comments, I am pleased to enclose my check 111 the amount of £ 8.00 for my subscription for the year. Prior to this I received the publication from iny sister, Mrs. Emma Novak of iMas-silion, Ohio, who passed away on February 1, 198J. By way of introducing rtiySelf, afld, as a matter of my deep affection for the people of Yugoslavia, and especially Slovenia, 1 returned lust August (1980) from a very exciting holiday in Slovenia. After almost one month. i came to know and love the Slovene people even more. It was a beautiful experience for me and I intend to return again very soon, possibly in 198l| I am. a first generation American. My father was born January 28, 1864 in Stična, and came to America in t901. I had the thrill of visiting Ms place of birth and meeting fnr the first lime my many cousins, Urbas. I also have many cousins in Šentvid pri Stični with the name of Vencelj with whom. I spent many happy days. My mother, Anna ReSok Urbas was bom in America in 1892. Her parents were from Metlika. However, I did not have the opportunity to visit there, thus the reason I must come again to Slovenia, In any event I was overwhelmed by the beauty of your country' and the hospitality of your people. We visited ML Triglav, Lake Filed, Škofja Loka and many places of interest. As you know Šentvid pri Stični is just a short way from your beautiful Ljubljana, But, now. . . on with my comments on the article. Here in America we see goods, materials, machinery, television, utensils, clothing and the like coming in from Germany, Italy, England, France, Taiwan, Japan, Š. Korea and many countries in Southeast Asia. However, rarely do we see such things coming into America from Yugoslavia. T am fully a ware of the great devastation suffered during World War II by the Yugoslav nation. Also the people have sacrificed much since the war to establish your economy. I saw great progress in this regard on my visit. but, i am sure you will agree, you have a iong way to go to establish an even higher standard of living without sacrificing the beauty of vour land and the very high standards of your arts, sciences and letters. The higher standard of living, in my opinion, can be achieved only by means of improving your export-import picture. These two goals comple-meut each other and one cannot succeed without the other. The only way to reduce your balance of payments is to increase dramatically your export of the things (products etc.) Yugoslavia produces in volume and quality at a competitive world market price. I iun fully convinced that the people of Yugoslavia are equal to this and can produce goods of better quality than those Southeast Asian nations who have made such an impact on the American scene in just a short time. Amcricans arc great believers in advertising. Yet, l rarely see any publications in this highly industrialized area (northeastern United States) which show your products. The possible exceptions being in wines and H the like. But you must understand that if you do not tell the American people of the products available from the Yugoslav nation, we surely have iio way of knowing. A strong advertising campaign is mandatory before the goods can be made available. Also, you have many fine industrialists who are capable of overseeing such an endeavor, and you should send them to America to see what our needs arc, which are many. Send your representatives to America to visit our plants and factories and stores and warehouses. Direct communication is the only answer. Dealing with government entities is fine on both sides, however, an engineer, scientist, artist and so forth must deal with his equal if they arc to obtain these goals. Secondly, long range planning to establish funding, fur rebuilding and converting factories is of prime necessity if you arc to increase and expand your expurls and reduce your financial obligations both at home and abroad. At tile same time 1 recognize the needs of the people at home. Fur far too long you have sacrificed much as a unified country', But I must reiterate that production of goods for home consumption and for export must go hand in hand if either is to work. You cannot continue to consume all you produce, otherwise you will have nothing for the markets of the world. A balance must be Struck between your home consumption ami your exports if you a ne to survive in this highly competitive world market. For many years T have been an observer of the Yugoslav nation from this distance of 800(1 miles. My interests were primarily because this was where my roots were. This was the nation and family of my father. And, r was (and 1 still am even more today) very proud of my Slovene heritage. Bill, 1 also want you to know that the vast, vast majority oE the American people hold the nation of Yugoslavia in the highest esteem. And In the Slovenian Alps (photo by Janez Zrnec) of course, ours is a very mixed society as deocndunLs of every nation on the face of the earth. The courage displayed by the people of Yugoslavia cannot bo surpassed by any nation in the world, at least in this century. And that includes America. The late World Statesman, the great Josip Broz Tito, was the bulwark of your nation for many years and was indeed the foremost leader for world peace in his time. The impact he made on the affairs of the world will surely go down in history alongside those of Franklin Roosevelt, Harry Truman, John Kennedy and many others. For almost 40 years he led your people into the new century. His contribution to world peace and stability certainly warrant an even greater effort by the people of Yugoslavia in today’s difficult times. Thirdly, Yugoslavia can never improve her economic position in the world if she insists oil making tourism her only product. You have too much to offer in the way of talents in every field of endeavor. T am simply stating that you can andT indeed, you must export these talents in the form of products and services produced in your country for the world markets, as well as at home. Obviously, this takes long range planning and financing and a lot of hard work. The alternative would be to Suffer the same fate as our dear friends in Poland, Stagnation breeds stagnation, and in the end stifles all creative instincts. As your great artists and writers and philosophers have done over the ocntsirieji, working under the most difficult circumstances, and agonizing for hours and months and years before a brush stroke was pul to the pallet, or a word set to print or a new idea put to the people, so, too, must your industrialists apply themselves in opening their eyes and ears to the market places of the world. And litis can be done without any sacrifice of your political philosophy or personal beliefs. The world is constantly in a slate of flux. And, one thing is certain: the world gels smaller and smaller as each day passes. Finally, the history of the Yugoslav immigrants to America during the past 100 years is replete with outstanding accomplishment in ever)' field of endeavor, be it medicine, the arts and sciences, farming, machinists and engineers, sales persons and on and on, ad infinitum. There arc endless numbers and accounts of immigrants who have been successful in their own right, and have added to the cultural richness of America. T know, personally, of many instances of where, following the great war, immigrants from Slovenia have, in just a few short years, become very successful and independent financially and culturally. Through sheer hard work that is the great trait of your people, they have applied themselves 1 am sure far beyond their wildest hopes and dreams and have reaped the rewards of their personal efforts. My friend, you need but only to put into motion in your beautiful [and, this vital talent and energy tliat is indeed the people of Yugoslavia, Your country is so very rich in many things, But she is richest of all in spirit and determination. This was the heritage my father received from Ills father before him. This, also is my heritage, I am so very, very proud to be a Slovenian-American. Thank you, my friend, for being so patient in reading this letter. I shall look forward to receiving my copies of Rodna Gruda. If you icol so inclined, I would consider it an honor and a personal privilege to hear from you at your convenience. And, if you feel that in any way I can be of service to you and your organization, feel free to call upon me. Tn recent times, my dear friend, Congressman (U. S. A.) Ralph S. Regula has visited Dubrovnik and the Adriatic coast and he has told me of his beautiful experiences. I-le has authority in the Congress and I know I can call upon him if necessary'. Give my love and respect to all of my friends in Slovenia and Yugoslavia. Respectfully yours, James T, Urib as, Dnlluit, Ohio. U. S, A. A visit to the Assembly of the Socialist Republic of Slovenia A Symbol of Self-management In contrast to the majority of the Western systems of organization of authority, where the general popular will is represented in the government through a particular political party, the Yugoslav system, as laid down by the 1374 Constitution, is based on the delegate system. The latter proceeds from so-called basic self-managing social units such as local communities, organizations of associated labour (enterprises, institutions, factories), and sociopolitical organizations. The highest body of social self-management aid the organ of authority in S. R. Slovenia with respect to rights and duties at the level of the republic (except for those exceptionally reserved for the Federal Assembly, for the Communes, for self-managing communities of interest and for other self-managing organizations) is the Assembly of the Socialist Republic of Slovenia. The Slovene Assembly deals with the Republic’s Legislature, makes fill the most important political decisions and elects, appoints and replaces the holders of functions in other organs of the republic. Within its large scope of authority, there arc some fields which are of special importance for the performance of the executive function. Thus the Assembly deals with and decides on the policy of the enactment of the Republic’s legislature, it supervises Lhe realization of the social plan of S, R. S-loveaia and its budget, and it exercises political control over the wrork of the Executive Council and the Republic’s administrative bodies. In order to enable the Assembly to carry out its numerous and important tasks successfully there exist, within its framework, the temporary and permanent commit ices of its three chambers, and of the Assembly as a whole. Thus tire Chamber of Associated Labour has six such committees, the Chamber of Communes four and the Socio-political Chamber two commit tees, The Assembly of S, R. Slovenia lias eight permanent committees. An important role in the coordination of the work of the chambers and agencies of the Assembly is played by those in office. According to the Constitution of S. R. Slovenia the Assembly is represented by its President, who convenes and conducts the joint meetings of its chambers, Is responsible for the observance of the Assembly’s statute, signs the nets passed by the Assembly, of course with the exception of the resolutions, declarations and recommendations passed by the individual chambers. During the past year the Assembly of S. R. Slovenia, under the leadership of its President, Milan Kucan, has been very active. The Chamber of Associated Labour and the Chamber of Communes each bad about twenty meetings, and so had the Socio-política! Chamber, Fifty-One laws were passed. The question of how the delegate system functions is, without doubt, an interesting one. How is the delegate system being implemented within the Assembly? In an entirely natural way. Nobody’s question may remain unanswered. “The delegate’s questions deserve special attention”, says the President of the Assembly, Milan Ku-ean,” for these questions are, for the time being, the prevailing form of direct initiative by the delegates, The delegate’s question is also a means through which lite public is made aware of and its attention drawn to certain problems in society, of anomalies or unsuitable trends in society. So far a relatively small number of these questions have been posed. For instance there have been 43 delegate’s questions in Ihe Chamber of Associated Labour, 31 in the Chamber of Communes and 9 in the Sociopolitical Chamber”, The functions of President and Vice-President of the Assembly are, as has been already mentioned, laid down by the Constitution of 5- R-Slovenia, and all of them carry out their work according to the Statute uE the Assembly. During the period since the adoption of the Constitution of S. R. Slovenia, the Presidency has had a number of meetings, where they have dealt with the most important problems within the republic, have coordinated the working programmes, and discussed links with the assemblies of the other Yugoslav republics and autonomous provinces. J.ast year the Assembly passed a large number of laws, among them the law concerning so-called social councils, concerning the organization and scope of work of the Republic's administrative bodies and organizations, concerning the protection of self management rights and socially-owned property, concerning responsibility for damage caused by nuclear power, concerning secondary education, elementary school and the upbringing and care of pre-school children, concerning the social security communities, housing, social control over prices, the expropriation and obligatory transfer of socially-owned property, 1980 was a successful and extremely hard-working year, and yet the Assembly could not solve all the problems its delegates had to wrestle with. The Assembly will keep seeking solutions to all those problems which have remained unsolved this year. Among them will be the following: tile realization of the middle-term plan of development of the republic, the regulation of socio-economic relations within the self-managing communities of interest in the sphere of material production, housing legislature, taxation, an act on environmental planning, and one concerning health inspection. What else can the lLfirst delegate” of Slovenia, the President of the Assembly, tell its about ills daily work? “I’m not the first ’delegate’, but 1 am a professional politician, who performs the kind of work in the Assembly which for the lime being has been entrusted to its president- This is what in fact determines the character of my daily obligations and tasks. The latter involve primarily a number of talks, especially with the presidents of the Chambers and committees of the Assembly, about those The author of this book has spent as many as 52 years among American Slovenes and during alE that lime she was at the centre of the national, cultural and social events concerning them, so that she knows their life and work extremely well. Her book, entitled »My American Years«, includes a selection of her newspaper articles, essays, reports and notes, which arc of exceptional documentary value. As the last owner and editor of the New York Slovene newspaper “Glas naroda” (“The Voice of the Nation”), she was especially well acquainted with life in New York City, and. at the same time with life in all otlter larger Slovene settlements in the United States. The book is written in good simple language, which everyone can understand. Ill "My American Years” Amin Prncek-Krasna writes about the Slovene settlement in New York City, the life of (he first Slovene emigrants in Pennsylvania, the numbers of Slovene News A short time ago the Executive Committee of Sloverska izseljcnska matica discussed the annual report on its activities in 1980 and confirmed the programme of work for 1981-Over the past year Matica look an active part in all fields involving co- issues which are already or are going to become the topics of discussion within the Assembly, and talks concerning the question of whether these issues are adequately prepared for the delegates’ discussion.” The atmosphere iit the conference hall of tiie Assembly is not always a quiet one. It. can become quite heated, tense and dramatic at times. This was the ease, for instance, during the discussion about ¡he So-called »odd-even acts, which restricted the use of private cars on certain days of the week according Lo their registration numbers, or the act on the protection of the Slovene countryside. In short, we can say that the Assembly of 5, R. Slovenia is a scene where a continuous struggle for the better future of the Slovene people is taking place. emigrants in the United Stales, their organizations, especially SNPJ, the Progressive Slovene Women of A me nca, the Slovene Women’s Association, and about the providing of aid for Yugoslavia during the Second World War and afterwards. The book, was published upon the author's 80th birthday and is her third hook published SO Far. Her First book to be published was ft collection of poems entitled “Zft IcpSc dni” (“For Belter Days”), New York 1052, and her second a book of prose entitled “Med dvema domovinama” (“Between Two Homelands”), Koper 1978, The price of the book, “My American Years”, is very reasonable: 278 Din or 10 U. S., 11,50 Canadian or 8 Australian dollars,, postage excluded, Orders should be sent to the following address: Sloven ska izseljen-ska malicft, Caukftrjeva 1/11, 61001 Ljubljana, Yugoslavia. operation with Slovenes living abroad. It put forward ft number of initiatives for the strengthening of this cooperation and!, of course, considered proposals made by Slovene emigrants themselves, Matica also elaborated the middle-term plan of cooperation A new bonk about American Slovenes ”My American Years“ by Anna Pracek-Krasna with our fellow-countrymen living abroad for the period of 1981—1985. Further development of cooperation with Slovene cm ¡grants and their associations was also the main subject of talks held with numerous representatives of Slovene associations and with individual fellow-countrymen who had visited us here at Matica or attended [he traditional meetings of emigrants in Slovenia. Last year litis cooperation was quite successful, although it is true that Matica itself was able to organize only ore tour among Slovene emigrants in Europe and to help with the organization of some lours in the United States and Canada. Last year Slovenska izseijenska ma-tiea gave the initiative to- mark the 30th anniversary of the death of the prominent American writer of Slovene descent, Louis AdamiL This commemoration is one of the main tasks in this year’s plan of Matica’s activities. In September an international Symposium on the life and work of Louis AdairdE, organized by (he Edvard Kardelj University, will be held in Ljubljana, following a similar international symposium on the importance of Adamic’s work to be held in Minnesota. At (lie latter, several Yugoslav scientists and ihe President of Sloven ska ixseljenska matica Stare Kolman are to be present, as well. A two-clay seminar on Louis Adamii will also be organized by the Slovene National Support Unit (SNPJ). The Ljubljana symposium or Louis Adamic will be held ul (he new 11Lvat) Cankar” eulturttl centre and will be combined with a special commemoration to be attended atso by the representatives of Slovene emigrant associations. New consul-general in Cleveland Zofka Kdcmen-Krck, born in 1945 at Mula, was recently appointed Yugoslav Consul-General in Cleveland, Zofka Klemen-Krek, the new Yugoslav consul-general in Cleveland, Ohio Ohio. After obtaining her U. A. in political science she undertook postgraduate studies, studying some time also at Wooster College, Ohio. Fot a while she worked at the RepublicW conference of the Socialist Alliance of Working People, as a member of the cultural council and of the council for international relations. For die past three years she has worked at the Presidency of S. R. Slovenia as an advisor on foreign policy and international relations and, at the Same time, she was the secretary of tile Republic's Council for international relations. Mode title employment oE new workers At the end of last year a total of 176,357 workers were employed in associated labour in Slovenia, which is 0.8 more than at the end of 1979, Thus the number of workers who got a job in the socially-owned sector last year was much smaller than jn previous years. The majority of workers, fi-57,154 of them, were employed in the economy, The greatest increase in the number of workers employed was in industry, mining and the production of noil-metallic minerals, whereas the number of workers employed in forestry, fishing, and building and civil-engineeriag was reduced. In the non-economy sector the total number of workers employed reached 119,797, with the number of those employed in education and lieahh having slightly increased and the number of workers ill socio-political organizations having slightly decreased. At the end of last year the number of unemployed in Slovenia reached 12,227. Commemoration oi Tito’s work President Tito’s birthday (May 25th) will remain the central event through which we will remember bis name and work. This year we are going to mark specially the first anniversary of his death, on May 4th, and celebrate (he Day of Youth, May 25th, Laying honour to his name and work will be present in all the events organized this year to celebrate ihe 40th anniversary of the uprising of the Yugoslav nations against the enemy forces and, at the same time, of the Socialist Revolution. The celebrations of dates and anniversaries connected with the name and work of Josip Broz Tito are being coordinated by a special coordinating committee for the marking and preserving of the name and work of Josip Broz Tito, More tourists this year? According to the present indications, lourisis from the majority of those countries in which Yugoslavia is a popular holiday choice are much more interested in spending their holidays in Yugoslavia ihis year than in previous years. The number of package-deal holidays in Yugoslavia sold in the Netherlands is 10 */o higher than last year and the situation is similar in France, West Germany and Austria. There is considerable interest in Yugoslavia in the Scandinavian countries as well. Last year somewhat more titan 18 million tourists spent their holidays in Our country. There were altogether 87.1 million Overnight-stays, which is, according to the statistics provided by the Federal Institute for Statistics, 7