CüsiUna s prenotjl P ¿ínHflk >D SLAVNIKOM ^K^rn HE&VTflj priznavanj NH[m I| K Ih mcK iAfirro HfffrTTl iKWq FO MIMWH HMÍOÍluJl Zahodni Kras: ureditev brega pomembna za okolje V Gorici našla mesto še ena fakulteta novogoriške univerze POD SLAVNIKOM Ta Efri^n pripor f-J k i s trnjiiVMTi Pečenka jelena E pri Dnevna südica in OrTii. ÍL ijit Primorski dnevnik SREDA, 17. OKTOBRA 2012 Št. 245 (20.568) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € Odstopajo, a so še vedno tam Dušan Udovič Deželi Lacij in Lombardija sta v očeh ljudi, žal, postali sinonim za vso gnilobo, kar se je nabira v svetu italijanske javne uprave. Ni dvoma, da sta to najpomembnejši deželi v državi: v Laciju je koncentrirana srčika vseh najvišjih državnih institucij, Lombardija pa s svojim gospodarstvom zagotavlja zajeten del italijanskega bruto družbenega proizvoda. Prev zaradi tega so škandali v Laciju in Lombardiji za imidž in zdravje države še bolj porazni kot drugod. Zlasti ob zgodbi o glasovih, ki jih je lombardskemu politiku proti plačilu priskrbela razvpita N'drangheta se postavlja vprašanje, v kolikšni meri je organiziran kriminal prodrl v ganglije celotnega sistema javnih del in gospodarskih dejavnosti in se v ta namen dodobra spečal s politiko. Za nekaj primeri, ki so prišli na dan, je mogoče slutiti sistem zaskrbljujočih razsežnosti. Tudi zaradi tega je popolnoma nespremljivo obnašanje predsednice Lacija Renate Polverini in predsednika Lombardije Roberta Formigonija. Prva je skoraj že pred mesecem dni z ognjevitim govorom povedala, da sama pošilja lopove domov in je napovedala odstop. A je še vedno tam in si z vsemi možnimi triki prizadeva potegniti agonijo dežele do pomladanskih volitev. Drugi z arogantnimi in prezirljivimi nastopi že mesece dolgo zavrača »nadležna« vprašanja časnikarjev in predvsem kakršno koli odgovornost. Kakor da bi predsedoval zboru nedolžnih šolarjev in ne upraviteljem, proti večini katerih tečejo sodni postopki s hudimi obtožbami. Politika bi v očeh ljudi težko lahko dosegla še nižjo raven. ZASTOPSTVO SLOVENCEV V ITALIJI - Pismo predsedniku Napolitanu O možnosti izvolitve Slovenca v parlament GLEDALIŠČE Osemdeset zadovoljnih let Antona Petjeta TRST - Zastopstvo slovenske manjšine v Italiji, ki ga sestavljajo predsednika obeh krovnih organizacij, Rudi Pavšič za Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo, Drago Štoka za Svet slovenskih organizacij, Damijan Terpin (deželni tajnik Slovenske skupnosti), deželni svetnik Igor Kocijančič (Zveza levice) in senatorka Tamara Blažina za Demokratsko stranko, je v zvezi z vprašanjem zastopanosti slovenske manjšine ob snujočem se novem volilnem zakonu za italijanski parlament, naslovilo pismo na italijanskega predsednika Gior-gia Napolitana, v katerem ga prosijo, naj se zavzame za rešitev tega problema. Na 2. strani KOMEN - Gledališki igralec Anton Petje je v začetku oktobra slavil svoj 80. rojstni dan. Praznoval je večkrat, kot se za tak jubilej spodobi. Najprej v družinskem krogu, obletnica pa je bila tudi odlična priložnost za ponovno snidenje s "starimi kolegi" iz Slovenskega stalnega gledališča, s katerimi je zanosno "ponašal slovensko besedo med zamejce", česar se nadvse rad spominja in s čimer je še posebej zadovoljen. O tem z velikim zadoščenjem in sproščenostjo pripoveduje v objemu velike kraške domačije v Gabrovici pri Komnu, ki jo je kupil pred odhodom v pokoj, v njeno obnovo vložil veliko dela in v kateri se zdaj kot "dolenjski kmečki sin" odlično počuti. Tam sprejema na obisk domačine in prijatelje Na 10. strani TRST - Gurmanska prireditev Okusi Krasa vabijo V • I • I • v z živalmi z borjaca TRST - Vrača se priljubljena prireditev Okusi Krasa, ki združuje kulinari-ko Krasa in jo ponuja ljubiteljem te krajine, gurmanom in poznavalcem vin. 11. izvedbo kulinarične prireditve SDGZ so predstavili včeraj na tržaški Trgovinski zbornici. Kraška jesen v 17-ih tržaških go- stilnah in v še enkrat toliko trgovinah, pekarnah in barih bo trajala od 20. oktobra do 11. novembra. Rdeča nit letošnjih Okusov Krasa bodo domače živali »z borja-ča« - kokoš, piščanec, puran, raca, pa tudi zajec, z različnimi nadevi in omakami. Na 6. strani Pomladanska parada ROBERT STOLZ Opereta v dveh dejanjih Režija Jože Hrovat Dirigent Hilarij Lavrenčič KULTURNI CENTER LOJZE RRATUŽ PONOVITVI četrtek, 18. oktobra 2012, ob 20.30 nedelja, 21. oktobra 2012, ob 16.30 Tel. 0481 531445, e-mail: kcl.bratuz@libero.it 2 agenciji v trstu: AG.1 Ulica Giulia, 25/A AG.2 Ulica Dell'lstria, 17 S1SK STUDI 018 KARATI www.studio18karati.net CENA V SLOVENIJI 1,20 € TV SOOČENJE Drugi krog med Obamo in Romneyjem NEW YORK - Kandidata za predsednika Združenih držav Amerike, demokrat Barack Obama in republikanec Mitt Romney, se bosta danes (do dogodka je zaradi časovnega razmaha v resnici že prišlo) na univerzi Hofstra v Hempsteadu nedaleč od New Yorka pomerila na drugem od treh televizijskih soočenj. Pod večjim pritiskom je Obama, ki mora popraviti vtis s prvega soočenja, po katerem mu je začela podpora v anketah padati. Romney je v Denverju pred tednom dni storil, kar je moral, da je ustavil padanje podpore v anketah. Na 11. strani S Hrvaško v EU nove možnosti sodelovanja Na 5. strani V razburkanih vodah rešili tržaška jadralca Na 6. strani Sosič in Roveredo v štiriročni postavitvi Na 8. strani Nagradi Blagovičevi in Grebenšku Na 10. strani Matteo Marchiö Lunet SANIVET MULTISERVICE TRST - Ul. T. Luciani 4 TEL. 380 3787140 • DRUZBENO-ZDRAVSTVENE STORITVE 24 ur na dan • • BOLNIČARSKA OSKRBA • • ZDRAVSTVENA OSKRBA • • OSKRBA OSTARELIH • • OSKRBA NA DOMU • • PREVOZNA STORITEV v Italiji in tujini za zdravniške preglede, sprejeme v bolnišnico in izhode iz bolnišnice • • MASAŽA • Član imrmrviii 2 Sreda, 17. oktobra 2012 ALPE-JADRAN MANJŠINA - Zastopstvo slovenske manjšine pisalo predsedniku Napolitanu »Volilni zakon naj predvidi možnost zastopanosti slovenske manjšine« Predsednika zastopstvo prosi, naj se zavzame za rešitev tega vprašanja, kar predvideva tudi zaščitni zakon TRST - Zastopstvo slovenske manjšine v Italiji, ki ga sestavljajo predsednika obeh krovnih organizacij, Rudi Pavšič za Slovensko kulturno-go-spodarsko zvezo, Drago Štoka za Svet slovenskih organizacij, Damijan Terpin (deželni tajnik Slovenske skupnosti), deželni svetnik Igor Kocijančič (Zveza levice) in senatorka Tamara Blažina za Demokratsko stranko, je v zvezi z vprašanjem zastopanosti slovenske manjšine ob snujočem se novem volilnem zakonu za italijanski parlament, naslovilo pismo na predsednika italijanske države Giorgia Napolitana. V uvodu člani skupnega zastopstva slovenske jezikovne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini pišejo, da se na predsednika države obračajo s pomembnim vprašanjem, saj ravnokar potekajo v senatu pogovori za oblikovanje novega volilnega zakona. »Gre za udejanjanje 26. člena zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001, ki vsebuje zakonska določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji Julijski krajini, omenjeni člen pa zadeva volilne zakone za volitve senata in poslanske zbornice. Ti naj vsebujejo določila, ki olajšajo izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini. Doslej ta člen še ni bil v nobeni obliki uresničen, zato menimo da je sedanja razprava o reformi volilnega sistema primerna priložnost, da se končno tudi ta norma aplicira,« piše v pismu Napolitanu. V nadaljevanju člani zastopstva navajajo, da gre torej za spoštovanje državnega zakona, v skladu z načeli, ki jih predvidevata 3. in 6. člen italijanske ustave ter za pravico aktivnega sodelovanja v javnem življenju vseh državljanov. »Z ozirom na odločitve Ustavnega sodišča glede jezikovnih manjšin, ki so razmeroma maloštevilne v odnosu z večino državljanov, se aktivno sodelovanje udejanji tudi z odstranitvijo vseh tistih ovir, ki onemogočajo spoštovanje načel,« poudarjajo. To vprašanje so že obravnavali na vladnem manjšinskem omizju, ki je bilo ustanovljeno pred kratkim na Ministrstvu za notranje zadeve, ter v pogovorih, ki so jih člani zastopstva slovenske manjšine imeli v prejšnjih dneh z načelniki skupin v komisiji za ustavne zadeve v Senatu. »Cenimo vašo občutljivost za zgoraj omenjene teme, zato vam bomo iskreno hvaležni, če se boste pri pristojnih oblasteh osebno zavzeli zato, da bodo upravičena pričakovanja slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini dobila konkreten odziv,« še piše v pismu predsedniku Giorgiu Napolitanu. Predsednik Italije Giorgio Napolitano ansa DUNAJ - Koroški glavar izrazil tudi željo za enotno predstavništvo koroških Slovencev Dorfler s Sturmom in Sadovnikom predstavil knjigo o dogovoru o dvojezičnih krajevnih tablah Danes še predstavitev v Celovcu - Jutri 23. v koroški prestolnici Evropski kongres narodnih skupnosti - Med predavatelji tudi Rudi Pavšič DUNAJ/CELOVEC - Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler tudi leto dni po dogovoru še vedno praznuje (minimalen) kompromis 164 dvojezičnih tabel na Koroškem. Skupaj s predsednikoma Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjanom Sturmom in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernardom Sadovnikom (predstavnik NSKS ni bil povabljen) je včeraj na tiskovni konferenci Dunaju predstavil knjigo z naslovom »Ein Kärnten. Die Lösung« (Ena Koroška. Rešitev). Kot v zadnjem letu ob vsaki priložnosti je pri tem uporabljal prispodo o »srečanju sredi mostu«, a tudi včeraj ni omenil istočasno podpisanega memorandumu o ureditvi drugih odprtih vprašanj, iz katerega dežela do danes ni izpolnila niti ene točke. Gre za publikacijo, ki jo je izdala dežela Koroška o dogovoru in postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem leta 2011 oz. »po 56 letih razprav in sporov«, kakor je zapisalo na vabilu na tiskovno konferenco. Na pred- stavitvi publikacije je sodeloval tudi nekdanji avstrijski ambasador v Sloveniji Erwin Kubesch. Knjigo bodo v okviru okrogle mize v celovškem Domu glasbe danes zvečer predstavili tudi na Koroškem. Poleg deželnega glavarja bodo na okrogli mizi spregovorili še državni sekretar in vodja pogajanj o dvojezičnih tablah Josef Ostermayer, slovenski župan Železne Kaple Franc-Jožef Smrtnik, predsednik ZSO Marjan Sturm, zgodovinar Hellwig Valentin ter nekdanji kolesar-profesio-nalec Peter Wrolich. Nastopila bosta tudi komorni zbor Hugo Wolf iz Maribora in tamburaši slovenskega prosvetnega društva iz Loč ob Baškem jezeru. Predstavitev knjige o dogovoru o dvojezičnih tablah je posredno tudi uvod v 23. Evropski kongres narodnih skupnosti pod geslom Srečanje, dialog in kultura, ki bo jutri v Domu glasbe v Celovcu. Kongres prireja Biro za slovensko narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade, na njem pa bodo predstavniki raznih narodnih skup- nosti oz. manjšin v Evropi - med njimi tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič - predavali na temo Instrumenti sporazumevanja z in med narodnimi skupnostmi. Na včerajšnji predstavitvi knjige o dvojezičnih napisih je glavar Gerhard Dörfler izrazil tudi željo, da bi bili koroški Slovenci sposobni oblikovati enotno predstavništvo manjšine. Dörfler si želi, da bi se vse tri predstavniške organizacije koroških Slovencev združile pod eno streho. Predsedovanje temu predstavništvu pa bi lahko uredili po načelu rotacije, je predlagal. Idejo sta po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA podprla tudi predsednika ZSO Marjan Sturm in SKS Bernard Sadov-nik. Pri tem je Sadovnik izrekel kritike na račun Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in dejal, da si »ena organizacija ne more prilastiti vsega«. V Ljubljani se je na pobudo odzvala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Kot je pojasnila, spodbuja vse manjšin- ske organizacije k medsebojnemu sodelovanju in enotnemu nastopanju za interese slovenske manjšine. »Spodbujam slovensko manjšino na Koroškem, da bi znova zaživel Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS), ki bi povezoval vse ključne organizacije. Ne glede na sugestije o povezovanju, pa mora končna odločitev o tem dozoreti znotraj narodne skupnosti same,« je poudarila ministrica. Mediji so Dörflerja izzvali tudi glede spornih izjav njegovega strankarskega kolega v koroških svobodnjakih in deželnega odbornika za finance Haralda Doberniga, češ da koroški Slovenci niso pravi Korošci. Vendar pa se je Dörfler izmikal, da je bilo glede tega že vse povedano. Vseeno je včeraj še dodal, da so bile Dobernigove izjave napačno interpretirane in da je šlo za »mnenje, ki nima nobene zveze z rešitvijo glede dvojezičnih krajevnih tabel«. Na obeh straneh so bile izjave, ki so niso bile v skladu s tem dogovorom, je menil. (I.L./C.R.) Č-/ Četrtina hrvaških dijakov in študentov do vpisa s podkupnino ZAGREB - Vsak četrti dijak ali študent na Hrvaškem se je v šolo ali na fakulteto vpisal s pomočjo podkupnine, je pokazala raziskava, ki jo je izvedel spletni portal za informacije o izobraževanju EduCenter. Kot so dodali, je šokantno, da se je kar 67 odstotkov anketirancev med izobraževanjem srečalo z določeno obliko korupcije.Pod-kupovanje je bilo ključnega pomena pri opravljanju izpitov za 17 odstotkov anketirancev, še osem odstotkov pa si je z modrimi kuvertami zagotovilo zaključni izpit ali diplomo, je objavil Edu-Center na svoji spletni strani. Anketiranci so korupcijo tudi komentirali: "Nekaj denarja nikoli ne škodi, da prideš v šolo, v katero si želiš" ali "Boljša šola je tudi dražja, sicer pa je vse moč urediti". Približno 16 odstotkov od dobrih 250 anketirancev je navedlo, da je boljšo oceno prineslo tudi poznanstvo s profesorji ali člani njihove družine. Kot je zapisal eden izmed vprašanih, ni imel pogojev za izpit, a je njegova mama zdravnica in je hčerki profesorice uredila zdravniški pregled mimo čakalne vrste. Predstavili so tudi primer, ko je profesor dopustil prepisovanje med izpitom tistim študentom, ki so kupili njegovo knjigo. Samo tretjina anketirancev ima pozitivne izkušnje z izobraževanjem in pravi, da osebno niso občutili korupcije. Trdijo, da se podkupovanja poslužujejo zgolj slabi študentje, saj "tisti, ki se naučijo, ne potrebujejo podkupnine za uspeh na izpitu". Raziskavo so objavili potem, ko je izbruhnila nova korupcijska afera na zagrebški univerzi. Prejšnji teden so prijeli 12 oseb zaradi suma podkupovanja ter zlorabe položaja in pooblastil na medicinski fakulteti. Še vedno odmevajo tudi podobni primeri na ekonomski in prometni fakulteti. Spet stavka na televiziji Antenna 3 TRST - Septembra so po celi seriji stavk končno prejeli prvi del zaostalih plač, drugi obrok pa kljub sklenjenemu dogovoru še pogrešajo. Zaradi tega je novinarsko in tehnično osebje deželnih uredništev zasebne televizijske postaje Antenna 3 - Free spet protestno prekrižalo roke. Njihov odvetnik je zahteval nujno srečanje z lastnikom, in sicer v roku treh dni. Če do soočenja ne bo prišlo, se bodo uslužbenci obrnili na državno tožilstvo, saj založnik že osem mesecev ne izplačuje prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Dva njihova sodelavca pa sta sodno pot že ubrala. Založnik medtem obljublja, da bo zaostale plače izplačal do konca oktobra, 22. t. m. pa naj bi se vodstvo podjetja sestalo s sindikalnimi predstavniki na sedežu televizije v Trevisu. SLOVENIJA - Nepričakovana sprememba pri osrednjem dnevniku Odstopila odgovorna urednica Dela Romana Dobnikar Šeruga LJUBLJANA - Odgovorna urednica Dela Romana Dobnikar Šeruga je podala odstopno izjavo, je na na spletni strani zapisalo Delo. Začasna predsednica uprave Marjeta Zevnik je odstopno izjavo tudi sprejela, za v. d. odgovornega urednika pa je bil imenovan odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja, vendar najdlje do 31. marca prihodnje leto. Dobnikar Še-rugova je odstop ponudila nepričakovano in iz osebnih razlogov, so zapisali na Delu. Po besedah Zevnikove so se razšli sporazumno. Romana Dob-nikar Šerugova je za STA dejala, da svojega odstopa za medije ne bo komentirala. Kot so zapisali na spletni strani Slovenskih novic, je Romana Dobnikar Šeruga na uredniškem sestanku v prostorih Dela povedala, da pooblastila odgovorne urednice izgublja s sredo. Budja bo sočasno urejal tako Delo kot Slovenske novice, napovedal pa je, da bodo ostali zavezani profesionalnosti. Romana Dobnikar Šeruga Nadzorni svet časopisne družbe Delo je Romano Dobnikar Šeruga za odgovorno urednico Dela in njegove spletne izdaje Delo.si potrdil 23. aprila 2010, imela je tudi pozitivno mnenje aktiva novinarjev. Funkcijo je prevzela 1. maja istega leta, pred tem pa je urednikovala na Nedelu. Budja pa je odgovorni urednik Slovenskih novic od decembra 2010. Ravno včeraj pa je potekel rok za prijavo na mesto predsednika uprave časopisne in založniške družbe Delo. Nadzorni svet Dela je namreč 12. septembra s položaja prvega moža družbe razrešil Jurija Gia-comellija, 29. septembra pa objavil razpis za novega predsednika uprave Dela. Giacomelli je Delo vodil od 1. decembra 2009, razrešitev pa ga je presenetila. Nadzorniki Dela si želijo, da bi se na razpis prijavil menedžer z uspešnimi poslovnimi rezultati, ki se bo posvečal predvsem učinkoviti prodaji vseh edicij, vodenju zaposlenih in dobrim poslovnim dosežkom. Nadzorniki, ki jim predseduje Robert Šega, so si pridržali tudi pravico, da sami neposredno povabijo primerne kandidate, da vložijo kandidaturo. (STA) SLOVENIJA - Zaradi pisanja o Probanki Zaslišali odgovornega urednika Večera MARIBOR - Policisti so v ponedeljek v okviru kazenskega postopka zaslišali odgovornega urednika Večera Tomaža Ranca, v naslednjih dneh pa naj bi tudi novinarja časnika Damijana Toplaka, ki je pisal o slabih kreditih Probanke, piše včerajšnji Večer. Sumijo ju izdaje bančne tajnosti. Toplak se je v članku o slabih kreditih Probanke in njenih dolžnikih osredotočil predvsem na tiste dolžnike, ki imajo bonitetno oceno C in manj, kar pomeni, da njihovi krediti, vsaj v celoti, banki morda nikoli ne bodo poplačani. Kot je pojasnil novinar Večera, pri pisanju o problematičnih posojilnih dolžnikih Probanke ni šlo za razkrivanje poslovne skrivnosti, ampak za pisanje v interesu javnosti, še posebej pa zaposlenih, komitentov, lastnikov in vseh drugih deležnikov banke. Ranc je povedal, da se novinarji in uredniki pri svojem delu pogosto soočajo z različnimi oblikami pritiskov. Na zaslišanju je policistom povedal, da se v tej fazi postopka ne bo zagovarjal in da novinar ne sme izdati virov, ker to ne bi bi- lo skladno z novinarsko etiko. Sicer pa se je banka po njegovih besedah odločila tudi za odškodninsko tožbo, kar razume kot nov poskus ustrahovanja in napada na javno besedo in javni interes. Novi predsednik uprave Probanke Bogomir Kos pa je preko službe za odnose z javnostmi sporočil, da Toplakovo razkritje podatkov štejejo za nedopusten poseg v vrednoto zaupnosti razmerja med njo in njenimi strankami, še posebej, ker dejstva niso bila predstavljena niti objektivno niti točno. Ker v Probanki menijo, da je tovrstno ravnanje nezakonito, so podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnost. Ob tem pa so zanikali, da naj bi vložili odškodninske tožbe, pač pa so v tožbi od sodišča zahtevali varstvo pred tem, da bi Večer še naprej razpolagal z njihovimi podatki, ki jih je pridobil na nezakonit način. Res pa je, da pričakujejo, da bo Večer, če bo spoznan za krivega, vsaj del povzročene škode tudi povrnil, kar pa po njihovem nikakor ni odškodnina. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 17. oktobra 2012 3 GOSPODARSTVO - Strateški svetovalec menedžerjev Mauro De Bona Steve Jobs in Ikea pri nas ne bi bila uspešna Globalna kriza razgalila nesposobnost podjetij pri ustvarjanju poslovnih modelov - Dober proizvod ni dovolj TRST - Kakovosten proizvod danes ni več jamstvo za podjetniški uspeh, še posebno v tem kriznem obdobju. Pa tudi izboljšati ali obnoviti že obstoječe proizvode in storitve včasih ni dovolj. Za izhod iz krize - v kateremkoligospodar-skem sektorju - mora podjetje izvirno obnoviti svoj poslovni model, trdi inženir Mauro De Bona, partner družbe za strateško in organizacijsko svetovanje Campus (s sedežema v Rimu in Vidmu). De Bona bo jutri ob 18.30 v vili Manin predaval na srečanju, ki ga prirejata deželni zvezi menedžerjev Federmanager in CI-DA ter družba FormTeam. V kavarni Tommaseo v Trstu sta gosta predstavila predsednik deželnega Federmanagerja Maurizio Bressani in podpredsednik FormTeama Riccardo Romanzin. Inž. De Bona, zakaj nam dober proizvod danes ne zagotavlja uspešnega poslovanja? Ker je konkurenca vse ostrejša, tehnologijo in inovativne proizvode pa je lahko posnemati. Kopiranih in ponarejenih artiklov ne najdemo samo na Kitajskem, to se dogaja povsod. Podjetja morajo okrog svojega proizvoda ali storitve zgraditi skupek različnih elementov, neke vrste lego kock, vsak košček pa mora biti popolnoma originalen. V tej zgradbi naj bodo artikli, storitve, vsebine, marketing, dizajn ter vse, kar spada v intelektualni kapital. Vse skupaj ustvari dobro poznano značilnost podjetja, ki jo je zelo težko ali nemogoče posnemati. Kakovost ni na prvem mestu? Ne vedno. Za nekatere svetovno znane blagovne znamke ni značilno to, da imajo najboljše proizvode. Zgradile pa so najboljše poslovne modele. Skupaj so spravile več elementov in jih na izviren način ponudile kupcem. Pri podjetjih je pogosta napaka ta, da se preveč zaljubijo v svoje proizvode ali storitve. Če mislimo, da je to dovolj, zgrešimo. Kriza zadnjih let je razgalila neko razširjeno nesposobnost ustvarjanja uspešnih poslovnih modelov. Marsikdo proizvaja dobre artikle, a jih ne zna ovrednotiti. So te težave v Furlaniji-Julijski krajini zaznavne? Tu imamo žal opravka še z dodatnim dejavnikom: v deželi FJK so ljudje po naravi nezaupljivi. Ko pa nastane potreba po odpiranju ter iskanju novih kanalov, zaveznikov in partnerjev, je nezaupanje za podjetja velika ovira, ki zelo omejuje njihov razvojni potencial. Je torej kriva mentaliteta, ki prevladuje na določenem ozemlju? Naj vam navedem dva primera. Ko bi Steve Jobs živel na Opčinah, v Čer-vinjanu ali Tolmeču, najbrž ne bi razvil Appleovega imperija. Recimo, da bi pred dobrim desetletjem predstavil Deželi svoj načrt za izdelovanje in trženje predvajalnika i-pod. Prepričan sem, da Dežela načrta takrat ne bi odobrila in financirala, ker ni bil dovolj inovativen. Do neke mere je to res, saj i-pod ni bil niti prvi niti najboljši predvajalnik. Ampak z vsem, kar so Jobs in njegovi sodelavci razvili okoli i-poda (začenši z računalniškim programom i-tunes), so premagali konkurenco. Kaj pa bi se zgodilo, če bi videm-skim in pordenonskim proizvajalcem pred štiridesetimi leti predlagali, naj prodajajo pohištvo, ki ga morajo montirati sami kupci? Rekli bi, da je to noro. Švedska Ikea je na tem modelu gradila svetovne uspehe, kakovost njenih artiklov je pri tem postranskega pomena. Aljoša Fonda Mauro De Bona in predsednik deželne zveze Federmanager Maurizio Bressani na predstavitvi v kavarni Tommaseo TRST - V petek Vodstvo ARCI pri SKGZ in ZSKD TRST - V petek ob 15.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (v prostorih Zveze slovenskih kulturnih društev) prvo istitucionalno srečanje vodstva državne organizacije ARCI in predstavnikov slovenske manjšine v Italiji, ki se ga bodo udeležili predsednik ARCI-ja Paolo Beni, odgovorni za razvoj članic Walter Massa, predstavnika območnega odbora ARCI iz Trsta in Vidma ter predstavniki slovenskih krovnih organizacij SKGZ in ZSKD. Združenje ARCI je državna organizacija, ki se ukvarja s promocijo kulture, športa, socialnih dejavosti in solidarnosti. Vanjo je včlanjena tudi ZSKD, ki ima zato določene organizacijske koristi in ima tudi možnost, da pri njej mladi opravljajo civilno službo. Beni in Massa se bosta v soboto v Kopru srečala tudi s pre-stavniki italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. kroma FJK - Od leta 2009 do danes Tisoč stečajev Polovico podjetij zaprejo pred petim letom delovanja TRST - V Italiji gre vsak mesec v stečaj tisoč podjetij, letošnji poletni meseci (julij-september) pa so bili glede tega najslabši od začetka gospodarske krize, saj so na sodiščih zabeležili 2397 stečajev. To so alarmantni podatki, ki jih je v ponedeljkovi številki objavil italijanski gospodarski dnevnik Il Sole24Ore. V Furlaniji-ju-lijski krajini pa ni nič boljše, saj je od leta 2009 izginilo tisoč podjetij (ali to- čneje 996 stečajev), od julija do septembra letos pa 58. Od 1. januarja do 30. septembra letos so v deželi FJK našteli 210 stečajev, se pravi več kot pet na teden. Petino vseh stečajev pa so registrirali v Lombardiji, kjer je tudi daleč največ aktivnih podjetij. Kakor v ostalih deželah, je kriza tudi na severovzhodnem koncu države v največji meri prizadela gradbeni, trgovski in avtomobilski sektor. V Trstu se je število podjetij, ki upravljajo avtosalone, v zadnjem letu v bistvu prepolovilo. Po podatkih združenja obrtnikov in majhnih podjetij CGIA iz Me-ster polovico italijanskih podjetij (49,6 odstotka) zaprejo že pred petim letom delovanja. Pred pičlimi sedmimi leti je povprečje znašalo 15 let, v prvi polovici 20. stoletja pa so bila podjetja skoraj »nesmrtna«, saj je njihova povprečna »življenjska doba« leta 1935 znašala 90 let. To pa je že druga zgodba. (af) SPLETNA ANKETA PD Velika večina podpira poučevanje verstev Italijanski šolski minister Francesco Profumo je pred kratkim predlagal, da bi v šoli namesto sedanjega verouka poučevali verstva in etiko. Ne samo torej zgodovino katoliške Cerkve in njen nauk, temveč tudi zgodovino in nauke ostalih veroizpovedi, ki so v Italiji, tudi spričo prihoda priseljencev, vse bolj razširjene. Zamisel šolskega ministra v vladi Maria Montija presenetljivo ni doživela velikega odmeva, povzročila je sicer nekaj polemik, Profumov predlog pa je kmalu romal v pozabo. Škoda, saj gre za zanimivo idejo vredno razmisleka in premisleka. Kar 85 odstotkov (skoraj pravi plebiscit) sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika podpira Profumovo zamisel in le 15 odstotkov jih nasprotuje temu ministrovemu predlogu. Za njegovo uresničitev, če bo sploh kdaj uradno predložen, pa bo v vsakem primeru potreben zelo dolg zakonski in zlasti politični postopek, tako da bo stvar aktualna, če sploh bo, morda po spomladanskih parlamentarnih volitvah. Soglašate z italijanskim šolskim ministrom Francescom Profumom, da bi bilo treba uro verouka nadomestiti s poučevanjem verstev in etike? Da Ne 85% (209) 15% (37) LJUBLJANA Kardinal Rode vložil tožbo proti Delu LJUBLJANA - Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič je v imenu kardinala Franca Rodeta vložila zasebno tožbo proti novinarju Dela Dejanu Karbi zaradi kaznivega dejanja opravljanja. Prav tako so vložili tudi civilno tožbo proti Karbi in časniku Delo z zahtevkom za opravičilo in skupno odškodnino v višini 30.000 evrov. Rode bo odškodnino namenil za potrebe dobrodelnih projektov doma in po svetu, so še pojasnili v sporočilu za javnost.Rodetova odvetnica Nina Zidar Klemenčič je tožbe napovedala že v začetku oktobra - ob objavi rezultatov DNK-preiskave, ki je pokazala, da Rode ni oče Petra Stelzerja. Konec avgusta je Delo poročalo, da naj bi imel Rode leta 1969 intimno razmerje s Tanjo Bredo S., ki je leto pozneje v Nemčiji rodila otroka Petra Stelzer-ja. Ta je za medije izrekel željo, da Rode opravi test očetovstva. Kardinal Rode je še isti dan odločno zanikal, da bi prelomil celibat, in izrazil pripravljenost na test očetovstva. Tega so nato opravili na univerzitetnem inštitutu v Munchnu. KOROŠKA - Dvojezično šolstvo Letos spet skoraj štiri tisoč prijav k pouku slovenščine V šolskem letu 2012/13 število prijav upadlo le izven dvojezičnega območja Vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabine Sandrieser pravi, da so številke pomembe, še bolj pomembna pa je kakovost pouka ivan lukan CELOVEC - Prijave k pouku slovenščine na osnovnih ter srednjih in višjih šolah na Koroškem ostajajo na zelo visokem nivoju in so stabilne. To razveseljivo dejstvo potrjujejo aktualne številke prijav k slovenskem oziroma dvojezičnem pouku na Koroškem v šolskem letu 20012/2013, ki jih je včeraj objavil Deželni šolski svet za Koroško. Skupno se v novem šolskem letu uči slovenščine 3.913 mladih Korošic in Korošcev! V primerjavi z lanskim šolskim letom pomenijo aktualne številke, da je število prijav na prvih štirih stopnjah osnovnih šol na dvojezičnem območju stabilno (zabeležili so le malenkostni padec od 44,93 na 44,40 odstotka prijavljenih), prav tako na Slovenski gimnaziji in Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu ter na (privatni) Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Ro-žu. Edinole pri prijavah k slovenskem pouku na višjih splošno in poklicno izobraževalnih šolah izven veljav-nostnega območja manjšinskošol-skega zakona se je število zmanjšalo (od 618 na 483). Konkretne številke kažejo, da se je k pouku slovenščine oz. dvojezičnemu pouku na 70 ljudskih šolah na območju zakona o manjšinskem šolstvu v tekočem šolskem letu prijavilo 1.977 (2011/2012: 1.975) šolarjev in šolark. Skupno z Javno dvojezično šolo v Celovcu in (zasebno) Mohorjevo ljudsko šolo (173 / 2011/2012: 166) s tem obiskuje dvojezični pouk oz. pouk slovenščine na prvih štirih šolskih stopnjah na Koroškem 2.150 učenk in učencev ali devet več kot lani. Če se prištejejo še prijave na glavnih šolah in na novih srednjih šolah, na slovenskih oz. dvojezičnih višjih splošno izobraževalnih ter poklicnih šolah (Slovenska gimnazija, Dvojezična trgovska akademija, Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru) ter na višjih šolah zunaj veljavnostnega območja manjšinskošolskega zakona obiskuje na Koroškem dvojezični pouk oz. pouk slovenščine kar 3.913 (2011/2012: 4.006) šolarjev in šolark. Število prijav na 18 (16) glavnih šolah/novih srednjih šolah je naraslo s 379 na 393, Slovensko gimnazijo obiskuje 513 (506) dijakov in dijakinj, Dvojezično trgovsko akademijo 158 (163), Višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Ro-žu pa 129 (124) dijakinj in dijakov. Vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri Deželnem šolskem svetu Sabine Sandrieser je ob objavi aktualnih podatkov poudarila, da so številke nedvoumno pomembne, še bolj pomembno pa je kakovost pouka. In na tem vseskozi delamo, je še dodala. Ivan Lukan 4 Torek, 16. oktobra 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ZAHODNI KRAS - Srečanje je sklical rajonski predsednik Roberto Cattaruzza Ureditev paštnov pomembna predvsem za varstvo okolja Lastniki zemljišč pod Kontovelom in Posekom, jusarji, vinogradniki, pa tudi okoljevarstveniki Kaj storiti s kontovelskim in pro-seškim bregom? To vprašanje se je zadnje mesece večkrat zastavilo v javnosti: na srečanjih s tržaškimi in deželnimi upravitelji, na sestankih z domačini, ki jih je priredil zahodnokraški ra-joski svet. Mnogo je bilo na njih povedanega, a malo konkretno storjenega. Konec avgusta je tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni sklical srečanje na to temo, z namenom, da bi na njem izluščili zamisli, ideje za nekakšen načrt za obnovo tistega območja. Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza je zbral iznesene zamisli in iz njih izdelal nekakšen idejni načrt, ki ga je preteki teden dal v presojo domačinom in predstavnikom kraških vinogradnikov. Srečanja so se udeležili številni lastniki zemljišč v kontovelskem in pro-seškem bregu, predstavnika kontovel-skega in proseškega jusa, predstavnica odbora za ločeno upravljanje jusarske-ga premoženja s Proseka, zastopnik tehničnega odbora za vina Carso-Kras, pa tudi predstavnik miramarskega morskega parka, »saj je prav in koristno, da tudi okoljevarstveniki povedo svoje mnenje o zadevi,« kot je izrecno poudaril predsednik Cattaruzza. Načrt v prvi točki predvideva ureditev turističnih poti in stez na relaciji od Dražce do Nabrežine z razgledom na zaliv. Pot bi vodila tudi skozi vasi, zato bi morali (druga točka) urediti tudi zgodovinska vaška jedra, podobno tako, kot so to uspešno storili že v Toskani in Umbriji. Osrednji del načrta predvideva obnovo paštnov pod Kontovelom in Pro-sekom v kmetijske namene. O tem posegu je že govor v znanem protokolu, ki je omogočil uvedbo zaščitne vinske znamke Prosecco DOC. To območje je že dolgo let večinoma opuščeno. Nekateri lastniki vendarle hvalevredno vztrajajo z urejanjem vinogradov in oljčnih nasadov. Njim je treba priskočiti na pomoč in spodbuditi še druge, da se lotijo obnove paštnov, ali pa omogočijo drugim, da to storijo. Cattaruzza je izrecno opozoril, da ti posegi ne bi imeli izključno gospodarski predznak, temveč bi opravili prepotrebno preventivno delo za utrditev pobočja pod Kontove-lom in Prosekom. Investicija bi se izplačala, ker bi preprečila zdrs pobočja in usade. Cattaruzza je omenil nekaj usadov, ki so se zvrstili v zadnjih letih in so pobrali za sabo kamenje, zemljo, pa tudi visoka drevesa. V bistvu: ureditev zidkov in obnova kmetijskih dejavnosti na tem območju bi imela v prvi vrsti pomemben okoljevarstveni učinek, kar bi morali naravovarstveniki podpreti, ne pa zavirati. Pri ureditvi porušenih zidkov bi morali dopustiti uporabo veziva (na primer cementa), da bi bili zidki trdnejši. Nadalje bi morali uvesti olajšave za vodne priključke in urediti odtočne kanale za zbiranje deževnice. Oblasti bi morale dovoliti razširitev poti in stez, ki vodijo v breg do največ metra in pol, da bi tako omogočili dostop majhnih kmetijskih strojev. Nadalje bi morali vinogradnikom in ostalim kmetovalcem dopustiti gradnjo majhnih skladišč za orodje, kot so bile na primer zgodovinsko prisotne niše v zidkih. Tako urejeno pobočje bi postalo turistična atrakcija, povečal bi se obisk na Krasu, kar bi imelo blagodejne učinke tudi za restavracije, osmice in oddajanje sob v najem. Udeleženci srečanja so ugodno ocenili načrt. Lastniki zemljišč so predstavili svoj dokument s predlogi za obnovitev kmetijskih dejavnosti, o katerih bo še govor. M.K. Del obdelanega pobočja v kontovelsko-proseškem bregu kroma KRIŽ - Dvojezični smerokaz za Obalno cesto Tempirana zamenjava Občinski odbornik Dapretto pojasnil, zakaj je bil prej nameščen samo italijanski smerokaz Od konca junija je v središču Križa nameščen dvojezični smerokaz, ki usmerja promet proti Obalni cesti. Zanj je zaprosil zahodnokraški rajonski svet že septembra lani. Smerokaz je bil po mnenju rajonskih svetnikov potreben, ker so številni av-tomobilisti, namenjeni iz vasi na Obalno cesto, zgrešili pot, kar je povzročalo zmedo v prometu skozi vas. Občinska uprava je 29. maja letos res postavila zahtevani smerokaz, ki pa je bil le v italijanskem jeziku. Zato je rajonski svet spet pisal občinski upravi (4. junija letos) in zahteval namestitev dvojezičnega smerokaza, saj sodi Križ na zaščiteno območje. Tržaški občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto je v začetku oktobra odgovoril na pismo rajonskega sveta. Zapisal je, da je občina naročila prvi smerokaz (v italijanskem jeziku) preden je začel veljati zakonski odlok z dne 21. marca letos. Slednji je spremenil določila prejšnjega odloka iz leta 2008, ki je predvideval rabo dvojezičnosti samo za napise, nameščene na začetku in koncu vasi na zaščitenem območju. Občinska uprava je po pismu rajonskega sveta takoj ukrepala in 26. junija letos zamenjala enojezični smerokaz z dvojezičnim. M.K. PADRIČE - V soboto ponoči s sprejem počečkali vaško jedro Storilcev še niso izsledili Pomazani vodnjak, pročelja, vrata in cerkvica - Karabinjerji govorili z udeleženci nočne zabave, nihče pa ni priznal dejanj Neznanci so v soboto zvečer z rdečim sprejem pomazali vaško jedro Padrič. Vaščani, ki so vandalsko dejanje takoj prijavili karabinjerjem v Bazovici, so povedali, da se je skupina mladih potepala po vasi okrog 23. ure. Na nekem zemljišču na Padričah, bolj natančno pri Rupci (na cesti proti Gropadi), so sicer v soboto zvečer priredili zabavo ob praznovanju rojstnega dne. »Zad za kalom« so storilci na pročelje hiše narisali keltski križ, po vasi pa so s sprejem počečkali leseni vhod »pr' Škabčevih«, komaj obnovljen vaški vodnjak, pročelja treh hiš in pročelje vaške cerkvice Sv. Cirila in Metoda. Ponekod so vandali tudi izrili nekaj rastlin ter urini-rali na zidove in vrata. Ni znano, ali je bilo storilcev več, ali pa je delo opravila ena sama oseba. Karabinjerji so se pogovorili tako z domačini kot z mladimi, ki so bili na nočni zabavi, med slednjimi pa ni nihče prevzel odgovornosti za sobotna dejanja. Na nabrežinskem poveljstvu ka-rabinjerjev so včeraj povedali, da bi potrebovali pomoč morebitnih očividcev. Na prefekturi posvet ZKB o gospodarski evoluciji Evolucija v polnem teku je naslov posveta, ki ga Zadružna kraška banka prireja danes ob 17.30 v vladni palači na Velikem trgu 8. Srečanje bo namenjeno analizi ekonomske krize, ki pogojuje družbeni in gospodarski sistem našega prostora. Po uvodnem pozdravu prefek-ta Alessandra Giacchettija bo uvodno razmišljanje prispevala docentka na oddelku za management univerze Ca' Foscari iz Benetk Chiara Mio, sledila bo okrogla miza, pri kateri bodo sodelovali predsednik ZKB Sergij Stancich, župan Roberto Cosolini, Chiara Mio, predsednik družbe KB 1909 Boris Peric in odgovorni upravitelj družbe General Cargo Terminal Claudio Grim. Slovenski jezik in književnost na leposlovni fakulteti Kako, kje in kdaj študirati slovenščino v akademskem letu 20122013? Katere knjige, programe, bibliografije uporabljati? Katere možnosti izkoristiti? Na vse to bodo odgovorili predmetni profesorji in lektorji danes ob 11.00 uri na sedežu v Ul. Androna Campo Marzio 10, v pritličju v predavalnici D, na predstavitvi predavanj in lektoratov iz slovenskega jezika in književnosti v akademskem letu 2012-2013. O planiranju in rabi tal V knjigarni Minerva (Ul. S.Nicolo 20) bo danes ob 17.30 govor o porabi ozemlja in hidrogeološki varnosti. Sodelujejo izvedenci Bruno Grego (hidrogeološki vidiki), Giorgio Tamaro (biotska raznolikost) in Paolo Parmegiani (poraba tal). Srečanje prireja zbornica inženirjev tržaške pokrajine in tržaška sekcija združenja za urbanistične študije CeNSU, katere izvedenci bodo tudi predstavili model prostorskega planiranja na podeželju. Slana voda iz pip bolnišnice na Katinari Iz vodnih pip bolnišnice na Katinari je včeraj začela pritekati slana voda. Zakaj se to dogaja, je pravzaprav še skrivnost, saj so tehniki včeraj popoldne zaman iskali vzrok nevšečnosti. Vodstvo bolnišnice je takoj ukrepalo in bolnikom ter osebju priporočilo, naj ne pijejo vode, v zameno pa so bolnikom razdelili pitno vodo v plastenkah. Pojasnjujejo, da ni posebnih razlogov za alarm, saj po prvih ugotovitvah voda ni zastrupljena, niti niso v njej zasledili kakih drugih znakov onesnaženosti, razen nenavadne prisotnosti soli. Vodstvo bolnišnice nadalje obvešča, da ni težav niti s prehrano, saj pripravljajo vse obroke izven bolnišničnega poslopja, kjer ni z vodo nikakršnih težav. ^ „ I Broz v Trstu še buri duhove Priimek Broz še vedno buri duhove v vrstah tržaške desnice. Skupini kakih dvajsetih pripadnikov desničarske študentske organizacije Azione universitaria ni šlo v račun predvajanje dokumentarnega filma Izbira v veliki dvorani tržaške univerze. Vzrok: avtorica dokumentarca je Svetlana Broz, vnukinja Josipa Broza Tita. Dejstvo, da so v dokumentarcu zbrane štiri zgodbe z Balkana, katerih protagonisti so ljudje, ki skušajo zbežati pred etničnim čiščenjem, je bilo zanje povsem zanemarljivo. Čeprav režiserke ni bilo na predvajanje, so mladi desničarji protestirali proti njej pred univerzitetnim poslopjem in razdeljevali letake proti Titu. / TRST Četrtek, 18. oktobra 2012 5 POSVET - Čezmejna kooperacija ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo Glavni problem še vedno meja v glavah Potrebno je sodelovanje vseh - Skupni projekti za skupno rast Vstop Hrvaške v Evropsko unijo leta 2013 odpira nove možnosti za razvoj celotnega območja med deželo Furlani-jo-Julijsko krajino, obmejnim pasom Republike Slovenije in hrvaško Istro. V zadnjih letih je bilo že mnogo projektov, na področju čezmejnega sodelovanja oziroma mednarodne kooperacije pa se zdaj odpira vrsta novih možnosti, še predvsem s pomočjo evropskih finančnih sredstev ob učinkovitem skupnem načrtovanju projektov čezmejnega sodelovanja za obdobje 2014-2020. Zaradi tega bo nujno tesno sodelovanje med vsemi subjekti, od lokalnih uprav do drugih javnih institucij, poseben poudarek pa bo potrebno nameniti ustanavljanju evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS). Kar pa bo še najbolj pomembno, ne bo toliko padec meje med Slovenijo in Hrvaško, ampak brisanje meja, ki so v glavah ljudi še predvsem na slovensko-italijanskem obmejnem pasu. To so bili glavni poudarki na posvetu o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, ki je bil včeraj dopoldne na Pomorski postaji. To je bilo drugo izmed dveh zasedanj na temo vstopa Hrvaške v EU, ki sta ju priredila študijski center Dia-loghi Europei in deželna direkcija za kulturo, za šport, za mednarodne odnose in za odnose z EU. Posveta sta bila namenjena razpravi o perspektivah razvoja na tem območju, udeležilo pa se ju je mnogo ljudi iz dežele FJK, slovenske obale in hrvaške Istre. Prvo srečanje je bilo pred nedavnim v dvorani Tessitori in je bilo posvečeno pomenu dialoga in sodelovanja na kulturnem področju, medtem ko so bili na včerajšnjem posvetu v ospredju mreže storitev in skupni projekti za skupno rast. Posvet je včeraj vodil in povezoval predsednik centra Dialoghi Europei Giorgio Rossetti. Uvodno besedo je podal deželni odbornik za kulturo, šport, mednarodne odnose in odnose z EU Elio De Anna, medtem ko je za sklepno misel poskrbel direktor omenjene deželne agencije Augusto Viola. Na srečanju so sodelovali številni ugledni gostje. Novi hrvaški veleposlanik v Rimu Damir Grubiša (ki se je že udeležil prvega posveta) je bil zadržan, v njegovem imenu pa je govorila generalna konzulka Republike Hrvatske v Trstu Nevenka Grdi-nic. Sicer so glavno besedo na posvetu imeli lokalni upravitelji iz bližnjega italijanskega, slovenskega in hrvaškega prostora, od tržaškega župana Roberta Cosolinija do županov občin Milje Ne-ria Nesladka, Dolina Fulvie Premolin, Izola Igor Kolenc in Buje Borisa Mileti-ca ter podpredsednikov Pokrajine Trst Igorja Dolenca in Pokrajine Gorica Mare Černic. Med gosti je bil tudi predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul, ki je med drugim opozoril na pomen sodelovanja in izvajanja skupnih projektov med manjšinskimi skupnostmi. Posvet je bil na Pomorski postaji kroma Sicer je bil sploh poudarek na nuji po tesnejšem sodelovanju med sosednimi državami oz. deželami. Ravno manjšine pa so temeljni povezovalni člen, ki lahko spodbuja čezmejno kooperacijo in prispeva k skupni rasti. Govorniki so večinoma predstavili že opravljena dela in čezmejne projekte v teku, podali pa so tudi ideje in sugestije. Če je bil po eni strani govor o potrebi po sistemu pristanišč Severnega Jadrana, so po drugi omenili avtocesto od Trsta do Buj. Še predvsem Nesladek je poudaril nujo po usklajevanju dela javnih uprav na čezmejnem območju, glede Milj pa je izrazil željo po usklajevanju občinskega prostorskega načrta s koprskim regulacijskim načrtom. Škoda, da se koprski župan Boris Popo-vič ni udeležil posveta. Drugi so poudarili, da je žal meja še vedno v glavah ljudi. Kolenc je dejal, da je potreben mentalni preskok. Meje med Slovenijo in Hrvaško do pred nedavnim ni bilo, zato ne bo večjih problemov po odpravi te pregrade, je povedal. Toda meja med Slovenijo in Italijo, ki so jo formalno odpravili, je v resnici še prisotna. Dovolj je pomisliti, da premik iz Italije v Slovenijo in Hrvaško in obratno še ni postal nekaj navadnega. Zato je treba delati na tem, da bo to postalo samoumevno. Nujno je skratka povezovanje in skupno načrtovanje v luči evropskih finančnih sredstev. Motor tega pa so manjšine. A.G. V SPOMIN Prezgodaj nas je zapustil Filip Fischer Odšel je Fiško. Nikoli ga nisem imenoval drugače, tako kot mnogi drugi, in ga zato tudi v tem pozdravnem zapisu ne bom. Vem, da ne bi cenil, saj je veliko dal na avtentičnost v medčloveških odnosih. Spoznal sem ga oblečenega v uniformo italijanske vojske, ko je proti koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja skupaj z mojim bratom služil vojaški rok pri topničarskem polku v Piacenzi. Dobro se spominjam tega srečanja. Name, najstnika, je napravil vtis razgledanega človeka, intelektualca, ki se je izražal v lepi slovenščini. Fiško je imel literarno žilico in je v mladostni pisal pesmi, ki so, poleg tega da so izšle v samostojnem pesniškem listu, plemenitile strani tedanjih publikacij, kot so bile Literarne vaje, Zaliv, Sodobnost, Goriška srečanja, Jadranski koledar, Dan in Most. Občutljivost za slovenski jezik ga je spremljala vse življenje. Fiško je bil prvi, ki mi je govoril o statusu apolida in težavah, ki so bile s tem povezane. Rojen v Splitu je z družino prišel v Trst leta 1951, osem let star. Končal je srbsko pravoslavno šolo v Trstu, vpis na nižjo srednjo šolo pri Sv. Jakobu pa je pomenil začetek integracije v okolje naše skupnosti, kjer je potem diplomiral na slovenskem Trgovskem tehničnem zavodu. Na to obdobje je ostal navezan, saj se je skupaj z nekaterimi sošolci angažiral pri ustanovitvi in večletnem delovanju Krožka absolventov slovenske trgovske akademije (KASTA). Sicer je Fiško pretežen del svojega delovnega obdobja - in s tem življenja - preživel v stavbi Primorskega dnevnika v Ulici Montecchi. Vrsto let je bil korektor krtačnih odtisov, v času, ko je bil dnevnik tiskan v svincu in je to še bil plemenit poklic, preden je zaradi napredovanja tehnike in pomanjkanja sredstev postal »tehnološki višek«. Kot korektor je bil strog in pikolovski lovec na napake, zahteven do sebe in kritičen do tistih, ki so jezik po nepotrebnem mrcvarili. Obenem je bil v stavbi Primorskega dnevnika angažiran kot sindikalist in tudi kot tak je ostal vsem v spominu zaradi korektnosti in vsega, kar je naredil za tedaj številne uslužbence Založništva tržaškega tiska. Pozneje je v podjetju prevzel druge funkcije, več let je bil odgovoren za osebje. Tudi takrat je prišla do izraza njegova temeljitost, kot malokdo je obvladal zapletena pravila in zakonodajo. Vsak, ki je imel opraviti z njim, je vedel, da je v njem blaga in dobrohotna duša, njegov glavni interes je bil vedno usmerjen v pravice uslužbencev in hkrati v uspeh založniške hiše. Fiško se je vrsto let angažiral tudi kot pripadnik tržaške židovske skupnosti. V tem smislu je bil tudi za nas časnikarje vseskozi referenčna točka, veliko mu je bilo do tega, da se bogata zgodovina in dejavnost židovske skupnosti na Tržaškem primerno ovrednotita. V tem smislu je veliko pripomogel tudi kot dolgoletni sodelavec Primorskega dnevnika, navezal pa je tudi mrežo stikov z židovskimi skupnostmi v Sloveniji. Brez njega bi o vsej tej tematiki nedvomno vedeli mnogo manj. Fiško nas je s soprogo Majdo obiskal v uredništvu dnevnika le malo več kot pred mesecem dni. Težko si je bilo predstavljati, da mu je zdravje že toliko opešalo, dobro je pazil, da tega ni bilo videti. Optimistično je govoril o številnih načrtih, kot da ima pred seboj še nekaj desetin let življenja. Prinesel je novo serijo starih razglednic s spremljajočimi opisi. To je bil njegov konjiček, ob katerem so leta lahko uživali tudi naši bralci. O teh razglednicah je govoril z navdušenjem ljubitelja, v zadovoljstvo mu je bilo, da jih bomo po daljšem premoru spet objavljali. V zanj značilnem slogu je hotel izrecno poudariti, da se odreka vsakršnemu honorarju, ker je Primorski dnevnik v težavah. Tak je bil Fiško in tak je ostal do zadnjega. Decembra bi dopolnil 69. leto starosti. Še naprej bomo objavljali njegove razglednice, dokler jih bo še kaj na zalogi. Z žalostjo v srcu, ker je prijatelj Fiško prezgodaj odšel, a tudi s hvaležnostjo, za vse, kar je naredil. Soprogi Majdi, hčerki Katarini, sinu Davidu, bratu Ivanu, našemu bivšemu kolegu, in vsem ostalim svojcem naj gre občuteno sožalje Primorskega dnevnika. Dušan Udovič ŽELEZARNA - Jutri srečanje v Rimu Cosolini pesimist glede usode železarne »Glede prihodnosti družbe Lucchi-ni smo že vsi pesimisti.« To je izjavil včeraj tržaški župan Roberto Cosolini v vidiku srečanja o škedenjski železarni, ki bo jutri popoldne v Rimu na ministrstvu za gospodarski razvoj. Na srečanju bodo analizirali finančno stanje in perspektive družbe Lucchini (in posredno železarne), ki so že dramatične. Dovolj je pomisliti, da je povprečna mesečna izguba skupine 15 milijonov evrov. Srečanja se bodo udeležili predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, predstavniki sindikalnih organizacij ter institucij iz Toskane, Piemonta in Lombar-dije. Po Cosolinijevem mnenju je vsekakor temeljnega pomena pospešiti postopek za proizvodno preobrazbo železarne ob upoštevanju jasne in točno začrtane poti. To bo koristilo delavcem družbe Lucc-hini in še posebej zaposlenim v škedenj-ski železarni, je še poudaril Cosolini. Sicer bodo v prihodnjih dneh pomembna srečanja. V Rimu bo danes do- poldne govor o težavah kovinarskega sektorja v Italiji, srečanja pa se bo udeležil tudi pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fim-Cisl Umberto Salvaneschi v imenu enotnih sindikalnih predstavništev Rsu zaposlenih v škedenjski železarni in zaposlenih v podjetju Sertubi. Na pristojnem ministrstvu bo jutri, kot rečeno, zasedalo omizje o železarni, temu pa bo sledilo zasedanje pristojnega deželnega omizja, ki se bo sestalo v ponedeljek dopoldne. V petek dopoldne pa bo nenazadnje na tržaški prefekturi srečanje, na katerem se bo »predstavil« novi pooblaščeni upravitelj družbe Jindal Saw Italia Michele Colombo. Točneje povedano, to je človek, ki mu je družba Jindal naročila preustroj podjetja Sertubi in je njegov uraden naziv »chief restructuring officer«. Obeta se torej korenita preosnova tovarne. Sindikati napovedujejo, da petkovo srečanje (začelo naj bi se ob 10. uri) ne bo spoznavnega značaja. Zato je pričakovati, da bo trajalo tudi več ur. Sindikati so poudarili, da so pripravljeni ostati na prefekturi tudi čez noč. A.G. POLITIKA - V pričakovanju na primarne volitve Odbor za Bersanija Koordinatorja odbora sta Štefan Čok in Laura Marcucci - Poudarek na soočanju in dialogu Spodbujati čim širšo razpravo in prispevati k široki participaciji v vidiku primarnih volitev je namen novonastalega tržaškega odbora za podporo kandidaturi Pierluigija Bersanija na primarnih volitvah leve sredine. Odbor so ustanovili pred kratkim na pobudo nekaterih mladih članov Demokratske stranke, ki so aktivni tako v stranki kot v njenih volilnih organih. Pobudniki novega odbora, ki so ga predstavili včeraj ob udeležbi pokrajinskega tajnika DS Francesca Russa so Laura Marcucci, Štefan Čok, Giuliana Tonut, Daniele Villa, Giovanni Barbo, Matej Is-cra, Roberto Pignataro, Davide Fifaco in Manuel Zerjuli, katerih srednja starost je 35 let. Namen odbora je spodbujati razpravo ne le med Bersanijevimi privrženci, temveč v vsej levi sredini v luči primarnih volitev, ki bodo odskočna deska za junijske volitve, so povedali na predstavitvi in spomnili tudi na deželne volitve v Furlaniji-Julijski krajini, na katerih se bo za predsedniško mesto potegovala evropska poslanka Demokratske stranke Debora Serracchiani. Odbor za podporo Bersanijevi kandidaturi so uradno predstavili včeraj Primarne volitve bodo 25. novembra, morebitna balotaža pa bo na vrsti 2. decembra. Koordinatorja odbora Štefan Čok in Laura Marcucci sta še poudarila, da so primarne volitve pomembno sred- stvo, v prihodnjih mesecih pa se nameravajo člani odbora soočati in dialogira-ti z vsemi drugimi političnimi opcijami, ki bodo prišle do izraza v pripravah na primarne volitve. e Sreda, 17. oktobra 2012 TRST / OKUSI KRASA - Degustacije od 20. oktobra do 11. novembra Letos na temo živali z borjača Sodeluje 17 gostiln in še enkrat toliko trgovin, pekarn, barov V naše kraje se tudi letos vrača priljubljena prireditev Okusi Krasa, katere namen je združiti kulinariko Krasa in jo ponuditi ljubiteljem te krajine, gurmanom in poznavalcem vin. 11. izvedbo kulinarične prireditve so njeni organizatorji, člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, predstavili na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu tržaške Trgovinske zbornice. Uvodni pozdrav je podal predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti in dejal, da z velik veseljem napoveduje prireditev, ki je nastala ravno tisto leto, ko je on prevzel vodstvo tržaške gospodarske ustanove, ki z veseljem podpira tovrsten dogodek. Naj povemo tudi, da prireditev gmotno podpirata tudi Dežela FJK in Pokrajina Trst. V nadaljevanju sta pozdravili še dve odbornici; deželna odbornica Federica Seganti in pokrajinska odbor-nica RobertaTarlao. Obe sta pohvalili prireditev, ki je z leti postala še žlaht-nejša in zanimiva tudi za turiste. Slišali smo, da ima prireditev Okusi Krasa poseben pomen tudi za številne ostarele, ki jih tržaška pokrajina v okviru socialnega projekta pelje okusit nepozabne kraške jedi. Več o programu letošnje izdaje pa je povedal predsednik SDGZ Niko Tenze, ki je najprej naštel nekaj novosti. V novi preobleki se bodo letos predstavili prospekti, s katerimi organizatorji želijo promovirati prireditev, novost je tudi odločitev, da bo v začetku prihodnjega leta skupina kuharjev kraško kuhinjo promovirala na različnih večerih v Venetu, Sloveniji in Avstriji, kot zadnjo novost pa je predsednik Tenze omenil paket s kraškimi dobrotami, ki ga bodo stranke lahko kupile v restavracijah in drugih lokalih, ki so letos pristopili k projektu Okusi Krasa. Kraška jesen v sedemnajstih tržaških gostilnah in v še enkrat toliko trgovinah, pekarnah in barih bo trajala od 20. oktobra do 11. novembra, v teh treh tednih pa bodo gurmani lahko degustirali različne kraške jedi. Naj kot zanimivost povemo, da bodo rdeča nit letošnjih Okusov Krasa domače živali »z borjača«, kar pomeni, Na predstavitveni novinarski konferenci je bilo za Okuse Krasa veliko zanimanje kroma da se bodo na krožniku pojavljali kokoš, piščanec, puran, raca, pa tudi zajec, in sicer z različnimi nadevi in omakami. Vse te specialitete pa bodo obiskovalci lahko začinili z dobro kapljico lokalnih vin, ki jih bodo lahko okušali brez bojazni, da bi spili preveč in da ne bi smeli sesti za volan. Tudi letos bo namreč na razpolago storitev, ki so jo organizatorji poimenovali Varna pot domov, predvideva pa prevoz domov. Poleg tipičnih kraških dobrot in vina prireditev Okusi Krasa ponuja še cel kup spremljevalnih dogodkov; od razstav do predavanj. Možno pa bo tudi pohajkovanje po jesensko obarvani kraški deželi. Vodeni izleti bodo primerni prav za vse pohodnike, po končanem izletu pa bodo pohodniki lahko degustirali kraške dobrote v različnih gostilnah. Tako za pohode kot tudi za večerje v gostilnah so zaželene predhodne rezervacije. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na spletni strani www.okusikrasa.net ali na strani www.triesteturismo.net. (sč) TRŽAŠKI ZALIV - V ponedeljek več ur reševali mlada Tržačana Zaplula v nevihto Neprevidna jadralca zaposlila štiri pristaniške kapitanije in civilno zaščito, pripravljen je bil tudi helikopter mornarice Kljub temu, da so vremenoslovci (pa tudi mediji in civilna zaščita) za ponedeljek napovedovali zelo slabo vreme z nevihtami in močnim valovanjem, sta 24-letna Tržačana ne glede na to zaplula z jadrnico po Tržaškem zalivu. V poznopo-poldanskih in večernih urah so ju morali reševati pripadniki nič manj kot štirih pristaniških kapitanij (Tržič, Gradež, Por-tonogaro in Lignano) prostovoljci civilne zaščite (skupno deset ljudi na morju in prav toliko v operativnih centrih), v stanju pripravljenosti pa so bili tudi gasilci, finančni stražniki in celo helikopter italijanske mornarice v Riminiju. Na pomoč je ob 17.40 poklical oče enega od dveh »pustolovcev«, obalna straža iz Gradeža pa je takoj obvestila tudi tržiško kapitanijo. Mladeniča sta po telefonu pojasnila, da se jima je pomožni motor pokvaril in zatrdila, da ne potrebujeta pomoči, ker se bosta pomagala z jadri. Zaradi močnega vetra in skoraj dvometrskih valov pa so se na tržiški kapitaniji DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje ZDRAVJE JE NAŠA ODLOČITEV Izvedenka za prehrano Marija Merljak bo govorila o hrani kot pomoči pri preprečevanju bolezni Danes ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29) Včeraj danes Danes, SREDA, 17. oktobra 2012 MARJETA Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 18.15 - Dolžina dneva 10.51 - Luna vzide ob 9.48 in zatone ob 19.27 Jutri, ČETRTEK, 18. oktobra 2012 LUKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,1 stopinje C, zračni tlak 1005,8 mb ustaljen, vlaga 82-odstotna, veter vzhodnik, severo-vzhodnik, nebo delno pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,5 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 20. oktobra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija -Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 - 040 308248. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Dvojico jadralcev so reševali s štirimi motornimi čolni, med temi je bil tudi čoln na sliki kroma odločili, da vseeno začnejo reševalno akcijo. Jadralcema pod vtisom nevihte ni uspelo dvigniti jader, se zasidrati ali uporabiti signalizacijske rakete in drugih naprav. Po ukazu iz operativnega centra tržiške kapitanije sta vsaj oblekla rešilni jopič. Štiri plovila so ju še zvečer v temi iskala v morju pred otokom Sv. Andreja, mobilni telefon pa je bil ugasnjen. K sreči je mladima jadralcema pomagal morski tok, ki je plovilo porinil proti obali, tako da sta sama zlezla s plovila na kopno. Do njiju je priplul motorni čoln pristaniške kapitanije iz Portonoga-ra, na sedežu kapitanije pa sta nato pričakala zaskrbljenega očeta, ki je bil poklical na pomoč. Reševalna akcija se je uradno zaključila šele ob 22. uri. Konec dober, vse dobro, pristaniška kapitanija iz Tržiča pa poziva jadralce in vse ljubitelje morja k previdnosti. Ogled vremenskih napovedi mora biti namreč za vsakega jadralca prvo opravilo in zlato pravilo. (af) 20.15, 22.15 »Tutti i santi giorni«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.30, 18.45, 21.00 »2 dni v New Yorku«; 18.40, 21.30 »Divjaki«; 20.40 »Kako začiniti zakon«; 20.00 Led Zeppelin - Celebration day«; 16.10, 18.20 »Madagaskar 3«; 16.30 »Pogum«; 16.50 »Rdeče klasje«; 17.00 »Šanghaj«; 19.10, 21.25 »Straža«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ted«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Paranorman 3D«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Taken - La vendetta«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 19.45 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; 21.45 »Reality«; Dvorana 2: 18.00, 21.00 »Led Zeppelin - Celebration day«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.15 »Paranorman«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Total recall - At-to di forza«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Tutti i santi giorni«. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo danes, 17. oktobra, volitve predstavnikov staršev v razredne svete od 17.30 do 18.30. Po volitvah bo dr. Miha Kramli predaval staršem na temo »Močni starši stabilni otroci«. Starše vabimo, da se volitev in predavanja udeležijo v polnem številu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA v Dolini vabi na razstavo »Dolinska šola v preteklosti«, ki bo na srednji šoli Gregorčič do 28. oktobra, od 10. do 12. ure. Najave za voden obisk na mar-komanin@gmail.com. Čestitke Dragi PETER! V Boljuncu razširil se je glas, ki razveselil je vseh nas. Končno nazdravili bomo spet, saj danes praznuješ okroglih 30 let. Mnogo zdravja in veselja, to je naša prisrčna želja. Tata Sergij, Irina, Ivan, Jasmina in nona Paola. IH Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji Vasi št. 14; tel. 040-208553. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni! Loterija le. oktobra 2012 AMBASCIATORI - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Led Zeppelin - Celebration Day«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Un sa-pore di ruggine e ossa«. CINECITY - 21.00, 22.15 »Led Zeppelin - Celebration Day«; 16.15, 18.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva«; 20.15, 22.15 »L'era glaciale 4 -I continenti alla deriva 3D«; 16.30, 20.00, 22.15 »Ted«; 16.20 »Step Up 4 Revolution«; 18.40 »Step Up 4 Revolution 3D«; 16.45, 19.15, 21.45 »Total recall - Atto di forza«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Taken - La ven-detta«; 16.30, 19.10, 21.50 »On the road«; 16.40, 20.05, 22.15 »Tutti i santi giorni«. FELLINI - 18.45 »Monsieur Lazhar«; 16.45, 20.20, 22.15 »Total recall - At-to di forza«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Appartamento ad Atene«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »On the road«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, Bari 25 34 22 84 7 Cagliari 2e 2 81 80 79 Firence se 27 58 43 ee Genova 39 47 80 e4 49 Milan 12 24 47 73 e1 Neapelj 39 s0 30 s 44 Palermo 2 4e e8 9 70 Rim 1e 7e 40 e1 88 Turin 81 4 71 23 37 Benetke 30 70 34 s 4s Nazionale 89 8e ss 12 7e Super Enalotto Št. 124 1 20 24 27 46 60 jolly18 Nagradni sklad 1.979.987,68 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 14.365.454,70 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 6 dobitnikov s 5 točkami 49.499,70 € 867 dobitnikov s 4 točkami 348,40 € 35.944 dobitnikov s 3 točkami 16,66 € Superstar 1 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 34.840,00 C 194 dobitnikov s 3 točkami L666,00€ 2.992 dobitnikov z 2 točkama 100,006 17.615 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 34.244 dobitnikov z 0 točkami 5,00 C / TRST Četrtek, 18. oktobra 2012 7 S Izleti DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet po Bosni od 19. do 21. oktobra. Ogledali si bomo: kamnite krogle pri Zavidovičih, podzemne tunele in piramide v Visokem, srečanje z dr. Semirjem Osmanagičem, izvir reke Bosne, Zemaljski muzej BiH, Hagado, Sarajevo, dolina Neretve, porušen most med Bitko za ranjence, Mostar, srednjeveško mestece Počitelj, stečke v Radimlji, Stolac, starodavno mesto Daorson, naravni park Hutovo blato, kjer se bomo zapeljali z ladjicami. Informacije: Dušan (+386)70407923, dusan.pavli-ca@siol.net. 65-LETNIKI občine Dolina vabijo na izlet na Cerkniško jezero v nedeljo, 21. oktobra. Prijave na tel. št.: 335-6832372 (Zorka), 040-228302 (Marija), 040228624 (Ingrid). SKD IGO GRUDEN sporoča, da je izlet v Škofljico, Turjak, Velike Lašče in na Ra-ščico v Trubarjev mlin preložen na nedeljo, 21. oktobra. Odhod izpred cerkve v Nabrežini ob 8.30 in povratek ob 19.30. Vpisi v Kavarni Gruden ali pri Sergiju Kosmini v Nabrežini. Info na tel.: 339-5281729. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na 6-dnevni izlet z avtobusom v Španijo -Barcelona, Lloret de Mar. Odhod v petek, 26. oktobra (Fernetiči). Tel. št.: 00386-31372632 (Metka). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v petek, 9. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka). ZSKD organizira avtobusni prevoz na koncert TPPZ Pinko Tomažič, ki bo v nedeljo, 11. novembra, ob 18.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prevoz je namenjen članom društev članic ZSKD-ja. Informacije in rezervacija sedežev na tel. št. 040-635626 ali in-fo@zskd.org. Ü3 Obvestila BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Baletna rekreacija poteka v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom baletnega pedagoga Eugena Todorja. Primerna je za vse starostne skupine. Informacije na tel. 0039(0)41524310. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2012/13 obiskujejo nižje srednje in prva dva razreda višjih srednjih šol, katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov (v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88). Info na tel.: 040-2017375 (Urad za šolstvo Občine Devin Nabre-žina, Nabrežina 102). OBČINA ZGONIK vabi v občinske prostore na ogled ilustracij Jasne Merku. Urnik: ponedeljek-petek od 9. do 13. ure, ponedeljek in sreda tudi od 15.30 do 17.00. PSIHOMOTORIČNA VADBA - Dunajska cesta 12, Opčine. Tečaji za otroke: za dojenčke in starše (4-12 mesecev: četrtek 16.00-16.50); za malčke in starše (12-36 mesecev: četrtek 17.0017.50); za predšolske otroke (4-5 let: sreda 15.45-16.40); za 6-letne otroke (1. razred o.š.: sreda 16.45-17.45). Za odrasle: delavnica za dobro počutje v zlati dobi (70-80 in več let); delavnica in sproščanje za preprečevanje iz-gorelosti zaradi delovnega stresa (za učitelje, vzgojitelje, socialno in zdravstveno področje ipd). Vpis in info na tel. 0039 380 3224745 ali 00386 (0)51 221054 (Loredana Kralj). SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše). TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih (prvi nadaljevalni) in ob sredah (drugi nadaljevalni) od 18.00 do 19.30. TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 (nadaljevalni) in ob torkih od 18.15 do 19.45 (začetni). UPRAVA OBČINE DOLINA - odborništvo za kulturo obvešča, da so v teku vpisovanja na tečaje slovenščine in angleščine. Informacije: osebje ustanove AUSER, Trg Stare Mitnice 15, tel. št. 040-3478208. BIOTERAPIJA v Bazovici v Bazovskem domu (Ul. I. Gruden 72/1): danes, 17. in 18. oktobra, od 17. do 19. ure. Informacije na tel.: 040-226386, 3289563272 (Magda). Vabljeni! MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK - MTK vabi člane, prijatelje in simpatizerje na 1. redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah danes, 17. oktobra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. MOLITEV ROŽNEGA VENCA za vso opensko dekanijo v Borštu danes, 17. oktobra, ob 19. uri namenjena uspehu škofijske Sinode, ki se je minulo nedeljo tudi uradno začela. Zaradi odsotnosti g. nadškofa jo bo vodil škofov vikar za Slovence. Vabljeni. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na obisk skupnosti za zdravljenje zasvojenosti v Bertokih (Zavod Pelikan - Karitas) danes, 17. oktobra; zbiranje ob 9. uri na mejnem prehodu na Škofijah oz. ob 9.15 pred cerkvijo v Bertokih. Info na tel.: 040-566233 (Gabrijela, od 13. do 16. ure). ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL prireja tečaj karibskega skupinskega plesa v kulturnem domu na Proseku enkrat tedensko. Prvo poskusno srečanje bo danes, 17. oktobra, od 20.30 do 21.30. Informacije in prijave na tel. št. 327-1952267. OBČINA ZGONIK, POKRAJINA TRST IN ZVEZA LILT vabijo, ob svetovnem mesecu boja proti raku dojke, v četrtek, 18. oktobra, ob 18.00 v prostore Kd Rdeča zvezda v Saležu na zdravstveno-vzgojno srečanje s priznanimi strokovnjaki o preventivi pred rakastimi obolenji. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete v petek, 19. oktobra, večer o »Aromaterapiji«. Predavatelj Barbara Lokar. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. SKD TABOR vabi člane in prijatelje v društvene prostore, ob priliki obnove društvenega bara v petek, 19. oktobra, od 18. ure dalje. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 19. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. JUS NABREŽINA vabi člane in prijatelje, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Začetek v soboto, 20. oktobra, od 9. ure dalje. Zbirališče »Za Vodico«. S seboj prinesite tudi potrebno orodje. Udeleženci naj se javijo pri odborniku Nikotu Jazbecu na tel. 338-2825523 ali pri odborniku Milivoju Pertotu na tel. 349-5289593 za informacije in navodila. V primeru slabega vremena čiščenje odpade. KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar: v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure; v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni. TEČAJ ZA DOJENČKE V BAZENU - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj za dojenčke začel v soboto, 20. oktobra, na Pesku. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bo tečaj potekal od 16.30 do 17.15, za otroke od 1. do 4. leta pa od 17.15 do 18.00. Število mest je omejeno. Info na tel.: 345-7733569, info@melanie-klein.org, pon. in čet. 9.00-13.00; sre. 12.30-15.00. SKD TABOR - Opčine vabi v nedeljo, 21. oktobra, na tradicionalni »Jesenski pohod.« Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. Vodi Paolo Sossi. Ob 18. uri gostovanje dramske skupine KUD Dolomiti iz Dobrove pri Ljubljani z ogledom enodejank: »Veš, da te ne slišim, če teče voda« in »Obisk v gledališču«. težija F. Končan. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE IN JUS CEROVLJE prirejata v nedeljo, 21. oktobra, 19. Jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje v Cerovljah na začetku vasi od 9.30 do 10.30. V primeru slabega vremena pohod odpade. Vabljeni! KRU.T - v okviru vseživljenjskih aktivnosti - prireja delavnico »tazgibavaj-mo možgane«, ki jo bosta vodili prof. Vali Tretnjak in psihologinja Jana Pečar. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 22. oktobra, na društvenem sedežu. Obvezne predhodne prijave!Infor-macije: Ul. Cicerone 8B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. TORKLA v Kmetijski Zadrugi bo začela obratovati 22. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, prosimo cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čim prej zglasijo v naših uradih, v trgovini ali na tel. št. 040-8990120/100. PODROČNI SVET VERNIKOV s Trsta in Milj vabi na srečanje z mag. Janezom Ferkoljem na temo »Moja zvestoba veri in Cerkvi« v četrtek, 25. oktobra, ob 20. uri v domu na Ul. Concordia 8 pri Sv. Jakobu (blizu cerkve). KRU.T in Društvi slovenskih upokojencev iz Trsta in Gorice, v sodelovanju s Pokrajinsko zvezo DU Severne Primorske, vabijo člane in prijatelje na kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. V dopoldanskem času izlet z obiskom Goriških brd s poklonom žrtvam NOB pri spomeniku v Gonjačah in vodeni ogled vasi Šmartno. Po kosilu v gradu Dobrovo bo odhod v Novo Gorico na koncert. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do 30. oktobra. Tel. št.: 040-8325175. NOČ ČAROVNIC - ples v maskah za srednješolce v organizaciji SKD Primorec bo v sredo, 31. oktobra, od 19.30 do 23. ure v Ijudskem domu v Trebčah. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in tepentabor) in Zadruga Lel-bero ezzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v oktobru: Prazne buče in Halloween prihaja. Informacije na tel. št. 040-299099 (od pon. do sob., od 8. do 13. ure). OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-picerije v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra, od 10.00 do 19.30; sejem od 9. do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (petek 15.30-19.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 335-8416657 ali 335-8180449. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Sejem: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org. 40-LETNIKI s Tržaškega vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri v Ijudskem domu v Križu. Informacije v večernih urah na tel. 3473696503 (Barbara), 339-4359868 (Ka-ti), 349-3595560 (toberta). 0 Prireditve DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje Marije Merljak, diplomirane izvedenke za prehrano, na temo »Zdravje je naša odločitev« danes, 17. oktobra, ob 20. uri v Marijinem domu v tojanu (Ul. Cordaroli, 29). 12. POGOVORNI VEČER DIVAČA, mesto nad Reko, bo v četrtek, 18. oktobra, ob 19. uri v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Škrateljnovi hiši v Divači. Gosta večera bosta Bruno Vol-pi Lisjak in Albin Debevec, s katerima se bo pogovarjal arhitekt Stojan Lipolt. Večer predstavlja uvod v serijo predavanj o Trstu. DJECA, BUON ANNO SARAJEVO; ZSKD vabi na ogled filma Aide Begic, v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 v gledališču Miela v okviru niza S\paesa-ti-Raz\seljeni. IL SEGRETO DI ESMA - GRBAVICA; ZSKD vabi razrede višjih srednjih šol na ogled filma Jasmile Zbanic v četrtek, 18. oktobra, ob 9.00 v gledališču Miela. Srečali se bodo z novinarko Evo Čuk (RAI). Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni v sodelovanju z RAI FVG. SKD SLOVENEC prireja pod pokroviteljstvom Občine Dolina niz prireditev v sklopu projekta Mocho 2012: četrtek, 18. oktobra, srenjska hiša v Bor-štu, otvoritev razstave »Tok stoletij -razvoj in kultura mlinarstva ob reki Glinščici«, sledi predavanje M. Rada-cicha na temo »Mlini ob reki Glinšči-ci«; petek, 19. oktobra, v jutranjih urah voden ogled razstave za učence in dijake krajevnih šol; sobota, 20. oktobra, ob 20.30 predvajanje posnetka prireditve »Mocho 2011«, razstava bo odprta od 19.00 do 22.00; nedelja, 21. oktobra, ob 10.00 začetek vodenega pohoda »Po sledeh starih mlinov v dolini Glinščice«, zbirno mesto v parku Hribenca v Zabrežcu ob 9.30 (kosilo iz nahrbtnika), ob 15.00 v parku Hri-benca prikaz srednjeveških iger s strani skupine Compagnia de Tergeste, sledi družabnost. ZSKD IN SLOVENSKI KLUB vabita na »Kako smo se oblačili: tržaška noša«. Srečanje z Marto Košuta in slovensko ljudsko glasbo v izvedbi Zenske pevske skupine Stu ledi bo potekalo v okviru pobude »Moj Kras - 100 let 100 podob, vezilo Scipiu Slataperju« v Magazzino delle Idee na Corso Ca-vour v Trstu v petek, 19. oktobra, ob 18. uri. Vabljeni! FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Op-čine) vabi v soboto, 20. oktobra, na multimedijski dramatizirani recital »Obrazi notranje moči«. Besedilo meditacij - Alenka Rebula; režija in dra-maturgija - dr. Ivan Štuhec; izvajajo dijaki Škofijske gimnazije A. M. Slomšek iz Maribora. Začetek ob 18. uri. Vabljeni v velikem številu! V GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas«. Urnik od 20. oktobra do 4. novembra: sobota in nedelja 10.30-18.00. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst vabi na »9. revijo zborov open-ske dekanije«, ki bo v soboto, 20. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 21. oktobra, na sporedu 15. Gledališkega vrtiljaka predstava Hruške gor, hruške dol v izvedbi Lutkovne skupine KPD Šmihel. Prva predstava bo ob 16.00 (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat), v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SDD JAKA ŠTOKA - Srednješolska skupina vabi na premiero mladinske igre Primoža Suhodolčana »Zivalske novice« (priredba in režija Vesna Hrovatin), ki bo v nedeljo, 21. oktobra, ob 18.00 v Kulturnem domu na Proseku. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 22. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na ogled filma »Šest desetletij pozabe« Milene Olip in predstavitev knjige Nani-ja Juga »Utihnile so ptice, utihnila je vas«. Srečanje poteka v okviru 15. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. Začetek ob 20.30. V SRCU SARAJEVA; NŠK v sodelovanju z ZSKD vabi na ogled fotografske razstave v okviru niza Raz/seljeni-S\paesati v petek, 26. oktobra, ob 17.30 v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20. Mlado fotografinjo Irino Tavčar bo predstavil Boris Grgič. OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christianom Elio, Ervinom Hladni-kom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu. 0 Mali oglasi 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. PODARIM orehov hlod tistemu, ki ga pride iskat in ga odpelje. Tel. 3405962459. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 3317467805 (v večernih urah). PRODAM SVETLO STANOVANJE pri Sv. Jakobu z lepim razgledom na mesto: vhod, dnevna soba z balkonom, kuhinja, spalna soba, kopalnica in shramba. Klicati ob večernih urah tel. št.: 366-5371670. PRODAM aluminijasto lestev visoko 3.5m, primerno za obiranje oljk. Tel. št.: 347-0466075. V KRIŽU dajemo v najem delno opremljeno stanovanje. Tel. št.: 040220729 (v večernih urah). Prispevki V spomin na Glauka Turka, ob njegovem rojstnem dnevu, daruje družina 50,00 evrov za Sklad Sergija Tončiča. V spomin na vaščane Rina Caldija, Almo Venier in Gizelo Caharija vd. Blason darujeta Herman in Magda 50,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. Zapustil nas je naš ljubljeni Filip Fischer Za njim žalujejo žena Majda, hči Katarina, sin David, vnuka Agata in Samuel ter svakinja Iva Pogreb bo danes, 17. oktobra, ob 14. uri na judovskem pokopališču. Trst, 17. oktobra 2012 Počivaj v miru FILIP brat Ivan z Mili in Beti Globoko prizadeti ob smrti Filipa Fischerja sočustvujejo z Majdo, Kati in Davidom Elisabetta Sergio, Magda Vojmir, Milena Roberto, Rosella Cesare, Pia Fabio, Veronica Ennio Za prijateljem Filipom iskreno žalujejo Gabi, Bogdan, Marko in Mitja ter Mojca, Boris, Metka in Veronika Ob izgubi Filipa Fischerja, našega dragocenega sodelavca, občuteno sočustvujemo s svojci vsi na Primorskem dnevniku Branka Cervani vd. Fidel Pogreb z žaro bo v petek, 19. oktobra, od 13.00 do 14.00 v cerkvi na Pesku. Sledila bo sv. maša in pokop na domačem pokopališču. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Nereo Bullo Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin. Svojci 8 Sreda, 17. oktobra 2012 TRST / STALNO GLEDALIŠČE FJK - Štiriročna adaptacija romana Roveredo in Sosič skupaj v postavitvi Krokarjeve pesmi Predstavitev pokazala, da sta se prodorna ustvarjalca dobro ujela v obetajočem projektu Pino Roveredo in Marko Sosič: dva izmed najbolj prepoznavnih glasov tržaške italijanske in slovenske sodobne književnosti, oba večkrat v ospredju širše medijske pozornosti zaradi umetniških dosežkov in nagrad, priznana pisatelja in hkrati kritična opazovalca današnjih časov s posebno občutljivostjo do potenciala in čara gledališke govorice, bosta sodelovala na odru dvorane Bartoli kot avtor in režiser nove koprodukcije Stalnega gledališča FJK in Zadruge Bo-nawentura »La melodia del corvo« (Krokarjeva pesem). Vlogi nista pravzaprav tako ločeni, saj sta umetnika sodelovala tudi pri štiriročni adaptaciji romana in kaže, da bo kombinacija dveh močnih umetniških osebnosti pomnožila z združenimi močmi sporočilno moč njunih prodornih govoric. Sosič je priznal, da je pred leti njegov poskus sodelovanja s pisateljico Susanno Tamaro trajal dva dni, Roveredo pa, da je vedno odklonil morebitna sodelovanja zaradi »zahtevnega« značaja, kar potrjuje, da je to novo sodelovanje nastalo kot srečna izjema pod srečno zvezdo medsebojnega spoštovanja in razumevanja. O spontanem soglasju, ki je od začetka skupnega dela ustvarilo primerno osnovo za zanimiv gledališki projekt, je pričalo srečanje ob predstavitvi uprizoritve, ki ga je Noemi Calzolari vodila včeraj v dvorani Bartoli. Premiera bo komaj 5. marca 2013 in ponovitve se bodo nadaljevale do 24. marca, koncept predstave pa je že izoblikovan tako kot zasedba, ki jo bodo sestavljali Riccardo Maranzana, Fulvio Falzarano, Laura Bussani, Adriano Brai-dotti in Alessandro Mizzi, ki je tudi dal pobudo za uprizoritev tega romana. Scene bo podpisal Peter Furlan, kostume Igor Pahor, glasbo pa Stefano Schi-raldi in po napovedih sodeč, bodo odmevi tržaških ljudskih pesmi zaznamovali s posebno noto celotno predstavo. Tekst govori o človeku, ki pogubi sebe in družino, da bi sledil nekdanji ljubezni. »Morda gre za kriminalko, a to ni bil moj namen, saj ko pišem, sledim instinktu« - je povedal Roveredo - »Roman izhaja iz mojih izkušenj, po navdihu resnične zgodbe o ženski, ki je kljub javnemu političnemu angažmaju zanikala svoje ideale v privatnem življenju. Je predvsem zgodba o slepi ljubezni moškega, ki ne razlikuje med labodom in krokarjem.« Zapeljiva prevara ponuja zanimive iztočnice režiserju Marku So-siču - »V romanu zasledimo izgubo orientacije v današnji družbi, kljub te- Vandali poškodovali fotografije potujoče razstave o ženskah Pokrajina Trst je spet postavila na mestne avtobuse plakate potujoče razstave Femminile reale. Vanda-li so se nesramno znesli nad štirimi od desetih velikih fotografij, ki upodabljajo žensko dostojanstvo. Vse štiri so potrgali. »Ko so nam povedali, kaj se je zgodilo, smo v sodelovanju z odbornikom za prevoze Vittoriom Zollia zamenjali poškodovane lepake z novimi, v upanju, da se tako hudi dogodki ne ponovijo,« je izjavila predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bas-sa Poropat. Potujočo razstavo na mestnih avtobusih sestavlja deset fotografij navadnih žensk, ki živijo v Trstu. Pobudnik je društvo Fotografare-donna, namen pa je opozoriti na nerealno in pogosto žaljivo podobo žensk v oglasih in medijih. V tiskovnem sporočilu društva Foto-grafaredonna se pobudnice zgražajo nad vandalskimi dejanji, obenem pa ugotavljajo, da je to dokaz o potrebi po podobnih kampanjah. Marko Sosič in Pino Roveredo na včerajšnji predstavitvi, ki jo je vodila Noemi Calzolari kroma mu pa ne bomo prezrli humoristične žilice, ki daje celotni pripovedi večjo pristnost, saj je življenje preplet kontrastnih situacij in razpoloženj. Igralce bomo ponesli v onirični prostor, v svet protagonista, ki s svojim pomanjkanjem lucid-nega presojanja ponuja zelo spodbudne možnosti gledališkega razvoja.« Trdo delo bo sledilo v prihodnjih mesecih, uvodno srečanje pa je potekalo v sproščenem vzdušju, z voščili Ro-veredu, ki je včeraj praznoval svoj rojstni dan, in s sklepnim, skupnim petjem tržaške »Co son lontan de ti Trieste mia«, ki ga je moderatorka srečanja, vztrajno spodbujala. Improviziran pev- ski nastop je bil dodatni dokaz prožnosti in prijaznosti dvojice soprotagonistov te uprizoritve. Roveredo je poudaril: »Nisem književnik, lahko pa pripovedujem o življenju«. S Sosičem je njegova pripoved prav gotovo naletela na tankočutnega tolmača človekove duše. Rossana Paliaga Po sledovih glasbene poti Seconda Casadeia Danes in prihodnjo sredo (24. t.m.) ob 13.20 bodo oddajo Iz domače zakladnice na Radiu Trst A preplavile note tradicionalne glasbe iz Romagne - liscia. Voditelj Aleksi Jercog je posnel dve oddaji v kraju Savignano sul Rubicone v osrčju Romagne, kjer do-muje glasbena založba Casadei Sonora, ki skrbi za glasbeno zapuščino Seconda Casadeia. Prav s hčerjo legendarnega začetnika dinastije Ca-sadei, Riccardo Casadei, bo potekal današnji radijski pogovor, pri katerem bo o najaktualnejših pobudah spregovorila tudi Lisa Casadei Valletta. Ponovitev oddaje Iz domače zakladnice je vsako nedeljo ob 10. uri. Film Il primo uomo V nizu Film outlet, ki ponuja filme v izvirniku, bodo nocoj ob 19.00 in 21.30 v gledališču Miela vrteli film Le premiere homme (Il primo uomo) Giannija Amelia, po istoimenskem romanu Alberta Camusa. Film v francoščini bo z italijanskimi podnaslovi. Projekt kolektivne spletne knjige V knjigarni Lovat prirejajo danes dve srečanji. Ob 17. uri bo delavnica za najmlajše, ob 18. uri pa bo Nicolo Baz-za predstavil inovativni projekt 20LIN.ES. Gre za spletno pobudo, kjer lahko vsak uporabnik prispeva po 20 vrstic pripovedi, ki tako nastaja kot kolektivno delo spletnih uporabnikov. DSI - Ponedeljkov večer z zgodovinarjem Primožem Šturmanom Osvetlili lik in delo Franca Jeze Šturman predstavil knjižni izbor njegovih družbenopolitičnih spisov - Pričevanji Jezove hčerke Eveline in Borisa Pahorja Časnikar, pisatelj, urednik, predvsem pa borec, ki je izgoreval za politične ideale in demokracijo. Do pred kratkim je bil vedno v senci, danes pa se zgodovinopisje vse bolj zanima zanj. Celo nekaj raziskav in diplomskih nalog je bilo napisanih o temu vizionarju. Pri Slovenski matici v Ljubljani je junija letos izšla zbirka političnih spisov In zgodil se bo čudež, ki jo je uredil pisatelj Boris Pahor in napisal uvodno besedo, medtem ko je spremna beseda izpod peresa sourednika Primoža Šturmana. Društvo slovenskih izobražencev je svoje redno ponedeljkovo srečanje v Pe-terlinovi dvorani, tokrat skupno s knjižnico Dušana Černeta, posvetilo predstavitvi knjige in obujanju spominov na Franca Jezo. Na večeru je poleg urednikov sodelovala tudi Jezova hčerka Evelina, ki se DANES PREFEKTURA, JUTRI OBČINA Alojzu Rebuli v dveh dneh dve priznanji Na prefekturi bo danes ob ll.uri tržaški prefekt in vladni komisar Alessandro Giacchetti vročil pisatelju Alojzu Rebuli drugo najvišje italijansko državno odlikovanje, ki se podeljuje za zasluge na področjih kulture, gospodarstva, javnega ali človekoljubnega dela. Z datumom dneva republike, 2. junija 2012, je namreč predsednik republike Giorgio Napolitano prof. Rebulo imenoval za velikega častnika Viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo ("Grande uf-ficiale dell'Ordine al merito della Re-pubblica Italiana"). Sočasno bo prefekt izročil še številna druga priznanja. Tako sta bila med drugimi repentabrski župan Marko Pisani in predstavnica združenja Senza confini - Brez meja Marija Besednjak imenovana za viteza, enakega imenovanja pa sta bila deležna tudi miljski župan Nerio Nesladek in nekdanji vodja tržaške židovske skupnosti Andrea Mariani. Alojz Rebula kroma Jutri pa bo ob 17.30 v Avditoriju Jadranskega zavoda Združenega sveta v Devinu devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja podelil častno občanstvo pisatelju Rebuli, ki se je rodil na ozemlju devinsko-nabrežinske občine. Sklep o častnem občanstvu je je na predlog od-bornice za kulturo Marije Brecelj pred časom soglasno izglasoval občinski svet. Dogodek bo povezan s kulturnim sporedom. Vabila deli Urad za kulturo devinsko-nabrežinske občine (tel. 00-39040-2017370). PREFEKTURA Kako preprečiti bančne rope in tatvine Na tržaški prefekturi so včeraj podpisali sporazum za preprečevanje kriminalnih dejavnosti v bankah. Navzoči so bili prefekt in vladni komisar Ales-sandro Giacchetti, odgovorni za varnostni sektor pri italijanski bančni zvezi ABI Marco Iaconis ter predstavniki bančnih zavodov, dejavnih v tržaški pokrajini. Besedilo sporazuma omenja vrsto ukrepov predvsem za učinkovitejši boj proti bančnim ropom in tatvinam. Banke bodo organe pregona redno seznanjale z dejavniki in dogodki, ki lahko ogrožajo varnost posameznih poslovalnic. V ta sklop sodijo recimo pomanjkljivosti v varnostnih sistemih in okvare na alarmnih napravah, pa tudi sumljivo gibanje oseb v poslovalnicah in pred njimi. Nevarno je tudi izredno povečanje denarnih zalog v blagajnah, sile javnega reda pa bodo prejemala obvestila tudi v zvezi z vzdrževalnimi deli, ki onemogočajo spoštovanje varnostnega protokola oz. delovanje naprav. Sporazum je nadgradnja prejšnjih dokumentov, ki so jih prav tako podpisali na prefekturi. je zahvalila sem, ki so pripomogli k nastanku te knjige. Po prvi knjigi Zakasnela pomlad, ki je izšla na Ptuju leta 2010, imamo sedaj v rokah še izbor družbenopolitičnih esejev, ki jih je Jeza objavljal v periodiki tako v zamejstvu kot zdomstvu. Evelina Jeza se je zahvalila Dragu Jančarju, Borisu Pahorju, ki je spodbujal ovrednotenje vizionarne misli, kar je razvidno iz uvodne besede, in Primožu Šturmanu, ki je zbral obsežno gradivo ter objavljal pomembne članke v časopisih in revijah tako pri nas kot v matici. Mlad zgodovinar Primož Šturman je zbranim v Peterlinovi dvorani spregovoril o nastanku knjige. Pred dvema letoma mu je namreč Evelina poklonila Jezovo knjigo, da bi napisal recenzijo, ki je bila kasneje objavljena v Književnih listih, v Primorskih novicah pa so objavili njegov članek. V knjižnici v Komnu je nato dokončno padla odločitev o knjigi. Boris Pahor je predlagal Evelini objavo političnih spisov, tako sta stopila do Jančarja in začela z zbiranjem gradiva. Lani je za revijo Mladika objavil pričevanja o Jezi, preko intervjujev s tržaškimi Slovenci pa je Šturman dobil celosten vpogled v Jezovo osebnost. Izbor političnih spisov je sestavljen iz štirih sklopov: prvi predstavi sodobno slovensko problematiko, drugi Jezovo predavanje v Dragi leta 1969, ko se je prvič javno izpostavil in spregovoril o samostojni Sloveniji. Sledi sklop o zdomski literaturi in pa pet političnih zbornikov, v kateri je Jeza zbral svoja pomembnejša besedila. Primož Šturman je dejal, da je izid knjige bil precej težaven. Opozoril je na dejstvo, da Jeza ni pisal samo o Slovencih in zaključil s stavkom, »da je bil človek, ki je izžareval veliko pozitivne energije, in to izžareva tudi knjiga«. Na večeru, ki ga je povezoval časnikar Ivo Jevnikar, je prof. Boris Pahor dejal, da je Jeza žrtvoval zdravje in zadnji dinar za objavljanje spisov. Bil je krščanski socialist, za narodnoosvobodilni boj, in to je plačal v Dachauu. Pripadal je Kocbekovi ekipi. Po vojski je sledil svoji ideji, to je osvobodilnemu boju. Pahor je spregovoril o treh temeljih, in sicer TIGRu, OF in deset dnevnem boju proti Miloševiču. Svoj poseg je zaključil s pozivom: »Ali je Jeza gradil to državo in upal zastonj? Treba je ukrepati, ne moremo hoditi po truplih naših mrtvih«. (met) / Sreda, 17. oktobra 2012 9 O NAŠEM TRENUTKU Politika komunikacije in trženje politike Ace mermolja Pojav »mercifikacije« politike, kjer se ideje in kandidati »tržijo«, je znan in ga doživljamo dnevno. Časopisom in televiziji se je pridružil internetni splet, ki se je izkazal kot dober posrednik politične »ponudbe«. Sistem komunikacije, kjer prihajajo sporočila v našo bližino »od daleč« s fikcijo, da nam šepetajo »od blizu«, je nadomestil mrežo fizičnih prostorov: od gostilne do sindikalne skupščine v tovarni ali množičnega zasedanja v vaškem sedežu stranke, kjer se je dogajala politika. Z novo perspektivo moramo državljani računati, ko se na volitvah odločamo. Igra zna biti zelo perfidna. Pred štirimi leti je na predsedniških volitvah v ZDA nepričakovano zmagal temnopolti kandidat Barack Obama. Okoliščine so mu bile naklonjene, saj se je predvolilna kampanja odvijala v križišču treh različnih vojn: vojne v Afganistanu, vojne v Iraku in finančne vojne na Wall Streetu. Obama pa je v svoji kampanji uporabil najsodobnejšo komunikacijo in z njo pritegnil k političnemu odločanju tudi tiste sloje in predvsem mlade, ki običajno ne volijo. Pri kampanji so Obami pomagali mladi svetovalci s Facebooka, ki je doživljal svetovni boom. Ustvarili so posebno znamko Obama in jo posredovali celo po prenosnih telefonih. Po volitvah je Oba-mov štab prejel posebno nagrado ameriškega marketinškega združenja. Način izražanja je bil del novosti, ki jo je pomenil temnopolti predsednik. Njegova vsebinska sporočila so bila pro-gresistična, a verjetno manj nova, kot je bil način njihovega podajanja. Po štirih letih predsedovanja je ena izmed Oba-movih težav prav ta, da se v boju s sicer skromnim Romneyem ne more posluževati tiste teatrske podobe, ki si jo je privoščil kot outsider. Nastopati mora kot predsednik, ki ni uresničil svojih predvolilnih obljub oziroma jih je uresničil le polovično. Past »mercificirane« politike in medijske predstave je pač v tem, da ljudje hitro pozabijo. Obame ne ocenjujejo glede na to, kako je bilo za časa Bus-ha, ampak na podlagi trenutnih občutkov, ki za mnoge Američane niso najboljši, saj jih pesti gospodarska kriza. Obamov nasprotnik Romney lahko uporablja argumente, ki bi težko kljubovali resni analizi, vendar ljudje v stiski sprejemajo kot upanje tudi obljube, ki so objektivno proti njihovim interesom, a se zdijo v trenutku odrešilne (vrač, ki zdravi terminalnega bolnika). Omenil sem Obamov primer, ker je postal njegov način komunikacije zgled za druge politike, ki želijo priti v stik z manj politiziranimi državljani, z neodločenimi ali z mladimi, ki se povezujejo preko internetske mreže. V Italiji je prvi spremenil politiko v prodajno blago Berlusconi. Znamenit je njegov televizijski nastop, ko je leta 1994 napovedal svoj vstop v politično areno. Bili so drugi časi. Berlusconi se je predstavil kot uspešen podjetnik in dober družinski oče, ki bo »popravil« Italijo. Deloval je paternalistično in je skušal »ujeti« razpoloženje množice, ki se je že oddaljila od klasične politike in strank. Spretno je pomešal populistične obljube po svobodnem in lepem življenjem s pro-tipolitiko, z napadi na komuniste, tujce, priseljence, skratka, na vse tisto, kar je prinašala globalizacije in česar so se ljudje bali. Uporabil je predvsem televizijo, saj se je spletna mreža razvila pozneje. Berluconi je ustvaril lidersko stranko in ostal ujet v svojo televizijsko fikcijo. Reševal je svoje probleme in probleme visokega sloja, ni mu pa uspelo ustvariti sodobne desnice, ki bi nadomestila nekdanjo Krščansko demokracijo, nasprotno, oviral je nastanek desnega pola, ki bi bil kos novim izzivom in krizi. »Mercifikacija« politike, liderizem, nastopanje kot v reklamnem spotu imajo svoje prednosti, a lahko postanejo kletka za tiste, ki dajejo prednost videzu in marketingu. Berlusconi je danes »star« tudi kot komunikator. Verjetno se sam zaveda, da nima ne moči in ne videza, da bi lahko s ponovno premiersko kandidaturo spre-vrgel katastrofalno podobo svoje kreature, to je Pola svoboščin. Splet in oder je v Italiji v kriznem obdobju spretno uporabil Grillo. Tudi on se poslužuje štaba, ki obvlada internet-sko komunikacijo, obenem pa se je sam preobrazil iz odličnega komika v politika, ki obvladuje odrska sredstva. Zato, da bi ohranil luč televizije, se je pred dnevi poslužil, sicer ne nove, plavalne akcije. Pred volitvami je na Sicilijo prišel tako, da je preplaval Mesinski zaliv. Marketing zahteva stalno prisotnost na medijskem odru in vedno nove domislice. Grillovi nastopi dajejo prednost ostri kritiki proti Montijevi vladi, proti Evropi in vsemu tistemu, kar se zdi krivo za sedanji položaj v Italiji. Tovrsten politični marketing ne potrebuje posebnih programov in predlogov za rešitev problemov. Programi zahtevajo preveč racionalen pristop, niso spektakularni in lahko postanejo past, če se izkažejo kot nerealistični ali pa zastareli in že uporabljeni. Protest je emotivno »čistejši« in v komunikaciji neposrednejši. Kompleksnejši je pojav Mateo Ren-zi. Florentinski župan in član DS je prelomil komunikacijsko tradicijo stranke, ki je nastala z združitvijo postkomunistov in levih (post)demokristijanov. Frontal-no je napadel po stažu staro vodstvo (kar je objektivno res), si izmislil podobo »odpada« za oligarhe in segel po vseh razpoložljivih sredstvih komunikacije: od spleta do avtodoma. Poslužuje se kom-petentnega štaba in se prikazuje kot radikalna alternativa levosredinskim nomenklaturam. 55 Renzi nima Berlusconijeve (nekdanje) ali Grillove svobode. Nastopil bo na primarnih volitvah, kjer se bo moral pomeriti z dvema vsebinsko »tehtnima« tekmecema. Tajnik DS Bersani povezuje tradicijo z novostmi. Ima vladne izkušnje in je spreten pri postavljanju stvarnih problemov. Niki Vendola obvlada politični marketing in je obenem predstavnik motiviranih in izrazito levih volivcev. Na primernih volitvah bo močan tekmec, šibkejši bi bil kot premierski kandidat, saj bi izostril ločnico med desnico in levico. V resnici si DS in levosredinska koalicija ne moreta privoščiti komunikacijske svobode, kot so si jo lahko prvi Obama, mlajši Berlusconi in sedanji Grillo in tudi Bossi, ko je bil še v formi in »čist«. Leva sredina ima svoje jedro v spolitiziranih volivcih. To je tudi njen problem, saj politično osveščeni ljudje uporabljajo pri oceni razum in ne le emoci-jo. Tako si težko predstavljamo koalicijo, kjer DS in njen tajnik podpirata Mon-tija in njegovo politiko (vsaj pri bistvenih odločitvah), Vendola zagovarja takojšen padec Montijeve vlade, Renzi pa odločno računa na tiste volivce, ki so razočarani ali pa imajo šibko politično zavest. Število teh volivcev se iz dneva v dan veča in zato postaja njihova apolitičnost politično odločilna. Prebijati zid apatičnosti pa je očitno možno le z dozo populizma in z neproblemskimi gesli. Vsekakor primarne volitve ne bodo nikogar »izbrisale«, kot se dogaja v ZDA, kjer običajno poraženec zapusti politiko in potone v pozabo. V primeru Bersanijeve zmage (tajnik ima verjetno največ možnosti) bo Renzi ostal druga najpomembnejša komponenta v DS, saj se stara nomenklatura ne bo mogla upirati njegovi objektivni opaznosti in moči. Vendola bo v vsakem primeru ostal bistveni zaveznik, ki bo pogojeval politiko DS. Primarne volitve bodo pokazale liderja, ne bodo pa razvozlale nekaterih vsebinskih vozlov, ki ovirajo ali pa celo blokirajo odnose na levici od padca KPI dalje. Problem ima toliko tipalk, da sega vse do dežele FJK in do slovenske manjšine. Misel je morda v dosedanjem kontekstu »vsiljena«, vendar vsebinsko težko usklajujem volilno zavezništvo med DS in Stranko slovenske skupnosti. Glede na znotraj manjšinske polemike, kjer SSk pobira ogromno večino svojih glasov, in glede na različna stališča SSk in slovenske komponente DS ima zavezništvo zgolj politično-utilitaristični značaj. Ko bi želeli takšno zavezništvo posredovati v neki skupni komunikacijski obliki in ga uspešno »tržiti«, bi bili v težavah. Zato je paradoksalno možna in volilno učinkovita le komunikacija kot znotraj manjšinska polemika, ki je italijanski volivci DS ne zaznajo, ker pač ne berejo slovenskega tiska. ODPRTA TRIBUNA Mladi predstavljajo potencial vsake skupnosti Deželne konference o zaščiti slovenske manjšine, ki je potekala preteklo soboto v Gorici, sem se udeležil, da bi opazoval in poglobil odnos med slovensko narodno skupnostjo v Italiji in Avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Ob tem pa sem si prizadeval prikazati dotičnim nekaj osebnih razmišljanj o odnosu mladih do slovenske organizirane skupnosti v naši deželi. V popoldanskem delu razprave pa so bili predstavniki Dežele FJK skoraj povsem odsotni, kar je dejansko pomenilo, da ni šlo za komunikacijo med slovensko narodno skupnostjo v Italiji in strukturami Dežele FJK, temveč za samogovor Slovencev v Italiji, pri katerem sem se odločil, da tokrat ne bom sodeloval, saj to ni bil smoter in smisel deželne konference. Vseeno pa se mi zdi primerno, da vljudno ponudim svoja razmišljanja v branje širšemu občinstvu. Včasih zanemarjamo osnovno dejstvo, da slovensko narodno skupnost v Italiji sestavljajo tudi mladi oz. pripadniki mlajših generacij. Kljub temu da se včasih mogoče napačno izpostavlja že samo mladost kot dodano vrednost, je nujno priznati, da predstavljajo mladi potencial, saj je skupnost, ki se ne prenavlja in ki ne posreduje svojih vrednot mladim, obsojena na propad. Pri nas, na srečo, ni tako. Nešteto je število mladih, ki se trudi, ustvarja, dela in aktivno sledi razvoju naše skupnosti. Zgodovina in preteklost je združila Slovence v Italiji v močno in trdno skupnost, ki s svojim vztrajanjem iz dneva v dan oblikuje tkivo obmejnega prostora avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, ki se lahko svobodneje razvija v svoji avtonomiji še zlasti zaradi prisotnosti naše narodne skupnosti na njenem ozemlju. Mladi so sprejeli zgodovinsko, kulturno in idejno dediščino in jo skušajo iz dneva v dan razvijati v delu, ki ga vlagajo znotraj naše skupnosti. Pripadnikov mlajših generacij je v naših strukturah, od krajevnih športnih in kulturnih društev do odborov naših organizacij, veliko. Njihovo nezanemarljivo prisotnost je zlahka opaziti, še zlasti pri primerjavi angažiranosti naših sovrstnikov v vrstah večinskega prebivalstva in tistih, ki živijo v osrednji Sloveniji. Mladi so potencial in prihodnost slovenske narodne skupnosti v Italiji. Ob tem gre dodati, da velika večina teh opravlja dragoceno delo popolnoma prostovoljno. Ta tip dela je skladen z vrednotami, ki so iz Evropske unije postale aktualne tudi v strukturah Dežele FJK, ki mlade podpira na številne načine. Sinteza prostovoljnega dela in podpiranja mladih so projekti, ki jim dajejo možnost, da se vključijo v družbo, prvi med vsemi prostovoljna civilna služba. Sobotno srečanje v Gorici je bilo namenjeno poglabljanju in analizi odnosov med avtonomno deželo FJK in slovensko narodno skupnostjo v Italiji. Odnos Dežele Furlanije - Julijske krajine in italijanske države do slovenske narodne skupnosti v Italiji se mi je zdel v izhodišču malomaren oz. nespoštljiv, do vseh nas, v prvi vrsti do mladih. Sobotno srečanje je, kot že omenjeno, potrdilo te domneve. Mladi potrebujejo za aktivno vključevanje v družbeni sistem zadostno mero motivacij. Motivacij in odgovornosti, da bi se posledično navdušili in postali akterji rasti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Da bi s svojimi idejami posredovali našim organizacijam svež elan in da bi posledično obogatili družbo, v kateri živimo, z vrednotami, ki so jih prejeli s strani prednikov. Poudarjam, da gre za zgledne družbene vrednote, ki postajajo v današnjem svetu, čedalje bolj neobičajne. Z nenehnim klestenjem prispevkov, z neodločnostjo pri podpori slovenske narodne skupnosti v Italiji, sta italijanska vlada in Dežela Furlanija - Julijska krajina pahnili že pred 15 leti našo narodno skupnost v stanje začasnosti (prekernosti), ki se iz leta v leto utrjuje. Prihodnost nam je vsak dan manj jasna in si v takem finančnem položaju ne moremo sploh privoščiti, da bi se posvetili razvojni perspektivi, ker smo primorani, da skrbimo le za preživetje. Vprašanje, ki bi ga postavil odgovornim strukturam FJK, se glasi: Kako lahko to stanje motivira mlade? Stanje, v katerem predstavljajo razvoj, perspektive in prihodnost, vsi dejavniki, za katere so mladi simbol, le velik vprašaj. Kako se lahko mlajši rodovi navdušijo za prostovoljno delo v sklopu naših ustanov, če je njihovo stanje omejeno na preživetje, na ohranjanje najosnovnejših vitalnih funkcij? Stanje, v katerem je nemogoče vlagati v ideje, v pobude, v želje mladih. Naša skupnost je dvakrat ogrožena. Njen obstoj ne ogroža namreč le trenutno krizno stanje, ampak tudi perspektiva prihodnosti, ki je vse prej kot spodbudna. Dosledno nestabilno stanje onemogoča prenavljanje, zaradi česar postaja vključevanje v našo skupnost za mlade čedalje bolj nezanimivo. Če posplošimo: delo mladih pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji je veljalo in velja za zgled aktivnega državljanstva. Mladi so prejemali in uveljavljali univerzalne vrednote, kot solidarnost, skrb za soseda in vzajemnost in se s tem uveljavljali kot zgledni državljani italijanske republike. V tem kontekstu pa obstaja nevarnost, da se ta zglednost, zaradi čedalje ožjih perspektiv, ki delujejo na mlade vse prej kot motivacijsko, prevesi v pravo apa-tijo, kot se dogaja tudi na drugih področjih in dejansko škodi rasti celotne države. Za zaključek pa gre dodati, da, če umaknemo ta razmišljanja iz ožjega konteksta odnosov med slovensko narodno skupnostjo v Italiji in Deželo FJK, na okoliščine, ki se tičejo vseh Slovencev v Italiji, lahko zanesljivo trdimo, da gre iskati razloge za morebitno demotivacijo mladih tudi znotraj naše organizirane skupnosti. Martin Lissiach GLEDALIŠČE V Mariboru se je začelo 47. Borštnikovo srečanje Z glasbeno gledališkim projektom "When the Mountain Changed Its Clothing" Heinerja Goebbelsa in Carmine Slovenice se je včeraj v Mariboru začel 47. Festival Borštnikovo srečanje. Največji slovenski gledališki festival vsako leto postreže s smetano slovenskih gledaliških uprizoritev minule sezone, vse bolj raznoliki pa so tudi spremljevalni dogodki. V tekmovalnem programu festivala se bo pomerilo 12 predstav po izboru novega selektorja Primoža Jesenka. Najboljše bo izbrala strokovna žirija, v kateri bosta ob Meti Hočevar, Zali Dobovšek in Jaši Drnovšku še dva strokovnjaka iz tujine, Mark Brown in Arthur Sonnen. Vrhunec vsakoletne sklepne slovesnosti je podelitev Borštniko- vega prstana kot najpomembnejše igralske nagrade za življenjsko delo. Potem ko si ga je lani nadela Mila-da Kalezic, bo prstan letos po pravilniku prejel igralec. Dobitnika bo izbrala žirija v sestavi Silve Čušin, Jerneja Lorencija, Dušana Mlakarja, Alje Predan in Iva Svetine. Zadnja leta je vse bolj v ospredju festivala spremljevalni program, na sporedu katerega bo tokrat 11 slovenskih in sedem tujih predstav. Med spremljevalnimi dogodki bodo tudi seminar, okrogla miza, razstavi ter projekciji filmov. V sklopu Showcase si bo mednarodna strokovna javnost ogledala deset predstav, ki jih je izbrala umetniška direktorica festival Alja Predan. PREJELI SMO Mladi SSk o goriški konferenci V soboto je v Gorici v deželnem avditoriju potekala prva deželna konferenca o zaščiti slovenske jezikovne manjšine. Pred začetkom konference pa so se uslužbenci slovenskih ustanov v Italiji zbrali pred avditorijem, da bi s protestno manifestacijo izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi slabega stanja slovenskih organizacij, ki so prisiljene krčiti finančna sredstva. Na začetku konference nam je bilo povedano, da bodo našim društvom in ustanovam še naknadno krčena sredstva. To so res zaskrbljujoči podatki, kajti tem ne smemo zagotoviti le obstoj, ampak tudi možnost nadaljnjega opravljanja funkcij, ki so jih do sedaj imela v družbi. Organizacije so namreč važne za krepitev in zaščito slovenskega jezika, kulture in navad, obenem pa omogočajo tako mladim kot odraslim osebni razvoj (dovolj je, da pomislimo na vsa najrazličnejša društva, ki delujejo na področju kulture, športa, vzgoje in znanosti). Zaradi tega ima vsako izmed njih ključen pomen v okolju, v katerem živimo. Ustanove pa niso važne samo za Slovence v Italiji, vendar tudi za celotno deželo in za vse njene prebivalce. Kot vsi vemo, je FJK ena izmed petih italijanskih dežel s posebnim statutom. Zakaj pa imamo poseben statut? Imamo ga prav zaradi prisotnosti manjšin na teritoriju. Moramo si torej prizadevati za ohranitev le-teh, kar je mogoče samo z ohranitvijo organizacij in društev. Obstoj slovenske narodne skupnosti v Italiji je namreč tesno povezan z delovanjem vseh raznolikih ustanov. S tem v zvezi bi rada v imenu mladinske skupine zagotovila popolno podporo vsem prikrajšanim uslužbencem in organizacijam. Vemo, da krize ni samo pri nas: povsod je vedno manj denarja, nekateri delavci so prikrajšani mesečnih prejemkov, drugi pa sploh nimajo dela. Vendar, kot sem že poudarila, so slovenske ustanove ključnega pomena bodisi za Slovence v Italiji bodisi za celotno deželo. Nazadnje bi pohvalila delo Slovenskega raziskovalnega inštituta - Slori za izčrpna poročila in opravljene raziskave, s pomočjo katerih lahko razumemo sedanje stanje ter razmislimo o pozitivnih možnih ukrepih, ki bodo v prid slovenske narodne skupnosti. Spodbudne besede s strani večine govornikov, ki so nastopili na konferenci, so lahko izhodišče za vsestransko povezavo in sodelovanje, za rešitev perečih vprašanj. Čas pa je, da se besede spremenijo v dejanja. Prepričani smo, da obstaja možnost rešitve: zavihati si moramo rokave in se s skupnimi močmi truditi, da bomo v prihodnje ne le ščitili in vrednotili svojo kulturo in svoj jezik, ampak tudi gradili bodočnost. Giulia Leghissa, v.d. deželne tajnice Mladih za Prihodnost - SSk 10 Sreda, 17. oktobra 2012 KULTURA / ŽIVLJENJSKI JUBILEJ - Osemdeset zadovoljnih let Antona Petjeta »Z ognjem v očeh so po vaseh gledali naše (klasične) predstave« V SSG je ustvaril veliko nepozabnih vlog - »Želeli smo ohraniti slovenstvo in slovensko besedo« Zadovoljen s tem, kar je ustvaril v svoji igralski karieri. Zadovoljen s tem, kako in kje zdaj živi. Anton Petje je v začetku oktobra slavil svoj 80. rojstni dan (pravilno zaporedje številk v datumu je 03.10.1932, ne pa 30.10. kot so zapisali v nekaterih medijih in se tudi pojavlja na vsemogočnem internetu). Praznoval je večkrat, kot se za tak jubilej spodobi. V družinskem krogu: z njim je velik del življenjske in poklicne poti prehodila Bogdana Bratuž, igralka iz znane goriške družine, rodil se jima je sin Zvonko, ki nosi "drugo" očetovo ime. Anton je (bil) namreč tudi Zvonko. Vendar ta zgodba sodi v začetke Petjetove igralske poti, ko je bilo Antonov oz. Tonetov več. Oktobra 2012 smo že bolj proti drugemu koncu, ki pa prekaljenega igralca, kije "vseskozi veliko delal in garal", sploh ne bega. Obletnica je bila odlična priložnost za ponovno snidenje s "starimi kolegi" (Miranda Caharija, Adrijan Rust-ja, AlojzMilič...), s katerimi jezanosno "ponašalslovensko besedo med zamejce", česar se nadvse rad spominja. In nad čim je še posebej zadovoljen. S tem z velikim zadoščenjem in sproščenostjo pripoveduje v objemu velike kraške domačije v Gabrovici pri Komnu. Kupil jo je pred odhodom v pokoj, v njeno obnovo vložil veliko dela in tudi denarja ("honorarji slovenskih igralcev so povsem zanemarljivi, če jih primerjamo s tem, kar plačujejo igralce, npr. za snemalni dan v filmu, v drugih državah"). Sedaj se v njej, kot "dolenjski kmečki sin" (rodil se je v Gabrovki pri Litiji, očitno je bilo usodno že ime) odlično počuti. In kmetuje. Sprejema na obisk domačine in prijatelje. In seveda tudi obuja spomine. In odmaknjeno, a ne neprizadeto gleda na sedanje stanje. Si ogledujete gledališke predstave? Včasih grem v Trst ali Gorico na kakšno predstavo Slovenskega stalnega gledališča. Redkokdaj sem res zadovoljen, da bi lahko rekel "krasno je bilo, kakšen užitek". Vem, da so velike težave. Kot sem že večkrat povedal, so se po mojem začele takrat, ko smo dovolili, da nastopov na manjših, okoliških odrih ne "vpišejo med obvezne" (tiste, ki gledališču zagotavljajo državni prispevek, op. ur.). Sedaj denarja ni nikjer in za nikogar. To se mi zdi grozno. Manjšina preživlja izredno hude čase. Kljub vsemu pa mislim, da ni vse v denarju. Riba smrdi pri glavi. Pomembne so izbire. Mislite na SSG, na gledališče? Vedno so me motili modernizmi. Nikamor ne spadajo. Na vsak način moderno: prenesti npr. neko dramo v oštarijo, na bazar ... Zgodovina te stvari briše. Zamejci imajo radi predstave "z repom in glavo". Da se razumemo, eksperimenti morajo biti, do določene stopnje. Vendar naj se temu posvečajo v drugih gledališčih, npr. v ljubljanski Drami. Ko sta z ženo Bogdano leta 1970 prišla v tržaški teater, je bilo drugače. Z več vidikov. Tedaj, ko sta me Benedetič in Miroslav Košuta (tedanji ravnatelj in umetniški vodja SSG. op. ur.) zvabila v Trst , je vladal entuziazem. Ogromno smo delali. Nastopali vsepovsod. Po Trža- Anton Petje skupaj z Vojkom Belšakom in Barbaro Cerar v Millerjevi drami Vsi moji sinovi in spodaj v Suskindovi monodrami Kontrabas Osebna izkaznica škem, Goriškem in v Benečiji. Iz Maribora, kjer sem bil tedaj prvak, so naju z ženo s težavo "izpustili" ("po odpovedi so nama ponujali odlično stanovanje ..."). In tudi v Trstu sem dobival nosilne vloge. Najbolj uspešne uprizoritve smo ponavljali neštetokrat, ne samo kolikor je bilo abonmajskih redov, npr. Virginio Woolf (Edward Albee: Kdo se boji Virginie Woolf?, 1980). Večkrat smo nastopali v nemogočih pogojih. Toda čutili smo bližino občinstva. Njemu smo bili predani. Za vas osebno je bil prehod iz Maribora v Trst precejšen skok, čeprav ste že prej delali v drugih okoljih, v ljubljanski Drami, v celjskem gledališču ... Ko sem prišel v Trst, sem se zavedel, da sem Slovenec. Občutil sem svoje korenine. Dokler živiš v povsem slovenskem okolju, si ti zdi "biti Slovenec" nekaj povsem samoumevnega. V tržaškem teatru sem (si) rekel: Jaz sem Slovenec. Začel sem se zavedati svo- jih nacionalnih korenin, nisem postal nacionalist, kaj pa vem, morda malo pa sem (nasmeh in še posebej šegav pogled). Vsekakor smo delali za skupno dobro, v želji po lepem, seveda. Ko se spomnim na naše predstave vsepovsod naokrog, se še sedaj razvedrim: če si prišel v eno vas, so z ognjem v očeh gledali naše predstave. Klasične! Skušali smo čim bolj zagrabiti publiko. Želeli smo ohraniti slovenstvo in slovensko besedo, ne samo ponuditi gledališki užitek. Se kakšne vloge od številnih, ki ste jih odigrali na tržaškem in drugih odrih in za katere ste prejeli tudi prestižne nagrade, še posebej radi spominjate? Osebno vas še vedno imam pred očmi v odlični interpretaciji Suskindove monodrame Kontrabas (sezona SSG 1986/87)? Tega je bilo ogromno. Za igralca je odlično odigrana vloga tista, ki se je seveda gledalci spominjajo, predvsem pa tista, ki sproži razmislek. Da postaneš dober igralec, potrebuješ talent. Vendar ta predstavlja samo 5 odstotkov celote, vse ostalo je garanje, garanje, garanje. Nujno potrebna je tudi šola, gledališka akademija, da obvladaš obrt. Naprej moraš graditi sam. Jaz sem npr. postal specialist za negativce: najprej sem jih igral z besom, delal sem jih odurne, nato sem spoznal, da so prikazani v prijaznih tonih prepričljivejši, v bistvu še bolj zoprni in tudi nevarni. "Sovražni" so bili tudi sinku Zvonetu: ko smo bili še v Mariboru, je iz šole prišel zamorjen. Na vprašanje, kaj se pravzaprav dogaja, je potožil, da mu oponašajo, češ da igram samo Nemce in župnike, nikoli pa nisem partizan. Življenjski jubileji so tudi neizprosna priložnost za obračune. Kakšen je vaš? Veliko je bilo vsega. Ob gledališču sem veliko nastopal v filmih, pa na televiziji in snemal za radio. Statistične obračune, vsaj približne so naredili drugi: gledaliških vlog naj bi bilo nad 300, nastopov na televiziji ali v filmu okrog 67 (od teh je približno 20 celovečercev, največ v zadnjih desetletjih prejšnjega Anton Petje se je rodil na Dolenjskem (3. oktobra 1932 v Gabrovki pri Litiji), otroštvo preživel v Železni Kapli, kjer je obiskoval (nemško) osnovno šolo. Leta 1945 se je z družino preselil v Radovljico, kjer je nadaljeval šolanje, nato pa še v Kranju in Ljubljani, kjer je maturiral. Najprej je vpisal medicino, nato pa kot oseben izziv opravil sprejemni izpit na AGRFT. Tako se je začela njegova igralska dogodivščina, ki ga je iz Ljubljane vodila preko Celja v Maribor in nato v Trst, kjer je bil zaposlen od leta 1970 do sezone 1993-1994, veliko pa je v SSG delal tudi honorarno. Mariborskemu gledališču sta ga "ukradla" tedanja ravnatelje in umetniški vodja SSG, Filibert Benedetič in Miroslav Košuta, ki je o tem zapisal: "V tedanjo zatohlo tržaško ozračje je prinesel svežino, modernost, ambicijo, med odlične, a žal že nekoliko starejše igralce, pa, žal, tudi občutek ogroženosti." Za svoje igralske dosežke je prejel vrsto nagrad, omeniti moramo vsaj Prvomajsko nagrado ZDUS (1969), nagrado Prešernovega sklada (1970), Borštnikovo diplomo (1974) in nagrado ZDUS za življenjski opus Marija Vera (2006). stoletja, sodeloval pa je tudi pri nekaterih začetnih, "zgodovinskih" slovenskih filmih), radijskih vlog pa nihče ni seštel (med drugim še vedno snema za Radio Trst A). Snemal sem tudi na tujem: odlično obvladam nemški jezik, z nekateri dialekti vred (koroškim), tako da sem delal v nemškem prostoru, pa tudi v italijanskem. In zaslužil več kot z vlogami v slovenskih filmih, pa čeprav se nisem znal dobro "prodajati". Tuji igralci imajo namreč vsi svoje zastopnike, jaz sem se dogovarjal sam. Za svoje delo ste bili večkrat nagrajeni, prejeli ste vse slovenske prestižne igralske nagrade. (Ob zaključku pogovora mi je pokazal diplome: lepo okvirjene, v družbi ženinih, krasijo stopnišče v stari hiši). Z nagradami je tako: po eni strani so spodbuda in priznanje za tvoje delo, po drugi pa sproščajo "foušijo". Največ radosti me obide, ko se spomnim dobre predstave in si rečem, da smo naredili nekaj lepega. Ta zavest me spremlja tudi danes, ko je drugače. Težki časi so. Če izgubiš publiko, jo trudoma pridobiš nazaj. Publika je pri gledališču najpomembnejša. Zelo milo mi je pri srcu, ko me kakšen star abonent SSG v Gorici sreča po cesti in mi reče: Gospod Petje, kako je bilo lepo takrat . In ob mislih na tedanje lepo, je lepo tudi danes. Kismet (usoda): to je odgovor na vprašanje, če se je vse izteklo, kot je želel. Kismet in slavljeni igralec kot podeželski gospod pričakuje to, kar ga še čaka. Breda Pahor GLEDALIŠKI FESTIVAL JOAKIMINTERFEST V KRAGUJEVCU - Kot najboljša igralka in igralec Nagrajena Maja Blagovič in Romeo Grebenšek Člana Slovenskega stalnega gledališča sta priznanji dobila za igralski kreaciji v predstavi Zlati zmaj Rolanda Schimmelpfenniga v režiji Janusza Kice Ansambel Slovenskega stalnega gledališča se je z mednarodnega festivala Joakiminterfest vrnil z dvema nagradama za igralski kreaciji v predstavi Zlati zmaj Rolanda Schimmelpfenni-ga v režiji Janusza Kice. Tržaško gledališče je z uspešno uprizoritvijo nastopilo na odru festivala v Kragujevcu, kjer si je žirija letošnje izvedbe ogledala enajst predstav gledališč iz Beograda, Skopja, Zenice, Banjaluke, Zrenjanina, Tuzle, Zagreba in Novega Sada. Maja Blagovič (levo) skupaj z Laro Komar in Romeo Grebenšek (na posnetku desno) v predstavi Zlati zmaj ssg - agnese divo Med temi je nagrado za najboljšo predstavo prejela uprizoritev gledališča iz Novega Sada Mara The Sad Petra Vajsa v adaptaciji in režiji Andraša Urbana. Priznanje za najboljšo režijo je dobil Vladimir Milčin za uprizoritev Bec-kettove drame Čakajoč na Godota v izvedbi Turškega gledališka iz Skopja. Slovensko stalno gledališče pa se ponaša z nagradama za večplastni umetniški presežek dveh članov stalnega ansambla. Nagrado za najboljšo žensko vlogo je prejela Maja Blagovič za vloge Vnukinje, Azijke, Mravlje in Špecerista z utemeljitvijo: »V Zlatem zmaju je bil režijski koncept, da je igralska spretnost glavno orožje. Maja Blagovič ga je suvereno obvladala s preobrazbo in kombiniranjem številnih igralskih sredstev. Blagovičeva je v malih dramskih segmentih uspela ustvariti močno odrsko prezenco.« Nagrado za najboljšo moško vlogo je prejel Romeo Grebenšek za vloge Deda, Azijca, Natakarice in Murna z utemeljitvijo: »S predstavitvijo umetniške senzibilnosti na emocijskih antipodih krhkosti Murna na eni strani in onemoglosti Deda na drugi, je Grebenšek pokazal visoko stopnjo zrelosti z alterniranjem doživetega in bolj odmaknjenega odnosa do lika.« / ITALIJA, SVET Sreda, 17. oktobra 2012 1 1 NEW YORK - Predsedniška tekma v ZDA stopa v živo Za Obamo popravni izpit v drugem krogu televizijskih soočanj NEW YORK - Kandidata za predsednika Združenih držav Amerike, demokrat Barack Obama in republikanec Mitt Romney, se bosta danes (do dogodka je zaradi časovnega razmaha v resnici že prišlo) na univerzi Hofstra v Hempsteadu nedaleč od New Yorka pomerila na drugem od treh televizijskih soočenj. Pod večjim pritiskom je Oba-ma, ki mora popraviti vtis s prvega soočenja, po katerem mu je začela podpora v anketah padati. Romney je v Den-verju pred tednom dni storil, kar je moral, da je ustavil padanje podpore v anketah, ki se je začelo po demokratski nacionalni konvenciji v Charlottu. Obamo je ujel nepripravljenega, tudi z novimi stališči glede davkov in socialne politike, predsednik ZDA pa je deloval premalo energično in preveč profesorsko za uspeh v formatu, kjer je slog pomembnejši od vsebine. Med pripravami na soočenje v Las Vegasu je Obama novinarjem dejal, da mu je dolgčas, ker mora delati domačo nalogo. Tokrat pa pravi, da priprave na soočenje, zaradi česar se je nekaj dni zaprl v letovišče v Virginiji, potekajo dobro. Njegova kampanja se tokrat ne več igra z javnim mnenjem z umetnim zniževanjem pričakovanj. Obama je nameraval pred prvim soočenjem le braniti prednost v anketah, sedaj pa mora v ofenzivo. To je tu- di napovedal v številnih intervjujih po Denverju, ki si ga je ogledalo 67 milijonov ljudi. Obama pravi, da je bil preveč vljuden in je premalo kritiziral Rom-neyja, zato napoveduje obratno taktiko. Podpredsednik Joe Biden je sicer v četrtek popravil njegov vtis na soočenju z republikanskim kandidatom Pau-lom Ryanom, kar so ankete že zaznale. Po Denverju je Romney začel prevzemati tesno vodstvo v nacionalnih anketah, Obami pa se je približeval ali prehitel tudi v peščici odločilnih držav. Povprečje nacionalnih anket RealClear Politics je v ponedeljek pokazalo, da sta kandidata spet izenačena. Soočenje v Hempsteadu bo pote- Barack Obama ansa Mitt Romney ansa kalo v formatu »mestne hiše«. To pomeni, da bodo vprašanja postavljali izbrani volivci, voditeljica televizije CNN Candy Crowley pa bo soočenje le povezovala. Na dnevnem redu bodo vse teme, od domačih do mednarodnih, pri katerih bo Romney skušal izkoristiti zapletanje administracije pri pojasnjevanju napada na konzulat v Bengaziju. Tu gre zabeležiti včerajšnjo izjavo ministrice za zunanje zadeve Hillary Clinton, ki je predsedniku priskočila na pomoč s tem, da je nase prevzela vso odgovornost za dogodke v Libiji. Sicer pa bo republikanec zanesljivo vztrajal pri novih, zmernejših stališčih v notranji politiki, kar se mu je v Denverju obrestovalo. (STA) RIM - Kriza v Lombardiji Deželne volitve bodo verjetno decembra Roberto Formigoni ansa MILAN - Zaradi velikega ko-rupcijskega škandala, ki pretresa Lombardijo, bodo imeli v tej dežeLI predčasne volitve. Kot je včeraj napovedal predsednik deželnega parlamenta Roberto Formigoni, bodo volivci nov parlament predvidoma izbirali v času božiča, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.Tak-šni in drugačni škandali italijansko deželno politiko pretresajo že več mesecev. Minulo sredo je npr. policija prijela člana deželnega parlamenta v Lombardiji Domenica Zambettija, ker naj bi kupoval glasove volivcev. Pri tem naj bi mu pomagala mafija, natančneje lokalni klan kalabrijske N'dranghete, ki mu je na volitvah leta 2010 v zameno za 200.000 evrov zagotovil več tisoč glasov. Policija v zvezi s tem preiskuje še več oseb. Po aretaciji Zambettija, člana Ljudstva svobode nekdanjega premiera Silvia Berlusconija, so se v Italiji znova okrepili pozivi za odstop Formigonija. Slednji velja za tesnega Berlus-conijevega zaveznika, zaradi svojih domnevno koruptivnih povezav z več spornimi podjetji pa je že nekaj časa tarča ostrih kritik. Formigoni je odstop doslej odločno zavračal, potem ko mu je podporo odrekla še Severna liga, pa je sedaj očitno le bil prisiljen priznati poraz in napovedati nove volitve, piše APA. Da želi postati nov predsednik Lombardije, je sicer včeraj napovedal vodja Severne lige Roberto Maroni. Maroni je vodenje Severne lige prevzel junija letos. Na tem položaju je nasledil ustanovitelja stranke Umberta Bossija, ki je moral odstopiti zaradi znanega škandala, povezanega z zlorabo strankinih sredstev. Dogodki v Lombardiji so dodaten udarec za Ljudstvo svobode, nekdaj najmočnejšo politično stranko v Italiji, potem ko je prišlo na dan, da so lokalni politiki te stranke v La-ciju prirejali zabave in potovanja na račun davkoplačevalcev. Zaradi te afere je morala že pred dnevi odstopiti predsednica La-cija Renata Polverini. Pred dvema tednoma pa je sledila še aretacija vodje deželne poslanske skupine Ljudstva svobode Franca Fiorita, ki naj bi poneveril kar za 1,3 milijona evrov denarja, namenjenega stranki. (STA) Po svetu skoraj 73 milijonov ljudi razseljenih ŽENEVA - Število ljudi, ki so bili zaradi različnih oblik katastrof prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani s 101 milijona padlo na približno 73 milijonov. Vendar različni konflikti, naravne nesreče in ekonomske razmere še vedno pomembno vplivajo na to, da mora vsako leto s svojih domov več sto tisoč ljudi, opozarjata Rdeči križ in Rdeči polmesec. Število prisilnih migracij se je lani zmanjšalo v primerjavi z letom 2010, ko so potres na Haitiju in poplave v Pakistanu vplivali, da je nenavadno veliko število ljudi zbežalo z domov, je v letnem poročilu o katastrofah v svetu zapisala Mednarodna zveza Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC). IFCR opozarja še, da so humanitarne organizacije preslabo opremljene za soočenje z vse večjim številom migrantov, ki se bolj kot v taboriščih zbirajo v mestih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Sudanu so na primer desetletja notranjih konfliktov povzročila, da so se ljudje množično zatekli v mesta. V afganistanski prestolnici Kabul se je število prebivalcev po letu 2001 povečalo za več kot štirikrat, potem ko so bili ljudje prisiljeni zbežati z domov zaradi upora, ki je zajel ostale dele države. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) ob tem poziva humanitarne organizacije, naj storijo več za »urbane begunce«, ki se morajo z lokalnim revnim prebivalstvom boriti za že tako redka delovna mesta in nastanitev. (STA) RIM - Po poročilu italijanske obalne straže na zaslišanju v Grossetu Odgovornost ima tudi Costa Družba celih 40 minut po nesreči ni ustrezno ukrepala in ni obvestila pristojnih oblasti o resnosti razmer Nasedla Costa Concordia HAVANA Kubanci bodo lahko potovali brez omejitev HAVANA - Kuba je včeraj odpravila dovoljenja za izhod iz države. Ukrep bo začel veljati 14. januarja prihodnje leto, Kubanci pa bodo odslej tako kot velika večina ostalega sveta potrebovali le potni list in vstopno vizo države, v katero bodo potovali, je včeraj sporočilo zunanje ministrstvo v Havani. Prav tako bo poslej Kubancem omogočeno, da v tujini lahko ostanejo do 24 mesecev. Doslej so lahko ob izpolnitvi vseh pogojev bivali do 11 mesecev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Če so Kubanci doslej želeli potovati v tujino legalno, so potrebovali najprej pisno vabilo iz tujine, na podlagi katerega so dobili dovoljenje za izhod, ki je veljalo 30 dni. To dovoljenje je bilo mogoče podaljšati še desetkrat, potem so se morali vrniti na Kubo ali pa so to pravico izgubili za vselej. Stroge omejitve potovanja v tujino so bile na Kubi v veljavi več kot pol stoletja. Tako naj bi preprečili »odliv možganov« iz države, predvsem zdravnikov, inženirjev in ostalih. Vendar to ni preprečilo več tisoč Kubancem, da ne bi ilegalno emi-grirali in se odpravili na tvegano pot proti ZDA, pogosto tudi v preslabih plovilih čez morje. Mnogi so pri teh poskusih tudi umrli. Washington sicer Kubancem že vse od leta 1966 avtomatično podeljujejo pravico do azila v ZDA, če dosežejo ameriške obale. ansa RIM - Družba Costa Crociere, lastnica ladje za križarjenja Costa Concordia, ob brodolomu ob toskan-skem otoku Giglio januarja ni ustrezno obvestila pristojnih oblasti o tragediji. To piše v poročilu italijanske obalne straže, ki so ga včeraj predstavili v okviru zaslišanja v italijanskem Grosettu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.»Podjetje je, potem ko je vzpostavilo stik z ladjo, vedelo, da pristojnih oblasti niso ustrezno obvestili o resnosti razmer,« piše v poročilu obalne straže. Družba Costa Crociere naj ne bi popravila zavajajočih informacij, ki jih je kapitan ladje Francesco Schetti-no dal predstavnikom obalne straže. »Družba je 40 minut po nesreči, ki se je zgodila 13. januarja, vedela, da ladja še ni poklicala pomoči, a kljub temu ni ukrepala,« so še dodali v poročilu. Schettino se je nemudoma po tem, ko je ladja zašla z načrtovane poti in nasedla ob Gigliu, po telefonu pogovarjal s kriznim koordinatorjem Coste Crociere Robertom Ferrarinijem. Poleg ugotovitev obalne straže na zaslišanjih v Grossetu, ki so se začela v ponedeljek in naj bi potekala še nekaj dni, preučujejo tudi obsežno poročilo o brodolomu, ki so ga nedavno pripravili in objavili strokovni izvedenci in ki večino krivde za nesrečo pripisuje kapitanu Schettinu. Schettino je po ugotovitvah strokovnjakov na podlagi analize posnetkov komunikacij in drugega materiala svojim podrejenim dajal pomanjkljive in nenatančne ukaze ter vsaj 50 minut prepozno izdal ukaz za evakuacijo potnikov. Del krivde so strokovnjaki pripisali tudi ladjarju, ki ni poskrbel za zadostno izobraževanje posadke za izredne razmere. Člani posadke so imeli težave pri usmerjanju ljudi na eva-kuacijske točke, niso znali delovnega Francesco Schettino ansa jezika ladje, italijanščine, in so po pričevanjih potnikov delovali zelo zmedeno. Schettina tožilci obtožujejo povzročitve brodoloma, nenaklepnega umora in zapustitve ladje še pred evakuacijo vseh potnikov, za kar mu grozi dolga zaporna kazen. Med preiskovanci je sicer še osem oseb. Costa Concordia je nasedla in se prevrnila na bok 13. januarja letos pri toskanskem otoku Giglio. ■ ZLATO (999,99 %%) za kg 43.063,90€ +253,80 SOD NAFTE (159 litrov) 115,07 $ -0,63 EVRO 1,3046 $ +0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. oktobra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 16.10 15.10 ameriški dolar 1,3046 1,2971 japonski jen 102,94 102,10 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 24,875 24,931 danska krona 7,4594 7,4591 britanski funt 0,80970 0,80745 madžarski forint 278,51 278,53 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6962 poljski zlot 4,0920 4,0868 romunski lev 4,5783 4,5740 švedska krona 8,6274 8,6591 švicarski frank 1,2091 1,2091 norveška krona 7,3910 7,4100 hrvaška kuna 7,5148 7,5085 ruski rubel 40,2810 40,1885 turška lira 2,3585 2,6463 avstralski dolar 1,2693 1,2661 braziljski real 2,6534 2,6452 kanadski dolar 1,2870 1,2682 kitajski juan 8,1728 8,1318 indijska rupija 68,9550 68,7660 južnoafriški rand 11,3680 11,3632 1 2 Sreda, 17. oktobra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu DOBERDOB - Urejeno bo pred šolo sredi vasi Avtobusno postajališče za večjo varnost šolarjev Problem križišča bo le delno rešen - Lavrenčič: Ni še denarja za preureditev nevarnega ovinka v Selcah Sestopanje otrok s šolabusa in vstopanje vanj bo varno, promet po glavni cesti skozi Doberdob pa ne bo več oviran, ko bo pred šolo sredi vasi urejeno avtobusno postajališče. Uresničili naj bi ga v dogled-nem času, saj je občinska uprava prišla do namenskega denarja. Na predlog pokrajinskega odbora je bila na ponedeljkovem zasedanju goriškega pokrajinskega sveta namreč odobrena sprememba proračuna, ki namenja 20 tisoč evrov za reševanje problema nevarnega križišča pred cerkvijo oziroma šolo v Doberdobu. Denar bo nakazan po podpisu protokola med občino in pokrajino, ureditveni poseg pa bi lahko stekel že kmalu potem, saj za uporabo manjših vsot uprava lahko neposredno določi izvajalca del. »Denar bomo uporabili za ureditev avtobusnega postajališča, ki ga nujno po- trebujemo, zato da zagotovimo varno sestopanje in vstopanje otrok v šolabus. Danes se ustavlja kar na cesti in zaseda večji del vozišča, kar ovira tudi promet. Naš namen je odstraniti del pločnika pred spomenikom in pridobiti prostor za postanke. Novo postajališče bodo seveda uporabljali tudi potniški avtobusi, na primer z izletniki, ki bodo prišli k nam na obisk,« razlaga doberdobski župan Paolo Vizintin in dodaja: »Poiskati pa bomo morali dodaten denar za ureditev križišča zraven šole, ki je ravno tako nevarno. Sedaj ga je dovolj le za avtobusno postajališče. Skrajni čas je, da ukrepamo. Poseg sodi v širši projekt zagotavljanja varnosti. Avtobusni postajališči bomo uredili tudi v Jamljah in pri Sa-bličih,« poudarja župan in pojasnjuje: »Po ukinitvi Kraške gorske skupnosti je pokrajina podedovala 40 tisoč evrov za Doberdobska občina se zavzema za vzpostavitev večje varnosti na križišču pred cerkvijo oziroma šolo; prvi korak v tej smeri bo ureditev avtobusnega postajališča bonaventura TRŽIČ Akcija občinske policije Oglobili tri divje odlagalce smeti Tržiška občinska policija je pretekli konec tedna ugotovila dva primera kršitve določil s strani javnih lokalov ter tri primere nedovoljenega odlaganja odpadkov. Akcija se je začela v soboto zvečer, ko so policisti začeli preverjati, ali javni lokali upoštevajo določila v zvezi s prodajo alkoholnih pijač po 21. uri oz. z omejitvijo hrupa, ki ga povzročajo preglasna glasba oz. preglasne stranke. Pregledali so sedem lokalov, od katerih so pravila kršili v dveh: v enem so ugotovili preglasno glasbo po 23. uri, v drugem pa so prodajali alkoholne pijače po 21. uri. V nedeljo pa so pod drobnogled vzeli nekatera območja, kjer bolj pogosto prihaja do nedovoljenega odlaganja odpadkov in kjer so prišli na sled trem kršiteljem. Na podlagi te akcije na tržiški občini ugotavljajo, da lastniki oz. upravniki javnih lokalov na splošno spoštujejo določila, enako se lahko reče za primere odlaganja odpadkov. Odpadke so pustili kar na ulici Kras. Zadovoljen sem, da se je del tega denarja vrnil na Kras, ki mu je bil sprva tudi namenjen.« Zadovoljstvo izraža tudi pokrajinski svetnik stranke Svoboda ekologija in levica (SEL) Mario Lavrenčič, sicer bivši do-berdobski župan, ki je vplival na odločitev, da je bil denar namenjen kraški občini: »Rešen bo dolgoletni problem križišča, ki predstavlja veliko nevarnost za šolarje in voznike. Odprt pa ostaja problem celotne trase pokrajinske ceste skozi Doberdob, ki bo v kratkem urejena tudi na odseku pri Devetakih, na obzorju pa ni še videti denarja za preureditev nevarnega ovinka v Selcah, četudi je bil poseg predviden v triletnem pokrajinskem načrtu javnih del.« Na ponedeljkovem zasedanju pokrajinskega sveta je Lavrenčič skupaj s svet- GORICA Pokrajina že tretjič med finalistkami za proračunskega oskarja Pokrajina Gorica se je tretje leto zapored uvrstila med tri finalistke, ki se bodo potegovale za prejem t.i. proračunskega oskarja v kategoriji pokrajin, nagrade, ki gre tistim javnim upravam, ki učinkovito poročajo o svojih bilancah, so hitre pri izpolnjevanju zakonskih obvez ter jasno in transparentno poročajo o svojem delu s posebno pozornostjo do občanov. Poleg Gorice sta se med finalistke uvrstili tudi pokrajini Genova in Trst. Tretjo zaporedno uvrstitev je z zadovoljstvom pozdravila pokrajinska odbornica za finance Sara Vito, ki je poudarila točnost in popolnost pokrajinskih bilanc, kar kaže na prizadevanje pokrajinske uprave, da s preprostimi in učinkovitimi besedami nudi informacije občanom, izvedencem pa nudi podrobno računovodsko dokumentacijo. Gre za pravcat cvet v gumbnici, ki Pokrajino Gorica uvršča v sam italijanski vrh, je poudarila Vitova. nikom Severne lige Diegom Bernardisom predlagal resolucijo za zaščito furlanskega jezika. S predlaganim dokumentom, ki je bil soglasno odobren, sta svetnika SEL in Severne lige pozvala predsednika pokrajine, da se zavzame za spremembo norme, ki v pred nedavnim odobrenem zakonu - t.i. »spending review« - izključuje furlanščino izmed jezikov, ki opredeljujejo manjšinska jezikovna področja, na katerih v okviru reorganizacije šolskega sistema veljajo olajšave za ohranitev ravna-teljskih in administrativnih mest ter nižjega števila dijakov v razredih in šolskih ustanovah. Omenjene olajševalne norme po novem veljajo le na ozemlju, kjer je prisoten tuj jezik, v primeru goriške pokrajine torej samo v občinah, ki so vključene v območje, kjer se uveljavlja zakon 38/2001 za slovensko narodno skupnost. GORICA Nad pravicami zapornikov bo bedel garant Goriški pokrajinski svet je soglasno sprejel resolucijo načelnika svetniške skupine stranke Prihodnost in svoboda Stefana Cosme, ki predvideva uvedbo lika pokrajinskega garanta za pravice oseb, ki jim je bila odvzeta svoboda, kot so npr. predvsem zaporniki. Ob resoluciji so svetniki sprejeli tudi amandma, po katerem bo omenjeni garant po možnosti skrbel tudi za zbirni center za begunce v Gradišču. Kot je poudaril sam Cosma, se garant lahko pogovarja z zaporniki in obišče zapore tudi brez dovoljenja, kot to določa ureditev iz leta 2009. Tako bo lahko obelodanil in skušal rešiti številne dejavnike stiske, od prenatrpanosti zaporov in maloštevilnih tečajev usposabljanja ter pomanjkanja poklicnih figur do pomanjkanja sanitarij za svojce zapornikov in tega, da v FJK niso sprejeli določil o zdravstvu v zaporih. STANDREŽ Pokritje tribune, zakaj se zatika? Obračajo se na goriško občino in na pokrajino, zato da premakneta s slepega tira postopek za pokritje tribune Juventini-nega nogometnega igrišča v Štandrežu. V ta namen so goriški občinski svetnik Demokratske stranke David Peterin ter njegova strankarska somišljenika in obenem pokrajinska svetnika Vesna Tomsič in Aljoša So-sol sestavili skupno svetniško vprašanje. Tomsičeva in Sosol sta ga ob robu ponedeljkove seje pokrajinskega sveta izročila pristojni odbornici Sari Vito, ki bo nanj odgovorila pisno. Peterin pa ga je posredoval občinskemu odborniku za šport Alessandru Vascottu, ki se je na spodbudo že odzval. Sprejel je obvezo, da bo zadevo preučil, in zagotovil je, da se ji bodo občinski tehniki posvetili, ko se bodo razbremenili priprav za odprtje PalaBigota. »Juventina je v zadnjih letih najuspešnejše nogometno društvo v Gorici. S prostovoljnimi močmi požrtvovalnih odbornikov, prijateljev in širše vaške skupnosti odlično upravlja občinsko nogometno igrišče v Kraški ulici. Peščeno igrišče so tudi spremenili v lepo urejen sintetični travnik. Poseg je zahteval večjo naložbo, ki jo je anticipiral odbor z najemom posojila. Na pomoč so takoj priskočili pokrajinska uprava, dežela, občina in Fundacija Goriške hranilnice. Odborniki Juventine so si ponovno zavihali rokave in si zastavili nov cilj. Zamislili so si realizacijo strehe nad tribunami. Poiskali so podporo. Pokrajina je takoj predlagala, da bi streho prekrili s fotovoltaiko. Sončna centrala bi tako omogočila znižanje stroškov za osvetljevanje igrišča. Društvo je predlog osvojilo, na vrsti je bila goriška občina. Kot lastnica športnega objekta naj bi krila preostali del naložbe. Toda na občini se je zataknilo. Nerazumljivo je že večmesečno zavlačevanje in obotavljanje mestne uprave, ki bi financirala le del popravil, v zameno pa bi dobila lepši športni kompleks,« opozarjajo Peterin ter Tomsičeva in Sosol, ki od uprav pričakujejo odgovor, kje in zakaj se je zadeva zataknila, saj sta si upravi podajali druga drugi štafeto odgovornosti. Od obeh pristojnih odbornikov trojica zahteva, da poročata o pripravi načrta strehe in o denarju za njegovo uresničitev. Dejstvo je, da brez načrta ni mogoče sestaviti finančnega plana. Svetniki obenem sprašujejo, kdaj naj bi se dela začela in zaključila, ter jasne besede o razlogih, ki so privedli do zamude. TRŽIČ - Prenovljena spletna stran občinske uprave Za večjo transparentnost Nova grafična podoba, notranji linki in ikona Prijateljska občina -17 točk za brezplačni internet s pomočjo wi fi tehnologije Na tržiškem županstvu so včeraj ob prisotnosti županje Silvie Altran, odbornika za inovacije Francesca Marti-nellija in vodje urada za stike z javnostjo Lucia Gregorettija predstavili prenovljeno spletno stran Občine Tržič, ki skupaj s prisotnostjo na spletni skupnosti Facebook in s projektom postavitve wi fi točk za brezplačno koriščenje interneta ima kot cilj večjo transpa-rentnost delovanja občinske uprave. Med novostmi namreč ni samo prenovljena grafična podoba spletne strani, ampak gre tudi za notranje linke, ki občanu omogočijo olajšan dostop do uradov in obrazcev, poleg tega je tu tudi ikona Prijateljska občina, ki omogoča izpolnjevanje upravnih dokumentov kar preko spleta, dalje spletna okenca, ki nudijo takojšen dostop do zaželene teme, medtem ko so napovednik dali kar v središče strani. Okrepljen je tudi sektor novic, prav tako bo prenovljena spletna stran omogočala občanom opravljanje spletnih anket in obveščanje o problemih. Spletna stran Občine doživlja drugače naraščajoče zanimanje: če so v lanskem letu zabeležili 118.248 stikov, jih je bilo letos samo od januarja do 30. septembra že 108.541, kar pomeni štiristo stikov na dan, opozarjajo tržiški upravitelji, ki dodajajo, da bodo tudi občanom brez računalnika omogočili uporabo le-tega v uradu za stike z javnostjo, kjer sta brezplačno na voljo dva računalnika, uporabnikom pa lahko pomaga tudi osebje. Občina Tržič je s pomočjo Pokrajine Gorica in lastnega centra za obdelavo podatkov aktivirala tudi sedemnajst točk, kjer je možna brezplačna uporaba interneta s pomočjo wi fi tehnologije. Sistem omogoča uporabniku, da opravi registracijo le enkrat in potem lahko svobodno »pluje« po spletu, tudi če se poveže s katere koli druge točke. Prav tako je občinska uprava lahko povezala vse obstoječe naprave za video-nadzor, pa tudi tiste, ki jih bodo postavili v prihodnosti, mrežo naprav pa nameravajo razširiti tudi na ostale občine. Bersanijevi podporniki jutri v Gradišču V hotelu Franz v Gradišču bo jutri ob 18.30 prvo srečanje podpornikov kandidature tajnika Demokratske stranke Pierluigija Bersanija na primarnih volitvah leve sredine v Furla-niji Julijski krajini. Ob tej priložnosti bo prisoten tudi Roberto Speranza, eden od treh mladih koordinatorjev Bersanijeve kampanje. Kot piše v sporočilu za javnost, se medtem po vsej deželi oblikujejo odbori v podporo Bersanijeve kandidature (cilj je oblikovati vsaj sto krožkov). Na Goriškem deluje t.i. posoški odbor, katerega prvo uradno srečanje bo v ponedeljek, vedno v Gradišču, kjer bodo številni upravitelji predstavili manifest v podporo Bersaniju. Ob tej priložnosti bo prisoten tudi član vsedržavnega tajništva DS Davide Zoggia. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 17. oktobra 2012 13 GORICA - Otvoritveni dan novih prostorov Visoke šole za umetnost Goric ne razlikujejo, zanje sta eno mesto Obiskovalce pričakali filmi, video instalacije, dokumentarci in fotografije - Navezujejo partnerstva Filmi, video instalacije, dokumentarci in fotografije: vse to je včeraj pričakalo obiskovalce novih prostorov Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici, ki so jih uredili v palači Alvarez v Gorici, v okviru otvoritvenega dne, na katerem so prostore predali namenu in prikazali javnosti, kaj vse delajo njihovi študentje. Ko slišimo ali beremo besedo »otvoritev«, nam v mislih takoj zaživijo prizori z uradnimi svečanostmi, govori in kakim glasbenim nastopom ali recitacijo, vendar včeraj ni bilo tako: prisotni, med katerimi sta bila prorektor Univerze v Novi Gorici Mladen Franko in goriški pokrajinski svetnik Aljoša Sosol (v dopoldanskih urah so gostili tudi predstavnike Slovenskega izobraževalnega konzorcija), so si ogledali prostore ter prisluhnili razlagi dekana visoke šole Boštjana Potokarja in direktorice programov Digitalne umetnosti in prakse ter Medijske umetnosti in prakse Rene Rusjan. Vse je potekalo v dokaj neformalnem vzdušju, v katerem se je obiskovalec seznanil s specifikami ustanove. V pritličju so ga pozdravili filmi, ki so nastali kot diplomska NOVA GORICA Na univerzi srečanje z delodajalci Karierni center Univerze v Novi Gorici pripravlja danes od 9. ure dalje srečanje delodajalcev in predstavnikov Univerze v Novi Gorici z naslovom »Z znanjem in sodelovanjem do skupnih uspehov«. V prostorih Univerze v Novi Gorici na Vipavski 13 v Rožni Dolini bodo delodajalcem iz različnih sektorjev in področij predstavili poklice, za katere izobražujejo ter znanja in veščine, ki jih študentje pridobijo med študijem. Predstavljene bodo možnosti sodelovanja z UNG na različnih področjih, na primer v okviru raziskovalnih projektov, praktičnega usposabljanja študentskega dela, oglaševanja prostih delovnih mest, selekcije kadrov ipd. Predstavljena bosta dva primera dobre prakse sodelovanja delodajalcev z UNG ter tudi primeri sodelovanja kariernih centrov z delodajalci v tujini. »Okrepiti želimo že obstoječe vezi in vzpostaviti nove oblike sodelovanja z delodajalci iz različnih sektorjev. Med drugim je namen srečanja tudi, da se snovalci študijskih programov spoznamo s potrebami, ki dejansko obstajajo v praksi. Na ta način bodo naši diplomanti stopali na trg dela bolje pripravljeni in okrepljeni s pravimi znanji ter praktičnimi izkušnjami,« so namen dogodka obrazložili na univerzi. (km) dela in kratki filmi (slednji so nastali v okviru sodelovanja med univerzami v Novi Gorici, na Reki in v Gradcu), ki so bili na ogled v večnamenski dvorani in predavalnici. Če si se povzpel do prvega nadstropja, si naletel na predvajanje del, ki so jih študentje izvedli pod mentorstvom Metoda Blejca, gostujočega umetnika, ki študente napeljuje, da se med seboj pomešajo in skupaj izvedejo projekte. V nadstropju so še tajništvo, prostor za druženje ter učilnice oz. delavnice, kjer je skupina študentov ravnokar montirala spot, ki so ga posneli za glasbeno skupino. Prav tako so bili na ogled interdisciplinarni projekti, medtem ko so bile v drugem nadstropju na ogled video vaje obiskovalcev letošnjega prvega letnika, tam so tudi delavnica za animirane filme in pisarne. Povsod pa so stene krasile umetniške fotografije. Po prvih štirinajstih dneh, odkar so v Gorici (toliko časa je namreč trajala selitev, veliko stvari je še zapakiranih), študentje prehajajo zelo prosto iz enega mesta v drugo, saj vse skupaj jemljejo kot Gorico, kar jih veseli, nam je povedala Rene Rusjan, ki upa, Mladen Franko, Boštjan Potokar in Rene Rusjan med ogledom prostorov (zgoraj) in študentje v delavnici (desno) bumbaca da bodo tudi v novem okolju (šola je prej delovala v Ljubljani) našli partnerje, med katerimi je posebej omenila Slovensko narodno gledališče iz Nove Gorice, tamkajšnjo Mestno galerijo in Kulturni dom ter goriški Kinoatelje. Prorektor Mladen Franko pa je izrazil veliko veselje in zadovoljstvo, da ima Gorica posluh, željo in interes, da združuje v mestu univerzitetne dejavnosti. Prihod Visoke šole za umetnost iz Ljubljane v Gorico je zanj dobrodošel, ker se s tem raz- dalje in stroški zmanjšujejo (razseljenost fakultet je namreč ena od težav Univerze v Novi Gorici). Franko je še posebej poudaril, da je to že druga fakulteta novogoriške-ga vseučilišča, ki je sedež našla v Gorici (v Šolskem domu v Križni ulici namreč že nekaj let deluje Fakulteta za znanosti o okolju), s čimer novogoriška univerza pomembno prispeva k povezovanju obeh mest ter k dejavnostim in interesom slovenske narodne skupnosti v Gorici. (iž) Jasmin Kovic Nastopa v televizijski nanizanki, a jo bolj kot televizija in kinematografija zanimata gledališče in režija, za kar se tudi izobražuje. Govorimo o 25-letni Števerjanki Jasmin Kovic, ki nastopa v TV nanizanki v šestih nadaljevanjih Sposami (v slovenščini bi se tako naslov glasil Poroči me), ki je na sporedu ob ponedeljkih in sredah zvečer na prvi mreži italijanske državne radiotelevizije RAI. Režiser koprodukcije radiotelevizije RAI in družbe Titania, ki jo je podprl tudi Filmski sklad FJK in v kateri v glavnih vlogah zakoncev Nore in Uga nastopata Francesca STEVERJAN - Jasmin Kovic Televizija zanjo izziv, a ima raje gledališče Nastopa v televizijski nanizanki »Sposami« Chillemi in Daniele Pecci, je Umberto Marino, medtem ko je dogajanje postavljeno v Trst, kjer so nanizanko posneli lani poleti in jeseni. Gre kot že omenjeno za zgodbo mladih zakoncev Nore in Uga, ki sta na robu ločitve, vendar morata po sili razmer skupaj upravljati agencijo za načrtovalce porok, kar naposled utrdi njun ljubezenski odnos. V ponedeljek je bilo na sporedu že tretje nadaljevanje, četrto pa si bo mogoče ogledati nocoj ob 21.10. Kako se je Jasmin Kovic znašla v tej nanizanki? Z mlado Števerjanko, s katero smo se po telefonu pogovarjali včeraj popoldne, je prišla v stik goriška produ-centska hiša Galaxia in je naposled šla v Trst, kjer je dvakrat prestala selekcijo in bila na koncu izbrana kot članica igralskega ansambla. V nanizanki igra vlogo Maje, ciganskega dekleta, ki študira v Italiji in se želi poročiti z italijanskim fantom. To ji tudi uspe prav s pomočjo agencije, ki jo vodita Nora in Ugo, vendar bodočemu ženinu prikriva, da je ciganskega rodu, kar on izve komaj na poroki, ko se pojavijo Majini sorodniki, ki so prav tako izvedeli za njeno poroko. To bi lahko resno ogrozilo njuno zvezo, vendar se pobotata in tudi v tem primeru na koncu zmaga ljubezen. Jasmin Kovic je nastop v televizijski nanizanki sprejela kot izziv, vendar svoje prihodnosti ne vidi ne na malem ekranu in niti na velikem platnu, saj, kot nam je povedala, je televizija in kino ne zanimata, njena ljubezen ostajata gledališče in režija. Za to se Jasmin tudi izobražuje, saj obiskuje drugi letnik za dosego magistrske diplome (na podlagi bolonjske reforme gre za peti letnik univerzitetnega študija) na fakulteti za gledališke vede Univerze v Bologni, poleg tega pa je dejavna tudi v domačem kraju, saj svojo ljubezen do gledališča izraža z vodenjem dramskega odseka pri SKPD Frančišek Borgia Se-dej v Števerjanu. (iž) GORICA - Cirkus Še vedno sposobni pristnih ooOOhhh V Gorici so nekoč postavljali cirkuške šotore na vojaškem vadbenem prostoru na Rojcah, a preden so tam uredili šolski atletski stadion. Manjše cirkuse so nameščali tudi na Senenem trgu (Trg Julia) blizu Malega šolskega doma, preden so uredili verjetno najstarejše goriško krožišče. Nekajkrat so postavili cirkuški šotor na zemljišču na koncu Drevoreda Virgilio. Velike cirkuse so postavljali tudi sredi Travnika in na Novem trgu (Trg sv. Antona). Sedaj se predstave odvijajo že najmanj štiri desetletja na Kugyjevem trgu oz. na ploščadi pri Rdeči hiši. Tudi minuli teden so postavili velikanski šotor s štirimi stožci, pred njim še nekakšen atrij z dvema in dva manjša šotor-ska stožca sta prekrivala vhod. Če dodamo velikanske tovornjake in prav tako velike bivanjske prikolice ter staje, ograde in vozila za živali, je cirkus Orfei zasedal dve tretjini trga. Na dveh ali treh osrednjih mestnih križiščih so cirkuški zaposleni dan predpri-četkom predstav delili kupone, ki so omogočali popust na vstopnini; traktor s prikolico in plastičnim slončkom je krožil po mestnih ulicah; vsako tretje drevo ali drog za javno razsvetljavo je nosil že teden dni prej plakate z urnikom predstav. Že trideset let obiskujem zaradi družinskih vzrokov cirkuške predstave in tudi tokrat ni bilo drugače. Logistika me sili, da kupim vselej najdražje prostore, tiste, ki so najbliže osrednjemu krogu. Tako vidim nastopajoče iz neposredne bližine, njihove ! . - .J'H> Ci* - i Bojan Brezigar Beacon hill je gričevnati predel Bostona, ki se dviga nad osrednjim parkom. V parku se začenja pot svobode, ki vodi po zgodovinskih krajih ameriške revolucije, začenja pa se tudi Črnska spominska pot. V severnih državah, med katere sodi tudi Massachussets, so suženjstvo odpravili kmalu o razglasitvi neodvisnosti Združenih držav Amerike; na jugu, kjer so sužnje izkoriščali pretežno v kmetijstvu, je bilo drugače. Zanimivo je, da je bilo v Bostonu temnopolto prebivalstvo od nekdaj bolj vključeno v mestno življenje kot kjerkoli drugje. Res je, da so bila naselja temnopoltih v veliki meri v predmestjih, res pa je tudi, da so prav tu, v na Beacon hillu, temnopolti služabniki živeli v kletnih in pritličnih prostorih hiš, v katerih so živeli beli lastniki. Stikov je bilo veliko, bili so vsakodnevni in predvsem nekako medčloveški. Odnosi med delodajalcem in zaposlenim, ne pa odnosi med gospodarjem in sužnjem. V Bostonu so se začela in razvila prva protisuženjska gibanja. Črnska spominska pot popelje obiskovalce mimo številnih pomnikov boja proti suženjstvu. Tu stoji Muzej afro-ameriške zgodovine, sicer zelo neugledna stavba, vendar polna spominov in zgodovinskih dejstev, ki človeka prenesejo v drugi čas, pa čeprav slednji časovno ni tako daleč. Dejstvo, da je bilo sredi 19. stoletja v Ameriki suženjstvo še dovoljeno in da je bila potrebna vojna, da so se ga znebili, zelo veliko pove. Pot vodi mimo prve cerkve za temnopolte iz leta 1806 in zanimivo je, da je bila ta cerkev v samem mestnem jedru. Tudi šole, v katere so zahajali temnopolti otroci, so tu. Skratka, odnos do temnopoltega prebivalstva je bil tu bistveno drugačen kot v južnih državah. Ta odnos označuje zgodba o ladji Amistad, s katero so španski prekupčevalci preprodajali sužnje. Zajela jo je ameriška bojna ladja in po dolgi sodni obravnavi se je sodišče odločilo v korist sužnjev. To se je dogajalo v letu 1839, torej pred državljansko vojno. Režiserji te zadeve pa so prišli iz Bostona, predvsem zagovornik sužnjev, nekdanji ameriški predsednik John Quincy Adams. Po drugi strani je suženjstvo naraščalo v južnih državah. Širilo se je proti »Zahodu, vse do meja s Kalifornijo in leta 1861 je bilo suženjstvo temeljni gospodarski sistem izkoriščanja temnopoltih prebivalcev v kar 15 zveznih državah. Potrebna je bila krvava državljanska vojna za odpravo suženjstva. Jedro tega gibanja je bilo prav v Mesto demokracije in svobode, od neodvisnosti do današnjih dni Bostonu; ne nazadnje tudi zato, ker je v Bostonu prevladovala irska katoliška imigracija, ki je imela do suženjstva drugačen odnos kot protestantska skupnost. Takrat so torej ideje, ki jih danes uvrščamo med najbolj napredne, prihajale iz Bostona. Iz tega mesta je poldrugo stoletje kasneje prišel človek, ki je spremenil ameriško politiko. Precej daleč moraš s podzemno železnico, nato prestopiti na avtobus in končno prideš na planoto, nedaleč od morja, kjer ti veter napolni nosnice s slanim priokusom, morske vode. Tu stoji predsedniška knjižnica in muzej Johna F. Kennedyja. Ameriškega predsednika od leta 1960 do 1963, ko je bil ubit v atentatu, katerega okoliščine še vedno niso pojasnjene. VB starem delu Bostona še vedno stoji hiša, v kateri se je Kennedy rodil. Sedaj je v njej predsednikov muzej, žal, odprt samo v poletnih mesecih. To je mirna meščanska četrt, same lesene hiše ob drevoredih, nekatere večje, druge manjše. Kennedyji so bili dobro stoječa družina, po velikosti hiše sodeč pa v tistem času ne med najbogatejšimi v Bostonu. To je bila stara matriarhalna družina, mati Rose Kennedy je res podpirala trio vogale; nič se ni zgodilo brez njenega privoljenja. Tudi kandidatura Johna za predsednika ZDA je imela njen blagoslov. Že od vsega začetka je bilo jasno, da je to zelo zahteven podvig. John F. Kennedy je bil prvi ameriški predsednik katoliške vere. John F. Kennedy je bil najmlajši predsednik v zgodovini ZDA. Vendar si je Kennedy pridobil zaupanje volivcev s svojim optimizmom, z voljo po novem, po drugačnem življenju, po večji odprtosti, po enakopravnosti vseh državljank in državljanov. Kennedy je v očeh volivcev predstavljal upanje v boljšo prihodnost. V času hladne vojne je bilo to še kako pomembno, ljudje so bili za to zelo dovzetni. Imel je tudi veliko sposobnost razumevanja problemov, s katerimi se je moral srečevati. Razumel je, da si svet želi miru, da je to tudi želja Američanov, vendar slednji ne bi pristali na popuščanje sovjetskemu bloku. Njegovi zunanjepolitični posegi so bili odločni in umirjeni obenem. Ni nasedel pro-vokaciji, ki jo je brez njegove vednosti uprizorila ameriška obveščevalna služba CIA z izkrcanjem »prostovoljcev« na Kubi in teh skupin ni hotel vojaško podpreti, čeprav mu je tako svetoval ves vojaški vrh, ni pa popustil Sovjetski zvezi, ki je nameščala jedrske konice na Kubi in z vojaško blokado Kube Moskvo prisilil, da je umaknila svoje orožje. Za to je plačal ceno: obvezo, da ZDA ne bodo napadle Kube. Poslej se je v Beli hiši zvrstilo še devet predsed- nikov, pet republikancev in štirje demokrati, in vsi so to obvezo spoštovali, čeprav ni zapisana v nobeni formalni pogodbi. Taka je pač politika, ki temelji na načelu, da je treba dogovore spoštovati. V vsem, tudi v odnosih s SZ glede Berlina, ko je z znanim govorom v središču obzidane nemške prestolnice z besedami Ich bin ein Berliner (Jaz sem Berlinčan) jasno nakazal, da ZDA ne bodo nikoli prepustile Berlina komunističnemu bloku. Zaradi svoje politike si je Kennedy nakopal kar nekaj notranjih sovražnikov. To so bili kubanska politična emigracija, orožarski lobiji, ki so nasprotovali mirovni politiki, saj je bila njihova prihodnost odvisna zgolj od prodaje orožje, pa rasistični jug, ki je nasprotoval njegovi politiki človekovih pravic, njegovemu sozvočju z Martinom Luthrom Kingom in njegovemu aktivnemu prepričanju o enakopravnosti temnopoltega prebivalstva. Enemu teh krogov ali kombinaciji vseh treh je treba pripisati odločitev o atentatu. In Kennedyjevim naslednikom odločitev, da je treba sledi za naročniki atentata skrbno zabrisati. V ZDA imajo v si ameriški predsedniki svojo knjižnico in muzej. Vse gradivo iz Bele hiše se prenese v te strukture. V Atlanti je to muzej Jim-myja Carterja, na griču nekaj kilome- Na slikah: Pod naslovom Kennedyjeva knjižnica in muzej, spodaj od leve rojstna hiša Johna F. Kennedyja, Ted Kennedy pod bratovim portretom, počitek temnopoltih Bostončanov v glavnem mestnem parku trov od mestnega središča, v Bostonu je to lepa, skoraj veličastna zgradba ob obali. Tu je shranjen celoten arhiv Ken-nedyjevega predsedovanja, tu je spominski muzej. Ogled poteka v tišini, tudi to je nekakšne posvečen kraj, tudi tu je čustveni naboj močan, pa čeprav pri meni ne dosega naboja ob obisku rojstne hiše Martina Luthra Kinga. Dan, ko sem tu, je meglen, zato bralcem ponujam tuj posnetek. Je pa tudi srečen, kajti danes je tu predsednik irske vlade in sprejema ga nihče drug kot Kennedy-jev brat Edward, Ted Kennedy. Sicer postaran, bolan, kakšno leto zatem je umrl, pa vendar živ spomin na tiste čase. Ujamem ga v kamero pod predsednikovim portretom, pomenljivo simbolno srečanje. Slab posnetek, bilo je mračno, bliskavice nisem smel uporabljati, varnostniki so se gnetli vse naokoli in me potiskali stran, ampak temu spominu se nisem mogel odpovedati. Ponujam ga tudi svojim bralcem. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 17. oktobra 2012 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Pimpa - Kresnička Lucija 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.40 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.10 Nan.: Il nostro amico Charly 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 In-sieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Pechino Espresso 14.05 Aktualno: Parliamone in famiglia 16.15 Nan.: La signora del West 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Once upon a time 22.40 Show: Pec-hino Esperesso 23.30 Dnevnik 23.45 Film: After.Life (triler, ZDA, '09, i. Christina Ricci) V" Rai Tre Walker Texas Ranger 21.10 Film: ...conti-nuavano a chimarlo Trinità (vestern, It., '71, i. B. Spencer, T. Hill) 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Sposami 23.05 Dnevnik - Kratke vesti 23.10 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 23.45 Film: Pronti a morire (vestern, ZDA, '94, i. Sharon Stone, R. Crowe) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: RIS Roma 3 - Delitti imperfetti 23.40 Nan.: I cerchi nell'acqua O Italia 1 6.00 Rai News Morning News 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Rubrika: La storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.10 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Nan.: My life 16.50 Film: Air Force - Aquile d'acciaio (akc., ZDA, '92) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (16. oktobra 2012) Vodoravno: O'Hara, ost, rovarstvo, Ana, Inter, donda, at, Martina, I. K., L. A., A. I., norma, emisar, maniak, Massa, B. A., Ibra, Anja, erot, ot, Ita Rina, Ennio, Lako-vič, Reina; na sliki: Martina Lisjak. 23.30 Film: X-Men (fant., ZDA, '00, i. P. Stewart, Halle Berry) La l ^ Tele 4 sporti 19.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 20.30 Deželni dnevnik 23.02 Nočni deželni dnevnik 23.30 Film: Il ruggito del topo (kom., ZDA, '59) (T Slovenija 1 6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 10.25 Pravljica: Zlati prah (pon.) 10.35 Pravljice iz mavrice 11.00 Poučna odd.: Zlatko Zakladko 11.15 Kratki igr. film: Tom v škatli 11.30 Nan.: Podstrešje 12.00 Poročila 12.05 Dok. film: Burkež Pavliha (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tedenik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.4518.35 Risanke 15.55 Kviz: Male sive celice (pon.) 16.45 Dobra ura 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Info. odd. za otroke: Infodrom 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film tedna: Sneg na Kilimandžaru 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 23.40 Koncert (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 10.25 Dobra ura 11.55 Dobro jutro (pon.) 15.10 Čez planke - Poljska (pon.) 16.10 O živalih in ljudeh (pon.) 16.40 Na vrtu (pon.) 17.10 Črno-beli časi (pon.) 17.30 Mostovi - Hi-dak 18.00 Glasnik 18.25 Evropski magazin 18.40 Maribor 2012 18.55 Dok. odd.: Marija in Andrej 19.50 Žrebanje lota 20.00 Športni izziv 20.30 Odd. o modi: Bleščica 6.40 Risanke 8.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 9.30 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Resničnostni show: La scimmia 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: Iron man 2 (fant., ZDA, '10, i. R. Downey Jr.) LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commissario Cordier 17.45 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Dok.: Atlantide 23.20 Dok.: La7 Doc 0.20 Aktualno: Omnibus Notte 7.00 Deželni dnevnik 7.30 Dok.: Luoghi magici 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.00 20.25 Dnevnik Agenparl 12.05 Film: Toto sexy (kom., It., '63) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Hard Trek 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Rubrika: In contatto... con la Trieste Tra- 21.05 Koncert: Simfonična ekstaza (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Tv Maribor 6.35 0.05 Primorska kronika 7.35 9.35, 20.00, 23.00 Aktualno 8.00 8.30, 9.30, 12.00, 15.30, 17.25 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 8.5511.10, 17.50, 19.30, 21.45, 23.20 Kronika 9.00 Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko, prenos 10.00 Ustavna komisija Državnega zbora (predstavitev mnenj), prenos 10.40 Slovenija in Evropa 13.30 Prvi dnevnik 15.15 Utrip 16.35 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 19.40 Slovenska kronika 20.30 Kontaktna odd. 21.30 Žarišče 23.25 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Aktualno: Meridiani 15.30 Avtomobilizem 15.45 Nogomet: KV za SP Albanija - Slovenija, neposredni prenos 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanke 20.00 Alpe Jadran 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 Glasb. odd. 22.15 Potopisi 22.45 Artevisione - pripravila Laura Via-nello 23.15 Effe's Inferno Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 12.05 Vedeževanje z Magdaleno 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Brez panike 18.00 Žogarija v Lendavi 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Odbojka: Salonit Anhovo -Šoštanj Topolšica, 2. krog dol, posnetek tekme, sledijo Dnevnik, vremenska napoved in Kultura, Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.00 14.35 Nan.: Peklenske mačke 8.50 Misli zdravo 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 16.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Clevelandu 15.30 18.50 Ljubezen skozi želodec - Recepti 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Nan.: Čista desetka 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 0.00 Nan.: Razočarane gospodinje A Kanal A 7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.05 17.05 Nan.: Številke 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 16.35 Nan.: Skupaj s tabo 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Vsaka krogla šteje (akc., ZDA, '12) 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Ubijalska hitrost (akc., ZDA, '10) 22.10 Film: Pobesneli Max 3 (akc., Avstralija, '85, i. M. Gibson) 0.10 Film: Pošast chupacabra (horor, ZDA, '05) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Boris De-vetak in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - V sinjo brezkončnost. Pripravlja Vili Prinčič; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ahoj Terst! Pripravlja Borut Klabjan; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 18. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Fe-lici con coach; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giu-lia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Sconfinando; 22.00 Clas-sicamente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 7.50, 12.45, 16.15, 19.40 Dan 202; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 14.45 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 17. oktobra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI PLIMOVANJE Danes: ob 5.17 najnižje -24 cm, ob 11.31 najvišje 51 cm, ob 18.12 najnižje -52 cm, ob 0.37 najvišje 19 cm. Jutri: ob 5.40 najnižje -12 cm, ob 11.54 najvišje 41 cm, ob 18.53 najnižje -43 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER LJUBLJANA - Pogovor z ameriškim veleposlanikom v Sloveniji Josephom A. Mussomelijem » Predsednik naj povezuje« LJUBLJANA - Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je za STA analiziral potek kampanje pred predsedniškimi volitvami v ZDA, potegnil pa je tudi vzporednice s predsedniškimi volitvami v Sloveniji. Kot je dejal, si v obeh državah želi predsednika, ki bi bil sposoben premostiti velike razlike med desnico in levico. Predsedniške volitve v ZDA so le še nekaj tednov stran. Kako bi opisali dosedanji potek volilne kampanje? Ker sem zunaj države, nimam ravno dobrega pogleda. Vendar pa je kampanja zelo napeta in zelo obsežna za povprečnega Američana. Zelo veliko energije, strasti je vložene z obeh strani. Kaj pa oba kandidata, demokratski predsednik Barack Obama in njegov republikanski izzivalec Mitt Romney? Kako bi ju opisali? Se smete opredeliti? Ne morem izrekati osebnega mnenja, čeprav bom vsekakor volil in imam zelo močne osebne poglede. Vendar pa - oba imata različne prednosti. Trenutni predsednik ima vedno določeno prednost, še posebej glede zunanjih zadev. Pozna svetovne voditelje, ve, katera so pereča vprašanja, ve, kje so skrite pasti. Na drugi strani pa ima tudi Romney svoje prednosti. Je poslovnež in razume gospodarstvo. Ena od zanimivih zadev, ki povezujejo predsedniški kampanji v ZDA in Sloveniji, je, da se misli, da ljudje volijo glede na to, kaj je najbolje zanje. Ljudje ne gledajo na zadeve samo z ekonomskega vidika. Odločajo se bolj čustveno kot finančno. Torej vprašanja, kot so splav, priseljevanje, ali pa tu v Sloveniji zgodovinske delitve, po mojem mnenju precej bolj vplivajo na odločitve volivcev kot to, koliko denarja bodo služili. V ZDA bodo volitve zelo te- Kakšno je splošno vzdušje v ZDA? Koliko je Obama v očeh Američanov odgovoren za sedanje razmere v ZDA in svetu? Menim, da so mnogi Američani nepošteni do predsednika, ne glede na moje poglede, kdo naj bi bil predsednik. Gospodarske težave, s katerimi se je moral Obama soočiti, izvirajo iz časa pred njegovo izvolitvijo leta 2008. Gre za zelo težke probleme, skoraj nerešljive. In ZDA jih ne morejo rešiti same. Joseph A. Mussomeli A pričakovanja ob njegovi izvolitvi so bila visoka ... Res je. Bil je prvi Afroameričan, ni bil tipičen politik, že precej prej je nasprotoval vojni v Iraku in vse te stvari so vzbujale veliko upanja med različnimi deli ameriške družbe. Vendar so bila pričakovanja tako visoka, da je moralo priti do določenega razočaranja. Dobil je veliko glasov, ker so ljudje mislili, da je superman, svetnik. In ko se je izkazalo, da ne more tako lahko rešiti gospodarskih težav ali pa težav na Bližnjem vzhodu, so ljudje doživeli razočaranje. Nobelova nagrada za mir je že dober primer tega. In to zdaj v ZDA povzroča še večje delitve. Imam pet bratov in sester. Trije se nagibajo na desno in trije na levo. In zdaj na primer sploh ne govorimo med seboj .. (smeh) ... Postalo je zelo napeto, stresno in na obeh straneh so zelo močna prepričanja glede tega, kaj je narobe v ZDA. Veste, gre za šest ljudi, ki se imamo običajno radi. Zdaj pa ena stran meni, da je Oba-ma krepko zamočil, druga pa, da je bil glede na okoliščine herojski. V kampanji so doslej prevladovala gospodarska vprašanja. Bodo po vašem mnenju odločilna? Mislim, da ne. Predvsem brezposelni bodo zagotovo nezadovoljni. A po mojem mnenju bodo odločilni dejavnik čustvena, skoraj simbolna vprašanja. Ljudje ne bodo volili Oba-me, ker je Afroameričan ali zaradi njegovih liberalnih stališč do splava, ne bodo volili Rom-neyja, ker je mormon ali ker si želi povečati obrambni proračun. Vprašanja, ki bodo najbolj vplivala na ljudi, so moralne narave. Morda se motim, a ljudje se predvsem sprašujejo, ali gre za dobrega človeka. Ne, ali me bo naredil bogatejšega, ampak ali mu lahko zaupam. In tako po mojem mnenju voli večina ljudi, ne le Ame- Pričakujete spremembe v ameriški gospodarski politiki v primeru Romneyje-ve zmage? Večina olajšav za bogate je v veljavi še iz časa administracije Georgea Busha. Zato pričakujem, da bodo ostale. In to bo še povečalo proračunski primanjkljaj. Razen če ne bo prišlo do dramatičnih rezov v državni porabi. Težko si je zamišljati - ne glede na to, kdo bo predsednik - da ne bo prišlo do znatnega zvišanja davkov in hkrati znatnega zmanjšanja porabe. V tem smislu nisem prepričan, da sta si kandidata povsem na jasnem. Proračunski primanjkljaji so se v zadnjih petih, šestih letih zelo napihnili. Ne moreš zgolj nižati davkov in upati, da bo gospodarstvo raslo. In ne moreš zgolj zmanjševati porabe. Pošteno povedano, mislim, da ne bo velikih sprememb, ne glede na to, kdo bo predsednik. Lahko pa bi bilo drugače pri zunanji politiki. Romney bi kot predsednik lahko imel agresivnejšo zunanjo politiko. Obama se je zadnja štiri leta trudil, da bi bil bolj spravljiv, da bi bolj sodeloval z mednarodno skupnostjo. Mislim pa, da bo pri Romneyju, če bo predsednik, odvisno predvsem od tega, kdo bodo njegovi svetovalci. Tudi Bush si po mojem mnenju ni mislil, da bo unilateralist, a svetovalci so mu svetovali določene stvari, on pa jih je poslušal. Zanimivo je, da Romneyju nekateri zunanjepolitični spodrsljaji v kampanji niso povzročili resnejše škode. Ne pri ameriški javnosti, ki je zelo usmerjena v domačo politiko. Le če bi šlo za velika zunanjepolitična vprašanja, na primer talce v Iranu, potem bi se tu lahko izgubile volitve. Na splošno pa zunanjepolitična stališča ne bodo spremenila mnenja ljudi. Večina volivcev v ZDA je žal neopravičljivo ravnodušnih do zunanjepolitičnih vprašanj. Kaj pa politika do Bližnjega vzhoda? Romney je tu zelo kritičen. Res je. Na Obamo letijo številne upravičene kritike, a glede Bližnjega vzhoda ne bi smele. Zadnji dve leti sta bili izjemno zapleteni in težavni. Iskreno rečeno je Obama naredil praktično vse, kar je bilo treba. V Egiptu bi se zadeve lahko obrnile precej huje. Lahko bi prišlo do grozljivega pokola, pa ni. In ameriški predsednik si tu zasluži nekaj priznanja. V Libiji bi še vedno lahko imeli na oblasti Gadafi-ja. In ena najbolj nepoštenih zadev je, da desnica Obami ne da priznanja za odstranitev Osame bin Ladna. To je Bush večkrat poskušal, a mu je spodletelo. Kaj pa močna stališča Romneyja do Sirije in Irana? Nas čaka nova vojna, če zmaga? Težko je vedeti, kdaj je kaj politična retorika. Mislim, da Američani niso pripravljeni na še eno vojno, pa četudi samo na letalske napade. Obama je bil po mojem mnenju zelo preudaren in razumen pri reševanju iranskega jedrskega vprašanja, ne da bi se mu bilo treba zateči k nasilju. Menim, da tudi naši zavezniki ne bi zdaj podprli tega. Morda, če bi v Iranu videli res veliko grožnjo, a če bo Romney kot predsednik naredil v Iranu nekaj enostransko, bo to povzročilo mednarodno krizo. V predsedniški kampanji se reče marsikaj. Ko pa bo prišlo do odločitve, bodo morali skrbno preučiti, kaj je v najboljšem interesu ZDA. In tedaj po mojem mnenju ne bo velike razlike med njima. Obama se na prvem televizijskem soočenju presenetljivo ni odrezal. Kako pomembna pa bodo naslednja soočenja? Mislim, da zelo. Tako kot v Sloveniji so tudi Američani razdeljeni - 45 odstotkov jih bo glasovalo za Romneya, ne glede na karkoli, in 45 odstotkov jih bo v vsakem primeru glasovalo za Obamo. Vmes pa imamo deset odstotkov neodločenih. Ti niso pravi «verniki». Ne mislijo, da je Obama enkraten, in tega ne mislijo niti za Romneyja. Soočenja bodo priložnost zanje, da resnično ocenijo, kdo bi bil boljši voditelj. In žal videz pomeni veliko. Ne bi smelo biti tako, a je. Če potegneva še vzporednice s slovenskimi predsedniškimi volitvami. Kako jih vidite? Tudi v tem primeru ne morem reči, kdo naj bi bil predsednik, a v obeh državah bi bilo dobro, da bi imeli predsednika, ki bi bil sposoben premostiti velike razlike med desnico in levico. Nekoga, ki ga lahko spoštujejo in mu zaupajo oboji. Vsi trije kandidati si to želijo, zdaj pa so na vrsti Slovenci, da se odločijo, kateri je najboljši, da - če že ne konča, pa vsaj omili to razdeljenost. Tega bi si močno želel tudi za ZDA, a bo zelo težko. V obeh državah. Kako pa gledate na reševanje finančne in gospodarske krize v Sloveniji? Slovenija in ZDA sta pravzaprav v privilegiranem položaju. V bistvu nimata resnih gospodarskih težav. Imata ekonomske težave, ki so politične. Če bi ZDA imele politično voljo, bi svoje težave lahko rešile brez ustvarjanja revščine, lakote in uničevanja gospodarstva. Podobno je v Sloveniji; to ni neka država tretjega sveta, kjer je položaj brezupen. Vse, kar potrebuje, je politična volja. Če bi vaši politični voditelji sodelovali, bi bilo ... (tleskne s prsti) ... no, ne bi bilo ravno tako enostavno, ampak slovenski gospodarski problemi so problemi zato, ker ni politične volje, da bi jih rešili. Bo Slovenija potrebovala tujo pomoč, da se izkoplje iz težav? V tem trenutku ne. Vendar pa jo bo, če se bo tako nadaljevalo. Če se bodo reforme uresničile v naslednjih štirih do šestih mesecih, potem ne bo nobenih težav in nobene potrebe po zunanji pomoči. Mihael Šuštaršičza STA