PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina piacana v gotovim O C l:_ Abb postale I gruppo “ L6113 Dt) lir Leto XVII. - St. 298 (5072) TRST, sobota 16. decembra 1961 Veliki vojni zločinec Adolf Eichmann je bil obsojen na smrt z obešenjem Sodnik Landau je poudaril, da Eichmannova odgovornost ni nič manjša, kakor bi bila, če bi bil postavil z lastnimi rokami žrtve v plinske celice - Branilec Servatius je napovedal priziv - Izjave pisatelja Moravie JERUZALEM, 15. — Jeruzalemsko sodišče je obsodilo mjnega zločinca Adolfa Eichmanna na smrt z obeše-«jem. Njegov zagovornik Servatius je sporočil, da bo 'ložil priziv proti razsodbi v določenem roku desetih dni. Razsodbo je prebral pred- ------------------------ *®dnik sodišča Moše Landau. »javil Je: »Sestali smo se, aa izrečemo razsodbo, Državni Pravdnik je zahteval smrt-obsodbo. >i Predsednik je ‘ateni omenil, da je sodišče ®Poznalo obtoženca za krive-«a vseh petnajstih točk obsodbe; za dvanajst od teh je Ooločena smrtna kazen. Lan-au je nadaljeval: »Opredelili *kio zločine, ki jih je izvršil obtoženec, ogromnost teh zlo-unov nima precedensa. Smo-'ar teh zločinov je bil zbri-?.ati cel narod z obličja zem-ja. Ti zločini predstavljajo »Upaj največja zločinska de-•auja, kar jih je bilo kdaj 'urjenih proti posameznim osebam. Te osebe in njihove ?ružine so nepopisno trpele, ,n spomin na to trpljenje je ?e vedno živ med sorodniki b Prijatelji. Obtoženec se je Ukvarjal s pošiljanjem vlakov J Auschvvitz in v druge kraje; •sak od teh vlakov je prevaja* tisoč duš. To je, kakor če Eichmann vsakikrat izvršil Usoč premišljenih umorov. "Jugova pravna in moralna odgovornost ni manjša od od- Ullll govornosti, ki bi jo imel, če bi bil postavil z lastnimi rokami žrtve v plinske celice. Tudi če se je ravnal, kakor je trdil, po dobljenih ukazih, poudarjamo, da mora oseba, ki več let deluje v takih pogojih, dobiti največjo kazen. Zato — čeprav zakon o kaznovanju nacistov in nacističnih sodelavcev predvideva tudi manjše kazni kakor smrtno — mora biti pravična kazen za obtoženca najvišja kazen. To sodišče obsoja Adolfa Eichmanna na smrt zaradi zločina proti židovskemu ljudstvu, zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, t. j. za vse vrste zločinov, glede katerih je bil spoznan za krivega, razen zaradi pripadnosti zločinskim organizacijam.« «To je razsodba. Lahko se pritožite tako proti razsodbi kakor proti obsodbi. V potrdilnem primeru boste morali to sporočiti temu sodišču v prihodnjih desetih dneh.» Razprava je trajala nekaj nad četrt ure. Advokat' Servatius je takoj zatem sporočil, da bo vložil "inniiiiiiiiniiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif Ben Heda: Francija naj najprej pokaže svojo dobro voljo .KAIRO, 15. — Predsednik . skupščina zavrnila sovjetsko ,lžirske vlade Ben Heda je resolucijo, ki je zahtevala ““Povedal potovanje po arab- | sprejem Kitajske v OZN. **h prestolnicah in je da- ' odpotoval naravnost Ifi J.upis z egiptovskim letalom. . Kairo je prišel pred šti-CjPi dnevi v spremstvu ne-[*'erih alžirskih ministrov in (»Upine svetovalcev. V Bag-“Atlu so že uradno napovedali j*i«gov prihod. Pozneje pa je eh Heda sporočil, da bo naj-frej odšel v Libijo in šele za-l*m v druge arabske prestolnice. < ^ed svojim bivanjem v Ka-5U Se je Ben Heda dolgo raz-“°Varjal s predsednikom Navjem. Pozneje je sprejel na ?zgovor poslanike SZ, Jugo-v?vije, Kitajske, Severnega 'otnama in Tunizije. ^Govorilo se je, da je Ben se*a nameraval obiskati arab-H*6 Prestomice v zvezi z bliž-jJ0 obnovitvijo pogajanj s ,g®nc*jo. Sinoči je agencija sffrinji vzhod« objavila na- ali-n-*° izjavo, za katero jo je ,ylrs,va vlada pooblastila; Se. kar je bilo rečenega o &wjtlcu nove faze razgovorov francosico in alžirsko vla- Včeraj je skupščina brez glasovanja odobrila priporočilo Varnostnega sveta za sprejem Tanganjike v OZN, V tej organizaciji so sedaj včlanjene 104 države. V političnem odboru se je nadaljevala debata o Alžiriji. Na včerajšnji notni seji so govorili predstavniki Jugoslavije, Indonezije, Senegala in SZ. Jugoslovanski delegat se je zavzel za naglo rešitev vprašanja, da bo Alžirija lahko zavzela svoje mesto med svobodnimi državami. V i-stem smislu se je izrekel tu-di indonezijski delegat. Senegalski delegat se je zavzemal za iskrena pogajanja med o-bema vladama, Zorin pa je napadel Francijo, ker se ni ozirala na pozive OZN. priziv. O tem bo razpravljalo vrhovno' sodišče, sestavljeno iz petih sodnikov. Advokat je izjavil, da je po njegovem mnenju postopek potekal povsem redno. Obžaloval pa je, ker je sodišče zavrnilo utemeljitve obrambe. Njegov pomočnik je izjavil, da bodo vložili priziv bodisi proti razsodbi kakor tudi proti obsodbi z utemeljitvijo, da sodišče ni bilo pristojno. Toda na vprašanje, ali misli, da bi katero koli nemško sodišče spoznalo Eichmanna za krivega, je odgovoril: «Da.» Razprava proti Eichmannu je trajala sedemnajst tednov. V tem času je bilo 121 razprav za skupno 408 ur. Obtožba je uporabila približno 111 ur; zaslišali so 111 prič za obtožbo. Računajo, da je proces izmenoma poslušalo v dvorani skupno 71.000 ljudi. Izraelske oblasti računajo, da znašajo stroški procesa nad 130 milijonov italijanskih lir. Zvedelo se je, da je član izraelskega parlamenta rabin Mordeh-ai Nurock pozval pravosodnega ministra, naj zapleni knjigo, ki jo je Eichmann napisal v zaporu in ki jo baje namerava objaviti. Eichmannov rokopis, ki ga je napisal v šestnajstih mesecih zapora, govori o nacističnem režimu in o njegovi politiki do 2idov. Nurock je izjavil, da je po njegovem mnenju vse, kar je Eichmann napisal v zaporu, last izraelske države. Enako zahtevo je postavil načelnik centra za dokumentacijo o pobijanju Zidov. Poslal je pismo Ben Gurionu, s katerim zahteva, naj se prepreči, da bi rokopis prišel v roke Eichmannove žene, ki ga ima namen objaviti. Izkupiček knjige bi služil za kritje stroškov procesa, ostanek pa bi dobila Eichmannova žena. Načelnik omenjenega centra pravi, da mora biti izkupiček last izraelske države in bi ga lahko dodelili centru za dokumentacijo. Pričakuje se močan pritisk na predsednika republike z različnih strani, naj bi Eichmanna pomilostil. Načelnik tiskovnega urada bonnske vlade von Eckardt je izjavil, da Eichmannova obsodba na smrt' «ne more nikogar presenetiti«. «Sklep jeruzalemskega sodišča, je dodal, se je pričakoval, potem ko je bil obtoženec priznan za krivega umora milijonov ljudi.« Italijanski pisatelj Alberto Moravia je v zvezi s smrtno obsodbo Eichmanna izjavil: nRasizem ni umrl s Hitlerjem, ker, na žalost, je svet v prihodnosti v nevarnosti, da bo znova slišal govoriti o radikalnih rešitvah rasnega vpra- šanja ter o koncentracijskih in uničevalnih taboriščih. Toda to pot morda ne bo šlo za Zide, temveč za druge narode, a teorije in sredstva bodo verjetno ista; kajti rasizem izhaja, še prej kakor iz obstoja različnih ras, iz krize ideje človeka v modernem svetu. Moderni svet kot protikomunističen ne more biti drugačen nego tudi rasističen. Zato ni mogoče, da ga ne bi pritegovala ideja, ki ponižuje človeka do živalske ravni. Zaradi tega bi bil jaz naklonjen, da proces proti Eichmannu ne bi bil v Izraelu, ki je konec koncev prizadeta stranka, temveč da bi ga organizirala OZN oziroma vse države sveta. Mislim namreč, da so nacisti izvajali rasizem ne samo za svoj račun, temveč za račun vsega sveta, ki ga izkuša ideja rasizma. Rasizem je eksplodiral v Nemčiji, ker je bila Nemčija najugodnejši teren. Toda navzoč je bil v vsem zahodnem svetu tako rekoč v skritem stanju. Zaradi tega bi hotel, da bi vsi narodi sveta izvedli svečan proces proti ideji rasizma, ki je bil učlovečen v Eichmannovi osebi. Na ta način bi se narodi vsega sveta skupno in za vedno obvezali, da bodo v prihodnje zavrnili arhaično barbarstvo rasizma. S procesom v Izraelu pa smo dosegli kaznovanje enega krivca, morda največjega krivca, toda nič ni bilo storjenega, da se preprečijo enake grozote v prihodnosti.)) Zaključen je 5. kongres SSZ v Moskvi Delegacija CGIL je glasovala za sklepe Le milanski delegat Di Pol je glasoval proti - Luciano Lama je obrazložil tri točke, glede katerih se CGIL s sklepi kljub glasovanju zanje «Po našem mnenju so sklepi kongresa na splošno MOSKVA, 15. — Kongres Svetovne sindikalne zveze je izglasoval program o aktivnosti zveze. V programu se poudarja, da smotri in poslanstvo SSZ ter mednarodnega delavskega razreda lahko skupaj z naprednimi silami sveta rešijo vsa sedanja vprašanja, pred katerimi se nahaja človeštvo. Spričo ugodnega položaja za delavski razred zaradi povezave vseh sil, ki se borijo za mir in napredek, so si sindikati postavili za nar logo, da vzpostavijo najbolj široke odnose s sindikalnimi organizacijami, ki dejansko vodijo razredno borbo in se borijo proti imperializmu ne glede na njihovo državno pripadnost in ideološke razlike. Enotnost vseh delavcev bo omogočila brzdati sile reakcije, imperializma in vojne. Program poudarja, da nova vojna ni neizogibna ter da je potrebno moiblizirati vse sile za zmago načel miroljubne koeksistence med državami z različnimi družbenimi sistemi. Glede zunanje politike poudarja program predvsem; razorožitev, sklenitev nemške mirovne pogodbe na podlagi priznanja dveh nemških držav, odstranitev vojaških oporišč v inozemstvu in likvidacijo vojaških blokov. inuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitniiiiiiiiiiiiiiriiHiniiitiMliiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiil Zaključeno zasedanje sveta ministrov NATO Obnovitev stikov z toda brez sodelovanja pariške vlade Uradno poročilo ne pove nič posebno novega - De Gaulle «ne bo nasprotoval» stikom ZDA in Anglije s SZ - Thompson pozvan, naj ostane v Moskvi PARIZ, 15. — Zadnja seja zasedanja sveta ministrov NATO se je končala ob 19. uri. Kmalu zatem so objavili uradno poročilo, ki pravi, da so med drugim odobrili namen zunanjih ministrov najbolj neposredno prizadetih dežel, da obnovijo stike s Sovjetsko zvezo v zvezi z Berlinom, ter izraža upanje, da bo mogoče začeti pogajanja. Poročilo poudarja naslednje točke: 1. Svet je razpravljal o sedanjih mednarodnih vprašanjih, o odnosih med atlantski mzavezništvom in sovjetskim blokom in še posebno o Berlinu. 2. Smoter atlantskega zavezništva je, »uresničiti red, v katerem se noben človek, nobena dežela ne bo mogel bati za svoj obstoj, svobodo in prihodnost. Mir na svetu ne more biti trajno zajamčen na podlagi negotovega ravnotežja, ki temelji na terorju«. 3. V tej točki se zatrjuje, da hoče atlantsko zavezništvo mir in razorožitev, in na je sovjetski blok povzročil neuspeh teh naporov. Dalje pravi poročilo, da atlantsko zavezništvo »zelo želi, kljub dosedanjim razočaranjem, da bi ' bližnji prihodnosti, je Iha f.anSeno- Bil° ie nekaj pri- H:»v*jalnih stikov; pravzaprav oj0 'i stiki nikoli prenehali Prekinitve zadnjih frunco-ŠUsu h pogajanj v av-ie]i u- Alžirska vlada iskreno obiLobnovitev pogajanj med Ha ma deželama, da pride do š, 9e rešitve alžirskega vpia-i,Ja. toda ta pogajanja se jeta , začnejo samo s pogo-' da bodo resna, hert nci^a mora upošievati ja-? začetkom novih pogasit« dejstvo, da se z alžir-tia s'rani poudarja neoporečno Prav>ca alžirsKega ljudstva 0 suverenosti in celovitosti i9 b^Ba ozemlja. Francija molju aJPrej pokazati dobro vo-jjn'. želi obnovitev poga- 2 alžirsko vlado.» «»—_ ^nnedy odpotoval v Venezuelo 1 • in —I, - - tj ‘k Kennedy in njegova že-'tJfek- odpotovala danes v tjj^stvu številnih strokov-*tt}-°v za latinsko-ameriške >t J* na obisk v Venezuelo trj, “'umbijo. Danes je letalo v San Juan na Forto-8aVo' Kennedv je v kratkem “itzn iziavil, da je r.amen tj4«uvega potovanja dokazati, >v0, "knieravajo ZDA izvesti delu ft (,Zavezništv0 za na' v> bo Kennedy odpotoval aracas. V nedeljo bo v “G . v ponedeljek pa se vrnil v VVashington. i -------«»----- Zvrnjen sprejem Kitajske v OZN YORK, 15. — Glavna ?ilj jlr*a OZN je danes skle-a0 La® je za vsako spremem-! 0>»Pretistavništvu Kitajske '' }Vo*5.... Potrebna odločitev z litini m n muiiu i iiiii uit iii limmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii n iiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiBiiinimiiiiiiimimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiftiiiiiii Splošna ofenziva sil OZN proti Combe j evim voj akom Čombe je sporočil Kennedyju, da «se zeli pogajati» z Adulo Hkrati pa spletkari, da bi si spet pridobil naklonjenost ZDA ■ Dva predstavnika U Tanta v Leopoldvillu “^HiNGTON, 15. — Fred- NEW YORK, 15. — Predstavnik OZN je sporočil, da so čete OZN začele sinoči ob 22. uri ofenzivo proti Combejevim vojakom in plačancem v Elisabethvillu. Dodal je, da se ofenziva uspešno razvija, čete OZN so dosegle svoje prve cilje, ne da bi utrpele izgube. Pri operacijah sodeluje okoli pet tisoč mož. Predstavnik OZN i. Smith je izjavil, da je namen seda- toinVkT-v-ečino glasov. |g, u: “a je namreč resoluci- ■ia ps? i° predložile Avstra-IUmbija, Italija, Japon. 'Ucu ZE>A v tem smislu. Re-fcli « ie odobrilo 61 dele-iS' pa jih je glasovalo ! Medtem ko se jih je n vzdržalo. Zatem ie nje vojaške operacije samo zagotoviti svoboden promet, vzpostaviti red in zakonitost in zaščititi osebje OZN. Dodal je, da so »modre čelade« prešle v ofenzivo po enem tednu močnih napadov in številnih izzivanj katanške vojske. Vojaški predstavnik OZN je sporočil, da so Čombejevi vojaki včeraj zjutraj obstreljevali z minometalci taborišče beguncev Baluba blizu Elisa-bethvilla. Ubitih je bilo 35 beguncev, okoli 150 pa ranjenih. švedska letala pa so obstreljevala vojaško oporišče Combejeve vojske. Predstavnik glavnega tajnika OZN je v New Yorku izjavil, da trditve številnih zahodnih agencij in časopisov o »grozodejstvih« čet OZN v Elisabethvillu spadajo v okvir propagande proti OZN. Predstavnik O.ZN v Elisabethvillu Ivan Smith je poslal poročilo, iz katerega izhaja, da nekatere skupine Combejevih plačancev namenoma streljajo z minometalci v središče Eli-sabethvilla, da bi zvalili vso krivdo na poveljstvo OZN. To so ugotovili na podlagi pričanja časnikarjev. Combe, ki je uvidel, da ne more upati na uspeh, kljub vsestranski pomoči s strani kolonialistov upa še na pomoč ZDA, ki so ga vedno ščitile, dokler jim je bil potreben za eliminacijo Lumumbo-ve in Gizengove vlade. Combe je poslal sinoči Kennedy-ju pismo, v katerem sporoča, da je pripravljen pogajati se z Adulo. Pogajanja naj bi se začela istočasno z ustavitvijo vojaških operacij, s tem da bi oborožene sile o-stale na sedanjih položajih. Razen tega predlaga Combe posredovanje senegalskega predsednika Senghora. Kenne-dy je sporočil Combeju, da bodo ZDA storile vse potrebno, da proučijo možnost ustavitve bojev v Katangi. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da bi boje lahko prekinili, če bi Combe pokazal iskreno željo do pogajanj in se sestal z Adulo v kraju izven Elisabethvilla. Combe skuša prepričati a-meriško vlado, da sedanja o-srednja kongoška vlada nikakor ni taka, kakor so si jo ZDA želele, ko so bile pripravile načrt za eliminiranje Lumumbove vlade in za ustoličenje take vlade, ki bi vodila ameriško politiko. Combe je s tem v zvezi poslal ameriškemu delegatu v OZN Stevensonu brzojavko, v kateri pravi, da je Adula »sicer antikomunist«, toda naj ne pozabijo, da se je udeležil konference nevezanih držav v Beogradu, da ni še obnovil diplomatskih odnosov z Belgijo, da sta njegov notranji minister Gbenye in pravosodni minister Remy bila v Gizen-govi vladi, in da je Adula poslal v Albertville kot izrednega komisarja Bicheleya-Da-vidsona, ki je bil ustanovil Gizengovo vlado v Vzhodni pokrajini, ter da so prve čete, ki so prišle v Albertville, bile poslane iz Stanleyvilla previdni« in da sicer ne zavrača sporazuma z ostalim Kongom, toda želi »do neke mere ohraniti svobodo ukrepanja«. V krogih OZN se govori, da skušajo ZDA doseči sestanek med Combejem in Adulo vojaškem oporišču Kitoni. Ameriški delegat v OZN Ste-venson se je včeraj večkrat sestal s tajnikom U Tantom s tem v zvezi. Kennedy je določil ameriškega poslanika v Kongu Gulliona kot svojega osebnega predstavnika, ki naj bi si prizadeval, da bi prišlo do sporazuma v Kongu. Tajnik OZN U Tant je sprejel včeraj istočasno ameriškega predstavnika v OZN Ste-vensona in britanskega predstavnika Deana, ki sta zahtevala sprejem. Pozneje se je U Tant razgovarjal s francoskim predstavnikom Berar-dom, Danes pa je predstavnik Združenih narodov sporočil, da je de Gaulle prepovedal izkoriščanje francoskega letal* skega prostora za letala OZN, ki prevažajo vojake in orožje v Kongo. Razen tega je U Tant objavil vsebino pisma, ki ga je bil poslal včeraj britanskemu predstavniku in v vednost a-meriškemu predstavniku. V pismu se sklicuje na svojo izjavo, ki jo je bil podal takoj po sprejemu resolucije Varnostnega sveta od 24, novembra letos, in znova poudarja, da je njegov namen doseči v Kongu rešitev spora med osrednjo vlado in ka-tanškimi oblastmi v skladu resolucijami OZN Pri tem dodaja, da ie poslal svojega pomočnika Buncheja in svetovalca za Kongo ’ Roberta Gar-dinerja v I.eopotdville, kjer naj bi skušala prispevati k spravi med osrednjo kongo- Combe zaključuje, da je za- ško vlado in katanškimi o-radi tega potrebno biti »zelo I blastmi. pogajanja o razorožitvi, ko se bodo obnovila, pripeljala do koristnih rezultatov«. V zvezi s prepovedjo jedrskih poizkusov je rečeno, da se je Sovjetska zveža izognila »vsaki pravi diskusiji in ovirala tri leta sporazum na več ko tri sto sestankih. Medtem pa je tajno pripravljala najdaljšo vrsto jedrskih poizkusov«. 5. V tej točki se zatrjuje, da skuša Sovjetska zveza u-strahovati »svobodne narode« in da si hoče podrediti ves Berlin ter »vsiliti diskriminacijski statut Nemčiji, ki bi jo hotela ohraniti dokončno razdeljeno ter skuša delati razdor v atlantskem zavezništvu«. Poročilo omenja zid, ki deli Berlin na dvoje, in pravi, da so ministri »izrazili naklonjenost do vseh tistih, ki jih je postavitev zidu v Berlinu ločila od njihovih družin in jim odvzela možnost, da iščejo pribežališče na Zahodu«. Poročilo pravi, da so ministri poudarili, da je treba rešitev nemškega vprašanja »iskati na podlagi samoodločbe«. 6. Ministri se sklicujejo na svojo izjavo od 16. decembra 1958 o Berlinu in poudarjajo, da bodo »ščitili in branili svobodo zahodnega Berlina ter zagotovili njegovim perbival-cem pogoje svobodnega življenja«. 7. V tej točki poudarja izjava, da se »svečano potrjene pravice in obveznosti v mednarodnih sporazumih ne morejo enostransko razveljaviti s sovjetske strani s podpisom mirovne pogodbe z režimom, ki ne predstavlja nikogar drugega nego svoje sovjetske gospodarje«. Izjava dodaja, da so zahodne vlade odredile potrebne ukrepe, da zaščitijo svoje pravice in izpolnijo svoje obveznosti. Države članice so potrdile »odgovornost, ki jo je vsaka od njih prevzela, kar se itče varnosti in blaginje Berlina in ohranitve položajev treh zahodnih držav v tem mestu«. Sklenile so, da bodo glede tega nadaljevali med seboj posvetovanja. 8. Na zasedanju so poslušali izjave zunanjih ministrov neposredno prizadetih držav o Berlinu« in so vzeli na znanje namen, da se obnovijo diplomatski stiki s Sovjetsko zvezo v skladu s smotri, ki jih skuša Zahod doseči, da se ohrani svetovni mir, in v upanju, da bodo ti stiki omogočili ugotovitev, ali je moč najti podlago za pogajanja«. »Ministri so odobrili obnovitev diplomatskih stikov in so poudarili, da mora zavezništvo biti odločno ter združiti silo in odločnost z voljo iskanja mirnih rešitev«. 9. Ministri so sprejeli na znanje ugrepe, kar se tiče povečanja oborožitve držav članic. Ugotavlja se, da so okrepili nekatere enote in izboljšali njihovo pripravljenost ter da so napredovali, kar se tiče skupnih programov za izdelovanje oborožitve, in sprejeli na znanje napredovanje. Kar se tiče proučevanja dolgoročnih vpralanj za povečanje «opozorilnih sredsetv« ter «obrambne moči zavezništva«. Svetu ministrov so dali nalogo, naj nadaljuje proučevanje »teh nujnih vprašanj«. 10. V tej točki se zatajuje, da atlantsko zavezništvo ne ogroža nikogar in da mora zavezništvo «bo)j ko kdajkoli- biti budno zaradi stalnega večanja vojaške moči komunističnega bloka in namenov te. ga bloka, da raztegne domi-nacijo; to bo potrebno, dokler ne bo komunistični blok privolil v pravo razorožitev«. Dodaja se, da morajo države NATO krepiti in modernizirati svojo oborožitev, »dokler ne bo komunistični blok privolil v pravo razorožitev«. 11. Ta člen pravi, da je proučevanje zaščite civilnega prebivalstva «bistveni element v obrambnih naporih NATO«. 12. Imenovali so posebno komisijo, ki naj prouči sredstva za pomoč Grčiji m Turčiji, da bi pospešili izvajanje njunih programov o gospodarskem razvoju In o izboljšanju življenjske ravni prebivalstva. Komisija bo predložila poročilo pred koncem aprila 1962. 13. Ministri so poudarili važnost, ki jo ima za države članice, ne samo izboljšanje življenjske ravni, ob ohranitvi takega gospodarskega ustroja, ki bo lahko prenašal breme ((učinkovitega obrambnega sistema«, temveč tudi da bodo mogle povečati pomoč nezadostno razvitim deželam. Potrebno je okrepiti sodelovanje med državami članicami za še večji gospodarski razmah. 14. Prihodnje zasedanje sveta ministrov bo od 3, do 5. maja 1962 v Atenah. Danes se je zaključilo tudi delo skupščine zahodnoevropske zveze. Prihodnje zasedanje bo spomladi, verjetno v Parizu. Ameriški državni departma je pozval svojega poslanika Thompsona, naj se odpove 2 tednoma počitnic in naj ostane v Moskvi. S tem v zvezi so politični opazovalci mnenja, da se bodo v Moskvi kmalu začeli razgovori. Se prej pa se morajo zahodne vlade dokončno sporazumeti o stališču, ki ga bodo zavzele. Tudi britanski poslanik v Moskvi Robert čaka, da dobi navodila. Francoska časnikarska Ge-nevieve Tabouis piše v »Pariš Jour«, da je Kennedy govoril v torek ponoči po telefonu z de Gaullom in ga rotil^ naj sprejme ameriško stališče glede Berlina. Baje ga je skušal prepričati, naj bi prišel na Bermude, a de Gaulle si je pridržal dokončno odločitev. Kar se tiče pogajanj z Moskvo, pa je de Gaulle ostal na negativnem stališču in vztraja, da bo »eventualno vzel na znanje navodila, ki bodo dana ameriškemu poslaniku« glede razgovorov v Moskvi, in da »jim ne bo nasprotoval«. Nadalje poudarja program enotnost in aktivno mednarodno solidarnost. SSZ bo nadaljevala s politiko solidarnosti v državnih in mednarodnem okviru. SSZ obsoja resne ovire, ki jih za enotnost predstavlja stališče, ki ga je zavzela Mednarodna zveza svobodnih sindikatov. Njena razbijaška aktivnost je hud udarec za delavske koristi, prav tako kot aktivnost Mednarodne zveze krščanskih sindikatov. Program SSZ končno poziva delavce: «Odločno se borite za enotnost, razkrinkuj-te spletke kapitalističnih monopolov in njihovih agentov, ki hočejo sejati med vami razdor.« Poleg programa je kongres SSZ odobril šetvilne pozive in dokumente, in sicer skoraj za vsako državo po enega. Med drugim je kongres odobril tudi poziv delavcem, naj se borijo proti pripravam nove svetovne vojne, ki jih izvajajo ameriški imperialisti. Poseben poziv je bil sprejet tudi za likvidacijo kolonializma. Današnji seji kongresa je predsedoval novi predsednik Renato Bitossi, ki je dal besedo sekretarju CGIL, Lucianu Lami. »Italijanska delegacija, je dejal Lama v svoji glasovalni izjavi, bo glasovala za načrt programa, ker je kongres po obširni demokratični in bratski diskusiji sprejel številne spreminjevalne predloge naše delegacije, ki so delno spremenili in obogatili načrt. Po ugotovitvi vza-jmnih naporov, ki smo jih storili pa kljub temu ostaja naše različno gledanje po treh točkah, ki jih tu navajamo: 1. V prvi vrsti se ne strinjamo s končnim delom uvoda, ki ne izraža odločilne važnosti programske izdelave sindikalnih organizacij za posamezne države, izdelave, ki mora biti v skladu z različnimi stopnjami gospodarskega, političnega in zgodovinskega razvoja ter z družbeno ureditvijo držav v katerih ti sindi* kati delujejo. Ta izdelava ima nenadomestljivo vlogo v razvoju delavskih bojev in njihove enotnosti ter predstavlja bistveni sestavni del akcijskih proggramov samih, ki jih sindikalno gibanje izvaja v mednarodnem okviru. 2. V drugi vrsti smo mnenja, da je popolnoma neprimerna sodba, ki jo prisojata program in resolucija o borbi proti kolonializmu prvemu značilnemu izkustvu raziskave in graditve sindikalne enotnosti na regionalni in kontinentalni stopnji, izkustvu, ki ga predstavlja Vseairiška sindikalna zveza, kakor tudi vlogi, ki io imajo v določenih razvojnih pogojih sindikalnega gibanja avtonomne sindikalne organizacije za uresničenje širše enotnosti in razširitve protikapitalistične in protiiin- lillliiiiilliiillIlllliiiliillillllllIllitiiilllliliiliiiiimtiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiillIlillilllIliilliilIllIliilliiillilllIllMillillllill Z glasovi KD in MSI podaljšan zakon o cenzuri do 30. IV. 1962 Ves napredni tisk zahteva razčiščenje afere z letališčem Fiumicmo (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Glavna novica današnjega dneva je podaljšanje dosedanjeg zakona o cenzuri do 30. aprila prihodnjega leta. Za podaljšanje je glasovalo 235 demokristjanskih in desničarskih poslancev, pr čemer pa so se liberalci vzdržali glasovanja, kar pomeni, da se je tu-di danes ob tej priliki ■konvergenca štirih vladnih strank razbila. Proti podaljšanju pa je glasovalo 213 poslancev. Celo demokristjanski poslanec Hefler se je po glasovanju norčeval iz tega sklepa. rekoč: «Po enem letu in pol vseh mogočih razprav in predavanj in polemik smo tam, kjer smo bili prej, ker smo podaljšali stari zakon za katerega so vsi zatrjevali, da ga hočejo spremeniti. Sedaj pa bomo šli v senat, da bo podaljšanje odobril in nato bo šele začela v obeh domovih razprava o osnovnem zakonu; kot perspektiva za nas to ni ugodno«. Pred glasovanjem je govoril ministar Folchi. Pri tem je propadel socialistični predlog, naj se stari zakon podaljša do 30. junija 1962 samo kar se tiče dovoljenja, da ne smejo poza-mezne filme gledati mlajši od šestnajst let. Senatorji pa so odobrili zakonsko pooblastilo o spremembi člena 582 kazenskega zakonika, ki določa sedaj kazen od treh mesecev do treh let zapora za tistega, ki kako osebo rani tako, da ji s tem povzroči bolezen. Ce se rana lahko ozdravi v desetih dneh, bo povzročitelj kasnovan samo, če ga bo prizadeti tožil. Tudi današnji tisk se še vedno ukvarja s šlandalom v zvezi z letališčem Fiumieino. je danes sestala, je sklenila, da bo do prihodnjega tedna sestavila poročilo in da bo razprava o njem zaključena najpozneje do srede. Komisija je zasedala do polnoči. Republikanski voditelj Real« pa je v nekem rimskem časopisu zanikal vest, da bi on inj njegov brat, veleposlanik, kdajkoli vstopila v kakršnokoli kombinacijo družbe »Co-res« od katere je on kupil za gotovino stanovanje v palači Ulice Del Polliuolo v Rimu. Rimski »Messaggero« piše, da se v zvezi z letališčem Fiumieino »čuti, da nekaj ni funkcioniralo kot bi moralo in da zgodovina del vsebuje mnogo temnih točk«. »Paese« poudarja, da ni važno, kdo je dal vest glede Pacciardija, temveč je važno ali je vest resnična. »Unita« pa piše, da je Senator Spezzano zanikal, da bi kdajkoli dejal, da novica v »Paese sera« ne odgovarja resnici. Medtem pa se nadaljuje polemika v zvezi s predkongresnimi pripravami kongresa KD. Pokrajinskemu kongresu v Grossetu je poslal A. Fanfani danes pismo (ker je to njegovo volilno okrožje), v katerem ponavlja sovje stališče iz leta 1959 pred florentinskim kongresom: Ce KD ne bo mogla po prihodnjem kongresu izvajati svojega programa sama, bo morala po- iskati tiste sile, ki se bodo »z njo lahko srečale*. Hkrati pa opozarja, naj bodo pri- prave za kongres bolj mirne in bolj »prijateljske*. Mesečna revija KPI »Rina-scita« objavlja dolge članke o posledicah 22. kongresa KP sali Togliatti, Longo, Pajet-ta, Ingrao, Amendola in Nat-ta. Longo polemizira z Nen-nijem in mu očita, da bi hotel uvesti v Sovjetski zvezi »demokratični sistem buržoaznega tipa«, ker da je po Nen-nijevem mnenju vzrok vseh napak in zločinov sedanji sovjetski sistem kot tak. A. P. K £ Womicij^f ]ci se SZ v KPI, ki so jih napi-A Novi predsednik SSZ Renato Bitossi ne strinja - Santi: pozitivni» perialistične borbe. Pozitivno stališče SSZ do funkcij, ki jih lahko opravljajo te sindikalne organizacije, je osnovni pogoj tudi za borbo proti možnim težnjam izolacionizma in proti razbi,jaški akciji CI SL in CISC. Poleg tega pa ta del dokumenta ne poudarja dovolj mej, ki so bile do sedaj ugotovljene v akciji sindikatov kapitalističnih držav na direktno podporo narodom, ki se danes borijo proti sleherni stari in novi obliki kolonialnega izkoriščanja. Te meje so bile ugotovljene, kar zadeva CGIL, v govorih tovarišev Novelle in Santija. 3. V tretji vrsti — medtem ko se strinjamo skoraj z vsemi deli dokumenta glede sindikalne enotnosti — pa poudarjamo vztrajanje pri namenu, da se nanaša polemika z vsemi drugimi organizacijami pretežno na njihovo odgovornost iz prejšnjih časov razdora, namesto da bi se ta polemika nanašala na osnovna vprašanja, ki zanimajo danes mednarodni delavski razred. To stališče se nam zdi na splošno jalovo spričo množic, katere ne sledijo Svetovni sindikalni zvezi in še posebej spričo mlade generacije« «Mi smo prepričani — je zaključil svojo izjavo Luciana Lama — da bo demokratična, odkrita in kritična razprava, ki je prežemala ta veliki kongres, prispevala k razvoju in enotni krepitvi SSZ in sindikalnega mednarodnega gibanja v interesu delavstva vsega sveta in v interesu uspeha njihovih borb « Za Lamo je italijanski de-legat Bruno Di Pol, tajnik milanske delavske zbornice, izjavil, da bo glasoval proti programski resoluciji o splošni politiki SSZ, kakor tudi proti resoluciji glede borbe proti kolonializmu. Pozneje je izjavil, da bi njegovo glasovanje za program lahko razlagali kot da je bila italijanska delegacija zadovoljna samo s tem, da je načela resnično zelo *«lno diskusijo, kljub temu pa se je ugotovilo, da ni bilo moč vključiti v končne dokumente najbolj važnih elementov predloga italijanske delegacije. Po Di Polovem mnenju je rezultat precej protisloven, kajti zadostuje primerjati odobrene končne dokumente z govori Novelle in Santija in ugotoviti ogromno razdaljo, ki jih loči. Po glasovanju je predsednik Bitossi zaključil 5. kongres SSZ s kratkim govorom, v katerem je med drugim dejal: »Vsi smo prepričani, da se mir lahko zagotovi, da se glavna mednarodna vprašanja lahko rešijo s pogajanji. Na kongresu je bila diskusija globoka in demokratična, tako da je omogočila Svetovni sindikalni zvezi, da je začrtala glavne črte svojega bodočega dela. Prepričan sem, da bo kongresna razprava o-lajšala razvoj delavskih borb na vsem svetu. Enotnost delavskega razreda je neobhod-no potreben element za razširitev protiimperialistične in protikolonialistične borbe, e-notnost je mognočno sredstvo za dosego zmage«. Po zaključku kongresa je Fernando Santi, pomožni tajnik CGGIL, dal dopisniku An-se izjavo, v kateri je dejal, da je bila italijanska delegacija soglasna razen milanskega delegata Di Pola, pri čemer pa gre za osebni primer, ki bo v takem okviru tudi o-stal. »Delegacija CGIL presoja pozitivno sklepe 5. kongresa. Sporne točke glede končne resolucije o akcijskem programu SSZ je Luciano Lama odkrito in krepko poudaril v svoji glasovalni izjavi. Opredelitev teh razlik in pridržkov glede spornih točk so nam omogočile, da smo na splošno pozitivno ocenili končni dokument, ki je v mnogo čem sprejel naše spreminjo valne predloge bodisi po obliki, bodisi po vsebini. Delegacija je imela nalog, naj predloži kongresu razna stališča CGIL glede mednarod nih sindikalnih vprašanj. To je bilo storjeno z govorom Novelle in z mojim govorom, v komisijah pa z goovri Lame, Tagliazucchija, Anzanelli-ja, Rossa in drugih. Zgodilo se je prvič, da je na nekem kongresu SSZ obrazložitev sta. lišč CGIL dalo povod resni razpravi, k i je pokazala različna in včasih tudi nasprotna stališča Naše postavke so razumele in nanje pristale števil, ne delegacije. Kar zadeva nas, od CGIL, nameravamo nadaljevati z našo akcijo za obnovo SSZ in za usmeritev, ki naj bi vedno bolj odgovarjala potrebam in današnjim vprašanjem delavcev vsega sveta, v prid' sidikalne enotnosti v nacionalmen in mednarodnem okviru.* Luciano Lama pa je dejal; da iz primerjave prvotnih dokumentov s sprejetimi sledi velik korak naprej glede u-smeritve, ki sta jo nakazala Novella in Santi. Glede spornih točk P» je Lama dejal, da jih je on sam iskreno obrazložil, toda v splošnem «je naša sodba pozitivna in zaradi tega smo tudi za program g laso vali*. - -K' S nevarna vojska propadlih ljudi Sodobni pariški dovtip pravi, da je laže najti pilota za poizkusne polete novih modelov letal — v bistvu nevaren poklic —■ kot pa hišnega upravitelja — poklic, ki je nenadoma postal zelo nevaren, kajti kandidat za hišnika se najprej vpraša: ali ne stanuje v hiši kak politik, humorist, ki bi napravil Vic na račun OAS, oziroma novinar ali javni delavec. Hišnik se natančno prepriča o vsakem stanovalcu in o tem, kdo stanuje v sosednji hiši.... Kajti bomba lahko vsak trenutek eksplodira. Izkušnja je pokazala, da pogosto eksplodira pred ložo hišnika. Res, poklic je postal nevaren. Pred nekaj meseci so naivneži zaradi vsega tega zamahnili z roko, češ, OAS? Prava figa! Kako je mogoče, da je tajna vojaška organizacija postala tako močna, da je z njo treba resno računati? Kje so korenine njene moči? Kdo vse se-tavlja to ilegalno vojsko, ki resno grozi da bo pripeljala na oblast fašizem: Kdo plačuje? Seveda vedo sedaj vsi za OAS. Plastične mine se razletavajo, v Oranu linčajo brez usmiljenja, general, ki ima več odlikovanj kot, katerikoli Francoz, je v ilegali in vodi te »operacije*, politični časopisi z milijonskimi nakladami postajajo na pol uradna glasila Raoula Sal-lana in v skupščini sedi vsaj 30 poslancev, ki so vsak trenutek pripravljeni — in to tudi odkrito trdijo — glasovati kot bi to zahtevala OAS. Propadli ljudje? Da. Z.neraj pijani bivši predsednik vlade, ki je doživljal neuspeh za neuspehom in postal odkrit zagovornik OAS, uradni Sal-lanov glasnik. Kriminalec, razkrinkan in obsojen ugrabitelj ter izsiljevalec, ki vodi izsiljevalne komandose, užaljeni general, ki se ni nikdar odlikoval s svojim razumom, niti ni dobil kake bitke. Bivši narodni poslanec, ki je o-sebno, s svojimi rokami zažgal alžirsko kolibo, kamor je prej zaprl arabske otroke.-.. Mračne osebnosti, ubijalci, kriminalci, rasisti — originalni fašisti, kot je bil Himmler ali Heidrych. Pa vendar.... Zgodovina potrjuje, da bedne skupinice takšnih ljudi lahko pridejo na oblast. Prezirljivi nasmeški socialistov in demokratov niso preprečili, da ne bi v Italiji leta 1920 in v Nemčiji 13 let kasneje, Mussolini in Hitler prevzela oblast. Toda eden kot drugi sta potrebovala pomoči, denarja, sredstev. Potreben je bil Hjalmar Schacht, da je prepričal Kruppa, da mora igrati tudi na Hitlerjevo karto. Nekdo mora plačati! Nedavni slučaj z Brigit-te Bardot je le epizoda. Zelo lepo je od mlade i-gralke, da je odklonila živeti v nacizmu, odklonila prispevati za ustoličenje nacizma. Toda te epizode ni treba pretiravati. Njeno bistvo je v tem, da je Brigitte Bardot le ena izmed redkih izjem. Drugi plačujejo, drugi igrajo na Sa'lanove karte. In to tisti, ki so mnogo močnejši od Brigitte. Morda se gospod Blanchard, direktor urada za petrolejske raziskave, ali pa gospod Vataeu, direktor pomembne alžirske banke, ne zavedata povsem, da igrar ta vlogo Hjalmarja Schach-ta. Kot Schacht sta prav tako tudi onadva svetovala industrialcem in magnatom, ki so jih izsiljevali: »Plačajte...!* Treba je igrati na vse karte. Brigitte Bardot je javno dejala: «Ne plačam!* Tisti, Za nekatere je OAS »epizoda.* Nezadovoljni s peto republiko mislijo, da mora »topoglavi Salan* zrušiti peto republiko in o-mogočiti njihove stare igre. Sestajajo se, kombinirajo, delijo ministrske stolčke, sklepajo pogodbe in se pogajajo o ceni. Kajti »potem* bo prišel njihov čas. Račun je tako preprost kot kratkoviden. Ali bi bili fašisti pripravljeni — in politikanti se tolažijo: »toda oni niso docela fašisti, kako pa naj bi Francozi lahko bili fašisti* — zrušiti republiko in potem odstopiti prostor starim, nemočnim politikantom? Ali zares mislijo, da se kolo zgodovine lahko povrne: da jim bo Salan prepustil mesto za njihovo zabavno igro v Parizu in odšel v Alžirijo ter jo spotoma «ohranil» za Francijo? OAS ne računa le na plastične mine, odvratna linčanja, zahrbtne atentate. OAS računa tudi s temi kratkovidnimi kombinacijami. Moč OAS je prav v tem. Kajti vsak dan je ta organizacija bolj trdna, močnejša, številnejša. Njej nasproti je razdeljena, negotova, nezaupljiva Francija. Vsakdo misli, da mu drugi priprav-lia past. Skupne fronte odpora ni. Opozicija noče imeti o-pravka z vlado, vlada ne z opozicijo. Sindikati se celo ne morejo zediniti. Socialisti vidijo glavnega sovražnika v komunistih, ne v OAS. Komunisti, radikalci, neodvisni, katoliki, vsi gledajo iz svojega zornega kota. Vsi z neverjetnim optimizmom verujejo v to, da se «stvar ne more zgoditi*. Kajti, če v to ne bi bili prepričani, mar ne bi potem našli skupni jezik? Vsaj začasno fronto. Dejali bi, da so v zadnjih dneh vsi razumeli, da je «afera» postala zares resna. Vlada, ki je do sedaj molčala, kot da se je OAS ne tiče, je končno vendarle priobčila v Uradnem listu dekret o boju proti OAS. To ni dosti, vendar.... Socialisti so se začeli pogajati s Pineaujem in katoliki, radikali, s centrom. KIPF, Generalna konfederacija dela, PSU so organizirale manifestacije in dan nacionalnega boja proti OAS. Jean Paul Sartre je s pomočjo PSU ustanovil ligo za združevanje proti fašizmu. Objavili so, da so osnovali odbor za zaščito republike, ki pravi, da bo — ker ne zaupa več vladnim akcijam, niti zakonitim sredstvom boja — «odgovoril na vsako akcijo OAS z enakovrednimi ukrepi*. Teror proti terorju! To bi pomenilo: na koncu pridobljena zavest nevarnosti in tako številni izrazi pripravljenosti, da bi organizirali odpor, bodo rodili združeno množično fronto proti fašistični nevarnosti. Toda Salan se ne vznemirja. Ve, da je laže napisati deset, dvajset ognjevitih proglasov, kot pa e-nega samega. Ne verjame v enoten odpor Francije.... Dobro obvlada svoje delo: linča, ubija, grozi. To je učinkovito.... S. GLUMAČ Na slikj Je florentinski župan La Pira, ko odhaja s sodišča. 2upan je dal pred nedavnim za povabljene goste predvajati film «Ne ubijaj«. Ker pa je bilo teh povabljencev okrog tisoč, se je našel neki nebodigatreba, ki se je vmešal v vso zadevo s trditvijo, da predvajanje ni moglo biti zasebno, ker je bilo število navzočih preveliko. Tako je vsa stvar prišla Pred sodišče, ki mora do gnati, če ni šlo za nedovoljeno predvajanje filma, ki nima zadevnega oblastvenega dovoljenja. In tako je šel La Pira k sodniku — najbrž kar sam, ne da bi bil poklican na zaslišanje Delo 8. zasedanja je praktično zaključeno Sklepi komisije za cestni promet Kunc o Zorinovi izjavi za Kongo 0 makedonski manjšini v Grčiji in o sovjetski zahtevi po izročitvi gen. Heusingerja rsežen je prav tako sporazum (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Po vseh j o nadaljnjem povečanju med-znakih sodeč, je mešani jugo- [ sebojnega prometa v prevozu slovansko-italijanski odbor za blaga, število dovoljenj za manjšinska vprašanja izčrpal I prevoz blaga naj bi se pove-vsa vprašanja dnevnega reda. j čalo od 10.000 na 13.000 v pri-Kaže namreč, da so člani od- j hodnjem letu za obe strani. bora končali z razpravo in danes pričeli s sestavljanjem zapisnika s sklepi in priporočili obema vladama o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu VIII. zasedanja. Zasedanje odbora za manjšinska vprašanja se bo uradno končalo jutri s podpisom protokola. V Sarajevu pa se je s podpisom protokola o razgovorih končalo delo mešane, jugoslo-vansko-italijanske komisije za cestni promet. Priporočeno je, da se še nadalje razširi sodelovanje prevoznikov obeh držav. Z jugoslovanske stran; je predloženo, da se poleg obsto-ječil odpre nova avtobusna linija Rovinj-Trst. Dosežen je soglasni predlog da se poenostavijo carinske formalnosti pri avtobusnem prometu. Do- iiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiitiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimimiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Problem «avtomatičnih vlakov» v New Yorku Invazija robotov» in stavka sta le za nekaj časa preloženi Prihodnje leto pa bodo vendarle vozili «avtomatični vlaki med Times Sguare in Midtown Manhattan NEW YORK, 15. — Sindikat 30 tisoč uslužbencev javnega prevoza v New Yorku je preklical stavko, ki bi morala biti v New Yorku danes prav sredi božičnih nakupov. Do preklica je prišlo zaradi tega, ker je občinska ustanova najavila, da je otvoritev prvega »avtomatičnega vlaka« odložila. Toda napisi »Nočemo, da bi nas roboti zamenjali« so ostali tam, kamor so jih delavci postavili. Direktor ustanove »Transit Authority» 0’Grady je potrdil, da bodo s prihodnjim letom po glavni progi »Shuttle« Vozili »avtomatični jzlaki, ki bodo prevažali tisoče ljudi na progi, ki povezuje Times Squa-re s trgovskim središčem Mid-town Manhattan. Do sklepa za preložitev u-vedbe električnih vlakov, čemur delavci pravijo »invazija robotov«, je prišlo zaradi tega, ker je sindikalni sodnik za transportni sindikat Theo-dore Kheel tako sklenil. Po kolektivni pogodbi namreč ni predvideno, da bi podjetje ne smelo uvesti avtomatičnih vlakov, zaradi česar bi proti uvedbi teh delavci ne smeli začeti stavke. Toda Theodore Kheel je vendarle priporočil vodstvu družbe, naj uvedbo avtomatičnih vlakov preloži do izteka sedanje kolektivne pogodbe, ki zapade konec tega meseca. S tem je bila stavka preprečena in milijoni Newyor-čanov so mogli na nakupe. Na desetine novinarjev in fotoreporterjev se je danes zgrnilo na podzemsko postajo Grand Central, da bi fotografirali novi avtomatični vlak. Ta ni nič drugačen od ostalih, seveda na zunaj,, le da izpod vagonov molijo neke čudne naprave. Vse je torej pripravljeno za »invazijo robotov«, s čimer se bo začelo novo stavkovno gibanje. Sovjetski ribiški čolni motijo radar ZDA BEDFORD (ZDA), 15. — Prisotnost cele množice sovjetskih ribiških čolnov prepreču- ntni m m n ntm n m mn ti mm m m mn m n n in im mu im m n m n m n ii m n n n n n m mi m imun Istočasna smrt dveh zakoncev RIM, 15. — Železničar Lui-gi Vermili in njegova žena Pia Sacripante sta davi okrog šeste ure izdihnila skoraj istočasno. On je imel 50, ona pa 55 let. Pri smrti obeh zakoncev sta bili dve ženski, ki stanujeta v stanovanju zraven. Te dve ženski, sestri, je priklicala sama Sacripante. Potrkala je na njih vrata ter potem pred njima šla nazaj v svoje stanovanje: zraven je ves čas jokala. Ko sta ženski prišli v spalnico zakoncev, sta zagledali na postelji moža, ki je hropel v zadnjih izdihih, žena pa, ki se je pred kratkim zdela še popolnoma pri sebi, je ležala na tleh in težko dihala. Cez nekaj trenutkov sta eden za drugim izdihnila. V sobo je pritekel in bil priča smrti staršev tudi njih 20-letni sin, ki je takoj obvestil karabinjerje. •vedski vojaki v sestavi čet OZN streljajo z oklopnega avtomobila na cesti proti letališču ElisabetkrilUt Luigi Vermili je bil že nekaj dni v postelji in kot vse kaže, gre za normalno smrt tako pri njem kot pri ženi. Njemu se je bolezen nenadoma poslabšala, ženo, ki je tudi bolehala, pa je zadela srčna kap. Vendar bo pa točen vzrok ugotovila šele obdukcija. V prvem hipu so mislili, da gre za dvojni samomor, toda preiskava ni potrdila te domneve, kajti v hiši niso našli nobenega sledu kakega strupa. Drzen rop s slabim uspehom NEAPELJ, 15. — Enajst oseb se je včeraj zvečer nahajalo okrog miz in igralo na karte v lokalu Nicole Tucil-la, ko sta se nenadoma pojavili na vratih dve oboroženi osebi. Eden od prišlecev se je ustavil na vratih, vsi navzoči pa so morali dvigniti roke ter se obrniti v zid. Medtem jih je drugi nenadni gost natančno preiskal. Toda v žepih in po mizah ni bilo več kot za kakih 40.000 lir. Po opravljenem delu sta se roparja, ki nista bila niti zakrinkana, takoj odstranila ter se naglo odpeljala z motorjema, ki sta ju imela v bližini. Ko pa sta roparja odhajala, se je najbrž kdo v lokalu kaj zganil, kar je povzročilo pri roparju na vratih — ta je imel dve pištoli — strah pred morebitnim reagiranjem, pa je sprožil. Pri tem je dve osebi ranil. Agenti letečega oddelka ter karabinjerji pa so kmalu ugotovili, kdo sta bila roparja, saj so ju nekateri napadeni na pol poznali. Mogoče sta bila roparja tudi nekoliko vinjena in sta hotela izvršiti neko »junaštvo«, je preizkušanje novih ameriških radarskih naprav. Zadevna sovjetska mornarica, ki jo sestavlja kakih 100 ribiških čolnov in trgovskih ladij, je že več mesecev na morju nasproti Cap Codu v New Eng-land. Posamezne čolne morejo kar s prostim očesom videti z otoka Natucket. En čoln so zajeli že v teritorialnih vodah. Coln pa je po radiu javil, da ima pokvarjene motorje. Toda prav iz New Englanda bi morali preizkušati novo radarsko mrežo, ki jo je tu postavilo ameriško letalstvo. Glasovi, ki prihajajo iz neposrednih vrst letalstva, pa pravijo, da so vse poizkuse prekinili in jih ne bodo nadaljevali dokler se sovjetski čolni odnosno ladje ne umaknejo. Gre namreč za dejstvo, da more radar odkriti ladje oziroma letala na veliko razdaljo, toda radar ima šibko točko, da se dajo njegovi valovi odkriti s pomočjo določenih naprav. In ameriško letalstvo se boji, da bi sovjetske ladje, ki se nahajajo nasproti New Englandu mogle odkriti na tak način razporeditev nove radarske mreže, kar bi jim pozneje služilo za nevtraliziranje radarske o-brambe. pomočnica zadela 8 milijonov LUINO (Como), 15. — Gospodinjska pomočnica Anna-maria Legga, stara 23 let, ki je doma s Sardinije pa se komaj eno leto nahaja v Luinu, je minuli teden dobila na to-tocalcio 8 milijonov lir. Igrala je le en stavni listek, ki ga je na enak način sestavljala že štiri tedne. Predvideva se povečanje obsega prevoza blaga in potnikov v obmejnem prometu. Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve, Drago Kunc, je na današnji tiskovni konferenci odgovoril na številna vprašanja domačih in tujih novinarjev, 'ki so se zanimali za vsebino pisem, ki sta jih izmenjala Tito in etiopski cesar Haile Selasi, za mišljenje jugoslovanske vlade v zvezi z razvojem položaja v Kongu, posebno o izjavi načelnika so. v.ietske delegacije Valerijana Zcrina v OZN o operacijah v Katangi, za ocenitev letošnjega zasedanja GATT in posledice prekinitve diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Albanijo. V zvezi s prekinitvijo diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Albanijo, je Kunc izjavil, da s stališča razvoja mednarodnega sodelovanja ni dobro, ko se stanje med katerimi koli državami tako poslabša, da pride do prekinitve diplomatskih odnosov in dodal, da je jugoslovanska vlada poslala albanski vladi noto zaradi napadov na Jugoslavijo v odgovor na noto, ki jo je albanska vlada poslala ob prekinitvi diplomatskih odnosov sovjetski vladi. Izmenjava pisem predsednika Tita z etiopskim cesarjem Haile Selasijem in z voditelji drugih držav spada v običajno prakso. V konkretnem primeru gre za izmenjavo pogledov med Titom in Haile Selasijem o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Glede položaja v Kongu je Kunc izjavil, da jugoslovanska vlada sodi, da mora OZN vsa vprašanja reševati v najtesnejšem sodelovanju z osrednjo vlado Konga. Jugoslovanska vlada ne soglaša z mišljenjem načelnika sovjetske delegacije v OZN, Valerijana Zorina, ki je po poročilih Reuterja izjavil, da so vojaške operacije OZN v Ka-tangi nezakonite. Kunc je dodal, da je Zorin navedel vrsto formalnih razlogov, da bi dokazal nezakonitost operacij in njihovega finansiranja in izjavil, da gre za operacije, ki se izvajajo na podlagi resolucije generalne skupščine v interesu miru, enotnosti in suverenosti Konga. Zastopnik državnega tajništva je izrazil zadovoljstvo glede sporazuma med Sovjetsko zvezo in ZDA o sestavi organa za pogajanja o razorožitvi in ugotovil, da ta sporazum skupno s prej doseženim sporazumom o osnovnih načelih sporazuma o splošni in popolni razorožitvi odpira možnosti za pričetek pogajanj in dosego sporazuma o razorožitvi. Jugoslovanska vlada proučuje zahtevo, ki jo je sovjetska vlada poslala vladi ZDA o izročitvi nemškega generala A-dolfa Heussingerja zaradi njegove udeležbe v planiranju nacističnega napada na Sovjetsko zvezo in druge države. »Načelno stališče Jugoslavije, je poudaril Kunc, v zvezi s tem je znano. Mi smo proti vsakemu poskusu rehabilitacije vojnih zločincev in zato da mora vsak, za katerega se trdi, da je storil za časa dru- ge svetovne vojne zločine, za to tudi odgovarjati.# V zvezi z nedavno izjavo grškega zunanjega ministra Averofa, da v Grčiji ni makedonske manjšine, je Kunc izjavil, da je to stališče grške vlade že znano. Jugoslovanska vlada nasprotno sodi, da makedonska nacionalna manjšina v Grčiji obstaja. «Po izkušnjah z manjšinami, je poudaril Kunc, ki jih je v Jugoslaviji precej, je priznanje realnosti in upoštevanje njihovega položaja in interesov najboljša pot, da manjšine ne bodo ovira, temveč konstruktiven činitelj v odnosih med zainteresiranimi državami.« Na zadnjem zasedanju GA TT in ministrski seji, ki je bila v okviru tega zasedanja so — po mišljenju jugoslovanske vlade — prišle do izraza pozitivne in realne ocenitve vprašanja s področja mednarodne trgovine, posebno glede dosedanjega zanemarjanja interesov na področju zunanje trgovine nerazvitih držav. Razprava in sklepi kažejo, da bo v bodoče potrebno še bolj vztrajno iskati rešitve za tako važno vprašanje kot so zmanjšanje carin, ublažitev agrarnega protekcionizma in povečanje izvoza z nerazvitih področij. B. B. /tii/ff/e ^ glprlalihcc AA/V Sporazum med Italijo in FLRJ o vrnitvi umetnin RIM, 15. — Danes je zapadel rok, ki ga predvideva člen 1 sporazuma med Italijo in Jugoslavijo glede ureditve problema o vrnitvi Italije Jugoslaviji določenih umetniških in muzejskih predmetov. Sporazum je bil sklenjen 18. septembra lani v Rimu in predstavlja »popolno in dokončno ureditev vseh vprašanj v zvezi z obveznostmi, ki izhajajo iz 12. in 75. ter iz 4. člena XIV. priloge mirovne pogodbe, po kateri je Italija obvezana vrniti Jugoslaviji umetniške predmete, ki izhajajo iz ozemlja, ki je pripadalo Jugoslaviji pred letom 1941, in z ozemlja, ki je bilo z mirovno pogodbo odstopljeno Jugoslaviji, in to ne glede, kje so se ti predmeti v maju 1945 nahajali«. Vsi umetniški ter drugi predmeti, ki spadajo v to zvrst in ki jih predvideva sporazum, so bili vrnjeni ali izmenjani. Izvedba sporazuma predstavlja zaključek 13-letnih dogovorov. Zadnji nillMIMIIIIMIIMIMMIIIIIIIIIIMIIIMMIMIIMMIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIMMIIMMIMMIIMMIIMIlllMIMIIIIIIIIII Premila kazen za whnliganeM Več kot dve leti so terorizirali predel Budimpešte in nihče si ni upal jih prijaviti iz strahu pred maščevanjem BUDIMPEŠTA, 15. — Tu se je zaključil proces proti tolpi «huliganov», ki so več kot dve leti terorizirali cel predel madžarske prestolnice. Njih poglavar Janos Misik je bil obsojen na dve leti in pol zapora, drugi pa, deloma še mladoletni, na zaporne kazni od 8 mesecev do 2 let. Dnevnik «Nepszava», glasilo madžarskih sindikatov, se močno čudi tej mili obsodbi. List poudarja, da so «Janos Misik in njegovi pajdaši dve leti povzročali nerede, pretepali ljudi na cesti, delali ženskam nasilje ter bili strah celega predela mesta v tolikšni meri, da se nihče ni upal jih prijaviti, ker se je bal maščevanja«. Nato list nadaljuje: »Da se bo poglavar tolpe rešil s samo dvema letoma in pol, tega si pač niti sam ni sanjal. Se manj pa so si kaj takega predstavljale številne osebe, ki so živele v strahu, ki so bile pretepane ter žaljene v svojem človeškem dostojanstvu. Vsi so pričakovali obsodbe, ki bi morala biti za svarilni zgled.« Slabo izobražena poljska mladina na državnih posestvih VARŠAVA, 15. — »Polnih 75 odstotkov osebja, ki je nameščeno na državnih posestvih, ni dokončalo osnovne šole. Nad 9 odst. ne razpolaga s tehnično izobrazbo, razen tiste, ki si jo je pridobilo z vsakdanjimi’ izkušnjami. Vrh tega so ti podatki le približ- Takšna slika se Je nudila, potem ko Je vlak v Greeleyu (Colorado, ZDA) povozil avtobus, v katerem Je bilo 30 dijakov. Od teh Jih Je bilo pri nesreči 20 mrtvih in 10 hudo ranjenih •IlIlliliilliillilliMlIiillllllliilKlIlliiKlllIlilliiliiiiiiiliillilIllllilliIllIlllililliliiliiiiiiiilliliiiiiliiiriiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii Ropar j a ugrabila 4 mili j one RIM, 15. — Danes ob 10. uri dopoldne se je v Via Mo-rosini, na vogalu z Ul. Roma libera, dvema uslužbencema rimske tiskarne »Operaia romana«, s sedežem v Via Mo-rosini 17, približal neki mladenič. Enega izmed uslužbencev je krepko sunil in hkrati mu iztrgal iz rok usnjeno tor- bo s 4 milijoni lir. Nato je mladenič skočil k svojemu tovarišu, ki ga je čakal in takoj sta zdrvela z motorjem, ki je imel prekrito evidenčno tablico. Nameščenca tiskarne Enrico Camponeschi in Manlio Mi-celi sta ob 9.30 pri agenciji 18 bančnega zavoda Credito ita- liano dvignila štiri milijone lir, ki so bili namenjeni za plače delavcem. Tu pa se jima je približal že omenjeni mladenič, ki je po postavi visok in nosi brke in ki jima je iztrgal iz rok milijone. Policija je takoj začela z iskanjem, toda do sedaj brez u-speha. ni, ker izhajajo iz navadnih izjav, niso bili pa potrjeni z ustreznimi šolskimi spričevali«. Tako piše glasilo poljske socialistične mladine »Standar mlodyh», ki zelo pogosto obravnava problem šolske vzgoje in šolstva. Med poljskimi delavci je zelo veliko tako imenovanega poznejšega analfabetizma, to se pravi, da človek, po končani šoli ni več prijel knjige v roko. Vodstvo organizacije za kmečko’ mladino se je ukvarjalo s tem resnim problemom na sestanku odgovornih referentov, ki imajo nalogo delovati na državnih posestvih. Zato se poudarja nujnost konkretne in dinamične iniciative, odločno se kritizirajo mladinski kadri državnih posestev in v članku beremo, da se mladina, ki bi se morala zanimati za dvig svoje kulturne ravni sploh ne bori za svoje pravice, pač pa le čaka. Veliko število vodstvenega kadra državnih posestev ni dokončalo dopolnilnih šol niti obiskovalo tehničnih šol in čeprav bi nekateri imeli voljo posečati dopolnilne šole, tega ne store, ker se bojijo, da bi jim medtem kdo ne zasedel sedanjega službenega položaja. dogovori so bili v Rima-Italijanski delegaciji le predsedoval pooblaščeni zastopnik Archi, jugoslovanski pa veleposlanik v Rimu Ja-vorski. Umetniški predmetu ki jih je sporazum predvideval, so po večini spadalt ozemlju, ki je po mirovni pogodbi pripadlo Jugoslavipi a so bili v času vojne •* tega ali onega razloga °a-nešeni v italijanske muzeJ* ali kamor koli na italij®”" sko ozemlje. Posebno zfl" ključni razgovori med obema zastopstvoma so potekal v prisrčnem vzdušju, ki 3* omogočilo premostitev števil• nih težav, saj je šlo za at' heološke, bibliografske, ah hivske in umetniške PT ! mete, glede katerih je mol-na zelo objektivna ocena-Predmeti, ki jih je *,0‘ lijanska vlada izročila jni0" slovanskim oblastem, so našteti v prilogi »A« sporaza-ma. Jugoslovanska vlada Pa je izročila italijanskim obla’ stem bibliografski materini ki spada v zapuščino Nokic v zadrski biblioteki Pa’ vij a. V seznamu »A« so . la zabeležena razna umetni ška dela, arheološki Prf . meti, knjige, numizmatični predmeti, toda najbolj P0' memben 'kos* je prav 9°" tovo Carpacciova slika ,v' Boštjana, ki se je skuPn z neko drugo sliko avtorja (sv. Peter mučem nahajala v zagrebški alj demiji. Ko je leta 1941 ‘ velič proglasil hrvaško P°f krajino, je v znak prijatar stva poklonil beneški ob ni ta dva umotvora in „ bil v zameno baptistenl 8. stoletja, bi bil po pivi hrvaški kral Tomis' f ter še neko sliko hrvaške* slikarja Benkoviča. Ob k° cu vojne je jugoslovan*, vlada zahtevala vrnitev ** ' ker te Paveličeve u dušnosti» ni hotela Pr*2,1% Toda v sporazumu je do kompromisa, da je v katerem izročilu kršct la” CarpaccioV lir za del biblioteke loškega zavoda postol ^ jame, del bibliografsked gastva •istrske pokra!' ^ biblioteke» iz Pulja tl ne podobne predmete. ta1*' del sporazuma spada ji okoli 1.300 zvonov, ki 3 .^ii Italija rekvirirala Za svobodo španskega naroda RIM, 15. — V dneh od 9. do 11. februarja bo v Rimu mednarodno zborovanje solidarnosti s španskim ljudstvom, in sicer v počastitev 25-letnice, kar so prostovoljci prišli branit špansko republiko. Poziv za to zborovanje so podpisale številne osebe mednarodne politike in kulture, kot na pr. bivši predsednik francoske republike Auriol, bivši predsednik mehiške republike Carde-nas, ruski pisatelj Ehremburg, slikar Picasso, bivši francoski ministrski predsednik Moch, angleški filozof Russel, angleški pisatelj C. D. Lewis, bivši avstrijski minister Deutsch, od Italijanov pa prof. Carlo Bo, založniki Mondadori, Ei-naudi in Feltrinelli, pisatelji Levi, Vittorini, Garosci in drugi. V pozivu je med drugim rečeno, da tisti, ki so bili leta 1936 blizu španskemu ljudstvu, ne morejo pozabiti, da španski narod — potem, ko je drugim narodom pokazal pot svobode — danes ne uživa niti elementarnih pravic. Poziv se zaključuje z izjavo, da se zborovanja lahko udeleže vsi, ki jim je do rešitve španskega vprašanja, da bodo zahtevali svobodo za Španijo RIM, 15. — Zena bivšega ministra Pacciardija g.a Lui-gina Civinini je davi v spremstvu odv. Vincenza Sammar-tina in Cesara d’Angellantonia predložila pri javnem tožilstvu tožbo proti dnevniku »Paese sera«. V svoji tožbi gospa Civinini zatrjuje, da je vsebina članka, ki je bil objavljen v rimskem časopisu v zvezi z zadevami glede letališča v Fiumicinu, za njo žaljiva. Gospa Civinini je k tožbi priključila izvod lista | »Paese sera« z inkriminiranim za Švico, kjer ^vrnjen le Boštjan. 4 V zameno arheološki materiala Nasacija je 3*?^ slovanska vlada odstop Italiji zabojček iz s^n°oSi kosti iz VI, stoletja, ki n naslov •Cofano di San gher>. Ta umetnina je ^ membna zato, ker je v njej izdolbena edina 0" ječa reprodukcija PrV°tl,fi ga groba sv. Petra v f* • vatikanski baziliki. ‘ met se je nahajal v ‘ ^ in bo izročen nekemu neškemu muzeju. , g. V neki drugi klavzuli *P razuma se jug. vlada 0 rL veduje arheološkemu „ ki se trenutno nahaja hrambi pri tržaškem m j. ju in ki ga je Avstrija stopila Italiji v smislu j žermanske pogodbe I- ^ Italijanska vlada pa 0 lt. pi jugoslovanski vladi v meno sliko Giorgia vo tija, ki predstavlja * ter božjo z detetom'- a|i To je v glavnih P°l g\, bistvo sporazuma, toda stajajo tudi druge klavz ki jih Italija iz raznih g. logov ni mogla vrniti -slavi ji ali se je Jugos' tt. zadovoljila z odkupom denarno odškodnino. J’* r ko bo Italija plačala slaviji okoli 164 rnilU^. el- spe' t vinske vrednosti. Sede ^e■ zvonov bo Jugoslavija pustila Italiji. . s° Kot poročajo iz \T bile klavzule sporazu ^( t vedene tako z ene Jf druge strani, kar se P jo narne odškodnine tiC bo Italija izplačala do ca marca prihodnjega Chet Baker zopet na svobod* LUCCA, 15. — P° !< letu, treh mesecih ' pl' dneh je trombetist C gfi i" ker danes zapustil zflP j,iI0 sicer 12 dni prej, kot t nedoločeno z rokom kaz ^ c za- kaj časa se te družbi časnikarjev. v bil opolnoma zdrav por so ga spravila "lgVeda' in poln energije- sf0-je, da bo prvo noč n • ^u, bodi prebil pri 0 hotelH\ potem pa v nekem p0d teh 12 dni je namreč 5«-policijskim nadzorstvo kel je, da bi lahko 19 .j„jh takoj, vendar je od * jt>0 ponudb sprejel le P g jeza Švico kjer bo iflra člankom. J bruarju. PRED NOCOJŠNJO PREMIERO SLOVENSKEG Na veliki cesti Simbolna sinteza figur iz Čehova enodejank in tragedij V sredo 13. t. m. je bila v Gregorčičevi dvorani napovedano predavanje prof. Josipa Tavčarja o Čehovu. Prisotni smo iz predavanja odnesli vsa; medlo sliko Čehove umetnosti tn prav tem slednjim, ki so s prisotnostjo pokazali željo seznaniti se z umetnostjo Čehova, želim v kratkem priklicati v spomin nekaj bistvenih elementov Čehove dramaturgije. Konec leta 1890 je Cehov Prav dobro vedel, da tesnobni, zadušljivi inteligentski ruski svet ni zmožen življenja, da živi samo navidezno. «Ti inteligenti», tako sam pravi, »samo veliko govorijo, ko pa stopijo v življenje, so že utrujeni. Sanjarijo o prekrasnem Življenju, a pri tem niti ne mignejo s prstom zanj. Lju-aijo ljudi, a ne store koraka, da bi preprečili smrt. Ti junaki postajajo v svojem praznem in puhlem življenju, v nasprotju med svojimi visokoletečimi sanjami in ne z možnostjo za tudi najmanjšo aktivnost. Cehov je dobro diagnostici-tal bolezen svoje dobe. Ni mo-Bel pa drugega kot ponavljati svojim gledalcem: »Poglej-te se, poglejte se kako slabo tn dolgočasno živite! Poglavitno je, pravi, da bi ljudje to razumeli in ko bodo to razumeli, si bodo prav gotovo u-stvarili drugo lepše življenje... Jaz ga ne bom videl, toda nem, da bo povsem drugo, nič podobno temu, ki je...» In te ljudi, te propalice življenja je skušal Cehov v galeriji tipov opisovati v svojih Črticah ali postavljati na oder v svojih igrah. . Med prva dela spada enodejanka N.a veliki cesti (1884). Sledijo ji Labodji spev (1886), O škodljivosti tobaka (1886), Prvi poizkusi celovečerne igre Ivanov (1888), pa spet enodejanke Medved 1888, Snubač 1889, Traged po sili 1890, Svadba 1890, Jubilej 1892, do Vrhunskih stvaritev Utva 1896, Striček Vanja 1857, Tri sestre 1901, Češnjev vrt 1963. Vse zgodbe se povečini do-Bajajo med meščanstvom ali tnteligenco. Prvič in zadnjič Se v Veliki cesti zgodba dogaja _tned kmeti. V teh je mo-Boče kljub propalosti vsaj nekaj zdravega. Vsaj oni verjamejo v življenje. Borcov je tako nekakšen pral ik vseh Poznejših aristokratov in inte-hgentov, Merilc predstavnik nbogih in revnih slojev. Ce Pregledujemo eno izmed Čehovih dramskih del in analiziramo enega izmed glavnih junakov — pravzaprav ne moremo govoriti o junakih. Neki Kritik je celo napisal, da Cehov nima’junakov. In res, kako naj si , ti Čehovi ljudje Prislužijo naziv junak? Kaj pa store? Nič! V svoji inteligentski 1 »otožnosti» se utapljajo v dnevih zgnetenega, brezdelnega, brezciljnega življenja enoličnosti, ki jih obdaja v njihovih drobnih dnevnih skrbeh, spletkah in čenčah. Ce se na videz upro temu nesmislu, se ne upro nje-Bovemu izvoru, temveč prav takim brezciljnežem kot so ritmi. Med seboj se tarijo in mttčijo drug drugega. Ti ljud-J.e propadajočega in izumiro-Jcčega sveta ne vidijo rešil-?e Poti iz zagate, zamotavajo bol; m drug drugega duše. Vendar niso slabi ljudje: toli-*° dobrega, spodbudnega je t nj ih, toliko darov, toliko le’j, toliko dobrih misli in hrepenenj — pa vse neizkori-ccuo, neizrabljeno. Res je, Cehov ne prikazuje V°sameznikov, on zajema ce-°tne podobe družbe, pred-*ern inteligence, tenko riše Ps]hološkj obraz generacije. V jeJ družbi, ki je le še životariti ni mogel najti junakov, ni-1 dejanj za močan dramski Popad. Pač pa odkriva Cehov tej vsakdanjosti skrita na-Protja, skrito lepoto, pred-Sem nasprotje med njihovi thjami in realnim življenjem, med dobrimi, moralno zdravimi ljudmi in pogubno okolico, med končnim in tragičnim, med zunanjim videzom in notranjo resnico — med deklamacijo dobe in njenim podtek-stom. Da, ta podtekst! Te čehotiske pavze; kjer ni važno to kar si osebe povedo, marveč to, kar si ti ljudje pod temi besedami mislijo ali občutijo. Tak je Cehov v svojih enodejankah in v zrelejših tragedijah. Da bi najidealnejše prikazali celotno sliko teh figur, je režiser Jože Babič z drznim posegom združil nekaj Čehovih enodejank v celovečerno predstavo. Strogo kritično gledano iz gledaliških zakonov, ni to opravičljivo, vendar gledano z modernega izhodišča, je to hvale vredno. S simbolno sintezo so tako v celovečerni predstavi združeni kmetje in inteligenca, romarji, kramarji in propali aristokrati — ljudje ob čigar usodah je ruska literatura tako bogato zajemala motive. A. RUSTJA BENCIN ZOPET PODRAŽEN? ZNAČILNOSTI RENAULTA «R4» SLOVARČEK Ze nekaj časa kroži vest, da bo cena bencina zopet p -poskočila čeprav ni preteklo niti petnajst dni odkar je sam ministrski predsednik čutil potrebo, da to zanika. Kljub temu finančni minister Trabucchi še vedno pripravlja, popravlja in izpopolnjuje svoj načrt, po katerem bi bila podvržena obdavčenju cela vrsta novih artiklov in seveda povečane tudi mnoge že obstoječe takse. Načrt predvideva povišanje pristojbine (nad dve liri za vsak liter) za navadni bencin, super in vsa ostala goriva. Vendar se ne omejuje le na to, saj predvideva na primer tudi dodatno 5 odst. takso na vsak trgovski račun kar pomeni, Prizor z generalke igre «Na veliki cestni IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ZIVINOZDRAVNIK POJASNJUJE IN SVETUJE Kako ušivost pri živini preprečimo oziroma odstranimo Najprej kako ušivost ugotovimo - Katere dele telesa uši najbolj napadajo - Posledice ušivosti - Kakšna sredstva proti ušivosti imamo in kako jih uporabljamo da bo cena »Nove 500» po- vosti, se kljub temu, da spa-skočila za 22 tisoč lir cena daja v isto kategorijo tako-«600» za 32 tisov, «1000» za imenovanih ljudskih vozil, 50 tisoč, Appie za 60 tisoč razlikujejo po svojih estet-in Giulietto kar za 62 tisoč, skih in tehničnih karakteri-da se omejimo le na bolj stikah, kar jim omogoča, cenena vozila. Načrt naj bi da zadostijo zelo širokemu se izvajal že z novim letom krogu kupcev. V času avto-Ministrski predsednik je mobilskih salonov je bilo o torej zanikal, da bo sploh novi Renault «R4» veliko prišlo do izvedbe tega načr- govora zaradi njenih karata, morda ker se spominja, terlstik, ki jo uvrščajo med kako je prav podražitev najbolj cenena vozila kar bencina zaigrala važno, če- jih je dandanes na trgu. Ze prav ne odločilno vlogo pri kupna cena je zelo nizka, padcu njegove vlade januar- komaj 650.000 lir. Ce pa k ja 1959 leta. Po drugi stra- temu dodamo, da je pora-ni pa minister Trabucchi po- ha goriva povprečno le 6.5 lagoma uresničuje svojo za- litrov za ICO km., da ne misel. Avtomobilisti so že zahteva nobene nege in ni-občutili njegovo pest. Nje- ti dolivanja vode ter da vo-gov je namreč ukrep po zi izvrstno tudi po najslab-katerem plačajo takso tudi šjih poljskih cestah, bomo nova vozila, ki so bila do- prepričani, da je njen tržni odmični nastavek — camma. vreteno prekinjevalca in do-delilca — albero dello spinterogeno platine — puntine platinate glava dodelilca — calotta di distribuzione ogleni kontakt — spazzola dodelilni kontakt — spazzola di distribuzione predvžig — anticipo Pri svečkah ločimo med drugimi še te-le dele: matico — serrafilo srednjo elektrodo — elettro-do centrale izolator — isolante elektrodi mase — elettrodo a massa 'razstoj elektrod — aistanza Citroen »Arni 6», Renault km/h. Pospešek ni posebno „**11 obroče^— rondella, «R4» in Simca «1000», naj- briljanten vendar tud, upo- tes^£ni“,0r“ di tenuta raba tovrstnega vozila tega . :;x" večje letošnje francoske no- ne zahteva Za razprodajo po Italiji in za njeno izdelavo je bila ustanovljena posebna družba Slika nam kaže izredno vzdržljivost tega vozila tudi v najslabšjih pogojih. Tu ga • Dve za kolesarje. Vsako kolo mora biti opremljeno z zvoncem, katerega zvok se mora slišati na daljavo najmanj 30 m. Posebno ponoči prihaja do pogostih nesreč, ker kolesarji nimajo predpisanih rde- AOVRATNA VZMET slej prosta davka za dobo prvih šest mesecev. Nesoglasje med Fanfani-jem in njegovim ministrom je torej očitno vsaj v besedah. uspeh že vnaprej zagotovljen kljub njeni zunanjosti, ki sicer ni lepa, je pa povsem funkcionalna. Tehnične karateristike: Stor lnost motorja 750 kc. Kdo bo pa imel končno pri 45C0 obratih na minuto be edo? Ce se držimo le izkustev bi rekli, da bo prišlo do predvidene poostritve, kljub temu pa si je želeti, da bi le obveljala Fanfanijeva beseda. je 2-3,6 KM. Motor je spredaj in tudi pogon je na spiednjih kolesih. Menjalnik ima le tri prestave, kar bo v začetku oviralo njen prodor na italijanski trg. Največja hitrost je 106 Ušivost se v naših hlevih nastanejo zaradi tega, so naj- lehko pojavi v vseh letnih časih, a najbolj pogosto pozimi. Uši so mrčes, ki se hranijo s tem, da pijejo kri ljudem ali pa živalim gostiteljicam. Samice uši znesejo jajčeca hruškaste oblike ali gnide katere prilepijo na dlako živali gostiteljice. Iz gnid se v 10— 20 ali celo 30 dneh razvijejo ličinke, ki se po treh levitvah spremenijo v odrasle uši. Levitve ličink trajajo pri ušeh naših domačih živali skupno 8 dni. Da se to dogodi, mora biti temperatura dlak, kjer so gnide prilepljene, vsaj 16 stopinj C. Najbolj primerna temperatura za razvoj gnid je 30—32 stopinj C. Ce je‘ temperatura nižja od 16 stop. C, se ličinka ne razvije. Takoj po tretji levitvi je samica godna za oploditev. 24 do 48 ur po oploditvi pa prične polagati gnide na dlako živali gostiteljice. Uši in njihove ličinke so izredno trdožive. Poginejo šele. po 39 dneh stradanja. Same pa nikdar ne zapustijo živali gostiteljice. Ušivost ali znanstveno phthi-riosis napade največkrat slabo krmljene, slabo negovane in izčrpane živali. Tudi dobro oskrbovane živali se lahko pozimi nalezejo uši. Pri ušivih sesalcih opažamo močno srbečico, ki jo povzročajo premiki uši in pa njihovi ugrizi. 2ivali se drgnejo ob zid, se grizejo in čohljajo z gobcem, rogmi, parklji ali kopiti. Ušivi konji bijejo zlasti ponoči močno s kopiti ob tla. Kot posledica ušivosti na napadenih delih telesa ovcam odpade volna, govedom in konjem pa dlaka. Praznine, ki prej velike kot leča, a se polagoma in neredno širijo. Pri konju uši najraje napadejo kožo ob grivi, kar povzroča izpadanje dlak na vratu in na nogah. Ce pa so se uši -konju zelo razmnožile, bodo napadle tudi druga mesta. Ce ušivost traja dolgo, se mesta brez dlak prekrijejo s tenkimi krastami, v katerih se nahajajo cela gnezda uši. Pri govedu izpada dlaka na vratu, na hrbtu, ob začetku repa in na notranjem delu zadnjih nog. Ce pa je ušivost zelo huda, bomo opazili izpadanje dlak 'tudi na drugih delih telesa. Na tistih mestih, ki so zaradi ušivosti brez dlake, postane koža hrapava in nagrbančena, bodisi pri konjih, kakor pri govedu. Take znake borne opazili 'posebno pri dora-ščajoči živini pozimi tam, kjer živine ne čistijo, in kjer jo držijo zaprto v hlevu skozi vso zimo. V teh primerih se tudi pri živini, kako pri konjih porajajo na mestih brez dlak rumeno-rjave kraste polne uši. Večkrat opažamo, da so tudi prašiči v naših hlevih ušivi. Uši grizejo prašiča in mu pijejo kri. Njegovo telo je zaradi ugrizov uši pokrito z malimi rdečim; madeži in marsikdo bo prvi trenutek mislil, da je prašiča napadla rdečica. Le ko bo opazil na prašiču vse polno uši, se bo prepričal, kaj je temu vzrok. Mladi prašički zaradi anemije, ki je posledica hude ušivosti, lahko tudi poginejo. Isto kot pri malih prašičkih se dogaja pri psih z dolgo dlako. Včasih so notranji deli ušes tako prašičkov kakor tudi teličkov, pol- Sobota, 16. decembra 1961 Radio Trst A 7.00: Koledar: 7.30: Jutranja °ddaja; 11.30: Šopek slovenskih Pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12 30: Ja vsakogar nekaj; 13.30: Plošče prvič v oddaji: 14 40: Pojeta Marjana Deržaj in Bet-‘V Jurkovič; 15.00: Mali kon-'ert; 15.30: »Služim«, radijska drama Hermana Tlerllnck; j®.30: Ciganski ansambli; 17.00: kvartet The Diamonds; 17.25: Lahka glasba; 17.45: Dante A-dshieri: Božanka komedija: Nebesa — 5. spev.; 18.15; U-•betnost, knj ževnost In prireditve; 18.30: Italijanski sodobni avtorji- 19.00: Pomenek ® Poslušalkami; 19.20: Izbor domačih in tujih popevk; 20.00: &Dort; 20.40: «LJubljanski ?v°n»; 21.00: «ZlvlJenJska zgod-ba Richarda Doubledlcka«, dramatizirana zgodba; nato »zbor opernih skladb; 22.20: ' ritmu In melodiji. Trst 12 25: Tretja stran; 14.20: oimfoničnt koncert; 15.10: Med rjradežem in Oglejem; 15.20: Klavirski duet Russo-Safred; '5-35: julijski In furlanski zbori, Koper , 7 15- Glasba za dobro Jutro; 00: Glasba za vas; 13.40: popevke ln ritmi od tu In jarn; 14.30; Majhen koncert za-“avne glasbe; 15.30: Zapojmo o zaigrajmo; 16.00: Glasbeni Orogram s poslušalci; 16.30: Do-8odk| in odmevi; 16.45: Violinist Ossy Renardy; 17.00: Sre-anJe med notami; 17.40: Jazz cocktall; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Johnny Dorelli; 19.30: Prenos RiL; 22.15; Plesna glasba. Nacionalni program 7.00: Jutranja glasba; 8 30: Omnibus; 12.20: Glasbeni al- bum; 15.15: Program italijanske folklorne glasbe; 16.45: Šport Jutri; 17.50: Skladbe avstrijskih skladateljev iz Italije; 18.20: Simfonična glasba; 21.00: Magična flavta; 21.50: Radijska drama: «ZaljublJenci nemogočega«; 22.45: 125-letnega Tržaškega L4oyda. II. program 9.00; Jutranje melodije; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.00: Deklica ob 13. predstavlja; 14.00: Cas petja; 15.15: Album pesmi; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Pesem In čustvo; 18.50: Plešite z nami; 20.30: Magične violine Felixa Slatkl-na; 21 00: Verdi: »Ernanl# prenos iz rimske opere. III. program 17.00: Scenska glasba; 18.15: Glasba iz sodobnega Izraela; 20.00: Vsakovečernl koncert; 21.30- Otvoritveni koncert iz avdltorja v Foro Italico v Rimu; 23.00: Sodobna zgodovina. Slovenija 8.35: Glasbene razglednice; 9.25: Za vsakega nekaj iz arhiva zabavne glasbe; 10.15: Zvoki Mediterana: 11.00: Zabavni orkester Radla Celovec; 11.30: Poje Mario del Monaco; 12.05: Koroške narodne pesmi; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije ob 12.25; 13.30: Zborovske skladbe Vasilija Mirka; 13.45: Hitri prsti; 14.15: Iz koša glasbenih dobrot; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.25: Igra kitarist Joergen Ingman; 15.30: Mariborski komorni zbor; 15.50: V tričetrtinskem taktu; 16.45: Pevka Gabi Novak; 18.10: Ar-turo Toscanini; 18.45: Naši popotniki na tujem; 19.05: Panorama zabavnih melodij; 20.00: Po domače v veder sobotni večer; 21.14: Melodije za prijeten konec tedna: 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23.05: Nočni akordi. Ital. televizija 8.30: TV šola; 17.00; TV za otroke; 18.00: Nikoli ni pre- pozno; 18.30: Dnevnik; 18.55: Sodobni portreti; 19.20: Ljudje In knjige; 19.50: Teden v svetu; 20.08: Sedem dni v parlamentu; 20.30: Dnevnik; 21.15: Studio ena; 22.25: Registriran prenos tekme Francija-Bolgari-Ja. V odmoru dnevnik. DRUGI KANAL 2.1.15; Koncert ital. Instrumentalnega orkestra; 2.1.45: TV dnevnik; 22.05; «Kristus med zidarji« (film). Jug. televizija 18 00; Otok se bo imenoval splendid — mladinska oddaja; 19.00: Jim iz džungle — film; 19.30: Reševalna ekipa — film; 20.00: Dnevnik; 20.15: Propaganda oddaja; 20.30: Trcet II.; 21.15: Studio ena; 22.25: Poklicni morilec — film; 22.25: Detektiv John Drake. nj umazane snovi, v kateri kar mrgoli uši. V teh primerih prizadete živali manj slišijo, se nervozno m brez smotra prestapljajo ter so zbe-gane. Ušivost živali ugotovimo, ko s prostim očesom opazimo na koži ali v umazani snovi ušesa, uši ali njihove gnide. Vedeti moramo, da je lahko uši-vest združena tudi z garja-vostjo. Zato se v primeru ušivosti posvetujmo z živino-zdravnikom, ki bo s pregledom živali ugotovil, kaj ie treba ukreniti, da se ušivost ali slučajna garjavost, združena z ušmi, odpravi. Ušr se prenašajo neposredno z dotikom ali pa posredno z raznimi predmeti, ki so bili v dotiku z ušivimi živalmi. Uši konj se lahko prenesejo samo na konja ali osla, uši goveda samo na drugo govedo itd. Ti primeri nam jasno povedo, da ima vsaka živalska vrsta lastne vrste uši, katere se prenašajo samo na enake ali sorodne živali. Vsak kmetovalec mora vedeti, da preden pričnemo z zdravljenjem živali, jih moramo ostriči. Le z ostrižene živali bomo lahko popolnoma odstranil; uši in njihove gnide. Golo kožo pa tudi lažje namažemo z raznimi primernimi mazili. Le pri konju ni striženje nujno potrebno in je pozimi celo nevarno za zdravje. Ker so gnide zelo odporne, bomo mazanje ponovili po 10 do 16 dneh. Tako bomo uničili tudi tiste uši, ki bi se slučajno razvile iz gnid, ki so preživele prvo zdravljenje. Pri konjih bomo odpravili ušivost s posebnim mazilom, ki mu Italijani pravijo «un-guento grigio«. Za vsakokratno zdravljenje bomo pomešali 10 g mazila z 20 g vazelina. S to mešanico bomo namazali ušive dele živali trikrat. Ušivost pri konju odpravimo tudi, če žival namažemo z mešanico alkohola in petrole-je (10:1) ali olja in petroleja (4:1). ' Ušivost pri govedu bomo odpravili, če bomo žival potrosili z «Derrisovim prahom«, ki ga kupimo v lekarni in je zelo poceni. Pri trošenju bomo pazili, da pride prah med dlake, kjer so uši in gnide. Po 8—10 dneh bomo trošenje ponovili. Za eno govedo zadošča 25 do 30 g »Derrisovega prahu«. Proti govejim ušem je učinkovit tudi nikotlnov sulfat. V ta namen uporabimo 5 kub. cm 40 odst nikotinove-ga sulfata, bi ga pomešamo s 4 do 5 litrov vode. S pripravljeno snovjo namočimo kožo goveda. Goveje uši prežene tudi 2 odst. kreolinova raztopina. Pri govedu in zlasti še pri kravah mlekarican ne uporabljajmo petroleja, da se ne bi mleko navzelo neprijetnega duha po petroleju. Ušive ovce in koze bomo predvsem ostrigli, nakar jih bomo namazali z 2 odst. kreo-linsko raztopino ali pa s sul-famidnim mazilom (1:10). Na ta način se bodo ovce in koze kmalu rešile ušivosti. Pri prašiču bomo ušivost odpravili, če ga bomo sprali z 2 odst. kreolinovo raztopino ali pa namazali z mešanico olja in petroleja (3:1). Učinkuje tudi «Derrisov orah«. Ušivost med domačimi živalmi pa bomo preprečili s tem da jim bomo redno čistili kožo in pa z večkratnim razkuževanjem hlevov. V ta namen bomo redno odstranjeva 11 gnoj izpod 'živali, spirali stene hlevo z vročo sodno raztopino in jih potem pobelili z apnom. Razne komate, jarme ter vrvi, ki pridejo v doti-ko z živalmi, pa bomo spral: z vrelo vodo ali pa razkužili v 3 odst. krezolovi raztopini. Odeje, katere rabimo za konje, pa bomo dali prevreti. Poleti bomo vsako toliko spral; grivo in rep konj, kjer se najraje ustavljajo uši. s 3 odst kreolinovo ali krezo-lovo raztopino. Tako bomo preprečili, da bi se živali nalezle uši. Dr. D. R. RAZMERJE: ZAVIRANJE■ HITROST Clove -, ki hoče varno vo- če zavore delujejo brezhibno žiti, mora vedeti kako de- na suhih cestah. Na mo-lujejo njegove zavore in ko- krih, spolzkih in poledene-liko poti preteče preden lih cestah moramo to pot lahko zaustavi lastno vozi- povečati, tudi do petkrat lo pri določeni hitrosti. Sli- v primeru poledice, ka nam pokaže kako deli- „ „ , vidimo na ovinku do kate- čih lučk na zadnjem delu rega je pridrvelo z največjo kolesa v višini ne nad 60 hitrostjo centimetrov od tal KAKO DELUJE PREKINJEVALEC Glavna sestavna dela prekinjevalca sta kladivce in nakovalce z dvema kontak-tema (platinama). S tem dvema deloma se pri okvarah razdelilca najčešče srečujemo. Prekinjevalec elek-tr čnega toka je posebno avtomatsko stikalo, ki v točno določenih presledkih prekinja tok v primarnem na-vitju vžigalne tuljave. En konec primarnega navitja je vezan na kladivce drugi pa na nakovalce. Ko sta kontarta v dotiku je tokokrog sklenjen. Za premikanje kladivca skrbi posebna pogonska os, ki jo poganja motor. Na tej pogonski osi se nahaja odmični nastavek, ki prem.ka kladivce. Oblika nastavka zavisi od števila Povratna vzmet se rada več- cilindrov (valjev) motorja brat zlomi, zato je dobro, (št r.oglat za 4-cilindrski mo- da jih imamo nekaj v za- tor, šesteroglat za 6-cilindr- logi. Zamenjava ne pred- ski), za večcilindrske mo- stavlja večiih te'av. tor e pa je sestavljen na- vadno iz več delov. IU IPl UNU Deiovanje električnega KLADIVCE NAKOVALCE OHIŠJA RAZ0ELILCA PLATINE Naš cestni zakon določa, prekinjevalca je vzravnano da se po vsakj nesreči mo_ z delovan:em pogonskega ra voznik ustaviti in nu-motorja tako, da se kontak- m - mm M#*««««! Počastitev spomina Tomažiča in tovarišev v Nabrežini in na sedežu federacije KPI Pinko Tomažič je znal ločiti italijanski narod od fašistične drhali, je dejal italijanski občinski svetovalec v Nabrežini Oliva - Čitanje Tomažičevih poslednjih pisem na proslavi KPI Ob 20. obletnici ustrelitve antifašistov Pinka Tomažiča, Simona Kosa, Ivana Ivančiča, Ivana Vadnjala in Vika Bobka bo jutri, 17. decembra ob 15. uri na openskem strelišču na pobudo odbora za počastitev te obletnice, sestavljenega iz Zveze partizanov Tržaškega ozemlja, ANPI, FIAP in ANPPIA ter Združenja antifašističnih političnih preganjancev Tržaškega o-zemlja, slovesna počastitev spomina padlih. Ob začetku sinočnje seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, ki jo je vodil najstarejši odbornik Srečko Colja, so svetovalci počastili spomin Pinka Tomažiča in tovarišev, katerih 20. obletnica ustrelitve je padla prav na včerajšnji dan. Vsi svetovalci so vstali, ko je odbornik Albin Škrk v kratkem nagovoru prikazal lik komunista, organizatorja in voditelja protifašističnega gibanja, Pinka Tomažiča. Orisal je njegovo življenjsko pot, njegovo delo in trpljenje ter njegovo junaško zadržanje na zloglasnem procesu proti 60 antifašistom, med katerimi je bil tudi sedanji odbornik Srečko Colja, ki je bil takrat obsojen na 12 let ječe. Govornik je nato poudaril Tomažičevo nezlomljivo odločnost in vztrajnost tudi potem, ko je že bil obsojen na smrt, tako da je bil še po obsodbi vzgled svojim sotrpinom v fašističnih ječah. Po dvajsetih letih, ki so minila od tedaj, je zaključil govornik, je Tomažičev lik ostal nespremenjen, njegovo ime pa je z zlatimi črkami zapisano v knjigi protifašističnih mučenikov naše dežele. Zato se klanjamo njegovemu spominu in ponavljamo obljubo, da bomo nadaljevali borbeno protifašistično pot, ki jo je on nakazal. Občinski svetovalci so nato še z enominutnim molkom počastili spomin padlih žrtev, potem pa je spregovoril še svetovalec Oliva, ki je zlasti poudaril Tomažičevo borbo za liiiiiiiimiiiitiiiiiliiillliiiiiiiiMiiimiliMilimmuiiiiiiimiiiimillliiiiiitiMiitiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiimiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiil Seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Izvolitev novega župana odložena na prihodnji petek jVa včerajšnjih volitvah ni nobeden izmed kandidatov dobil predpisane absolutne večine - Dr. Rinaldini naj pometa najprej pred svojim pragom Sinočnja seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta je bila namenjena izvolitvi novega župana in zato je razumljivo, da je zanjo vladalo veliko zanimanje. Tudi svetovalci so se zavedali pomena seje, saj se je tokrat prvič zgodilo, da je bil devinsko-nabrežinski občinski svet zbran polnoštevilno. Na sejo je namreč prišel tudi demo-kristjanski občinski svetovalec dr. Posarelli, ki ga od izvolitve pa do sinoči še nismo videli. Toda prisotnost demokrist-janskega svetovalca Posarelli-ja je dala slutiti, da bodo demokristjani skušali pristaviti svoj lonček in s štirimi glasovi — kolikor jih pač imajo —- vplivati na potek izvolitve novega župana. To je bilo potem tudi razvidno iz izjave dr. Rinaldinija, ki je najprej seveda napadel sedanjo občinsko upravo in ji očital nesposobnost upravljanja. Svoje trditve je oprl med drugim tudi na dejstvo, da doslej še ni bil odobren občinski proračun za leto 1961 in da temelji u-pravno poslovanje na provizoričnem proračunu. Jasno je, da se je dr. Rinaldini posluževal najbolj navadne demagogije, saj bi vendar moral vedeti, da je bil na primer tržaški občinski proračun za tekoče leto odobren šele včeraj ! Če je dr. Rinaldini zaradi tega napadel občinsko u-pravo, tedaj bi storil bolje in predvsem pravičnejše, ko bi obsodil vladni generalni komisariat in demokristjansko vlado, ki nista poskrbeli, cia bi bili proračuni vseh tržaških občin pravočasno odobreni. Vsekakor mu je demagoski očitek o nesposobnosti dosedanje uprave služil za nadaljnja izvajanja, češ da je bolj kot vprašanje župana važno vprašanje upravngea odbora, za katerega naj bi_ bilo treba ugotoviti, če še uživa zaupanje večine. Takoj nato pa je ^ PRIMORSKI DNEVNIK' UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej, četrtletna 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t dnu 20 din, me. sečno 420 din -- Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarieva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3j lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst v.______________________________J pristavil, da bi bila demo-kristjanska skupina pripravljena glasovati tudi za župana iz večinske liste, to je liste Občinske enotnosti, vendar ne za vsakega kandidata. Glasovalno izjavo je podal tudi Drago Legiša, in sicer v svojem imenu ter v imenu dr. Floridana in dr. Škrka. Dejal je, da bodo oddali bele glasovnice, kajti na- osnovi načelnega stališča, da je treba v upravo izbrati najboljše — preko politične pripadnosti — se ne strinjajo s predlaganim kandidatom. Tudi svetovalec Josip Trčon je v imenu svetovalcev SDZ izjavil, da bodo oddali bele glasovnice, ker ni prišlo do sporazuma, po katerem naj bi bile v občinski upravi zastopane vse stranke, ki sestavljajo večinsko listo. Predsednik Srečko Colja, ki vodi seje občinskih svetov do izvolitve novega župana, je nato imenoval skrutinatorje, potem pa je bilo prvo glasovanje. Oddanih je bilo 7 belih glasovnic, 7 glasov je dobil Srečko Colja. 4 glasove Sergio Bandini (KD), medtem ko je Albin Šrk dobil 2 glasa. Omeniti moramo, da bi bil za župana izvoljen svetovalec, ki bi dobil absolutno večino glasov in zato je bilo treba glasovanje ponoviti. Pri drugem glasovanju je bilo oddanih 6 belih glasovnic, 6 glasov je dobil Albin Šrk, po štiri glase pa sta dobila Srečko Colja in Sergio Bandini Pri tretjem glasovanju sta ostala le dva kandidata, in sicer ona, ki sta dobila največ glasov. Ker sta Colja in Bandini dobila enako števiio glasov, je ostal starejši svetovalec in je Bandini izpadel. Glasovanje pa je dalo naslednji rezultat: 10 belih glasovnic, Srečko Colja je dobil 5 glasov, Albin Škrk 4 glasove, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Bele glasovnice so oddali trije svetovalci SDZ, dr. Floridan, D. Legiša in dr. Škrk ter štirje demokrist-janski svetovalci. Tudi tokrat ni bila dosežena absolutna večina in zato bodo župana izvolili na prihodnji seji, ki bo v petek, 22. tega meseca. Na tej seji bo pri prvem glasovanju potrebna še absolutna večina, pri drugem pa relativna večina glasov, ki jih bo prejel eden od dveh kandidatov, ki bosta pri prvem glasovanju prejela največ glasov. «»------- Sestanek Zveze demokratičnih žena V ponedeljek 11. decembra ob 15. uri bo v dvorani Di Vittorio v Ulici Pondares št. 8 organizacijski sestanek Zveze demokratičnih žena s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o samostojni politiki in pobudah ZDZ, Jole Burlo — Nadia Pahor; 2, finančno poročilo — Rina De Mattio; 3. širjenje revije «Noi Donne# — Armida Valentinis. Po poročilih diskusija. Prisotna bo tudi predsednica ZIZ iz Rima, ki bo zaključila sestanek. jo gonijo na pašo čez mejo ali jo uporablja onstran meje za poljska dela, proti slinavki. Cepljenje spada v okvir načrta za borbo proti tej škodljivi bolezni. Živino bodo cepili v prihodnjih dneh. Danes kongres tržaške KD Drevi ob 18.30 se prične v palači «Vivante» pokrajinski kongres Krščanske demokracije, na katerem bodo izvolili tri delegate in enega nacionalnega svetnika za vsedržavni kongres stranke, ki bo januarja v Neaplju. Dva delegata bo poslala na kongres večina, enega pa manjšina. Po dosedanjih rezultatih sekcijskih skupščin sta zagotovljena večinska delegata morotejcem, za manjšinskega pa se s približno enakim številom glasov potegujeta skupini prof. Romana in fanfanijevcev. Poleg tega pa je na kongresu še skupina dorotejcev, ki se je odcepila od Fanfanijevih pristašev. Sele kongres pa bo pokazal, kako se bodo delegati, ki jih je 149, odločili pri svoji izbiri, «»------- zadnje ure. V jarko razsvet-1 delavci INAM, kar je progla- Ministrstvo za zdravstvo je dalo na razpolago pokrajinskemu živinozdravniškemu uradu 3000 doz za cepljenje obmejne živine, zlasti pa tiste, ki časopisov za praznike V ponedeljek 25. decembra (božič) ne bo izšel noben dnevni list. Zaprte bodo tudi prodajalne časopisov. 26. decembra (sv. Štefan) bodo izšli samo popoldanski dnevniki, a prodajalne časopisov bodo odprte od 10. ure naprej. V sredo 27. decembra bodo izšli vsi časopisi kot po navadi. Na sedežu deželnega skrbništva za javna dela pri generalnem vladnem komisariatu je bila včeraj zasebna licitacija za dodeiitev utrjevalnih del na temeljih samostana sv. Marije velike (bivši jezuitski zapori). Začetna licitacijska vsota je znašala 12 milijonov lir. Dela so bila dodeljena tržaškemu podjetju Luigi Salina. «»------ Razstava NOB v Dolini Danes zvečer ob 20.30 bo v prostorih prosvetnega društva ((Valentin Vodnik# v Dolini otvorjena razstava iz narodnoosvobodilne vojne. Ob otvoritvi bo spregovoril profesor Zorko Jelinčič. Društvo vabi k udeležbi vaščane in okoličane. Razstava bo odprta tudi jutri od 14. do 19. ure. «»------ Državni izpiti za promoviranee Z odlokom ministrstva za prosveto so razpisani za 26'. marec spomladanski in za 15. november 1962 jesenski državni usposobljenostni izpiti za opravljanje naslednjih poklicev: komercialist, zavarovalni funkcionar, zdravnik kirurg, kemik, lekarnar, inženir, arhitekt, agronom, živinozdravnik. Izpitov se lahko udeležijo vsi, ki so doktorirali v akademskem letu 1960-61 in v prejš-| njih letih. V Trstu bodo izpi-i tj za komercialiste, kemike in I inženirje. bratstvo med italijanskim in slovenskim narodom, od katerega je bil odvisen uspešen boj proti fašizmu. Tomažič je znal ločiti italijanski narod od fašistične drhali in tudi zato je prav, da kot Italijan počastim njegov spomin — je zaključil svetovalec Oliva. Tržaška federacija KPI je priredila sinoči proslavo dvajsete obletnice junaške smrti Pinka Tomažiča. Proslavo je otvoril tajnik Federacije Paolo Sema, ki je pozdravil vse prisotne predstavnike demokratičnih strank in organizacij ter še posebej toplo pozdravil junakovo mater Emo Tomažič. Nato je srednješolec Juri Uršič prečital ustanovno listino novega krožka slovenskih srednješolcev, ki se bo imenoval »Pinko Tomažič* in v katerem se bo zbirala komunistična slovenska srednješolska mladina. Odgovorni urednik »Dela* Miro Kapelj je v daljšem govoru orisal življenje in delo Pinka Tomažiča. Že kot 16-letni fant se je Pinko vkiju-čil v delavsko gibanje in nekaj mesecev potem ga je fašistična policija zaprla zaradi širjenja nekega protifašističnega letaka. Toda on ni odnehal, neprestano je deloval, zraven tega pa mnogo študiral. Govornik je podrobneje orisal zlasti Tomažičevo delovanje med mladino, saj se je Tomažič zavedal, da je mladina tista sila, ki edina zmore vzdržati kakršen koli pritisk in ohraniti ter razvijati narodni čut, kljub neugodnim razmeram. Mladina je najbolj pogumni, udarni in nesebični del naroda. S svojim zaletom prečisti marsikatero prašno tradicijo, spremeni okosfene-lost v prožne tvornosti in doseže velike uspehe prav tam, kjer drugod kraljuje utopija. Mnogo je Tomažič deloval med komunisti. Prav v tistih časih se je pričel izvajati nov program, ki se -je imenoval Tomažičev'' Jftofgifcm in ki ga je sprejelo pokrajinsko vodstvo partije v Trstu februarja 1939. leta. S tem je bil pripravljen bistveni korak naprej, saj je bilo pred Tomažičem komunistično gibanje v Trstu v kritičnem položaju. O procesu in junaškem zadržanju Pinka Tomažiča pred fašističnimi oblastveniki pa je govoril Giovanni Postogna. ki je orisal takratno mračno vzdušje fašističnega terorja. Podrobno je govoril, kako so zaprte antifašiste med pripravami za proces mučili na zasliševanjih, kako so jih na vse mogoče načine poniževali in skušali streti. Trst je bil med procesom v obsednem stanju. Pripeljan so na tisoče vojakov, karabinjerjev in zbrali fašistično milico, ki jo še sedaj pozivajo na proslave republike. Vendar pa se Tomažič ni bal. Vedno je bil nasmejan in to tudi v najtežjih prilikah pred sodiščem, pa čeprav je dobro vedel, da mu grozi smrt. Sam se je branil ter ni zanikal, da je komunist. Pred sodiščem se je iz obtoženca pretvoril v tožitelja. Ko je bil že obsojen na smrt, ni hotel podpisati prošnje za pomilostitev. Dramatične so bile njegove Ijeni celici so ga stražili, vendar pa je skupno s tovariši pel borbene pesmi, ter si zapeli »Internacionalo*, ko so jih odpeljali na morišče. Govornik je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da predstavlja nauk Tomažiča za nas vse napotilo za deio in življenje in da je na takega junaka lahko ponosen narod, iz katerega izhaja. Proslava se je zaključila s čitanjem poslednjih pisem Pinka Tomažiča, nakar je pevski zbor »Vesna* iz Križa občuteno zapel več pesmi. «»------- Spor zaradi odpusta 17 uslužbencev podjetja Lucky Shoe Sindikalna organizacija u-službencev oblačilne stroke CGIL je poslala pokrajinskemu uradu za delo pismo, v katerem opozarja na ravnanje ravnateljstva podjetja Lu-cky Shoe Company. To podjetje je namreč 13. decembra odpustilo 17 uslužbencev ter pri tem ni upoštevalo pogodbe od 21. aprila 1950. Zato sindikalna organizacija zahteva, da se takoj o tem vprašanju skliče sestanek. Vsedržavne stavke za obnovitev delovne pogodbe Iz Rima poročajo, da so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe uslužbencev trgovinskih tiskarn in tiskarn periodičnega tiska (pri čemer niso vštete tiskarne dnevnikov). Zato so vsedržavne sindikalne organizacije CG IL, UIL in CISL sklenile proglasiti 48-urno stavko, ki bo v torek in sredo; od ponedeljka dalje pa se prekine vsako nadurno delo. 21. t.m. se bodo sindikalna tajništva ponovno sestala, da se dogovorijo o nadaljnji akciji. Danes pa bodo prav tako v vsedržavnem okviru stavkali sil njihov sindikat, ponovno pa bodo stavkali v torek .i). decembra. Tudi ta stavka se nanaša na obnovitev delovne pogodbe. Uslužbenci podjetja spalnih vagonov pa bodo pričeli s trc-dnevno stavko ob 17. uri 20. decembra zaradi tega, ker so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe, ker podjetje ni sprejelo osnovnih delavskih zahtev. Prekinjena pa je stavka u-službencev velikih prodajaln, ki bi morala biti danes v vsedržavnem okviru. Delodajalci so namreč pristali na pogajanja, ki se bodo pričela v torek. Za sindikalno enotnost Izvršni odbor Nove delavske zbornice — CGIL je proučil uradno poročilo Delavske zbornice — CISL «o odnosih s CGIL#. O tem poročilu smo v našem listu že poročali ter omenili, da gre za grob napad na CGIL. Izvršni odbor CGIL je po seji izdal daljše uradno poročilo, v katerem med drugim poudarja, da gre za neumesten poskus, da se med delavci ustvari ozračje sovraštva, prepiranja in da se tako prepreči proces ustvarjanja enotnosti. Ta pojav je še zlasti nevaren v sedanjem razdobju, ko se vrši vrsta sindikalnih akcij, ki nujno morajo biti enotne. V takih okoliščinah predstavlja vsak poskus rušenja enotnosti samo podporo delodajalcem. Izjava vodstva Delavske zbornice — CGIL pa pomeni prav to in jo je zato treba zavrniti. Izvršni odbor Nove delavske zbornice CGIL zato poziva vse delavce brez izjeme, da preprečijo tako ravnanje in da se bore za ustvaritev enotnosti, ki edina lahko omogoči uspešne sindikalne borbe za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev. Urnik trgovin za praznike Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da je prefektura določila naslednji urnik trgovin za praznike: SOBOTA, 23. DECEMBRA Normalen urnik. NEDELJA, 24. DECEMBRA Trgovine na splošno so odprte od 8-13, trgovine z živili, drogerije 8-13 in 15-21; mesnice 6 -12 in 15-21; frizerji in brivci 8-12.30 in 15-19.30; slaščičarne 8-21.30. PONEDELJEK, 25. DECEMBRA Vse trgovine so zaprte, razen cvetličarn 8-13 in slaščičarn 8-21.30. TOREK, 26. DECEMBRA Trgovine so zaprte, razen: trgovine z živili mesnice, cvetličarne 8-13, slaščičarne 8-21.30; fotografi 8-13. SOBOTA, 30. DECEMBRA Za vse trgovine, z izjemo z živili ,se urnik podaljša do 21. ure. NEDELJA, 31. DECEMBRA Trgovine so zaprte, razen trgovine z živili, mesnice, drogerije, fotografi in cvetličarne do 13. ure; brivci in frizerji 8-12.30 in 15-19.30; slaščičarne 8-21.30. PONEDELJEK, I. JANUARJA Vse trgovine so zaprte, razen: cvetličarne 8-13 in slaščičarne 8-21.30. PETEK, 5. JANUARJA Vse trgovine so odprte do 21. ure. SOBOTA, 6. JANUARJA Vse trgovine so zaprte, razen: mlekarne in pekarne 7-12, mesnice 6-13, slaščičarne 8-21.30; brivci, frizerji, cvetličarne in fotografi 8-13 NEDELJA, 7. JANUARJA Normalen nedeljski urnik. Slovensko gledališče v Trstu DANES 16. dec. ob 21. uri v Avditoriju v Trstu PREMIERA Anton Pavlovič Cehov «Na veliki cesti» Dramski mozaik v dveh delih priredil Jože Babič Prevedel: Janko Moder Režiser — Jože Babič Scenograf — inž. arh. Ernest Franz Glasba — Pavle Merku OSEBE: Tihon Jevstignejev — Danilo Turk, Semjon Serg. Bor-cov — Jožko Lukeš, Marja Jego-rovna — Nora Jankovič, Savva — Stane Raztresen, Nazarovna — Zlata Rodošek, Jefimovna — Leli Nakrstova, Fedja — Stane Starešinič, Jegor Merik — Julij Guštin, Kuzma — Edvard Marti-nuzzi, kočijaž — Lojze Milič, Glas iz kota — Dušan Jazbec, Vasilij Vasiljevič Svetlovidov — Modest Sancin, Nikita Ivanovič — Josip Fišer, Ivan Ivanovič Toikačev — Rado Nakrst, Alek. Aleksejevič Muraškin — Livio Bogateč, Ivan Ivanovič Njuhin — Silvij Kobal. Ponovitev: V nedeljo, 17. dec. ob 10. uri matineja za dijake. V nedeljo, 17. dec. ob 17. uri. Prodaja Vstopnic v Trž. knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin (nasproti Avditorija) miliinililHmiili»iiiliiilMiiiiiiiiliiiiiiiiiiiMiim*mmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»ii»iiiilminiiiiniiliiiwiiimiiiiiiimiiiiiiiiiii . S seje tržaškega občinskega sveta Samo 1.308 milijonov za kritje občinskega primanjkljaja za leto 1961 Vladni komisar je šele predvčerajšnjim izdal odredbo o odobritvi proračuna ■ Razprava o regulacijskem načrtu SILVESTROVANJE SPDT NA VOJSKEM SPDT priredi letos silvestrovanje na Vojskem nad Idrijo v udobnem planinskem ((Rudarskem domu# (nadmorska višina 1100 m). Prosimo udeležence, da poravnajo in da dvignejo sedežne listke. Za Silvestrovo ln Novo leto bomo deležni, na željo, pristnih idrskih žlikrofov m divjačine, na morda najlepšem in najobsežnejšem turističnem smučišču, ki ga zmore Slovenija, s skakalnico na razpolago. Vpisovanje v Ul. Geppa 9-II. v dnevnih urah. # # # Tržaški filatelistični klub ■L. Košir# V nedeljo 17. t.m. bo v prostorih kluba običajni sestanek od 10. do 12. ure (Ul. Montec-chi 6). Ker je to zadnji sestanek v tem letu, naj vsi člani prevzamejo naročene novitete. # # # Prosvetno društvo v Barkov- Ijah obvešča svoje člane, da lahko za silvestrovanje, ki bo v društvenih prostorih v Ul, Cer-reto 12, rezervirajo mize jutri 17. in prihodnjo nedeljo 24. decembra od 18. do 22. ure. Kdor računa, da bo silvestroval v prijetni družbi, naj se vpiše, ker brez vabila ne bo vstopa. Včeraj je bila izredna seja tržaškega občinskega sveta, posvečena razpravljanju o mestnem regulacijskem načrtu in proračunu Acegata. Ob te priliki pa so občinski svetovalci odobrili tudi nekaj nujnih sklepov, župan pa je sporočil važno vest, da je vi. generalni komisar končno le odobril občinski proračun za letošnje leto, ki je skoraj že pri kraju. Toda ta zamuda pri odobritvi proračuna je že postala nekak običaj. Letošnji proračun je predvideval 1.967.714.000 lir primanjkljaja, ki naj bi ga krili s prispevkom vladnega komisariata, to je države. Pokrajinski upravni odbor pa je izračunal. da bo imela občina 658.914.000 lir izdatkov manj, kot jih predvideva proračun. Dva Grka v zaporu za IS ampul morfija Finančna straža ju je ustavila pri izhodu iz pristanišča Finančna straža je te dni. moč 4.924 družinam, ki jih poostrila nadzorstvo ob izho- redno podpira, 14.100.105 lir, dih iz proste luke, da bi preprečila tihotapstvo mamil z morja. Tako so agenti finančne straže okrog polnoči 13. t. m. ob izhodu štev. 4 iz novega pristanišča dobro pregledali avto znamke «Buick», v katerem so se peljali grški študent in pomorščaki, ki so prispeli v Trst z grško ladjo. Dobro so pregledali tudi potnike in pri dveh so našli 12 ampul morfija. Ampule morfija sta imela pri sebi 19-letni študent Pe-troutsis Anastasias iz Aten in 32-letni grški pomorščak Vi-chos Joannes. Oba so zdaj prijavili sodišču zaradi tihotapstva z mamili. V tem primeru prav gotovo ne gre za prekupčevanje in veliko mrežo tihotapcev. Pomorščaka sta verjetno hotela pritihotapiti morfij za svojo uporabo, ali sta ga hotela izročiti kakšnemu svojemu znancu v mestu. Podpore ECA v novembru V novembru je občinska podporna ustanova (ECA' skupno z ubožnico izdala za pomoč revežem in revnim družinam skupno 67.793 495 lir. Za 680 revežev in 231 sirot, ki so v ubožnici in sirotišnici, je ustanova potrošila 23 I milijonov 193.612 lir, za po- za 3.928 podpor istrskim beguncem 19.342.050 lir, za brezplačno hrano 728 družinam (59.764 obrokov) 5.357.521 lir, za živilske bone 334 družinam 1.077.500 lir. za menzo klinično ozdravljenih bolnikov tbc mi lijon 158.300 lir (3.861 obedov 84 osebam), za brezplačno prenočevanje revežev v ljudskih prenočiščih 502.900 lir, za brezplačna stanovanja 581 beguncem 1.782.083 lir, za obleko, obutev in posteljnino 416 osebam 1.237.574 lir, za očala in ortopedske aparate 11 osebam 35.550 lir Nevarna padca V Ulici Tivarnella je včeraj popoldne 72-!etni Umberto Ive, ki biva v Ul. Gozzi 5, nerodno padel, ker se mu je spodrsnilo. Tako močno je udaril z glavo ob tla, da si je zlomil tilnik in dobil pretres možganov. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek. Na ortopedski oddelek pa so sprejeli s pridržano prognozo včeraj popoldne 79-lotno Ano Flego iz Ul. Pirand»llo 14, ki je pred tremi dnevi nerodno padla v spalnici in si zlomila desno nogo. Zato je vladni komisar odredil, da bo država prispevala za kritje primanjkljaja 1 milijardo 308.800.000 lir, to je kolikor lani Do omenjene razlike pri predvidevanih izdatkih so prišli na ta način, da so po eni strani znižali razne izdatke za 523.830.000 lir. določili za druge postavke 65 milijonov izdatka več ter zračunali, da bo imela občina tudi za 200 milijonov 84.000 lir več dohodkov. Med izdatki, ki so jih črtali, sta tudi dve postavki o dodatnem prispevku INPS za socialno zavarovanje uslužbencev, 48.000.000 manj za zbor mestnih redarjev, 33 milijonov manj za plačilo o-skrbnih dni v bolnišnicah itd. Med povečanimi izdatki je 20 milijonov za izvedbo ljudskega štetja, 15 milijonov več za pomoč sodnim stanovanjskim izgnancem itd. V obrazložitvi svojega ukrepa o odobritvi proračuna z o-menjenim prispevkom ugotavlja vladni komisar, da so se stroški za pomoč sodnim stanovanjskim izgnancem v zadnjih dveh letih povečali kar za 300 odstotkov in da znašajo okrog 150 milijonov na leto. Zato naj občina točneje ugotavlja gmotne razmere izgnancev ter naj poskrbi zanje tako, da jih ne bo nameščala v hotele, kjer -so veliki izdatki zanje. Nadalje priporoča občini, naj skuša skrčiti izdatke v občinski upravi. Končno pooblašča ukrep občino, da lahko nalaga nekatere dodatne davke na redne davke Občinski svet je odobril proračun 12. maja 1961, svoje dokončno mnenje pa sta izrekla o njem pokrajinski upravni odbor šele 27. novembra, nadzorna komisija za deficitne krajevne ustanove pa 4. decembra. Na podlagi teh mnenj je izdal dr. Mazza svoj ukrep. V razprav; o mestnem regulacijskem načrtu so spregovorili Tolloy, misovec Battaglia in demokristjan inž. Colautti, ki so dali tudi nekaj kritič •nih pripomb. O proračunu Acegata za leto 1960 in hkrati o obračunu jte spregovoril demokristjan inž, Spaccini. Najprej je poudaril, da je do neke mere razpravljanje o proračunu sko. raj odveč, ko že vemo za obračun. Hkrati pa je poučno ker nam kaže, koliko so v predvidevanjih zgrešali. Ker pa se po letu 1957 prvič javno razpravlja o tem proračunu. ni javnosti mnogo znan novi ustroj Acegata, saj je pri. šio v tem času do precejšnjih p v hrs-»b Kar se tiče primerjav med viti 10 dni. proračunom in obračunom, vidimo, da je bilo več dohodkov od toka ter da je znašal primanjkljaj mestne prevozne službe 877 milijonov namesto predvidenih 991. Tramvaji in filobusi so dejansko vozili na račun dohodkov od elektrike, plina in vode. Podjetje je izdalo 1 milijardo lir za odpravnine 507 uslužbencem, ki so se prostovoljno odpovedali službi. To je bil velik izdatek, toda prav toliko prihranijo na leto za plače in socialno zavarovanje tolikšne, ga števila uslužbencev. Prihranilo je še na druge načine, in sicer z avtomatizacijo raznih naprav, mehanizacijo računskega oddelka, pri izdajanju računov za tok, plin in vodo vsak drugi mesec namesto vsak mesec itd. Inž. Spaccini je v svojem govoru tudi izjavil da ni res, da se je sodišče dokončno odločilo y prid Sel-vega v sporu z Acegatom, kajti prizivno sodišče v Benetkah se bo moralo še izreči. Zato nima pisanje določenih listov, ki se potegujejo za družbo, ki dobavlja tok, nobene prave podlage. Kar se tiče primanjkljaja prevozne službe je svetovalec rekel, da je to splošni pojav v vseh mestih, saj gre za izrazito socialno službo, kjer ne igra gospodarska računica glavne vloge. Na seji so bili sprejeti tudi nekateri upravni sklepi. Običajna večina je odobrila tri sklepe o dodatnih davkih. Vsi svetovalci pa so glasovali za olajšave pri odmerjanju družinskega davka obrtnikom in kmetovalcem. Na podlagi tega sklepa jim bodo znižali obdavčljivo osnovo za 50 odstotkov, kakor velja sedaj za delavce in uradnike. To ugodnost bo uživalo 3881 davkoplačevalcev, ki bodo plačali 32 milijonov manj davka, torej povprečno vsak 8.000 lir manj na leto. To pa pomeni, da bo večina sploh oproščena tega davka. «»------- * V novi dvorani Jolly hotela bo 18. decembra ob 17. uri dobrodelna prireditev v korist združenja poliomielitičnih in. validov. Prireditve se bodo udeležili predstavniki krajevnih oblasti. Ranil si je prst Ko je včeraj dopoldne 31-letni Arduino Grisanaz iz Ul Piccardi 23 šel v skladišče svoje trgovine v Ul. Coroneo, je zadel z levo roko ob nek oster predmet in si ranil pest Sprejeli so ga na I. kirurški oddelek in se bo moral zdra- KAZNA »UVRSTILA Umetniška NOVOLETNA VOŠČILA mladega slikarja K. Palčiča s tržaškimi motivi vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst, Ul. sv. Frančiška 20 tel. 61-792 GLEDALI VERDI V nedeljo ob 15,30 za dnevni abonma vseh redov drug* predstava opere «Tristan in Izolda# v izvirnem tekstu. Di' rigent Georges Sebastian. V glavnih vlogah bodo nastopili! Liane Synek, Sebastian Feier-Singer, Elisabeth Schaertel, Tomislav Neralič, Mihaly Sze-kely. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. TEATRO NUOVO Od torka, 19. decembra, ob 21. uri: «IL SALTUZZA#. Spisal Andrea Galmo; režira Giovanni Polli. Prodaja vstopnic pri blagajni in v Pasaži Protti. ( LJUDSKA IMtOSVKTA j Prosvetno društvo Prosen-Konto- vel obvešča vse vaščane, da )e knjižnica odprta vsako nedeljo od 11. do 12. ure. Obenem naproša vse tiste, ki imajo knjige že dalj časa doma, da jih t'm’ prej vrnejo. C K I M O 1 Nazionale 14 00 «Spartacus» —’ Technicolor. Kirk Douglas> Laurence Olivier, Peter Ustinov, Jean Simmons. Navadne cene. Fenice 15.30 ((Romolo in Remo«. Eastmancolor. Steve Reeves, Gordon Scott, Virna Lisi, Or-nella Vanoni. Excelsior 15.30 ((Veliko tveganje# (II grande rischio). Barve De Luxe. Stephen Boyd, Juliette Greco in David Wayne. Grattacielo 16.00 «Tisto prekrasno poletje# (Quell’estate mera-vigliosa). Technicolor. Susan-nah .York, Kenneth Moore. Arcobaleno 16.00 ((Vohun stoletja# (La spia del secolo). Supercinema 16.00 ((Ljubezenska in vojna pustolovščina# (AV" ventura d’amore e di guerrai-BarVe De Luxe. Tom Tayon-Alabarda 16.00 »Glas v gozdu# (La voce nella foresta). Tecn-nicolor. Gert Froebe. . Aurora 16.30 «Vrt nasilja# giardino della violenza). Pre" povedano mladini. Cristallo 16.00 ((Streljanje na g°' lobe# (Tiro al piccione). Eleo-nora Rossi Drago. Prepovedano mladini. - Garibaldi 16.30 ((Dekle s kovčkom# (La ragazza con la va' ligia). Claudia Cardinale. Capitol 15.30 «Vrača se septeim ber» (Torna settembre). Tee®' nicolor. Rock Hudson, Gin* Lollobrigida. Impero 16.30 «Macist proti vampirju# (Maciste contro i-1 vam' piro). Italia 16.00 «Zakonski možje n* kongresu# (Mariti a congre^ so). Jaociueline Sassard In “a* ter Chiari. Prepovedano ^ dini. -, Massimo 15.30 «Capitan Frača sa». Technicolor. Anna Ferrero, Jean Marais. , Moderno 16.00 «Rosmunda in £ boin». Technicolor Jack “ lance, Eleonora Rossi Drag • Astra 16.30 ((Domov po neurj (A casa dopo 1’uragano). .j Astoria 16.30 «Kocissov sin# ' figilio di Kociss). Technlcom • Rock Hudson. . .. Vittorio Veneto 16.00 «La V'J cia». Jean Paul Belmondo Claudia Cardinale. prepove0 no mladini. 70t. Ideale 15.30 «La rlvincita dl ro». ,jka. Marconi 16.00 «Tesalski ven - '[lla >• in iiiimiiimaiiiiiiimiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. decembra 1961 se je v Trstu rodilo tl otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 80-letna Maria Treves por. Morpurgo. 79-leUii Giovanni Vesnaver, 81-letna Maria Pertich vd. Weber, 72-letni Bruno Calligaris, 73-letna Emina Venezian vd. Cargnel, 76-letnl Natale Savin, 76-letna Vittoria Perentin por. Quarantotto, 48-letni Gaetano Teilluri. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan); Vernarl, Trg Valmaura 20; Vielmetti, Borzni trg 12. ni» (I giganti della Tessag Technicolor. Roland Corey Živa Radman. t, Abbazia 15.30 «Suzy VVongin s ^ (II mondo di Susy Wong>• Technicolor. VVilliam "0,adl-N. Kvvan. Prepovedano m ni. -- Odeon 16.00 «Les dra?ueurs’< Belinda Lee. Prepovedano dini. (II Skedenj 16 00 ((Tretji moz» ^ terzo uomo). Orson VVelie«-lida Valli. MALI OGLASJ, HIŠNO POMOČNICO od 15 ure iščem. Telefonirati J f. BOŽIČNA DREVESCA po » y nih cenah dobite vsak d 0 popoldanskih urah v Ul. št. 8. KINOPROSEK-KONIgS pred vala danes 16. *• ob 19.30 Cinemascop* barvni Lux film1 GUSAR MORGAN (Morgan il pirata) Igrata: STEVE REEVBs in CHELO ALONSO predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 18. ur* Metro barvni film: VRAČA SE LJUBLJENEC MNOŽICE JOSEUTO PESEM SLAVČKA (JOSELITO — IL CANTO DELLTJSIGNOLO) Ogorčenje doma zaradi ribolova na vlek Veliko škodo našemu ribištvu povzročajo nekateri ribiči iz Chioggie, ki uporabljajo mreže vlečnice - V eni noči so povzročili nad milijon lir škode samo ribičem iz Milj - Že 70 ribičev oddalo ribiška dovoljenja Kakor smo na kratko omenili v našem poročilu o zadnji seji miljskega občinskega .sveta, ki je bila v sredo, je komunistični svetovalec Dona-del_ izrazil zaskrbljenost domačih ribičev zaradi ribolova na vlek, ki ga UDorabljajo nekateri ribiči iz Chioggie v Tržaškem zalivu in tako povzročajo veliko škodo tukaišnjim ribičem. ŽUDan je obljubil, da bo posredoval na merodajnem mestu, da bi oblasti prepovedale takšen ribolov in da bi prizadetim ribičem nudili gmotno pomoč. Dejal je tudi, -da bo zaprosil vse štiri tržaške poslance, naj se za ureditev tega vprašanja zavzamejo v Rimu. Zadeva se nonavlja že nekaj let v zimskih mesecih. Domači ribiči se pritožuieio, toda oblasti, ki moralo skrbeti za ribolov, niso do seuaj uspele, da bi preprečile to škodo in zasačile krivce. Pravijo, da ni na razpolago dovolj denarja in sredstev, da bi lahko ponoči nadzorovali velike površine morja in pravočasno odkrili krivce. Na našem področju od Devina do Lazareta ie zdai približno 200 ribičev, ki z ribolovom preživljajo svole družine, sicer skromno, ker niso ODremiienl z velikimi ribiškimi čolni in ie sploh ribolov pri nas zelo skromen, ker pač ni mnogo rib. Zaradi tega iih hudo prizadene vsaka škoda, ki jo utrpijo. Pred npk»i dnevi so zlasti ribiči iz M’lj, pa tud; drugi, Utrpeli veliko škodn. Računajo, da so samo ribiči iz Milj v eni noči utrpeli nad mili ion lir škode, ker so um ribiči Iz Chmgoie z ribolovom na vlek Uničili mreže. Nekemu miljskemu ribiču so na ta način uničili in odvlekli približno sto mrež. V zin-»skih mesecih tukajš-nii ribiči postavijo mreže čez noč, proti iutru nq g-n-in po ribe. Ko na pridejo r:h:čj jz CMopgio z mrežami v!eč'-:ni> mi, oobereio za seboi ribe, ivre in mreže. 'fako urmuleip ribji zarod in škodujejo dru- g'm ribičem. Domačj ribiči so zaradi trna zdai zelo razhudeni in zahtevajo teme';ite ukrep-. V znak Protesta j- te dni ž- 70 tu* kaišni'h ribičev izročilo ribiška dovoljenja luškemu poveljstvu: verjetno na iim bodo sledili še d.rugi. Prizadeti ribiči praviio, da si bodo pač morali sami pomagati za od-p-ovo ribolova na vlek, če oblasti ne bodo znale same tega napraviti. Okrožnica ministra Colomba Nadzorstvo nad izvajanjem odlokov o zvišanju električnih tarif Minister za industrijo in trgovino Colombo je poslal •■■••■ki....................................... luniiililiiiiiiiiiiiiimmiiiimmimmn Kršitelji zakona Merlin pred kazenskim sodiščem Nenadoma mu je iz drugega nadstropja padel na glavo težak železen pepelnik vsem prefektom okrožnico, v kateri jih poziva, naj kot predsedniki pokrajinskih komisij za cene strogo nadzorujejo, kako električne družbe izvajajo nedavne odloke, ki zadevajo nove električne tarife. Minister Colombo poudarja v svoji okrožnici, da so pri vseh pokrajinskih trgovinskih zbornicah ustanovili pokrajinske urade za električne tarife, ki imajo dolžnost, da samostojno nastopajo v vseh primerih kršitve zakonskih predpisov. Tile uradi so na razpolago vsem koristnikom električne energije ter se pri svojem nadzornem delu poslužujejo enot davčne policije. Trgovinske zbornice r.o tudi dolžne, da nastopajo v korist včlanjenih gospodarskih kategorij. Včeraj je minister Colombo predsedoval seji medministrskega odbora za cene, na kateri so odobrili kriterije za delovanje kompenzacijskega sklada za električne tarife. Nadalje so podaljšali rok za izbiro tipa električnih tarif in višine električne energije, ki jo koristniki nameravajo uporabljati, in sicer do 28. februarja 1962. Avtomobilske miši in žeparji na delu Na komisariatu javne varnosti je Duilio Erman iz Ulice Chiauchiara 3 prijavil, da so mu neznanci ukradli lambre-to, ki jo je parkiral v Ulici Battisti blizu kinodvorane «Impero>. Angela Pečenko poročena Tosti z Grete št. 25 pa je prijavila, da ji je nekdo na Trgu Oberdan ukradel denarnico, v kateri je imela 6 tisoč lir in osebne dokumente. Zlomil si je nogo Na ortopedski oddelek so včeraj dopoldne sprejeli 6(3-letnega Josipa Flega iz Ul. Corsa 12, ki si je zlomil desno nogo, ko je nerodno padel v Ul. Soncini. Zdraviti se bo moral dva meseca. e»------ Poškodovala sta se na tovorniku Na delu pri podjetju «Ital-ceme_nti», kjer je zaposlen, se je včeraj dopoldne ponesrečil 21-letni Mario Venni iz Ul. Domus Civica 6. Na tovorniku je pomagal raztovarjati vreče cementa, pa ga je sunil tovor, ki so ga prekladah z žerjavom. Pri tem je zgubil ravnotežje, padel in se pobil po desni rami in glavi. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. V iesnem pristanišču pa se je ponesrečil na delu včeraj popoldne 24-letni Corrado So-ligo iz Trevisa, ki so ga sprejeli na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 8 dni. Soligo je hotel privezati z debelo žico hlode na tovorniku, pa se je žica pretrgala in je ranila delavca po licu in desnem uhlju. Seja občinskega sveta v Gorici Soglasno odobrena o dobavi vode ob Odobrili so obračun občinskih podjetij za leto 1960 Na seji občinskega sveta v Gorici, kateri sta prisostvovala tudi predsednik mestnih podjetij dr. Chientaroli in direktor inž. Rigonat, so svetovalci soglasno odobrili obračun občinskih podjetij za leto 1960, ki izkazuje za elektrarno 53 milijonov lir dobička, za plinarno 565.000 lir dobička, za vodovod pa 33 milijonov lir izgube. V diskusiji so številni svetovalci vprašali predstavnika občinskih podjetij za pojasnila. Najprej je odvetnik Sfiligoj vprašal po nekaterih tehničnih podrobnostih, Miladin Černe pa je želel izvedeti, kako je bilo z akcijo za ugotavljanje okvar na plinovodih, Peter Sancin pa z akcijo o ugotavljanju izgub vode in kako se te izgube računajo. Dr. Battello je dejal, da se ne sme več hvaliti delovanje občinskih podjetij in je zahteval nacionalizacijo monopola Selveg, ki deluje na področju goriške občine. To vprašanje je že sedaj postalo aktualno, ko se govori o programu levega centra. Zahteval je od občinskega odbora, naj okrepi elektrarno. Inž. Rigonat je prikazal napore za gradnjo novega vodovoda, v zvezi s katerim pričakujejo izid analize vode, ki jo bodo napravili padovanski strokovnjaki. Podjetje ne more s svojo elektrarno oskrbovati tovarn in potrošnikov v mestu, ker je struja te elektrarne prešibka. Glede dobavljanja elektrike potrošnikom iz dveh virov, in sicer od mestne elektrarne in Selveg, je bil pred leti podpisan sporazum j kamor bodo vodo potiskali z o teritorialni razdelitvi pri- Oslavja, pa bodo vodo proda- stojnosti obeh strank, ki je še vedno veljaven ter ga morata podpisnici spoštovati. Dr. Chientaroli pa je dejal, da prehod iz mesečnega na dvomesečno plačevanje računov za vodo, plin in elektriko ni povzročil nobenih težav. Dodal je, da se izgube vode zaračunavajo na podlagi podatkov o količini kupljene in prodane vode. Doslej so strokovnjaki enkrat pregledali plinsko, dvakrat pa vodovodno omrežje in so v precejšnji meri okvare odstranili. Flinske okvare so popravili predvsem zaradi varnostnih razlogov. O-kvar na vodovodnem omrežju ni bilo mogoče dobiti drugače, če ne s posebnimi aparati, ker se zaradi pronicavo-sti tal voda izgublja v zemljo. Preden so glasovali o proračunu, je spregovoril župan, ki je povedal, da so že naročili občinskim podjetjem, naj pregledajo vse možnosti, kaj bi se lahko storilo, da bi elektrarna postala iz distribucijskega proizvodno podjetje. Ce bi izvedli načrt o gradnji elektrarne v kraju Monte Fortin, tedaj bi odstranili 50 odst. finančnih težav, ki se sedaj pojavljajo pri vodenju tega podjetja. Končno so odobrili konvencijo med goriško in števerjan-sko občinsko upravo, na podlagi katere bo goriška občina dobavljala vodo števerjanski po naslednjih cenah: v Jazbine, ki so nekoliko niže, bodo vodo prodajali po 31,20 lire kubični meter, v Steverjan, IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIMMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Govorila bosta slovenska strokovnjaka Tečaj za kmetovalce prihodnji teden v Standrežu Na sporedu so predavanja o živalskih boleznih in zelenem načrtu Slovenska prosvetna zveza prireja prihodnji teden v Štan-drežu tečaj za kmetovalce. Predavanja bodo vse večere od ponedeljka 18. decembra do sobote, 23. decembra. Začela se Pred kazenskim sodiščem, ki tnu predseduje dr. Edel, se je začela včeraj kazenska razprava proti večji skupini oseb, ki ?o jih obtožili, da so izkoriščale prostitutke in da so si skušale pridobiti kliente za llubavne sestanke. Skupno gre za 11 obtožen-c®v, od katerih je 6 obtoženih, da so izkoriščali prostitutke, a ostali so prostitutke, hi so se javno ponujale mimoidočim. Ta nemoralna trgovina je Začela cveteti potem, ko je ®lopil v veljavo zakon Merlin. a njeno pozorišče so bile vec *|i manj znane bivše javne hiše v starem mestu. Ko je Mopil v veljavo zakon Merim ?B je vrsta prostitutk znašla brez «dela». To so izkoristili hekateri brezvestneži, ki so 'hdi v novih pogojih skušali VIeči mastne dobičke. Najdejo odgovornost je treba v °hravnavanem primeru pripisi 37-letnemu Giovanniju “andriju iz Ul. Rossetti 62/i. *i je bil upravitelj vrste po-Mopij v starem mestu. . Na zatožni klopi so bili po-eg omenjenega še naslednje °sebe; Luigi Vertenati (ki je hihrl), 66-letna Maria Serra “banchini iz Ul. Peschena ,»'1| 75-letni Francesco Jeg-(h-sch iz Beljaka, 58-letni Car-Bestetti iz Padove, 61-letni ru‘gi Camesasca iz Monze, 37-‘atna Maria Vittoria V.R. iz uh del Sale, 28-letna Irma S. Ul. del Sale, 47-letna Vitlo-Jla U. iz Ul. del Sale, 32-letna .Milena B. iz Ul. del Sale, 28-*®tna Margherita B.I. iz Ul. d«l Sale. Sandrija in vse naslednje obtožence so obdolžili, da so m®d 21. septembrom in 30. ju-mjem 1960 izkoriščali veliko st«vilo prostitutk s tem, da so z njimi dogovorili glede Plačevanja pretirano visokih ?aiemnin za sobe, ki so jim J>h oddajali v najem. fodobne obtožbe veljajo po-, hej glede vseh prvih 5 obtožencev ker so bili Branchi-hjieva, Jeglitsch, Bestetti, Ca-|hesacca ter pokojni Vertenati a?tniki ali solastniki hiš. Ob- tož: ^ nica navaja po imenu vse genske, ki so morale plačevati e‘° visoke najemnine. .Velika večina teh žensk pa ?l Prišla pred sodišče, ker za-{•0tl ne kaznuje prostitucije rm.take. Kaznivo je samo izkoriščanje prostitucije ali pa »Vno nagovarjanje klientov s - ?p> prostitutk. Zato je pred , disče prišlo samo 5 žensk, -,'.10 jih javni organi zasačili f.ri tem delu, ali ki so jim ko-*°r toliko dokazali to krivdo. Takoj ob začetku razprave je odv. Poillucci, ki brani Sandrija zahteval, naj sodišče od. loži razpravo, ker je njegov varovanec bolan v inozemstvu. Sodišče pa ni ugodilo tej zahtevi. ker je menilo, da ni iz zdravniškega spričevala razvidna taka bolezen, ki bi dejansko lahko preprečila Sandriju njegovo prisotnost na obravnavi. Razprava se bo nadaljevala pojutrišnjem. Predsednik Edel, tožilec De Franco, zapisnikar Strippoli, obramba C. Poillucci, Fischer, Tamaro, Ghezzi, Santoro, Ca-solini, Scarvacci (Monza). * * • Pred sodnikom Brencijem sta se morala zagovarjati 53-letni Giuseppe Pietrino iz Ul. Canova 23 ter njegova žena Amalia Crescevani, stara 52 let. Obtožili so ju, da sta nenamerno povzročila težje telesne poškodbe 31-letnemu Marinu Pitaccu iz Industrijske ulice 16. Bilo je 19. avgusta lani, ko je Pitacco šel brezskrbno po pločniku po U-lici Car.ova. Nenadoma mu je z balkona v drugem nadstrop ju hiše št. 23 priletel na glavo težak železen pepelnik. U-darec je bil tako močan, da je ponesrečenec zadobil lažji možganski pretres, zaradi katerega se je moral zdraviti v bolnišnici 40 dni. Sodnik je včeraj oprostil Giuseppa Pietrina, ker inkriminiranega dejanja ni zagrešil. Njegovo ženo pa je priznal za krivo ter jo obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na 20.000 lir globe. Poleg tega bo morala plačati Pitaccu 180.000 lir odškodnine in 19.800 lir zastopniku zasebne stranke. * # # Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Palermo, se je zagovarjal včeraj 25-let-ni cigan Antonio Caris, ki je v priporu od 15. decembra 1950. Carisa so obdolžili, da je 24. novembra omenjenega leta zagrešil v družbi z dvema ali tremi drugimi oseba-mi vrsto zločinov in prekrškov v vasi Battiferro di Or-zano pri Ramanzaccu (Videm). Kaj se je pravzaprav zgodilo tistega večera že pred več kot dvema letoma? Nekaj dni prej se je v bližini majhne skupine kmečkih domačij v omenjeni vasi ustavila večja ciganska družina. Nekaj čez eno uro ponoči je kmetica Silvia Bosco zaslišala močan ropot iz sosedinega kurnika. V šoli je padla po stopnicah Ko se je včeraj dopoldne nahajala 10-letna Clara Fratti, ki stanuje v Gorici Ul. Rabatta št. 22, v šoli, je med odmorom hitela po šolskih stopnicah. Pri tem pa ji je spodrsnilo, da je padla in si poškodovala levo roko. Starši so jo popoldne odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zvinila prste na roki. Nudili so ji prvo pomoč in jo nato poslali domov. Ozdravela bo v 6 dneh. bodo točno ob 20. uri m Tjodo v prosvetni dvorani. Predavatelja bosta inž. Pečenko in veterinar dr. Rustja. Pečenko bo govoril v ponedeljek o zelenem načrtu, Rustja pa bo imel predavanja o boleznih živali in nekaterih važnih postopkih gojenja, zdravljenja, odnosno preprečevanja bolezni, ki bi se lahko pojavile pri govejih živalih. Ker bodo predavanja v slovenščini, sodimo, da bodo kmetovalci zadovoljni s to pobudo in da bodo predavanja obstopila je k oknu ter opazila 0 iskovali redno in v čimvečjem nekaj oseb, ki so kradle pe-rutnino. Takoj je skočila do električnega stikala ter prižgala žarnico na dvorišču. Menila je namreč, da se bodo tatovi prestrašili ter opustili svojo namero. To pa.se ni zgodilo, ker so bili neznani nepridipravi trdno odločeni, da oplenijo kurnik. Zaradi tega je pogumna ženska zbudila moža ter mu rekla, naj prestraši tatove s strelom iz lovske puške. Mož se je najprej otepal, toda nazadnje je le privolil. Ustrelil je s puško v zrak, toda tudi njegov nastop ni tatov prestrašil. Ravno nasprotno! Ni pretekla sekunda in že se je proti njemu in ženi usula toča krogel iz brzostrelke. Nastala je pravcata bitka, v kateri je kmet izstrelil kakih 20 nabojev, a zlikovci okoli 60 nabojev. Ves čas bitke so sosedje previdno ždeli v svojih posteljah. Boscin mož se je sicer bal, kot je pozneje izjavil na sodišču, a je vendar o-stal na svojem mestu, ker je bil že poskusil ogenj iz pušk in mitraljezov v prvi svetovni vojni. Vendar pa ni njegova odločnost pregnala tatov. Tile so namreč izpraznili ves kurnik ter se nekoliko pozneje oddaljili z avtom. Karabinjerji so takoj uvedli preiskavo ter začeli zasledovati predvsem ciganske skupine. Skoraj en mesec pozneje so ustavili neko karavano, v kateri je bil Caris. V njegovem avtomobilu so našli prazen naboj za brzostrelko, ki je bil enakega tipa kot tisti, ki so jih našli na kraju nočnega spopada. Caris je spočetka zanikal svojo krivdo, nato pa jo je priznal. Trdil pa je, da ni sodeloval pri napadu, temveč je pristal samo na zahtevo nekih neznancev, ki so ga plačali za prevoz z avtom do bližine naselja, kjer je prišlo do tatvine in potem do roparskega napada. Videmsko porotno sodišče je 18. novembra lani sodilo Carisu ter ga spoznalo za krivega skoraj vseh inkriminiranih dejanj: ropa, poskusa u-mora, lažne izjave karabinjerjem glede svoje istovetnosti ter nezakonite notnje strelnega orožja. Zato ga je obsodilo na 6 let, 3 mesece in 10 dni zapora ter 11 850 lir glo-1 Te dni SQ se pojavila v Go- S° mU Prls0_ 8 rici prva drevesca, ki bodo v dih se 20 dni pripora. I , ... , , , Včeraj so pvirivni porotni (Prihodnjih dneh krasila nasa sodni1 i sklenili delno obnovi-1 s*anGvanJa- Prodajajo jih na tev obravnave. j Travniku in v Ljudskem vr j ali po 40,80 lire kubični me ter. Po obsežni diskusiji, v katero so posegli številni svetovalci, so pogodbo soglasno odobrili. Poročilo o poteku diskusije o tem in ostalih vprašanjih, ki so jih obravnavali na seji, bomo objavili v jutrišnji številki. Na koncu je bila tajna seja, na kateri so določili nagrado županu in odbornikom. Zaključila se je nekaj pred 20. uro. Prihodnja seja bo v sredo ob 21. uri. S seje pokrajinskega sveta trgovinske zbornice Zbornica za trgovino, indu. strijo in kmetijstvo sporoča, da je ministrstvo za industrijo in trgovino z okrožnico št. 38 od 5. decembra 1961 sporočilo, da je treba pristojbine za iznajdbe. modele itd. plačati na tekoči rač. št. 1/11770, naslovljen na 1. registrski urad davka na promet (IGE) v Rimu. Obrazci za vplačilo pristojbin se dobijo pri poštnih uradih. «»------------------ Pregled uteži V kratkem bodo objavljeni dnevi, kdaj bodo morali trgovci iz Doberdoba in sosednjih furlanskih občin podvreči nadzorstvu uteži in dolžinske mere za prihodnje leto. Temu ukrepu se bodo morali podrediti vsi trgovci, ki kupujejo ali prodajajo blago za prodajo ali predelavo. V naknadnem obvestilu bodo izvedeli, kdaj in kje se bodo morali zglasiti, da jVtt bodo mere pregledali. Predlog za zvišanje oskrbovalnine v umobolnici in gluhonemnici . V sredo nadaljevanje razprave o gospodarskih vprašanjih Tržiča Včeraj se je pokrajinski odbor sestal ponovno na sejo. Najprej je predsednik dr. Chientaroli sporočil, da so malo prej podpisali kupoprodajno pogodbo in uredili vse formalnosti za končno odstranitev stare vojašnice v Farn. To je nujno potrebno za nadaljnjo ureditev pokrajinske ceste proti Gradiški. Odborniki so nato še enkrat pregledali argumente, o katerih bo razpravljal pokrajinski svet, ki se bo sestal na sejo v sredo 20. t.m. zvečer ob 20.30 uri. Med drugim je na dnevnem redu za sejo po- krajinskega sveta tudi dolo-1 Odborniki so odobrili še ne-čitev oskrbovalnine za bolnike v pokrajinski umobolnici, dalje za varovance v pokrajinskem zavodu za dojenčke, v pokrajinski gluhonemnici in za gojence zavoda «Duca D’Aosta» v Gradiški. O teh problemih so razpravljali na seji precej na dolgo in so se debate udeležili vsi odborniki. Splošen dvig cen in predvideni novi ukrepi, ki bodo znatno zvišali stroške, bodo imeli neizogibno svoj vpliv pri določitvi nove oskrbovalnine v navedenih pokrajinskih zavodih. V Gorici se že čuti bližina praznikov Na bo tisoče živobarvnih žarnic drevi razsvetlilo goriške ulice Na Travniku in v Ljudskem vrtu že prodajajo božična drevesca December je v Gorici eden izmed najbolj razgibanih mesecev. Enoličnost ostalih mesecev razbijata Andrejev sejem s svojo pestrostjo in bližina božiča in novega leta, ki ga od leta 1957 dalje slavimo s prižganjem neštetih luči najrazličnejših barv, ki zasvetijo po vseh glavnih mestnih ulicah. Andrejev sejem je za nami. Toda še vedno migetajo pred našimi očmi svetlobni efekti, v ušesih pa nam brenčijo bučne reklame, pozivi na zabavo itd. Še preden pa se bomo znebili vseh teh vtisov, ki so dober teden vplival; na naše življenje in razpoloženje, bomo zašli v novo obdopje, manj bučno kot je bilo prejšnje, zato pa toliko bolj dostojanstveno, pomirjujoče. Jutri zvečer se bodo namreč po obeh goriških korzih in ulicah prižgali svetlobni slavoloki, ki so jih delavci občipskih podjetij pred dnevi razpeli med hišami, ter nam bodo s svojimi barvnimi siji razsvetljevali večere in noči božičnih in novoletnih praznikov vse do 6. januarja. Barvne žarnice in svetlikajoče zvezde bodo svetile po Verdijevem korzu, Carduccije- vi in Mazzinijevi ulici, v Ra-štelu,-Garibaldijevi ulici in na Cavour j evem trgu. 23. decembra bodo prižgali na Gradu veliko zvezdo repatico, obrise grajskega obzidja pa bodo nakazali s številnimi žarnicami. Istega dne se bodo prižgale luči na drevesih na Korzu Italia, na Travniku ter pred osnovnimi šolami v Štan-drežu, v Podgori in na drugih krajih našega mesta. Bližino božičnih praznikov smo opazili tudi po drevescih, ki jih prodajajo na Travniku, kjer je največ blaga, ter v Ljudskem vrtu. Drevesca so pripeljali iz Jugoslavije, in sicer iz Soške doline. Nekaj pa jih je prišlo tudi iz Kanalske doline. Za sedaj še, po tem blagu ni velikega povpraševanja; bolj ko se bodo prazniki bližali, bolj se bo večalo število kupcev, ki si bodo v pravem gozdu smrečic izbirali najlepše raščeno drevesce, da bi ga postavili v sobo in ga primerno okrasili. Njihove cene so najrazličnejše: pod 1.000 lir ga ni mogoče kupiti, navzgor pa praktično ni nobene meje, ker se lahko kupi drevo tudi za 4 ali Koristne telefonske številke Zelem krit v Gorici 26-48. Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči urit v Ronkah 7-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49. Orožniki v Steverjanu 4675. Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 38-09. Orožniki v Sovodnjab 80-07. Orožn. v Doberdobu 7-36-71 itiiuilliiiiiiiiiiimiliiiiliiiiiiimiiilimiHimilmniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,mini . Od jutri všako nedeljo Smučarski avtobusi za Lokve 5.000 lir, kolikor je pač veliko. Olajšave za darilne pakete z inozemstvom Trgovinsko ministrstvo je tudi letos za božične praznike in novo leto odobrilo olajšave za ■darilne pakete za in iz inozemstva Te odredbe dovoljuje- jo prejem ali pošiljko paketov v inozemstvo in sicer v prometu z vsemi državami, brez kakšnih carinskih formalnosti. Ti zavoji morajo seveda vsebovati samo sladkarijo, likerje, igrače, sveže cvetje itd. Olajševalni predpisi veljajo za dobo od 10. t. m. do prihodnjega 15. januarja pod pogojem da zavoji po svojem obsegu, vrednosti ali številu ni- katera manjša popravila na pokrajinskih poslopjih in sprejeli še nekaj ukrepov glede najemnine. Glede prihodnje seje pokrajinskega sveta naj omenimo, da je na dnevnem redu nadaljevanje razprave o gospodarskih problemih Tržiča m njegovega področja ter še e-najst drugih točk ki so bile že na dnevnem redu prejšnjih sej, pa do sedaj še niso prišle na vrsto. Med temi je odobritev obračuna za leto 1960 ter razprava in odobritev proračuna za 1962. Na vrsti je tudi resolucija ,ki so jo predložili demokristjani glede vojaških služnosti, dalje najetje posojila v višini 331 milijonov pri državni blagajni v Rimu za kritje primanjkljaja v pokrajinskem proračunu za 1960. Prav tako je na dnevnem redu tudi splošna razprava o pokrajinskih cestah. Na dnevni red za prihodnjo sejo pa je pokrajinski odbor dodal, kot rečeno, še šest novih točk, med katerimi je določitev oskrbovalnine za leto 1962 za bolnike v pokrajinski umobolnici, določitev o-skrbovalnine v pokrajinski gluhonemnici in v pokrajinskem zavodu za dojenčke ter v pokrajinskem zavodu Duoa d’Aosta v Gradiški. Kot vidimo je dnevni red precej obširen in so na njem nekatere točke, ki bodo vsaka zase zavzele precej časa za diskusijo. Zato bo po vsej verjetnosti potrebna vsaj še ena seja, da bodo svetovalci ta dnevni red lahko izčrpali. majo trgovskega značaja umnimi...i.mn..i.mnnnnmnnmmnmmmnmiimnnmimni.milnim.i........ Izpred okrožnega sodišča Ro je bila na obisRu pri teti ji je odnesla vse prihranke Sodišče je upoštevalo, da je obtoženka napravila to dejanje v trenutni zmedenosti Stanje snega na smuških poljanah Preteklo nedeljo so na Lokvah začeli letošnjo smučarsko sezono z otvoritvijo smučarske vlečnice, za katero je bilo med smučarji z obeh strani meje zelo veliko zanimanje. Za začetek je bilo tudi snega dovolj, približno 25 cm. Tudi za jutri pričakujejo na Lokvah smučarje iz Nove Gorice, iz ” * v .v* •• __ ^ » ■> ^ >' •• s tu. Kupcev te dni ni ravno veliko, ker so iz Jugoslavije komajda pripeljali tovorniki na stotine drevesc. Prihodnje dni bo kupcev gotovo več. Gorice in Trsta, ki bodo v prenovljenem in razširjenem hotelu Poldanovec našli ves potrebni komfort. Da bi omogočili prihod na Lokve tudi tistim, ki nimajo lastnega avtomobila so iz Nove Gorice vzpostavili redno nedeljsko avtobusno progo. Avtobus odhaja iz Rožne doline ob 7.30, zvečer pa se vrne ob 18. uri. Tudi avtobusno podjetje STA, ki je povezano z Ribi-jem, bo z jutrišnjim dnem organiziralo nedeljski avtobus za Lokve ž naslednjim voznim redom: Odhod iz Gorice, Ul. IX Agosto vsako nedeljo ob 8. uri, prihod na Lokve ob 9. uri. Povratek v Gorico ob 17. uri. Po podatkih turističnega urada iz Nove Gorice, je bilo včeraj stanje snega na raznih smuških področjih naslednje: Log pod Mangrtom —4 in 10 cm zamrznjenega snega, Bovec —2 in 7 cm snega, Vojsko —4 in 25 cm pršiča, Lokve —3 in 10 om zamrznjenega snega ter Lažne 20 cm snega. Zavarujte vodne števce pred mrazom Občinska podjetja v Gorici priporočajo vsem tistim, ki imajo po svojih hišah vodne števce, naj iste zavarujejo pred mrazom, da bi tako preprečili zamrznjenje vode in s tem okvaro števcev. V ta namen je priporočljivo oviti števce s cunjami ali slamo in prav tako je treba zavarovati tudi cevi, ki so izpostavljene mrazu Vodstvo občinskih podjeti) opozarja, da je po pravilniku keristnik odgovoren za eventualno škodo na števcu, Pred okrožnim sodiščem v Gorici je bila včeraj cela vrsta razprav, ki so bile v zvezi z menicami, meničnimi protesti, razžaljenjem časti in drugimi podobnimi prestopki, ki jih je vedno precej na sodnem seznamu in so jih zato tudi včeraj precej hitro odpravili. Nekaj več se je sodišče zamudilo z zadevo 29-letne Marije Petruz iz Romansa, Ul. S. Martino 3. Obtožena je bila, da je dne 10. februarja letos odnesla svoji teti 49-letni Amelii Neri iz Tržiča, Ul. Garibaldi 29, denarnico, v kateri je bilo po izpovedi okradene 174.000 lir. Do dejanja je prišlo takole: Dne 17. januarja letos je prišla Amelia Neri prijavit h karabinjerjem v Tržiču, da ji je nekdo ukradel doma v stanovanju listnico, v kateri je imela 174.000 lir. Listnica je bila spravljena v nekem nezaklenjenem predalu. Po njenem mnenju ni mogel ukrasti denarja nihče drug, kot njena nečakinja Petruz, ki je bila popoldne 10. februarja pri njej na obisku. Petruzova tete ni našla doma in je bila od 14 do 14.30 sama na domu z njeno materjo. Tatvino je Ne-rijeva opazila šele 16. februarja, ko je iskala listnico z denarjem zaradi nekih nakupov. To je pripravilo policijo, da je obrnila svoja poizvedovanja v to smer in že naslednji dan so poklicali Marijo Petruz na zaslišanje, Ta je sprva zanikala vsako krivdo, pozneje pa je priznala, da je v resnici ona omenjenega dne vzela iz predala listnico z denarjem in vse skupaj odnesla s seboj. Na podlagi njene izpovedi je policija potem v resnici našla v neki špranji v vratih spalnice v njenem stanovanju še zavoj bankovcev po 5000 in 10.000 lir, vsega skupaj 70.000 lir. Na vprašanje, kje je drugih 104.000 lir je Petruzova povedala, da jih je že potrošila za razne nakupe v Romansu, Gradiški, Gorici in Vidmu in za plačilo njenih najnujnejših dolgov. Povedala je še, da je vzela denar v trenutku zmedenosti in ker je bila v resnici v denarni stiski. Pri včerajšnji razpravi so ugotovili, da je bila obtoženka že dvakrat operirana zaradi sinusitisa na čelu in da je torej podvržena psihičnim motnjam. Zato so ji šteli to v olajševalno okolnost in pa tudi dejstvo, da je mati dveh otrok. Državni tožilec je zahteval leto dni zapora in globo 15.000 lir, sodišče pa je obtoženko obsodilo na tri mesece zapora, 9.000 lir globe in na plačilo sodnih stroškov. Predsednik sodišča dr. Storto je Petruzovo opozoril, da so bili z njo zelo prizanesljivi, upoštevajoč njeno stanje in njene razmere, toda pazi naj drugem prstu desne roke. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v 10 dneh. Movio je povedal, da se je ranil na delu, ko je žagal drva s cirkularko blizu železniške postaje, kjer je delal za neko podjetje iz Trsta. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I se, da ne bo še kdaj podlegla taki skušnjavi. Tožilec dr. Visalli; preds. dr. Storto: zap. Omeri. Obtoženko je branil odv. Testa. «»—— Pri delu se je ranil z žago Včeraj okrog 13.30 je prišel v goriško bolnišnico 25-letm Sergio Movio iz Škocjana ob Soči. Zdravniki so ugotovili, da se je ranil na prvem in timiiiiiiiHiHitiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiHmiimnmiuiiiiimmmmiiimiiiiiimimiiMiiiiiiiiii Goriški nogomet Juventina in Sovodnje bosta igrali jutri doma V tekmi s Casarso bo Juventina preizkusila nekaj mlajših igralcev - Sovodenjci nastopijo brez Tomšiča Standrežka Juventina nastopi jutri na domačem igrišču v eni svojih najtežjih dosedanjih tekem, saj bo imela za nasprotnika ekipo iz Ca-sarse, ki je na vrhu lestvice in doslej še ni izgubila niti ene tekme. Po krizi zaradi igralcev prejšnjo nedeljo, ko je moral nastopiti z Juven- j saj so zdrknili že na dno le- reč sodnik edini, ki odloča in po njegovih odredbah se morajo igralci ravnati. Kljub temu pa gredo sovo-denjski nogometaši z zaupanjem na jutrišnjo tekmo in so trdno odločeni, popraviti neuspeh od prejšnje nedelje. To je tudi nujno potrebno, tino celo njen trener Auletta da je zamašil vrzel, ima vodstvo ekipe za jutri namen uvrstiti med igralce tudi nekaj boljših elementov iz rezerve. Prav gotovo se bodo ti novi elementi potrudili in pokazali, da so vredni zaupanja. Obenem pa bodo dokazali titu-larcem ekipe, da lahko ta nastopi tudi brez njih. Vsekakor bo jutrišnja tekma zelo napeta in zanimiva, ker bodo domačini skušali popraviti tudi neprijeten vtis od prejšnje nedelje. Zato vabimo vse domače navijače, da pridejo v velikem številu na igrišče in da podprejo svoje ljubljence v tej težki preizkušnji, ki bi lahko predstavljala tudi dejanski preokret na bolje. * # # Sovodenjci nastopijo tudi jutri na domačem igrišču, tokrat proti ekipi Libertas iz Kaprive. Zal bodo morali igrati brez Tomšiča, ki ga je zaradi nediscipline na predlog sodnika odbor CONI izključil za eno tekmo. Naši igralci še vedno radi pozabljajo, da se na igrišču ne sme ugovarjati sodniku, pa čeprav bi bil njegov ukrep krivičen in imajo oni prav. Po pravilih je nam- (.i ta j le in Širite PRIMORSKI DNEVNIK stvice, pa čeprav bi po svoji igri zaslužili, da bi bili mnogo više. S še večjo vskladit-vijo akcij vsega moštva, bodo prav gotovo izboljšali svoj položaj in obdržali doma obe točki, kar jim tudi mi želimo. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OD VČERAJ DO DANES ( KINO ) CORSO. 17.15: «Berač», F. Cit-ti in S. Corsini. Italijanski črnobeli film režiserja Pier Paola Pasolinija. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VERDI. 16.30: »Pastasciutta v puščavi#, V. Venantini in Giovanna Ralli. Italijanski komični film. VITTORIA. 17.00: «Orazi in Curiazi#, A. Ladd in F. Fa-brizi. Italijansko - ameriški barvni film v cinemascopu. CENTRALE. 17.15: «Tajnost črnega skobca#, L. Parker in N Marlowa. Italijanski barvni film. DEŽURNA*LiKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI-ALBANESE, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 2,6 stopi-nje ob 14.30, najnižjo 2,2 stopinje pod ničlo ob 8.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 43 odstotkov, l/la II. o ['bit vm z('c'iii [rietjleil enoletne tja tlela f>i>o'ttneijn ztl'tuzenia Ijf'i Nova doba in nove naloge za športno združenje Za Športno združenje Bor se je začela nova, še zahtevnejša poslovalna doba. Sinočnji občni zbor je pokazal, da je združenje na najboljši poti, da se razvije še bolj kot doslej in predvsem, da je poln življenja. Občnj zbor ;e potekal živahno s pohvalami in tudi kritikami, kar je jasen dokaz, da vlada za delo tega športnega gdruženja izredno zanimanje. Po pozdravu sedanjega podpredsednika so se oglasili k besedi predstavniki organizaciji in zvez, ki so hoteli s sv0" jo prisotnostjo pokazati _ kakšen je njihov odnos do športne mladine. Dr. S. Oblak je v imenu Slo. venske kulturno - gospodarske zveze toplo pozdravil občni zbor te organizacije, ki je «edina športna ustanova včlanjena v to našo osrednjo narodnostno obrambno zvezo.« «že zaradi tega« je nadaljeval dr Oblak «zasluži Bor čim večjo pozornost. Vsi se veselimo vaših uspehov in vaše prizadevanje na področju športnega delovanja zaslužj priznanje in pohvalo.« Predstavnik SKGZ je nato dodal, da je obstoj Bora pomembno znamenje, da tu živimo Slovenci, ki se udejstvujemo na vseh področjih, kar je poroštvo za bodoče narodnostno življenje. D. Svab, ki je prinesel pozdrave Slovenske prosvetne zveze, je pohvalil tesno sodelovanje Bora s prosvetnimi društvi ter je izrekel upanje, da se bo udejstvovanje Bora razširilo tudi na Goriško. Po ugotovitvi, da Bor ustvarja poleg športnega duha v mladini tudi zavest pripadnosti malemu, a vendar velike, mu narodu, ki se je znal vedno postaviti po rodu zatiralcem in izsiljevalcem, je Igor Kosmina, ki je spregovoril za Mladinsko iniciativo, pripomnil, da so kljub objektivnim in Ob 5. obletnici ustanovitve telovadnega odseka SZ Bor bo jutri v nedeljo ob 16. uri na sedežu PD Škamperle pri Sv. Ivanu družabno popoldne s čajanko. Odbor vabi k čajanki vse bivše in sedanje telovadce člane športnega združenja ter mladino. Poročilo predsednika: Športu je treba v naši zamejski skupnosti priznati tisto mesto, ki mu po pravici pripada Druga poslovna doba Športnega združenja Bor, trajajoča eno leto in tri tedne — se je zaključila z deficitom. Novi odbor bo moral prevzeti ne le prazno blagajno, ampak celo dolg. In reči moram, da nas ni sram. Pred našo športno javnostjo imamo čisto vest, kajti denarni dolg ni vse, kar lahko pokažemo po enoletnem delovanju. Moral- subjektivnim težavam doseženi uspehi najlepši dokaz, da se Z dobro voljo in požrtvovalnostjo ter jasno začrtanimi cilji premagajo tudi tiste ovire, ki se nam na prvi pogled zdijo nepremagljive. Preden je obliubil vso pomoč Mladinske iniciative, je I Kosmina pripomnil, da Bor s svojimi uspe. hi in nastopi v deželnem in vsedržavnem merilu mnogo pripomore k zbližanju in čim tesnejšem sodelovanju ter spo. znavanju večine z manjšino ter daje še en dokaz javnosti, da tu smo in bomo vedno Ostali Slovenci. Po kratkem pozdravu predstavnika PD Cankar Kufersina in zastopnika akademskega odbora Jadran L. Abrama ter prečitanju čestitk, ki jih je Boru naslovila goriška Olim-pia, so prisotni izbrali predsedstvo občnega zbora. Sledilo je čitanje predsedniškega poročila, dalje poročila tajnice Mirande Batista, blagajnika Oda Kalana, načelnikov odsekov Grbca za namizni tenis, Šušteršiča za odbojko, Vojka Cesarja za atletiko in končno gospodarja A. Dougana. Po predložitvi kandidatov za nov odbor je nastala debata, po kateri so se začele volitve. Med preštevanjem glasov je član nadzornega odbora Jože Cesar podal kratko poročilo o pregledu knjig, na kar so objavili izide volitve. Imena novih odbornikov objavljamo na drugem mestu. Zaradi pomanj. kanja prostora bomo poročila načelnikov odsekov in drugih 'objavili v prihodnjih dneh. nih uspehov je bilo v minuli delovni dobi toliko, da bi opravičili še mnogo večji dolg od tega, s katerim smo se predstavili našim članom na tem občnem zboru. O podrobnih uspehih združenja boste slišali v poročilih odbornikov in načelnikov odsekov, zato se želim ustaviti pri posameznih vprašanjih le površno. Dovolite mi — ker sem začel z denarjem — še nekaj besed o vprašanju našega združenja. Nobena športna organizacija nima preveč denarja razen morda redkih izjem, zato je razumljivo da tudi naše združenje jemlje stalno denarno stisko, v kateri se nahaja, z razumevanjem. Toda vsa dobra volja pogostoma ne pomaga ničesar, kajti obveznosti je treba poravnati z denarjem in z ničemer drugim. In teh obveznosti združenju ni manjkalo. Prijavnine za tekmovanja, registracije igralcev, potovalni stroški, rekviziti itd. itd. so stvari, kjer dobra volja zaleže zelo malo. Iz blagajniškega poročila boste lahko videli s kolikšno vsoto denarja je združenje razpolagalo v pretekli sezoni in če to vsoto primerjamo s proračuni drugih društev, ki delajo v celoti mnogo manj kot naše, bomo videli, da imajo tudi po desetkrat, dvajsetkrat in še večkrat večji proračun od našega. Pri reševanju denarnih težav smo našli obilno razumevanja pri Slovenski kultuj-no-gospodar-ski zvezi, Slovenski prosvetni zvezi, Upravi stadiona «1. maj«, pri slovenskih prosvetnih društvih Škamperle in Cankar in drugod. Vsem naštetim smo globoko hvaležni za izkazano moralno in materialno pomoč, brez katere bi bil naš obstoj ogrožen če že ne skoraj onemogočen. Vsa ta pomoč seveda še zdaleč ni zadostovala. Društvo si je zato pomagalo na vse načine: pobiralo je prostovoljne prispevke, priredilo ples, sprožilo veliko nabiralno akcijo in hodilo od hiše do hiše, od članov je skušalo neizprosno izsiliti članarino, prodajalo je oranža-de, čeprav je zaslužilo pri steklenici le 5 lir, štedilo je na vseh koncih in krajih. Tekmovalci so si velik del potnih stroškov plačevali sami in sami so si morali kupiti celo dele dresov in opreme. Še dandanes nima niti en član vadbenega dresa, ampak jih združenje dovoli nositi samo med tekmovanjem, da se ne bi prehitro obrabili. Kot rečeno, s takim načinom delovanja in superekono-mije ie uspelo društvu vzdržati skoraj do občnega zbora, gotovo pa bi mu bilo mnogo laže, če bi našel več razumevanja v naši javnosti, ki je dala Boru sicer moralnih priznanj, a bodimo odkriti — materialnih malo. Naj omenim samo še to, da je bil Bor v preteklem letu deležen tudi podpore s strani CONI, oziroma športnih zvez. Ta podpora pa je bila seveda zelo majhna, lahko rečemo skoraj simbolična. Kljub temu pa smo se je razveselili, saj nam je bila v dokaz korektnega poslovanja odgovornih forumov do našega združenja, čeprav vsi vedo kdo smo in čeprav je iz istih krogov prišlo nekaj nesprejemljivih namigov. Takoj v začetku poročila sem izjavil, da nas ni sram za deficitno stanje društva. Bor si je namreč v pretekli sezoni priboril velik ugled doma, v sosednjih krajih, lahko rečem tudi že v državnem merilu v nekaterih panogah, pa tudi v sosednji republiki in celo v Avstriji. V odbojki sodimo danes nedvomno med najboljša mlada tržaška društva, dekleta bi morda našla v sosednji Sloveniji le tri ali 4 močnejše ekipe, v namiznem tenisu so naše igralce vabili na dr-da povem žavno prvenstvo in medna-finančnem rodne turnirje v razna mesta, v atletiki imamo nekaj mnogo obetajočih mladincev itd. Organizirali smo dva zelo dobro uspela turnirja z mednarodno udeležbo, za kar nismo prejeli le posebne pohvale italijanske športne zveze, ampak tudi laskavo priznanje vseh italijanskih, jugoslovanskih in avstrijskih tekmovalcev ter voditeljev skupin o odlični organizaciji, kajti po mnenju vseh je bil n.pr. NOVI ODBOR Predsednik DUŠAN KOŠUTA podpredsednik M. DOLGAN tajnik ODO KALAN blagajničarka MARA KALAN zapisnikar F. VITEZ gospodar A. DOUGAN Nadzorni odbor in razsodišče Predsednik dr. I. GRUDEN člana FRANC in JOŽE CESAR V odbor so izvolili tudi tri namestnike in sicer dva za glavni (Mojca Rauber in Edi Košuta) ter enega za nadzorni odbor. turnir za »Nagrado Bor» najbolje organizirani tovrstni turnir v Italiji. Uspehe naših tekmovalcev je do sedaj z veliko mero razumevanja beležil le Primorski dnevnik, kateremu smo na tem mestu za izkazano pozornost in naklonjenost dolžni vso zahvalo. Toda naše nastope so zdaj začeli beležiti tudi drugi časniki, zlasti jugoslovanski, pa tudi v drugem tržaškem in beneškem tisku nas niso spregledali, čeprav bolj površno, toda vendarle objektivno. Seveda pa bi bilo čudno, če bi nas pri tolikšni aktivnosti povsem spregledali. Bor ima namreč tako pisano aktivnost, da so to v svojih član kih opazili celo nekateri jugoslovanski časniki Redno delovanje je v preteklem letu Zagotovil trem sekcijam, za ostale pa so ostala le priložnostna tekmovanja. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da posveča Bor precej pozornosti tudi najmlajšim, osnovnošolskim is nižješolskim o- trokom. Zanimanje za tovrstno udejstvovanje je bilo v preteklem letu veliko in je letos še večje. Mgdtem, ko je lani obiskovalo otroško telovadbo pri Sv. Ivanu od 10 do 15 otrok in pri Sv. Jakobu še več, zahtevajo letos ustanovitev podobne vadbe tudi starši na Opčinah. Po drugi strani pa je Bor skrbel tudi za netekmovalce. Prirejal je telovadne in odbojkarske vaje tudi za starejše člane in netekmovalce in je s tem verjetno edino društvo v Trstu, ki ne skrbi edinole za tekmovalnost svojih članov ampak tudi za rekreacijo. Poglejmo si zdaj, kakšen odnos so gojila posamezna slovenska prosvetna in slična društva do Bora in obratno. V nekaterih primerih je bil odnos zelo pozitiven, v drugih manj, v tretjih pa sploh ni bilo nobenega. Negativni odnos ni v glavnem zavzel nihče. Veliko razumevanje do našega delovanja je poKazaia uprava slovenskega Dijaškega doma v Trstu, ki je pravilno ocenila pomembnost športa med mladino in je ne le omogočila nekaterim svojim gojencem obiskovanje vaj in nastope na tekmah, temveč je pogostoma storila v tem pogledu celo več, kot je bila po svoji vesti in zavesti dolžna storiti. Zato se ji na tem mestu v imenu odbora naj-iskreneje zahvaljujemo. Če pa se je včasih zgodilo, da ta ali oni dijak zaradi slabih ocen ni smel k našim vajam, potem smo bili odločno na strani uprave, kajti, in to velja tudi za ostale naše člane-di-jake, najprej je učenje in šola in šele za tem šport. Mnogo raje imamo v naših vrstah dobre dijake s slabšimi športnimi uspehi, kot pa slabe dijake z dobrimi uspehi. Najraje pa imamo seveda dobre dijake in dobre športnike in — v čast njim in nam — teh pri nas ni malo. V zelo dobrih odnosih smo bili tudi s taborniškim Rodom modrega vala, s katerim smo skupno priredili smučarski tečaj v Kranjski gori. V zadnjem času smo navezali aktivne stike s Slovenskim planinskim društvom iz Trsta, ki je sodelovalo pri organizaciji o-rientacijsko - planinskega pohoda na športnem tednu. Stiki s tem društvom in tudi s taborniki bi morali biti pogostejši in prav bi bilo, če bi kakšno tekmovanje priredili skupno, ali pa če bi nas povabili na njihova tekmovanja. Zdaj nastopa sezona smučanja in morda bi lahko Slovensko planinsko društvo kaj ukrenilo s tem v zvezi. Vsaka pobuda bi bila dobrodošla. Nekaj stikov smo imeli tudi s siovenskim športnim društvom Olimpija iz Gori; ce. Zal pa ti stiki niso taki kot bi morali biti in tako na primer se Olimpija ni i dele-žila niti letošnjega športnega tedna. V ostalih krajih tržaškega ozemlja kot tudi na Goriškem je mnogo želja po ustanovitvi športnih skupin. Večina se obrača na Bor za pomoč, toda sami nikjer ne dajo praktične pobude za o-življenje športa. Bor ne more skrbeti za organizatorje, voditelje, sodnike, vaditelje, tehnično osebje, tehnično opremo, igrišča itd. Bor lahko do določene meje pomaga, toda glavno težo dela morajo nositi posamezna društva sama. Mi vidimo, da je to do precejšnje mere u-spelo trem tržaškim društvom: Skamperlu, Tabornikom in I. Cankarju. Toda ta tri društva so tudi sama naredila vse, brez pomoči Bora. Res, da imajo na razpolago nekaj strokovnega kadra, toda tega bi lahko Bor dal na razpolago — do določene meje seve- da — tudi podeželskim društvom. Pri tem pa moramo u-gotoviti še nekaj: med mladino vlada izredno zanimanje za šport, vodstva posameznih društev pa tega ne znajo izkoristiti. Nad 400 mladih ljudi se je zbralo na letošnjem 4. slovenskem športnem tednu, pa smo vendar opazili samo predstavnika Dijaškega doma med gledalci. Po ugotovitvi, da bi bilo potrebno ustanavljati športne odseke pri prosvetnih društvih, je podpredsednik združenja, ki je podal poročilo: nadaljeval: V našem zamejstvu imamo še nekaj drugih športnih, dejansko nogometnih slovenskih ali polslovenskih ali pa še manjslovenskih športnih društev. S temi Bor v preteklem letu svojega delovanja ni imel nobenega stika. To je škoda, ki jo bo treba popraviti. Stiki z italijanskim športnim življem so bili lahko rečemo zelo zadovoljivi. Res, da smo enkrat ali dvakrat med nasprotnimi igralci ali spremljevalci čuli žaljivko na račun naše narodnosti, toda to je bil osamljen primer posameznika. Na splošno si je Bor pridobil tudi med italijanskimi društvi velik ugled in mnoga društva ne skrivajo več simpatij do nas. Nekoliko več zadržanosti je morda med vodilnimi krogi, toda tudi te je vedno manj. Najboljši dokaz, da se Bor lepo vključuje v veliko družino tržaških športnikov je ta, da prihajajo v naše prostore številna italijanska društva na prijateljska srečanja in na druge skupne treninge. Podpredsednik je nato ugotovil, da športniki niso bili deležni nikakega priznanja s strani slovenskih političnih, kulturnih in gospodarskih u-stanov ter v svojem poročilu nadaljeval: Mi želimo le, da bi bilo tudi športu priznano tisto mesto v naši zamejski skupnosti, ki mu gre, da ne bi igral vlogo Pepelke, da bi bili tudi mi kot športniki, ki delujemo v enakih in morda še slabših pogojih kot drugi, deležni enakopravnega priznanja s strani tistih, ki vodijo politično, kulturno in gospodarsko življenje naše manjšine. Želimo — kar se do sedaj ni zgodilo — da od časa do časa s svojo prisotnostjo počastijo naše tekmovalce tudi predstavniki ostalih družbenih vej, da si ogledajo naše prireditve in prepričani naj bodo, da jih ne bomo samo z veseljem sprejeli, ampak jim bomo za drobno pozornost hvaležni. Boli nas namreč, da smo doživeli več pozornosti s strani italijanskih in jugoslovanskih športnih forumov, kot pa od naših domačih krogov. Prepričani smo pa, da bo ta odnos v prihodnje drugačen, kar vsi iskreno želimo. ODBOJKA V MILJAH V nedeljo ob 8.30 ŠZ BOR-VIS B Propagandni turnir v odbojki za kvalifikacijo v italijansko C ligo je dosegel deželne meje. Jutri, v nedeljo bodo v miljski telovadnici odločilne tekme tega turnirja z udeležbo šestorfc Bora, goriške Olim-pie, tržaške Vis in Aurore iz videmske pokrajine. Odbojkarji Bora bodo nastopili v prvi tekmi s tržaškimi tekmeci Vis B. Srečanje, ki bo za športno združenje odločilne važnosti, se bo začelo ob 8.30. Vs; ljubitelji te panoge so vabljeni, da si ogledajo tekmo in da s svojo prisotnostjo moralno podprejo branilce Borovih barv. Za svetovni nogometni pokal Danes v Milanu Francija-Bolgarija MILAN, 15. — Jutri, v soboto popoldne, bo na stadionu San Siro odločilna tekma, tretja po vrsti, med Francijo in Bolgarijo. Zmagovalec tega srečanja se bo uvrstil v finalno skupino svetovnega nogometnega prvenstva, medtem ko bo poraženec izločen. Do tretje tekme je moralo priti, ker sta reprezentanci zabeležili v prvih dveh tekmah vsaka po eno zmago. Vrhu tega je bilo tudj stanje prejetih in zadanih golov neodločeno. Danes so si igralci obeh enajsto-ric ogledali prizorišče tekme in so imeli tudi kratek trening. ♦ * * MILAN, 15. — Zvezni svet italijanske nogometne zveze je sestavil tehnični odbor, ki bo skrbel za priprave italijanske reprezentance za svetovno prvenstvo v Cilu. V tehničnem odboru so Giovanni Ferrari, trener Interja Helenin Herre-ra in Paolo Mazza. 17. kolo nogometnega prvenstva A lige Nevarna gostovanja Fiorentine in Interja Videmčani brez upa v Bologno Sedemnajsto kolo italijanskega nogometnega prvenstva A lige bi moralo prinesti nekaj presenetljivih zavrtljajev. Vsaj tako se nam zdi ob bežnem pogledu na nedeljski spored. Inter, ki gospoduje na vrhu, bo v nedeljo gostoval v Leccu. Nič nevarnega, vendar je lani Herrerova enajstorica doživela, prav na istem igrišču poraz, ki jo je spravil v krizo. Res je, da Poiočilo tajnice: Več tekmovalcev, večje udejstvovanje in več uspehov Druga poslovna doba pomeni za športno združenje Ida bo združenje priredilo ples ' _ J _ ' .. _1_ — _ — < — J .. 1, -U r, I— 1 n M Ir rt l»rt rt Irt rt rtrt rt rtrtrt ^11 M 1 1 0 f 0 C 1 ZV O 1 P O T» 6 Wrt O V« P« O Bor izreden in vsestranski razmah. Ob lanskem občnem zboru smo ugotovili, da se je združenje borilo za svoj obstoj, letos pa lahko rečemo, da je bila to doba notranjega utrjevanja in širjenja. To seveda ne pomeni, da letos nismo imeli težav in da je društvo shajajo brez za-pletljajev. 2al so tudi letos nekateri odborniki odstopili, kar je delovanje vsekakor do določene mere zavrlo. 2. oktobra je odstopil načelnik namiznoteniške sekcije Ivan Pa-trizio, 27. novembra pa iz zdravstvenih vzrokov še predsednik Milan Babič. Na srečo sta oba odstopa prišla pred koncem poslovne dobe, tako ni prišlo do hujših organizacijskih pretresov. Preidimo zdaj k podrobnejšemu poročilu tajništva: Druga poslovna doba se je začela 24. novembra 1960, ko je bilo na rednem občnem zboru izvoljenih 5 po statutu predvidenih odbornikov. Izvoljeni odbor je naknadno ko-optiral še 3 odbornike, ob odstopu načelnika namiznoteniškega odsega pa še četrtega. V združenje se je letos včlanilo 32 novih članov, eden od teh (Alcide Slavec) se je smrtno ponesrečil, ena članica pa je sama izstopila. Skupno z 48 polnopravnimi .člani iz prvega leta, ki imajo tudi volilno pravico, šteje torej združenje 78 članov. Na rednih sejah se je odbor sestal v preteklem letu 40-krat, imel je torej 9 sej več kot v prvem letu. Podatek kaže, da je bilo delo odbora redno. V enoletni poslovni dobi je imel Bor neposredne pismene stike z 21 društvi: 6 jugoslovanskimi, 1 avstrijskim in 14 društvi iz Italije. Posredno pa smo imeli stike še z Madžarsko in Češkoslovaško. Razen tega je bilo še živahno dopisovanje z raznimi italijanskimi športnimi zvezami: odbojkarsko, atletsko, namiznoteniško in s tajništvom CO NI. V preteklem letu smo skupno odposlali 105 uradnih dopisov, prejeli pa smo jih 151. V CONI ima združenje trenutno včlanjenih 66 tekmovalcev. 20 v odbojki, 38 v namiznem tenisu in 8 v atle- ETTORE SPECOGNA: tj 1 1 Oi • Materialna kultura v vaseh Arbeč, Zapatok, Kal, Gorenja vas in Črni vrh v Nadiški dolini 12. i veliki petek ne delajo polju. teh vaseh sadijo v glav-dva posevka: krompir coruzo. Koruza je izključ-rdeča in že aklimatizira-Imajo navadno koruzo sčinkvantin«, ki pa ga ze-edko sejejo. Krompirja je sort, ki ga ločijo kar barvi: «blu», «te biel«, ikvantin te biel« in »čin-ntin te ardeč«. i znano, kdaj so prinesli s vasi koruzo in krompir, koruzo vemo, da so jo Furlanskem začeli seja-r zadnjem desetletju XVI. na Goriškem v XVII. st. na Tolminskem se je razhoda ta kultura v novem :u. Verjetno so bili ti ji gospodarsko bolj na- slonjeni na Furlanijo kakor na Tolminsko in začeli prej sejati koruzo kakor v gornji Soški dolini, To bi sklepali tudi iz dejstva, da je bilo svilogojstvo v Beneški Sloveniji močno razširjeno, medtem ko na Tolminskem ne. Isto bi veljalo tudi za krompir, ker so ga na Tolminskem začeli saditi po letu 1773. Da se je krompir razširili v Beneško Slovenijo in v ostale predele Slovenije iz Furlanije, bi pričalo tudi dejstvo, da ga na Koroškem imenujejo tudi «la-ška repa«. Zaporedje poljskih kultur je pa naslednje: ko njivo »prekopajo«, t. j. ko jo pridobijo iz travnika ali da je prej bila v njihovo posejana detelja ali trava, pognojijo močno in posejajo krompir. Naslednje leto «usejejo» koruzo in tako naslednja leta, dokler ne posejejo travo ali deteljo, da «se zemja odpočije«. Med krompir posejejo še: ohrovt («broskve»), repo, ra-dič («jidrik»), buče («mulo-ne»), fižol (»grah«), «kuške» (neke vrste pese, ki je pa služila za domačo prehrano), korenje («merni»). Med koruzo posejejo še: fižol, buče, radič, ohrovt, repo. Ko krompir in koruza vzka-lita in dosežeta višino kakih 15-20 cm, ju «oplevejo», tako da izrijejo z rokami plevel, nato «okopajo», t. j. zrahljajo zemljo okrog sadik. Ko rastline zrastejo do 25-30 cm, jih pa »osujejo«. Poleg teh dveh glavnih kultur imajo še druge v njivah ali v vrtovih; Ajda («gejda»), ki pa je ne sejejo več. Pšenica («ušenica»), ki jo sejejo zelo poredkoma, ker jo veter «poleže» Pesa (rdeča) (»barbabietole«), Radič («j’drik»). Solata («salata»). Čebula in česen («česnak»). Zelena (»Jelin«). Peteršil («predršenj»). «Erbete» (redkvice). Blitev («bleda»). Bob. Grah («cezer»). Fižol («grah»). L’vin (da prežene bramorje — «pudl’ka»). Paradižnik («pomidorj’»). Buče («mulon»). Korenje («merni»). Ohrovt (»brosku — bro-skve»). Sončnice («girašole»). Poljsko orodje: Lopata, ki ima «lopat’šče» ali «nasod». Motika («matika»), ki ima «nasod», »matišče«. Vrh motike je še «štij», s katerim zdrobijo «grepe» (debel in trd kos zemlje). Imajo tudi majhne «matikce», s katerimi sadijo fižol. Te imajo na vrhu »štij na vilce«. «Količ»: kos palice, na zgornjem koncu ukrivljen, da ga lahko držijo v roki. S tem orodjem sadijo »plante« (sadike ohrovta). Vile, s katerimi «rastrosi-jo» gnoj. Pospravljanje poljskih pridelkov Pšenica »se požanje s srpan«, »so jo povezal tu sno- pe, anta so jo omlatibi, Imeli so «mizo» (desko), ki je imela dve nogi na enem koncu, z drugim koncem je pa bila oprta na tla. Vzeli so svoji pšenice in tolkli (»butal«) z njim po mizi. Plevel so Sčistili («ophal») s skledo (»škudiela«) v kaki sobi (»tu kambri, tu štan-ci»). Ce je ostalo še kaj zrnja v klasju (»klasuja«), so tolkli («so tukli«) s palico. Septembra «kopajo» krom. pir (»krompier«). Vzamejo s seboj motiko in »cajno« in ga začno izkopavati v nasprotni smeri od sejanja: od zahodne strani proti vzhodni, po «prekopah» in od spodnje «lehe» h gornji. Ko napolnijo košaro, jo izpraznijo na «griu», kjer napravijo več kupov, od koder ga potem znesejo domov, da ga »preberejo«,' preden ga spravijo v klet. V kleti položijo po tleh nekaj kolov, da ne bo krompir v dotiki s tlom. Vrh kolov postavijo veliko «lieso», na katero vsujejo krompir. Krompir še prej preberejo: za seme, za živino in za domačo uporabo. Krompir delijo tudi po sortah, (ki jih poznajo le po barvi). tiki. Toda društvo ni delovalo le v teh treh panogah. Razen v atletiki, odbojki in namiznem tenisu je bilo združenje aktivno še v streljanju z zračno puško, nogometu, smučanju, moto in avto gim- kani, med dvema ognjema, o-rientacijskem teku, šahu in telovadbi. Skupno torej v 12 panogah. Razumljivo je, da delovanje večine panog ni moglo biti tako razvito, kot v tistih, ki so včlanjene v CONI, kajti denarne zmogljivosti društva tega ne dopuščajo. Precej od naštetih panog je prišlo do izraza le na 4. slovenskem športnem tednu, ki je bil tudi letos največja zamejska športna manifestacija in je dosegel izreden uspeh. Športnemu združenju Bor je uspelo privabiti k temu tekmovanju 435 mladincev in mladink, to je 175 več kot lani in 255 več kot predlanskim. Ti podatki najbolje povedo kako široko zaledje ima Bor v naši mladini. Dodajam še nekaj številk, ki naj podprejo to trditev in ki naj poudarijo, kakšne bi bile možnosti združenja, če bi razpolagalo s primernimi sredstvi: nastopilo je 15 društev (lani eno manj): v odbojki 16 moštev (lani 7 manj), s 116 tekmovalci (lani 51 manj); med dvema ognjema: letos 16 ekip (lani 6 manj), s 101 tekmovalcem (lani 33 manj); streljanje: 92 tekmovalcev (lani 24 manj); gim-kana: 68 tekmovalcev (lani 46 manj) itd. Vsekakor so to številke, ki so presenetile tudi same organizatorje 4. slovenskega športnega tedna. Da bi vsaj delno pomagalo društveni blagajni je združenje priredilo 14. februarja pustni ples, ki sicer ni prinesel toliko zaslužka kot se je predvidevalo, a je vendarle rešil blagajnika za nekaj časa najhujših skrbi. Ob tej priliki opozarjam vse prisotne, Oktobra meseca, ko dozori koruza, jo «polomjo». Storže mečejo v nahrbtni koš, kar čez glavo ali preko ramen. Ko ga napolnijo, nesejo storže (»panogle«) na kraj njive (»na griuo«), kjer jih vsipajo na kupe. Ko poberejo koruzo po celi nji- vi .začno nositi domov v večjih koših in v vrečah. Doma jo spravijo v kot v kuhinji. Zvečer pa jo «buž» jo« (ličkajo). Storž (»panogla«) ima; a) čukon, na katerem se držijo zrna, b) zrnje, c) palud (ovojno listje), č) lasje (dlake cvetja), d) struž. Koruzno steblo pa ima; a) koranine, b) sieršče (deblo), c) panoglo (storž), č) bandero (moško cvetje na vrhu stebla). «Panogle» mečejo z nekaj listi na en kraj da moški spletejo («spledejo») «kite», «konce« na drugi kraj brez listja. («Konci» so slabši, manjši storži, ki včasih nimajo povsod zrnja). Da poznajo. i:l> je koruza popolnoma do orela, poskušajo ugri-sti v zrnje, ki je še na storžu. tudi letos in sicer 6. marca na pustni torek. Združenje je posvetilo precej skrbi tudi tekmovalcem, njihovi tehnični in kondicijski spopolnitvi. Zato je priredilo ob božičnih počitnicah ob sodelovanju Roda modrega vala 8-dnevni smučarski tečaj v Kranjski gori, ki je bil pod vodstvom smučarskega učitelja. Tečaja se je udeležilo 26 tečajnikov. V poletnih mesecih pa se je novoustanovljena moška odbojkarska ekipa udeležila 10-dnevnega izpopolnjevalnega tečaja v Rovinju. Na tem tečaju je bilo prisotnih skupno 14 naših članov. Lani je športno združenje Bor dobilo prva dva diplomirana vaditelja. Letos je poslalo na tečaje še 3 člane, tako da razpolaga trenutno z diplomiranimi vaditelji za štiri panoge: enega za atletiko, enega za telovadbo, dva za namizni tenis, tri pa za odbojko. Velika pridobitev za združenje je bila tudi ureditev odbojkarskega igrišča, za kar smo dolžni vso zahvalo upravi stadiona »Prvi maj», ki je z razumevanje prevzela velike stroške na svoja ramena. Brez tega igrišča bi bilo delovanje odbojkarskega odseka v okviru CONI skoraj nemogoče. Združenje je s svojimi tekmovalci ali organizatorji sodelovalo pri nekaterih ne strogo športnih prireditvah. Tako se je na primer udeležilo mladinskega izleta v Planico itd. In končno ne smemo spregledati otroške telovadbe, ki je bila letos prvič vpeljana in je doživela razmeroma velik uspeh. Otroška telovadba je bila na dveh krajih: pri Sv. Ivanu in Sv. Jakobu. Žal pri Sv. Jakobu vaje iz objektivnih razlogov niso potekale po zastavljenem načrtu, kar skuša združenje zdaj popraviti. V pretekli delovni dobi je združenje doseglo še en majhen uspeh: končno je opremilo svoj sedež, kar je nemalo doprineslo k urejenemu delovanju odbora. Ce zob ne pravi vdolbine v zrnju, je koruza zrela. «Konce» pa porabijo prve za hrano ali pa za živino. Pri storžu odrežejo «struž» z raznimi rezili: «pavč» (u-krivljen nožič), «britvijo» (raven nožič), «rončejo» (ron-čelica), «škarje za vinjiko« (škarje za obrezovanje). Kdor plete kite, jemlje sam «panogle» ali pa mu jih kak otrok (tudi ženska) podaja. Kito pletejo med nogami in jo porivajo pod levo nogo, ko nastaja daljša. Pri tem delu sedijo na nizkem »sto-lu». Pri ličkanju pridejo po-magat tudi sosedje,' ki so že končali s tem delom, ali pa še niso pobrali svoje koruze. Družba je zelo vesela in pisana, pijejo mošt ter pripovedujejo pravljice. Kite koruze najprej izobesijo na «lindo» (balkon), da bi se posušile. Ko je koruza suha, jo obesijo nad podstrešje («kašt») kjer ostane, dokler je ne porabijo. Koruzna stebla («sieršče») «se požanje« in spravi v kopo, okrog «staža» in nekaj rakel namesto »ostog«. Mlini Mlinarstvo je panoga, ki jo lahko prištevamo k polje- je Inter letos močnejši, toda dejstvo je, da že sama možnost na ponovitev spodrsljaja spravlja Milančane v kaj neugoden položaj. Fiorentini, ki ima najresnejši namen ogrožati vodstvo milanskim tekmecem, se verjetno ne bo nič bolje godilo. Gostovala bo v Bergamu, kjer se je morala celo Roma zadovoljiti z delitvijo točk. Florentinci so bili na igrišču A-talante malokdaj uspešni: zmagali so samo trikrat, sedemkrat so igrali neodločeno, osemkrat pa so morali poraženi z igrišča. Medtem ko lahko od Milana in Juventusa pričakujemo zmago nad Spalom in Vene-zio, ni mogoče trditi isto o Palermu in Romi. Oba bosta igrala na domačih tleh, a njuna gosta sta precej nevarna. Na Siciliji bo gostoval Torino, ki se ne more sprijazniti z razmeroma slabim mestom v lestvici, v Rimu pa se bo pojavila Padova s svojo močno obrambo. Kaj se bo dogajalo na teh dveh igriščih je težko predvidevati, kar velja še posebno za Ro-mo, ki je pokazala v tekmi z angleškim moštvom Sheffield, da je zašla v krizo in to zaradi neučinkovitosti napadalcev Medtem ko bosta tekmi med Vicenzo in Sampdorio ter med Mantovo in Catanio zelo razburljivi in do neke mere tudi precej važni za položaj nedeljskih nasprotnikov v lestvici, bo verjetno najbolj pričakovan dvoboj nedelje, vsaj za naš predel, med Bologno in Udinese. Videmčani so v prejšnjem kolu zabeležili nadvse važno in nepričakovano zmago. Premagali so Juventus in ni izključeno, da jim ie ta uspeh vlil novega poguma in predvsem volje Videmčani so bili zaradi številnih neuspehov 'popolnoma demoralizirani, toda zmaga nad državnim prvakom jim bo verjetno pomagala k obnovitvi zaupanja v lastne sile. V nedeljo bodo Videmčani gostovali v Bologni, kjer so njihovi upi do zmage skoraj enaki ničli. V preteklosti je namreč Udinese samo enkrat zmagala v Bologni. To je bilo 1955. leta. V ostalih tek: mah z bolonjskimi tekmeci pa so dvakrat zaigrali neodločeno, sedemkrat pa so morali zmago prepustiti domači; nom. Tradicija je torej proti njim. Totocalcio Atalanta-Fiorentina 1X2 Bologna-Udinese 1 Juventus-Venezia 1 LR Vicenza-Sampdoria 1 X Lecco-Inter X 2 Mantova-Catania 1 Milan-Spaj 1 Palermo-Torino 1X2 Roma-Padova 1 Messins-Lazio X 2 Pro Patria-Napoli 1 X Mestrina-Biellese 1 Bisceglie-Lecce X Spezia-Livorno 1 X Siracusa-Foggia X TOT! P 1. prvi 1 X 1 drugi X 1 1 2. prvj X 1 drugi X X 3. prvi 1 1 drugi 2 1 4. prvi 1 drugi 2 5. prvi 1 drugi 1 6. prvi 2 2 drugi 1 X — minulimi iHillliiiiillllllliliiiiliilllimmiiiiiiiimiiimi mil i . Košarkarsko prvenstvo ženske A lige Udinese in Standa za jesenski naslov V prejšnjem kolu poraz obeh tržaških ekip V nedeljskem kolu košarkarskega prvenstva ženske A lige smo zabeležili kar tri zmage gostujočih ekip, medtem k® je le Udinese zaključila na lastnih tleh tekmo v svojo korist. Favorita C skupine sta zmagala prav na račun tržaških predstavnic. CMM je zgubilo obe točki v tekmi z milansko Stando. 'ki je izrabila ugodno priložnost in poslala na igrišče v glavnem le rezervne igralke, katerim je dala možnost, da se privadijo ligaških tekem in ligaškemu vzdušju. Tržačanke so kljub močnejši ekipi zaigrale bolje kot v prejšnjih nastopih. Junakinji dneva sta bili še enkrat Ronchettijeva, in Gemettijeva, ki sta pretresli 25-krat oziroma 22-krat koš Milančanu. Druga tržaška ekipa Philco pa je gostovala v Vidmu. Tradicionalnim nasprotnicam je skušala zoperstaviti razpoloženo Tarabocchiovo, vendar to njeno edino orožje ni bilo kos brezhibnemu stroju domačega napada. Videmčanke, ki so pred tekmo prejele lanskoletni pokal in zlate kolajne, niso zaigrale z navadno odločnostjo ,in tako je ostal rezultat za njih razmeroma nizek. Beneško moštvo, ki je pričelo letošnjo sezono z zmago nad Philcom, je v nedeljo slabo klecnilo pred Portoricom-lastnih tleh so beneške ke morale kloniti pred 80S n jočo petorko predvsem zara' velikega števila zapravljen1 prostih metov. Tudi ekipa Siivera je m°ra’ la na lastnem igrišču Prlpkj. stiti ves izkupček gostom. pa Pejo iz Brescie je bila sK zi celo tekmo enakovreden n sprotnik domačinkam in prav ob sodniškem žvižgu realizacijo osebnega meta Pr kosila svoie tekmovalke. Bolj važno za lestvico vsekakor prihodnje, zadnje * . lo prvega dela prvenstva, nam bo določilo jesenske P vakinje. Standa in Udinese. bosta končno le spoprijeli m seboj in se borili za ta čas naslov. Obe ekipi sta zdaj končno vigrani kar daje P* videvati lepo in razburi) tekmo. Po tem kar sta nam delstvu, ker je z njim tesno povezano kot nekaka dodatna panoga. Zlasti v preteklosti je bilo mlinarstvo močno razširjen pojav in smo mline dobili v vsakem večjem potoku, kjer je bilo dovolj vode, zlasti poleti. Se pred desetimi leti sta delovala dva mlina <«malna») v «Budrine» pod Črnim vrhom. Pod vasjo Zapatok je bil mlin, kakor pričajo še ruševine. Ta mlin je bil last hiše «Palunjak» iz Arbeča, a je že dolgo od tega, odkar je prenehal delati, kakor lahko sklepamo iz ledinskega imena »dol za malnan«, kjer so kostanjevi gozdovi. Tega kraja se še spominjajo pod istim imenom ljudje, ki imajo čez 80 let, mlina pa se ne spominjajo. V mlin so nosili pšenico, koruzo, ajdo, proso in drugo. V Črnem vrhu je bila družina «Spelad», po domače, ki je dala mojstre za izdelavo mlinov, zlasti kamnov in koles. Delali so jih ne samo v domačem kraju, ampak po celi Nadiški dolini in v Soški dolini: Budrin (Crni vrh), Plestišča, Tajpana, Pro-snid, Borjana, Kobarid (dva), v vaseh Nadiške in Arbeške . . ...../° sedaj pokazali, bi še dali prednost Videmčank j Pri tem pa ne smemo Pozkega na nevarno orožje milansk s napada, ki zmoge še tako pričakovanih rezultatov. ,ooc« («v Rečanjah«) doline, 10 blizu Krmina v neki si. Večkrat se je pripet1 < da so drugi mojstri nasta ljali mline, a niso ^e'oV*ji tako da so morali P° , ,r>f kakega Speladovega mojs ’ da je spravil v red kam in kolesa. Posebno *e^8^jti je bilo pravilno napra «zobe» od kamnov. Spe'a j vi so bili tudi mojstri P^ izdelovanju ur «gor na 5 ce« (sončnih ur). ^ Mere za koruzo, pšenic® p. so bile po starem: kznenk; 10 kg cent: 50 kg star: 60 kg tolitro; 80 kg Kadar so nesli mlet, je.^c0 nar vzel »mierco« <«ml ga so vzel gor na kznen’k»>- , «mierco» je služila diela«, ki je bila «hlo°°iiČ-(lesena), kasneje iz nih snovi (»potle so m ke k’bot» - kakšne snovi). j«. Po starem so imeli tu ,j„e ma majhne železne lzVo-(verjetno fur'anslce®8 „,,nja-ra), ki so jih ročno P 11 z velikimi vrtilnim som. - m'1' (Nadaljevanje sledil